© utltelt&tvu, šall, prosvetl ln JW —1 »Za temeljno strpkovno šolo« je na- slov članka v »Slovencu« od 19. III., ki se zavzema za to, da bi na meščanski šoli poučevali samo učitelji-pedagogi, ne pa strokovnjaki brez učit. izobrazbe. —1 Prosvetni problemi v senatu. Senatpr dr. Kramar je govoril o nacionalni, socialni in kulturni škodi, ki so jo povzročile zadnje premestitve učiteljstva v dravski banpvini. Govoril je tudi prpti monopolizaciji šol. knjis, za vračunavanje službenih let učiteljem bivših CMD šol ter za ureditev vprašanja premeščenja učiteljev v smislu zahtev JUU. — Prosvetni minister je odgovoril, da je bilo premeščenih res nad 270 učitcljev, a 160 na Iastno prošnjo, 20 ker niso imeli starostne klasifikacije za tista mesta, 12 zaradi nedostojnega vedenja in 23 zaradi sporov s prebivalstvom. Nihče zaradi sokolskega dela. (»Glas naroda« 19. III.) Približno isto je odgpvpril predsednik vlade na interpelacijo Timotijeviča in tovarišev v tem pogledu. —1 O izpremembah na šolah v Gotenici pri Kočevju in v Prežganju pri Litiji piše »Domoljub« od 18. III. V Prežganju se bo najbrže šola letos povcčala. —1 Inšpektor ministrstva v pokoju in eden najblojših pisateljev šolskih kniig Jovan Kangerga je umrl. (»Slpvenec« 21. III.) —1 Ob ukinitvi gpspodinjske šple v Št. Juriju piše med drugim »Nova doba« od 20. III. Ta šola je bila edina te vrste, ki so jo vodile strokovno izšplane civilne učiteljice. Šolske sestre imajo v naši banovini v rokah ostalih 8 šol. Izgleda tako, da je bila šola v Št. Juriju v neprijetno napptje, ki se mora odstraniti že zatp, da bodo imele šolske sestre v svojih rokah vso izobrazbo naše ženske kmečke mladine. (»Nova doba« 20. III.) —1 V Sloveniji je bilp premeščenih 270 učiteljev. Minister je rekel, da je za ta ukrep dobil 80 zahval od raznih prganizacij. (»Delavska politika« 21. III.) —1 Glede na Sušnikpv obisk na Kprpškem piše »Straža v viharju« od 15. III.: Prava resnična nemška fronta, ki je skrita za raznimi Heimatschutzi itd., se pripravlja na slovesen pogreb koroških Slovencev! Pred smrtjo je treba dati bolniku še nekaj injekcij, da lažje umre! Sedanja parada je bila taka ihjekcija. —1 Z ozirom na nptico »Mestna občina plačuje« v štev. 32. »Učit. tovariša« smo prejeli: POJASNILO SOKOLA I NA TABORU V LJUBLJANI k članku »Kako so gospodarili v Ljubljani«, priobčenem v št. 55 »Slovenca« z dne 6. marca 1936. Za gradnjo sokolskega dpma na Taboru je delovalp poscbno »Društvo za zgradbp«. Prvotni gradbeni program je vseboval ureditev takšnega nejavnega kopališča, ki bi zadostovalo potrebam društvenih telpvadečih pripadnikov. Pred odločitvijo p tem vprašanju je društvo prejelo dopis mestnega magistrata z dne 26. junija 1926 s prošnjo, da »poda pismeno izjavo, pod kakšnimi pogoji bi bilp pripravljeno prirediti projektirano kopališče v prezemskih prostorih svojega doma na Taboru tako, da bi bilo dpstppno tudi širši javnosti«. Društvp se je temu vabilu odzvalo z izjavo z dne 12. julija 1926. S tem pričeta pogajanja so bila končana s pogodbo, ki jo je takratni vladni komisar odobril z odlokom z dne 16. januarja 1928. S to pogodbo se društvu niso priznale vse upravičene zahteve, dasi je na iniciativo mestne občine zgradilo moderno, vsem zdravstveinm zahtevam ustrezajoče javno kopališče ter s tem znatno prekoračilo svoj prvotni investicijski in gradbeni program. S to žrtvijo je društvo mnogo pripomoglo k zdravstvenemu napredku vzhodne Ljubljane in okolice. Pp razidu »Društva za zgradbo« je prešel sokplski dom na Taboru v last Sokola I, ki je tudi s svpje strani mnpgo pripomogel k zdravstvenemu napredku vzhodne Ljubljane in okolice, kjer zlasti prebivajo neimoviti sloji, ki sp navezani na uporabo javnih kopališč. Javno kopališče na Taboru je od zgraditve dpma odprto brez presledka leto in dan. Sokol I. z veliki napori prenaša ogromna bremena, ki so mu ostala pp gradnji doma. Ogrpmen del teh bremen je bil društvu ppvzrpčen ravno z razširjenjem kopališkega programa. Vendar se je društvo vedno zavedalo zdravstvenih nalog, ki jih izpolnjuje tudi pptom svojega javnega kopališča. Vso dpbo od ptvoritve leta 1927. dalje se jc v tem kopališču brezplačnp kopalo vsak teden pbvprečno 600 društvene mladine, večinoma šolarjev in dijakov. Pri kppanju se ne mpre nihče prehladiti, ker je kopališče zaprto in vcdno primerno ogreto. Iz teh ugotpvitev in dejstev izhaja, da je prispevek mestne občine odtehtan s povzdigo zdravstvcnega napredka in da je našc društvo odnosno njegov lastninski prednik z izgraditvijo javnega kopališča na Taboru dopriiiesel temu napredku žrtev, ki ne zasluži nobene graje. Uprava Sokola I. v —IV Avstriji sp zaradi narpdnosocialistične agitacije zaprli mnpgo profesorjev in učiteljev. (»Murska krajina« 22. III.) —1 Npva knjižna založba »Piramida« sc je ustanovila v Mariboru. Izdajala bo mesečno revijp za politična, spcialna in kulturna vprašanja ter 4 knjige letno. —1 O premestitvi šol. upr. Mihelčiča iz Ježice ima »Slov. Narod« od 18. III. notico, kjer govori o njegovi delavnosti in da so ztrali starši 170 podpispv proti njegovi premestitvi. —1 Glede pdličnjakpv in njih uspehpv v življenju se je razvnela v listih precejšnja polemika. Zdi se, da sp se v Nemčiji in v Avstriji odličnjaki še precej dobro obnesli, v Franciji pa ne. Od 1000 dijakpv, ki so dpvršili univerzo, jih je napravilo 27 samomor, 58 je imelo zaradi raznih grehov opravka s sodnijo, 158 jih je menjalo poklic, od 258, ki so se hoteli posvetiti zdravilstvu, so postali samo 83 zdravniki in samo 2 bolj znamcnita. Značilno je tudi to, da se je od 1000 odličnjakov le 314 poročilo, pa še od teh se je 39 prav naglo ločilo. (Po listu »Berliner Tageblatt« od 18. III.) —1 Glede Sokplstva je izjavil minister Rogič v senatu: Osrednja organizacija za ljudsko vzgojo je in ostane Sokolstvo, ki mora pretopiti vse ddle našega naroda, zlasti mlado generacijo, v čvrsto in krepko jugoslovansko naTodno celoto. (»Jutro« od 21. III. in »MaribpTski večernik« od 21. III.) —1 Da se dvigne zanimanje za letalstvp se vršijo na letališču v Polju pri Ljubljani predavanja za dijaštvo in poskusni ppleti. (»Jutro« in »Solvenec« od 22. III.) ¦7 '•Oa —1 Dpgraditev bežigrajske šple v Ljubljani je po zagotovljenem posojilu »Suzorja« v znesku 5 milijonov Din zagotovljeno. (»Slovenski dom« 21. III.) —1 Npve in mpčnejše radijske oddajne ppstaje dobijo po izjavi ministra za pošto, brzojav in telefon Beograd 100 kw, Zagreb, Ljubljana in Skoplje 20 kw, Maribor in Dubrovnik 10 kw. (»Jutrp« in »Mariborski več.« 21. III.) —1 »Tuberkulpza in jugoslovanski književniki« je zanimiv članek, ki ga je napisal dr. Iv. Pregelj v glasilu »Delo proti tuberkblozi«. II. štev. Od tu izvemo, da so umrli pri nas za tuberkulozo: poleg drugih Turnograjska, Jurčič, Kerstnik, Gestrin, Pagliaruzzi, Kette, Murn, Premk in Kpsovel. Motivično uporabljajo tuberkulozo v svojih delih: Kerstnik, Tavčar, Cankar, Pregclj in Magajna. — Zaključuje takole: Velika socialna bolezen našega naroda kliče po oblikovalcu v naši umetnpsti. Umetnpstno prikazana tuberkuloza bi več izdala, kot sto profilaktiki posvečenih razprav. —1 Književna produkcija v Rusiji. Leta 1934. je izšlp v Rusiji 44.460 knjig v nakladi 479,501.000 izv. Največjo naklado so doseg^le otroške knjige ca 39.600 izv., učbeniki za ljudske šple 33.600, učbeniki za srednje šole 31.900 izv., najmanša pa znanstvene knjige 2900 izv. (»Slov. Narpd« od 23. III.) —1 Iz ekspozeja finančnega ministra pred senatpm: Prejemki državnih uslužbencev so potisnjeni na minimum, v katerega ni več dovoljen noben poseg, na minimum, ki ga bp treba popraviti s povišanjem, ko bodo to dovpljevale gospodarske in proračunske razmere v naši državi. Prav takp bo treba ublažiti sedanji obseg določb, ki jemljejo doklade in ovirajo zaposlitev upokojencev, tudi takih, ki morajo delati, da bi lahko krili svoje življenjske potrebščine, česar iz svojih pokojninskih prejemkov ne morejo storiti. (Dnevniki 24. III.) —1 Vzgpjni teden je priredilp v Maribpru društvo »Krščanska šola«. Prcdavala sta tudi prof. Iv. Prijatelj in prof. Bogovič. (»Slovenec« 24. III.) —\ Glede nekatoliške vzgpje. Vprašanje šple urpjuje kanon 2319 § 4., ki pravi: »Izobčenju, ki je pridržano ordinariatu, zapadejo pni starši in staršev namestniki, ki vedpma izročijo otroke v nekatoliško vzgojo in pouk.« Šolska mladina se ne sme voditi k verskim prpslavam drugovercev, dočim je udeležba pri izvencerkveni proslavi dovoljena, ker je samp comrnunicatio civilis. (Oglasnik Lavantinske škofije št. 663., let. 1936., št. 3.) —1 Znamke in šola. Dunajski mestni šolski svet je zaprosil ravnateljstva vseh Šol, naj poskrbijo, da bodo imeli učenci, ki zbirajo znamke za svetovalce učitelje filateliste, ki bpdp med odmpri dajali učencem razne nasvete.