C. kr. pošti! Nedostavljene številke je poslati administraciji Dunaj V. Brauhausgasse 84. .Eisenbahner" PltfSITA \ibii m k SVOBODI! K. k. ranzemireKtiBB Pra&,-^Ž_ 391^ jž-... Uhr /5 ml" »im GLASILO SLOVENSKIH ŽELEZNIŠKIH NA5TAVUENCEV UREDNIŠTVO" se nahaja v Ljubljani, &leiffcfir-gova ulica 6 1.* UI>RAVN>ŠTVO •«? Dunaj V.. — Brauhausgasse 84. Nefrankirana nisma 12 La ih s«bega i. v mesecu. { Naročnina: ----------------------------------- — \ za Celo Icio. . . . 4-40 K ne sprejemajo, j za pol leta.................2'20 K Rokopisi se ne vračajo. j 7'11 .^‘lt ''l' ‘ ^ K j Po nmetna številka 18 vin. Štev. 17 in V Ljub^ani, 1. septembra 1916. Leto XX. Pisarn«! železničarskega dežeirseoa tajništva se nahaja ©ds^ejs Selen^urgova uiica 6'B ¥ Ll^bilani. mrnrairr •/ '^r^im/mmiassmaa Gospodarski razvoj in bodočnost strokovnih organizacij. Eden najveselejših prikazov iz strohotne vojne dobe je brez dvoma zmagoslavje organizacijske misli, ohranitev solidarnosti. Nič nas ne preseneti dejstvo, da prihajajo najbolj navdušena priznanja do organizacij iz strelskih jarkov, saj posredujejo ravno strelski jarki grozno resni nazorni nauk, da je poedinec kakor bilka v vodi, da pa je medsebojna pomoč iTeprecenljive vrednosti. Obenem so pa tudi ta priznanja iz strelskih jarkov pogum vlivajoč pojav, ki nas navdaja za bodočnost z najlepšimi nadami. Ljubezen do strokovne organizacije, skrb zanjo, ki se izražata v tolikih vojnih pismih s fronte, sta neizmerno dragoceni zaklad, trdno poroštvo, da v najkrajšem času lahko izravnamo škodo vojne, kakor hitro nastopijo normalne razmere. Kaj bomo potrebovali po vojni tudi še strokovne organizacije? Kaj nismo slišali v teh časih toliko svečanih izjav od vseh strani, da so zasuti prepadi med strankami, da se vsi soln-čimo in radujemo v svetem premirju? To-le vprašanje je zastavil pred kratkim neki list podjetnikov: Med vojno smo stali v strelskem jarku proletarec in tovarnar drug poleg drugega in v zaledju smo nosili gospodarska bremena vsi enako, ali ni torej že dovoli boja? 2al. da so razširjena taka naziranja tudi med delavstvom in bolj razširjena kakor bi kdo mislil. Najbrže je pobegnilo tudi za to tako visoko število delavcev iz strokovnih organizacij, ker se jim je zdela teorija v soglasju med delavcem in podjetnikom neizmerno lepa. DrugS, ki nas teorija v premirju ni spravila niti za trenotek iz ravnovesja, temveč smo jo odpravili s pregovorom »sila kola lomi«, mi drugi vemo, da je ztnedla tem ubežnikom le vojna misli, ali pa njihova razredna zavest in organizacijsko prepričanje ni bilo posebno globoko zasidrano. Ali naj ho že kakorkoli s temi maroderji, eno je gotovo, da je naša sveta dolžnost poučiti te ljudi v tem, kako silno so v zmoti. Da si je ustvaril zatirani proletarec strokovno organizacijo, to je najneravnejše dejanje, to je rezultat najzdravejših misli. Proti stremljenju kapitalizma, ki ne pozna ne usmiljenja, ne obzirnosti, mora imeti proletarec protiutež — organizacijo, ki ga ščiti in jači. Gotovo pa je, da ni nihče še trdil, da je strokovna organizacija sama na sebi namen in končni cilj našega orga-nizatoričnega dela. Ce izgine zatiranje proletariata, če preneha izkoriščanje, če dobi delavec popolen, neprikrajšan uspeh svojega dela — seveda odpade s tem podjetnikov profit —- tedaj •TE' je dosežen cilj strokovnih organizacij, ker so strokovne organizacije le sredstvo na potu do tega' cilja. Ce je dosežen ta cilj, potem ugasne njihova pravica do življenja. Dokler pa ne dosežemo tega cilja, to se pravi, dokler ne postavi človeška družba na mesto sedanjega privatno-kapitalističnega družabnega in državnega reda socialističnega, toliko časa pa ostanejo strokovne organizacije prav tako nujna in neobhodna potreba kakor so bile doslej. Zato so tudi nepotrebne »skrbi«, da so postale organizacije vsled učinkov vojne nepotrebne. Razumemo, da je spravilo mišljenje marsikaterega delavca s tira, ker je videl, da po-seza država v produkcijo in da določuje razdelitev blaga. Saj so skovali hitro za vojno gospodarstvo besedo »vojni sodializem«. To je še povečalo zmedo. Seveda, kdor pa je opazoval z bistrim duhom iazvoj gospodarstva med vojno, ta je kmalu ozdravel od vojnega socializma. Prvič so te odredbe le začasne in drugič ni nihče toliko predrzen, da bi trdil, da so se omajali vsled teh odredb le za pičico starodavni temelji kapitalističnega načina proizvajanja. Vojnogo-spodarske odredbe, ki so bile nad vse potrebne, in ki so se izkazale vsaj deloma dobre, se gibljejo le na površju produkcijskega procesa. Nobenemu privatnemu kapitalistu niso odvzeli njegovih lastninskih In odločujočih pravic nad proizvajalnimi sredstvi za blagor splošnosti in tudi ob njihov profit jih niso spravili,da bi dali delavcu uspeh njegovega dela, to se pravi, da bi dali nadvrednost pravnemu lastniku. Da se ne moti uspešnega poteka vojne in še iz drugih vzrokov, ki jih pa za enkrat — prav zaradi svetega premirja —- ne moremo natančneje razkladati, so tudi kapitalistom nekoliko pristrigli peruti. Ali kapitalistom priznavajo slej ko prej njihovo sveto »pravico« do profita, kajti država je zahtevala zase le dele in niti ne velikih delov; povrh tega so ostali kapitalisti tudi še povsem nemoteni lastniki proizvajalnih sredstev. In zato je povsem neovrgljiva resnica, da so ostali vsi pogoji za delovanje strokovnih organizacij, da bi jih omajala vojna, niti najmanji. Gospodarski razvoj pa tudi v vojnem času ne zastane. Politični in gospodarski učinki vojne dokazujejo, da se je okrepil kapitalizem bolj kakor v največjih procvitajočih dobah. To stoji vsak dan črno na belem v borznih poročilih. Izvršujejo se združitve, koncentracije, povišanja obratnega kapitala pod okriljem bančnega kapitala. Vzporedno s tem procvitanjem kapitalizma. propadajo mali obrtni obrati. Dunajski, mizarji in praški peki vedo o tem mnogo povedati. Prezreti pa tudi ne smemo na novo ustvarjenih premoženj, ki bi rada delovala. Ta premoženja bodo iztekla v industrijo in se bodo zadovoljevala z nizkim obrestovanjem. Po vojni bo omejeno svobodno preseljevanje delavstvu, pot v tujino bo otežkočena in ogromne množice delavstva ostanejo doma. Vsa ta dejstva izpričujejo, da bo potrebovalo delavstvo strokovne organizacije še mnogo bolj kakor prej. Boj strokovnih organizacij gre na dve strani:: Enkrat mora orati ledino na polju socialne politike — tukaj prihajata v poštev predvsem država in občina — drugič pa mora izsiliti boljše delovne in mezdne razmere po posameznih obratih. Ali je kje kak znak, da bomo opustili lahko v bodočnosti enega teh bojev? Le slabo poučeni in nemisleči delavci verujejo lahko v bajko o harmoniji med delom in plačilom zanj. Delavci pa, ki opazujejo vse, vedo, da postane v bodočnosti boj strokovnih organizacij še ostrejši. Ravno gospodarski razvoj vojnega časa nas uči, da prinese bodočnost strokovnim organizacijam hude, velike boje, kajti vojna je napravila bogate še bogatejše, ubožne še ubožnejše. In poostrena nasprotstva poostrujejo boje. Imenovanje namestnikov strojevodij žit’ strojevodje. Državni poslanec, sodrug Tomschig je izročil po naročilu organizacije železniškemu ministru sledečo vlogo: Vašo ekscelenco si usojam informirati po nalogu' organizacije o upravičeni pritožbi strojevodij, katerim se zavlačuje doba za imenovanje za strojevodje tako, da jim je v škodo. Strojno osobje se pritožuje zlasti o tem, da se vrši to zavlačevanje v vojnem času in tako, da niso prizadeti prav nič poučeni o tem. Kakor je razvidno iz priložene informacije, so izvedeli prizadeti uslužbenci šele sedaj o odloku c. kr. železniškega ministrstva iz lanskega leta, da se imenujejo s L julijem 1916 le oni namestniki za strojevodje, Jc^so napredovali s 1. julijem 1915 v plačilni r&zfed po 1200 K. Nasproti svojim ponovnim preišjCim obljubam je torej odredilo c. kr. železniško ministrstvo, da se imenujejo le oni namestniki za strojevodje, ki so bili env leto v plačlnlem razredu po 1200 K. 14. oktobra 196}l so bila pogajanja med c. kr. železniškim ministrstvom in zastopniki socialno-demokratične železničarske organizacije. Pri teh ministr- pogajanjih nam,(oe obljubilo železniško stvo k naši zahtevi »da se imenujejo namestniki z začetno plačo po 1000 K po davkrat dveletnem napredovanju s 1200 K za strojevodje (poduradnike)« tole: »Z i z b o I j š a n je m pri normiranju se omogoči tem uslužbence m, a k o vodijo ,trajno stroj, da dosežejo s plačo po 1200 K podu rad n iško kategorij o.« Na sejah centralnega odbora personalne komisije, dne 28. in 29. aprila 1914 je izjavil predsednik, c. kr. ministerialni svetnik dr. BoeB, na neko pritožbo člana centralnega odbora Harten-thalerja, glasom sejnega zapisnika, sledeče: »Za normalno imenovanje za strojevodjo veljajo tele določbe: D o- tičnik mora trajno voditi stroj, izkazati se mora z zadovoljivim službenim obnašanjem, imeti mora naj- m a n j d v orazredni opis, biti že v plačilnem razredu po 1200 K in izkazati se mora z uspešno prestanim p o d-u rad n iškim izpito m.« Po teh načelih se je postopalo tudi do lanskega leta. Zato je pa letos strojno osobje zelo ogončeno, ker dobro pozna ta dejstva. K temu prihaja še to, da je v zadnjem času odredilo c. kr. železniško ministrstvo, da se naj uporabljajo tudi strojni kurjači za strojevodje. Ta odredba, ki škoduje strojevodjem in kurjačem na koristi, je bila izdana za to, ker primanjkuje strojevodij. Zavlačevanje termina za imenovanje za strojevodjo je pa v očitnem nasprotstvu s trditvijo, da primanjkuje strojevodij. Mimogrede opomnimo le to, da uporabljajo na stotine namestnikov pri kurjaški službi. Strojevodje trdijo zato z vso pravico, da naj vendar uporabijo najprej te ljudi za namestnike, in da naj jih imenujejo — tako kakor prejšnja leta — za strojevodje, kadar pridejo v plačilni razred po 1200 K, potem tudi ne bo več primanjkovalo strojevodij. Končno je razdraženo strojno osobje tudi zato, ker je izdana ta odredba v vojnem času, ko je izvršil vsak posameznik nadčloveško delo. Skoraj ne verjamem, da se je izvršilo vse to z Vašo vednostjo in po Vaši volji. Ce pa se je zgodilo z Vašo vednbstjo, tedaj Vas preje gotovo niso seznanili s temelji, na katere se lahko sklicujejo namestniki za svoje imenovanje za strojevodje. Zato se usojam prositi Vašo ekscelenco, da preišče natančno to zadevo, upoštevajoč pogajanja iz leta 1908 in obljube iz leta 1914, ki smo jih prej navedli. Za vse prizadete namestnike naj bo veljavno imenovanje za strojevodje od tistega dne, ko so dosegli plačilni razred po 1200 K. Prosim obvestila o rešitvi te zadeve. tajna diplomacija. Vedno iznosa očitajo po različnih državj tajni diplomaciji, da je ona zakrivila to najstrahotnejšo vseh vojn. Vojna je izbruhnila ob ko so hiteli vsepovsod z mrzlično naglico z#bo-roževanjem. To dejstvo je treba pomniti., predpogoje vojne so ustvarjali po vseh držav«, čeprav po nekaterih z geslom, da je vojna Pripravljenost nalibojše poroštvo za mir. Bur/vlzna demokracija je tekmovala večinoma s konservativci pri dovoljevanju vojnih kreditm« zlasti v demokratičnih deželah kakor na Jp^mcoskem, Angleškem in v Italiji. Da tagotavljžl neprestano oboroževanje res miiv tega vei/je danes pač nihče več; saj že ^&ie nis$, zg^ali vsi temu izključi;no it-, tfa bi postavili v teh' državah ljudske zastope pred dovršena dejstva, ali da 1« jih presenetili. V teh državah so odvisne vla^le od ljudske volje in ljudskega mnenja mnogo bolj kakor drugod. Brezpogojno se lahko trdi, da po-menja po teh državah tajna diplomacija vse kaj drugega nego n. pr. na Ruskem. V demokratičnih državah sta delovanje in moč tajne diplomacije zelo omejeni. Zatorej je trditev, da je Zakrivila edinole tajna diplomacija .sedanjo vojrfo, precej dvomljive vrednosti. Noben demokrat, zl^ti pa še noneti socialni demokrat ne bo ^agovalfcal obstoja tajne diplomacije ali pa hč strašni vojni. Zelf demokracije je, da^ ru in v državnih če se izpolni kdaj ®»affle>va-- povsod, ni s tem že zagotovljen mir. IvSaja^se -lahko, da zahteva vse ljudstvo, ali vsaj vjfoifc^iuUstva, vojno; seveda napadalno vojno, ^agovalfcal razbremeniti/njen delež tej zahteva najnaprednejše "gi^i o o ljudski zastopi. Tudi j^jejo o vojni ali mi- skoraj nekaj samo po velja vojna za »ultimo stvo, toliko časa bodo vo' plomacije. Socialna demok' merah, kjer bi bilo to zad nia odpravljeno. Meščanske obrambna vojna *5{nl&vega. Dokler <^»*tza% zadnje sred-tndi šjez tajne di-“a stilMni po raz-redstro popolno-ranke pa so prepričane, da ui mogoče ustvariti nikdar takih razmer. Po državah z obsolutno demokratično ustavo je skoraj izključeno,, da bi se dalo ljudstvo kar slepo poriniti v vojno stanje. Kajti kjer ni tajne diplomacije, tam odločuje o vojni in miru, o državnih pogodbah, ljudski zastop. Demokratično sestavljen ljudski zastop pa uvažuje temeljito vse razloge, preden se odloči za to ali ono. Iz ljudskega zastopa se razširi to gibanje med ljudstvo samo in ustvari vse drugačno razpoloženje, kakor če pridejo odločilni dogodki kar pe po posamez-^ž.evanju, so na-yelikimi stroški, Apičenemu voj-i %islombe med VttaJfcno politiko , dmočene raz-'nTfeisMpraj nihče Vbrez de-^Mz%ave pri £vanjc ,jia su-kilo ugovorov utemeljevanju. Kjer uih državah zapreke stajale večinoma iz stil a ne zaradi protivnosti1 neinu materialu. Stranke,’ ljudstvom, uganjajo drug^ nego stranke, ki se nasl^ rede v državi. Davkov rad. Ali tudi za obor