STRAN 11 HHiltM« O času velig| prelomov i ISSI i 31 s prvim ŠTEVILKA LETBfXLVlH, U NCJVFMBER CENA 1.70 LUK Podeželani na račun plačevanja potnih stroškov dimnikarjem znova na slabšem STRAN 4 Za predsednika kluba zgornjesavinjskih študentov dva kandidata, volitve razveljavljene STRAN 5 Najhitrejši Slovenec na skuterju je Aleš Rakun iz Poljan STRAN 21 Oglasi Savinjske novice št. 45, 11. november 2016 2 Iz vsebine: Tretja stran Občinski svet Solčava: Podprli predlog vpisa pravice do vode v ustavo........................6 Kmetijska zadruga Šaleška dolina: Ob 10-letnici odprli salon malih čistilnih naprav..........................................6 Hram narave: Družina Ročnik-Golob z novim podjetniškim podvigom v Mozirju Občina Solčava: Za varnost otrok je potreben dober načrt varnih šolskih poti.........................9 Dobrodelni koncert: Za rečiški šolski sklad zbrali 3.500 EUR......12 Mojstrski tečaj za flavto: Virtuoz Alberto Almarza v Glasbeni šoli Nazarje..................... 15 Opravili trgatev potomke Guinnessove rekorderke . 19 NTK Savinja Luče: Lučani na čelu 2. namiznoteniške lige . V dimnikarstvu nič več romantike Poslanci so konec oktobra sprejeli zakon o dimnikarskih storitvah, ki uvaja licenčni sistem opravljanja dimnikarskih storitev in izbiro dimnikarja prepušča uporabnikom. Potrošniki bodo izvajalca dimnikarskih storitev lahko izbrali do konca junija prihodnjega leta, in sicer za prihodnjih dvanajst mesecev. Sprememba sedanjega koncesioniranega načina izvajanja dimnikarskih storitev je bila predvidena že s koncem lanskega leta, vendar pripravljeni predlog zakona o dimnikarskih storitvah na vladi ni bil sprejet. Zato je parlament podaljšal koncesijski sistem do konca letošnjega leta, vlada pa je pripravila nov zakonski predlog. Le-ta, kot omenjeno, uvaja licenčni sistem za izvajanje dimnikarskih storitev, izvajalcem pa bodo licence podeljevale in odvzemale upravne enote. Brez novega zakona o dimnikarskih storitvah bi bilo s 1. januarjem 2017 to področje prepuščeno trgu, izvajanje dimnikarskih storitev pa ne-regulirano. Če potrošniki izvajalca dimnikarskih storitev ne bodo izbrali v roku, se bo štelo, da so z obstoječim izvajalcem zadovoljni in bo to delo opravljal tisti, ki ga je dotlej. Na ministrstvu za okolje prostor poleg možnosti izbire dimnikarske službe kot prednost novega zakona izpostavljajo tudi določitev najvišjih cen storitev. Licence ne bodo krajevno omejene in bodo veljale za celotno območje države, prav tako ne bodo časovno omejene. Zakon prinaša tudi nadgradnjo evidenc malih kurilnih naprav; na novo bodo v evidenco vpisani podat- ki o uporabnikih in izvajalcih ter njihovi usposobljenosti in izpolnjevanju pogojev za pridobitev licence. Nekoč je veljalo, da dimnikarja ne smete zavrniti, če pozvoni ali potrka na vratih. Čiščenje dimnika je bilo namreč že v starih časih obvezno, saj je predstavljalo bistveni del požarne varnosti vsakega doma. Prav iz tega razloga je bil dimnikar tudi simbol sreče. Dimnikar je očistil saje v dimniku in s tem omogočil kvalitetnejše izgorevanje. Če se ogenj, ki predstavlja življenjsko energijo, ni mogel raz-goreti, prebivalci hiše niso imeli dovolj vitalne energije. Torej je dimnikar omogočil stanovalcem, da se osvobodijo negativnih misli in vsega slabega ter umazanega v sebi. Dimnikarji so poleg omel s sabo nosili tudi lestve - tudi te so bile simbol sreče in so morale biti postavljene pokonci, ker vodijo proti nebu oziroma v nebesa. Ponekod je še vedno živa vraža, da se moramo prijeti za gumb in si nekaj zaželeti, če srečamo dimnikarja. V tem primeru se nam bo želja izpolnila - vse dni v letu, ne le okrog novega leta. Od kod je prišla ta vraža, ni znano, se je pa sčasoma tako razširila, da so simbol sreče postali tudi gumbi sami. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik . 20 ISSN 0351-8140, leto XLVIII, št. 45, 11. november 2016. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.sa-vinjske.com. Cena za izvod: 1.70 EUR, za naročnike: 1.53 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Mojca Kumprej, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 45, 11. november 2016 3 8 08281568 Tema tedna S 1. JANUARJEM 2017 PROSTA IZBIRA DIMNIKARJA Podeželani na račun plačevanja potnih stroškov znova na slabšem Med vlado, dimnikarji in zainteresirano javnostjo je kar nekaj časa potekala burna razprava glede novih ureditev dimnikarske dejavnosti, ki jih sedaj prinaša novi zakon o dimnikarskih storitvah. Le-ta, pa naj se dimnikarska podjetja in javnost z njim strinjajo ali ne, v uporabo stopa s 1. januarjem 2017. Prinaša kar nekaj pomembnih novosti, s katerimi morajo biti seznanjeni vsi, ki so lastniki ogrevalnih naprav. DEL DIMNIKARSKIH STORITEV PREPUŠČEN PROSTEMU TRGU Novi zakon o dimnikarskih storitvah je bil sprejet kljub opozorilom stroke, da le-ta pri njegovi pripravi sploh ni sodelovala. Tudi civilne iniciative se zaskrbljeno sprašujejo, če zakon ni preveč usmerjen k zas-lužkarstvu dimnikarskih podjetij in manj k efektivnosti njihovih storitev. Zakon v osnovi še vedno regulira izvajanje dimnikarske službe, hkrati pa del dejavnosti prepušča prostemu trgu. A le del, saj na ministrstvu za okolje in prostor menijo, da mora država še vedno zagotavljati varstvo okolja, zdravja in požarne varnosti ter imeti nadzor nad energetsko učinkovitostjo malih energetskih naprav. So pa na ministrstvu prepričani, da je prav, da se izbira dimnikarske službe prepusti presoji uporabnikov. PROSTA IZBIRA LAHKO VEČ STANE Kdor ni zadovoljen z delom sedanjega dimnikarja, ga bo lahko zamenjal po svoji izbiri. Dimnikarji, ki bodo izpolnjevali zakonsko Če potrošniki ne bodo izbrali novega dimnikarja, se bo štelo, da so z izvajalcem zadovoljni, zato bo to delo opravljal tisti, ki ga je doslej. določene zahteve, bodo od upravne enote prejeli licenco. Seznam izvajalcev z licencami bo ministrstvo objavilo v začetku prihodnjega leta. Uporabniki bodo morali dimni- karja izbrati do 30. junija 2017, izbira bo nato veljala najmanj eno leto. Če novega dimnikarja ne bodo izbrali, se bo štelo, da so z izvajalcem zadovoljni, zato bo to delo op- Naša anketa Bodo potrošniki menjali dimnikarje? Državni zbor je sprejel zakon o dimnikarskih storitvah. Ta ukinja koncesijski in uvaja licenčni sistem. Po njem bodo lahko lastniki malih kurilnih naprav prosto izbirali dimnikarje, saj ti ne bodo več vezani na določeno območje. Potrošniki bodo izvajalca dimnikarskih storitev izbrali do konca junija prihodnjega leta, v nasprotnem primeru se bo štelo, da so z izvajalcem zadovoljni in bo to delo opravljal tisti, ki ga je doslej. Ali poznamo nov zakon? Magda Ermenc, Radmirje Zakon mi je poznan, a lahko rečem le, da sem z dimnikarsko službo zadovoljna. Do sedaj smo sami čistili peči, dimnikar pa je opravil pregled. Seveda se je prej najavil in svoje delo opravil kvalitetno. Ne vem, ali bomo menjali dimnikarje. Stanko Flere, Pusto Polje Že dve leti imamo toplotno črpalko in v tem času sem imel kar nekaj problemov z dimnikarji. Kljub temu da sem klical v podjetje in jim povedal, da ne rabim njihovih storitev, sem dobil obvestilo, da bodo prišli opravit svoje delo. Bil sem skoraj kaznovan, ker na določen datum nisem bil doma. V preteklosti sem imel kombinirano ogrevanje na drva in olje. Tedaj sem bil z njihovimi storitvami zadovoljen, manj zadovoljen pa sem bil s ceno storitev. Čeprav sem sam ometel peči in so oni le prekontrolirali, znesek ni bil majhen. Suzana Časl, Prihova Poznam spremembe in se mi zdi, da bodo še kako dobrodošle, saj je konkurenca zelo zdrava. Sami sicer nimamo izkušenj z dimnikarsko službo, ker imamo ogrevanje vezano na nazarski toplovod. Mamo v Logarski dolini pa dimnikar obišče navadno enkrat letno in ji omete dimnik ter prekontroli-ra naprave. Ali so cene sedaj visoke ali ne, bi težko rekla. Gašper Belaj, Nova Štifta Novih predpisov ne poznam. Smo pa bili doma vedno zadovoljni z dimnikarskimi storitvami. Te so vedno opravili po predhodni najavi in dogovoru. Pri prosti izbiri dimnikarja pa se mi zdi, da bodo uspešnejši tisti, ki se bodo znali dobro tržiti. Tisti, ki tega ne znajo, bodo kljub njihovemu kvalitetnemu delu ob zaslužek in stranke. Franc Debeljak, Zgornje Pobrežje Do sedaj sem vedno sam poklical v podjetje in naročil njihove usluge. Te so bile kakovostno narejene. Imam peč za etažno ogrevanje, ki jo zaradi boljšega izkoristka toplote sam pogosto očistim. Tako dimnikarji čistijo le dimnik in opravijo kontrolni pregled. Do sedaj sem bil z njimi zadovoljen in upam, da bodo še naprej opravljali svoje storitve tako kvalitetno. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo 4 Savinjske novice št. 45, 11. november 2016 Tema tedna, Aktualno ravljal tisti, ki ga je doslej. Predvsem podeželani so pri zbiri v slabšem položaju. Na podeželju dimnikarskih podjetij ni toliko kot v mestih, v zakonu pa je določilo, da si lahko izvajalec, če je uporabnik oddaljen več kot 25 kilometrov, zaračuna potne stroške (0,25 evra za kilometer). Če torej uporabniki ne želijo plačevati več na račun potnih stroškov, izbira dimnikarjev najbrž ne bo velika. Na to neenakost so že pred sprejetjem zakona z odprtim pismom opozorile civilne iniciative VCP Dimnik in DCI Malečnik. HITREJE BO DIMNIKAR DELAL, CENEJŠI BO Najvišjo dovoljeno ceno dimnikarskih storitev bo določila vlada. Urne postavke ne bodo višje od sedanjih, dimnikarji naj bi po prepričanju ministrstva do zaslužka priš- li le z optimizacijo svojega dela in cenikom, ki bo za uporabnike ugoden, za njih pa še vzdržen. Preprosto povedano bo veljalo pravilo, hitreje kot bo delo opravljeno, cenejše bo. Uporabniki še vedno ostajajo zavezani, da izbranemu dimnikarju omogočijo dostop do kurilne naprave in, da dimnikar svoje delo opravi najkasneje do konca leta. V nasprotnem primeru zakon določa kazni. Dimnikarji bodo zakonsko zavezani pregledati in očistiti male kurilne naprave, odstraniti katran-ske obloge, izmeriti kakovost zgorevanja in ugotoviti morebitno preseganje predpisanih mejnih vrednosti emisij. Ker je uporabnost dobljenih rezultatov vprašljiva, so v stroki že sedaj prepričani, da bo na tem področju dela prihajalo do zapletov. Povsem natančno bo vsebi- no in način izvajanja dimnikarskih storitev vlada določila naknadno, s pravilnikom. KAZNI NE BODO NIZKE Zakon določa kazni za dimnikarska podjetja, dimnikarje in naročnike. Lastnik naprave bo plačal od 60 do 100 evrov, če dimnikarju ne bo dovolil pregleda in čiščenja naprave ter, če ob ugotovljenih nepravilnostih ne bo upošteval inšpekcijske odločbe. Podjetja bodo v enakem primeru plačala od 250 do 350 evrov. Dimnikarsko podjetje, ki ne bo imelo zavarovane svoje odgovornosti za škodo ali bo kako drugače kršilo zakon, bo plačalo kazen v višini 800 do 1.200 evrov. Dimnikar, ki po opravljenem delu ne bo izdal zapisnika, bo kaznovan v višini od 200 do 300 evrov, še višja globa (od 500 do 600 evrov) ga čaka, če svojega dela ne bo opravil v skladu z zakonom. Tatiana Golob f \ V Dimnikarski sekciji Obrtne zbornice Slovenije so izrazili skrb, ker po njihovem prepričanju zakon »ne bo zagotavljal tistega, čemur je namenjen: požarne, okoljske in zdravstvene varnosti. Posledica sprememb bo bistveno nazadovanje; manj bo resnih pregledov, inšpektorji vsega ne bodo mogli nadzirati«. Dvom so izrazili tudi glede učinkovitosti inšpekcijskih služb, predvsem z vidika izvajanja strokovnega nadzora dela dimnikarjev. VOLITVE V KLUBU ZGORNJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV RAZVELJAVLJENE Za predsednika dva kandidata, a volitve niso uspele Konec oktobra so v Klubu zgor-njesavinjskih študentov organizirali volilni občni zbor. Prvič v zgodovini kluba se je zgodilo, da sta za mesto predsednika kandidirala dva člana, Matic Retko in Klemen Petek, vsak s svojo ekipo. Zgodilo pa se je, da člani, ki so se številčno udeležili zbora, novega predsednika niso dobili. RAZVELJAVLJENE VOLITVE Aktualna predsednica kluba Katja Stradovnik je razveljavitev volitev komentirala takole: »Na volilnem občnem zboru nismo izvo- lili novega vodstva kluba. Volitve smo razveljavili iz razloga pomanjkljivo opredeljene zakonodaje v naših aktih. Nov datum volitev je 7. januar. Do takrat bomo uskladili pravilnik in statut kluba, da bosta potek in veljavnost volitev verodostojna in pravična.« POMANJKLJIVI AKTI V pravilniku in statutu kluba določene stvari niso točno navedene in le-te je potrebno pred novimi volitvami spremeniti ter natančno definirati, je povedala Stradovnikova. Tokrat je namreč volilo 51 študen- P | J -- A V š n - jr Matic Retko je v klubu zelo aktiven in bi nadaljeval z ustaljeno prakso, izobraževanji, dobrodelnimi akcijami ... tov, tri glasovnice niso bile veljavne. Oba kandidata sta dobila po 24 glasov in potekati bi moral drugi krog volitev. Ker postopek drugega kroga v pravilniku ni točno definiran in ker so nekateri od volivcev že odšli, pojavili pa so se tudi novi, se je volilna komisija odločila, da se volitve razveljavijo ter da se v pravilniku in statutu potek volitev prilagodi zakonodaji. PREDSTAVITEV KANDIDATOV Da gre za pravo predvolilno kampanjo, je kazala že udeležba na občnem zboru. Doslej je bi- Klemen Petek bi poskrbel tudi za več zabavnega druženja med študenti in sodeloval z drugimi študentskimi klubi. la ta zelo majhna, saj je bil vedno le en kandidat za predsednika. Letošnja kandidata Matic Ret-ko in Klemen Petek sta predstavila vsak svoj program dela in povedala, za kaj se bosta zavzemala. Priložnost za predstavitev so dobili tudi preostali kandidati za funkcije v klubu. Člani so volili svetnico sveta študentske organizacije lokalne skupnosti (ŠOLS) in svetnico sveta Zveze študentskih klubov Slovenije (ŠKIS), izvoljena je bila Eva Re-mic. Klub bo do novih volitev vodil obstoječi upravni odbor. Tekst in foto: Štefka Sem Predsednica kluba do novih volitev ostaja Katja Stradovnik (prva z leve). Savinjske novice št. 45, 11. november 2016 5 Gospodarstvo, Iz občin KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA Ob desetletnici odprli salon malih čistilnih naprav V teh dneh mineva deset let, od kar je bil zgrajen sodoben trgovinsko poslovni center Kmetijske zadruge Šaleška dolina (KZŠD) v Metlečah pri Šoštanju. Ob tej priložnosti so konec oktobra pripravili celodnevno praznovanje in v tem sklopu odprli sodoben salon čistilnih naprav. VSEH DESET LET SO NADGRAJEVALI PONUDBO Preden je bil zgrajen objekt v Metlečah, je bila v Šoštanju zadružna trgovina na eni, uprava zadruge pa na drugi lokaciji. V novem centru so vse to združili na enem mestu, uredili veliko skladišče in dopolnili trgovsko ponudbo. Prostor v zgradbi je dobila tudi poslovalnica Deželne banke Slovenije. Vseh deset let so v zadrugi trgovsko ponudbo nadgrajevali. Poleg repro materiala za kmetijstvo je na trgovskih policah najti obsežen izbor vsega za gospodinjstvo - od posode do jabolk iz lastne proizvodnje blagovne znamke Ekodar. V centru je na voljo vrtni kotiček, kjer kupec najde vse od semen in cvetja do orodja ter vrtnarske opreme. To nameravajo dopolniti s ponudbo grmovnic in drevesnih sadik. Posebej so ponosni na kozolec v sredini trgovine, pod katerim so police z ekološkimi in lokalnimi izdelki, ki jih ponujajo pod oznako dobrote izpod kozolca. FINANCIRANJE IN STROKOVNO SVETOVANJE ZA ČISTILNE NAPRAVE Pred časom so se odločili, da kupcem ponudijo servis kmetijske in druge mehanizacije, ki jo prodajajo. Ob tokratni priložnosti so odprli še sa- OBČINSKI SVET SOLČAVA V zadrugi so še posebej ponosni na kozolec v sredini trgovine v Metlečah pri Šoštanju, pod katerim so police z ekološkimi in lokalnimi izdelki, ki jih ponujajo pod oznako dobrote izpod kozolca. (Fotodokumentacija KZŠD) lon čistilnih naprav. Direktor Ivan Drev je povedal: »Skrbno smo izbrali ponudbo petih proizvajalcev, večinoma slovenskih. Na voljo so čistilne naprave različnih velikosti, vse od najmanjših pa do večjih, in vseh vrst, od takih z dodatkom različnih pripravkov do ekoloških in rastlinskih, ki jih je mogoče oblikovati kot okrasni element v vrtu.« Kupcem lahko postrežejo tudi z vsemi potrebnimi informacijami glede izbire, nakupa in vgra- Podprli predlog vpisa pravice do vode v ustavo Skupnost in Združenje občin Slovenije sta pred časom pozvala občine, da podprejo vpis pravice do pitne vode v ustavo. Na zadnji seji v oktobru je omenjeno tematiko obravnaval tudi občinski svet solčavske občine in pobudo podprl. Županja Katarina Prelesnik je predstavila pobudo o vpisu v ustavo. Občina Solčava je bogata z viri čiste vode in svetniki so bili prepričani, da mora voda ostati javno dobro, s katerim razpolaga država ter da se vode ne sme privatizirati. Vendar, so menili svetniki v razpravi, je potrebno, da država k upravljanju s pitno vodo pritegne tudi lokalne skupnosti. Sprejeli so sklep, da podpirajo vpis pravice do pitne vode v ustavo Republike Slovenije. Konec minulega tedna je o tej temi razpravlja- la in sklepala tudi ustavna komisija državnega zbora. Potrdila je predlog za vpis pravice do pitne vode v ustavo. Prvi trije odstavki predlaganega 70. a člena ustave tako določajo, da ima vsakdo pravico do pitne vode, da so vodni viri javno dobro v upravljanju države ter da vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev in v tem delu niso tržno blago. Potrdili so besedilo, ki določa, da oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno. Vpis pravice do pitne vode v ustavo sedaj nadaljuje pot v državni zbor, ki mora akt o spremembi ustave sprejeti z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev. Marija Lebar dnje take naprave ter priskrbijo strokovnjaka, ki si ogleda teren in svetuje. Oblikovali so finančni inženiring in lahko v sodelovanju z Delavsko hranilnico kupcu preskrbijo ugoden kredit. Pomagajo tudi oblikovati vlogo za sofinancerska sredstva, ki jih za ta namen razpišejo občine. VIZIJA IN NAČRTI V Kmetijski zadrugi Šaleška dolina želijo, da se z njihovim poslanstvom poistoveti vsak zaposleni. Oblikovali so vizijo, ki so jo strnili v moto: »V dobro lokalnega pridelovalca postati vodilna zadruga v državi«. Pomen tega sporočila mora preiti v vse pore našega delovanja, je dejal Drev in poudaril nujnost dobrega medsebojnega sodelovanja med vsemi deležniki v zadrugi ter izpostavil podporo, ki jo je uprava zadruge deležna s strani upravnega in nadzornega odbora. V prihodnje nameravajo razširiti ponudbo ekološkega mesa in izdelkov. Po strogih pregledih in kontrolah kakovosti so uspeli priti na police trgovske verige Hofer, sedaj bi radi k sodelovanju in izmenjavi mesa ter zelenjave pritegnili še primorske zadružnike. Nadaljevali bodo z oskrbo kmetov članov in nečlanov z repromaterialom, ki ga lahko pripeljejo na dom, in z odkupi ekološke živine, tudi v Zgornji Savinjski dolini. V ta namen so za Trgovsko poslovni center (TPC) Saša v Nazarjah kupili manjši tovornjak, ki je primernejši za ozke in strme ceste tukajšnjega območja in za manjše prevoze. »Hkrati skrbimo še za manjši ogljični odtis in tako delujemo v smislu ekološke osveščenosti,« je zaključil Ivan Drev. Marija Lebar 6 Savinjske novice št. 45, 11. november 2016 Gospodarstvo, Iz občin KABLIRANJE NA RELACIJI NAZARJE-LJUBNO Dela potekajo po terminskem planu, zaključek konec prihodnjega leta Pri Elektru Celje smo preverili, kako potekajo dela na polaganju ele-ktro kablov v zemljo iz Nazarij do Ljubnega ob Savinji. Predstavnica podjetja mag. Maja Ivančič je povedala, da bodo letos realizirali 1. in 2. fazo v skupni predvideni vrednosti 640 tisoč evrov. Septembra so pričeli z deli na odseku Nazarje--Rečica ob Savinji in z izgradnjo nadomestne transformatorske postaje v Varpoljah. »Zaključek del na teh dveh odsekih je predviden v začetku meseca decembra, ostale faze bomo pričeli izvajati v začetku prihodnjega leta. Dela se izvajajo po predvidenem terminskem planu,« je dejala Ivančičeva. ARHEOLOŠKO NAJDIŠČE NE OVIRA DEL Na prvem delu trase kabliranja daljnovoda 2 x 20 kV Nazarje-Ljub-no so po njenih besedah pri projektiranju upoštevali kulturno-varstve-ne pogoje in se ognili območju arheološkega kulturnega spomenika Prihova - arheološko najdišče Ra-kunovo gradišče. Predhodno so bile izvedene arheološke raziskave v obliki intenzivnega terenskega pregleda zaprtih površin in arheolo- škega testnega izkopa deset ročno izkopanih jam dimenzij 1 x 1 x 1 meter, vendar na predvideni trasi novih kablovodov večjega arheološkega potenciala ni bilo. V fazi projektiranja so nastali stroški predhodnih arheoloških raziskav za približno 1.500 evrov, izdelava dokumentacije za grad- nadzor nad zemeljskimi deli, kar je prineslo približno tisoč evrov stroškov. ZAKLJUČEK DEL DO KONCA PRIHODNJEGA LETA Ivančičeva je dodala, da je za leto 2017 v planu izgradnja preostalega dela kabliranja do Ljubnega, Trenutno se izvajajo izkopavanja za kabliranje na Rečici ob Savinji. (Foto: Marija Sukalo) njo objekta pa se je zavlekla za dva meseca. V fazi izvajanja se je na območju trase, ki poteka ob robu najdišča, izvajal arheološki transformatorskih postaj Šentjanž in Ljubno Loke ter nadomestnih transformatorskih postaj v Gru-šovljah, Radmirju in dveh v Okoni-ni. Ocenjena vrednost projektov v prihodnjem letu je približno 2,2 milijona evrov. Za projekte kabliranja je pridobljenih 95 odstotkov služnosti fizičnih oseb. Večina služnosti in soglasij od upravljavcev komunalnih vodov je pridobljena. Za tri objekte še pridobivamo soglasja. Pri sklepanju služnosti so težave s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS, kjer že več kot šest mesecev čakajo na obravnavo vloge. Po terminskem planu bo celotno kabliranje zaključeno konec prihodnjega leta, vendar je to odvisno od pridobitve gradbenih dovoljenj za ostalih pet objektov, od vremena in možnosti izvajanja del. Zahteva večine lastnikov je, da se dela ne bi izvajala v času vegetacije, od marca do oktobra. Štefka Sem OBČINA GORNJI GRAD KOLEGIJ ZUPANOV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Vodilna tema srečanja je bila poplavna varnost Konec oktobra so se v Solčavi sešli župani oziroma predstavniki zgornjesavinjskih občin na kolegiju. Kar dve obširni točki sta bili namenjeni temi o poplavni varnosti doline. O tej vsebini, ki je še posebej aktualna v teh jesenskih dneh, so govorili že večkrat in septembra na ministrstvo za okolje in prostor naslovili urgentno pismo. Tokrat so, da bi zvedeli, kaj o poplavni varnosti v naši dolini meni država oziroma njene institucije, na kolegij povabili direktorja Direkcije RS za vode Tomaža Prohinarja in Alenko Zupančič, vodjo oddelka območja Savinje na ARSO v Celju. Župani niso skoparili s kritikami na račun odnosa države do poplavne varnosti na našem območju. Zanimala so jih investicijska in vzdrževalna dela na vodotokih v Zgornji Savinjski dolini ter protipoplavna dela v zgornjem delu porečja Savinje. Več o vsebini in zaključkih kolegija glede obeh točk dnevnega reda v prihodnji številki Savinjskih novic. Marija Lebar Sprejeli cenik zimske službe, podizvajalci pluženja določeni V Javnem podjetju Komunala Gornji Grad so pred pričetkom zimske sezone pripravili cenik pluženja in posipanja. Glede cen so se skupaj z občinsko upravo usklajevali z izvajalci. Pluženje in posipanje asfaltnih in makadamskih cest se bo izven strnjenih delov naselij še naprej obračunavalo po kilometru, v strnjenih delih pa na uro. Cene ostajajo iste kot v preteklem letu in so primerljive z drugimi občinami. Podizvajalci imajo odslej tako kot vozilo Komunale sledilne naprave, preko katerih je mogoče preverjati dejansko opravljeno delo. Največja sprememba na področju izvajanja zimske službe je obvezno mesečno poročanje podizvajalcev o opravljenem delu. Direktor gornjegrajske Komunale Zdenko Purnat je občinskim svetnikom predstavil še izvedbeni program zimske službe. »Zimska služba namreč obsega sklop dejavnosti in opravil, potrebnih za omogočanje prevoznosti cest in varnega prometa v zimskih razmerah. Zimske razmere nastopijo takrat, ko je zaradi zimskih pojavov, sneg, poledica in drugo, lahko ogroženo normalno odvijanje prometa,« je povedal Purnat. Novost, ki jo bodo na Komunali uvedli to leto, bo postavitev prometnih znakov na cestah, ki vodijo v hribovite dele občine ali na bolj nevarnih odseki. Postavljeni prometni znaki bodo opozarjali voznike, da morajo v snežnih razmerah na teh cestah voziti z verigami. Štefka Sem Savinjske novice št. 45, 11. november 2016 7 Gospodarstvo HRAM NARAVE, EKO TRGOVINA IN BISTRO NA NOVI LOKACIJI IN S PRENOVLJENO PONUDBO Družina Ročnik-Golob z novim podjetniškim podvigom v Mozirju Minulo soboto so v poslovnem delu zgradbe upravnega centra v Mozirju odprli prenovljeni lokal trgovine Hram narave, ki je doslej od aprila 2013 uspešno deloval na trgu. Ob odprtju so se zbrali številni kupci, poslovni partnerji, kolektiv zaposlenih, bližnji sorodniki in župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik. Slednji je z la-stnikoma-najemnikoma Sanjo Golob in Mihom Ročnikom iz Podhoma slovesno predal lokal v uporabo. Ko je nosilka dejavnosti in podjetnica Sanja Golob ob zahvalah vsem, ki so pomagali pri prenovi najemnih prostorov, opremi ter ponudbi raznovrstnih prodajnih artiklov, živil in razširjene ponudbe, izrazila veselje in srečo ob poslovnem dogodku, je svoje čestitke izrazil tudi župan Su-hoveršnik rekoč: »Vesel sem, da se je tu, v središču kraja in občine pojavila nova ponudba in podjetnost že dokazanih mladih partnerjev, da bo obogatila ponudbo s programom za zdravo življenje. Vi, Sanja, ste dosanjali vaš veliki načrt, vaš podjetniški podvig, ki sta ga zastavila s par- tnerjem Mihom, kar je lahko za zgled mnogim mladim in podjetnim. Ob današnjem dogodku in tej pridobitvi sem optimist skupaj z vami, tu navzočimi, ki ste prišli podpret to novost, to pod- jetnost, ki je za vse nas lahko samo dobra, prava pot.« Sanja, Miha z malo hčerko Emo in župan so nato slovesno nazdravili novi pridobitvi. Jože Miklavc Hram narave so odprli na novi lokaciji v upravnem centru v Mozirju. (Foto: Jože Miklavc) KREATIVNE IDEJE Z EKOLOŠKE KMETIJE ŽIBOVT Poličnikovi ustvarjajo po standardih in načrtih montessori V letošnjem letu se družinskemu podjetju iz Solčave, poznanemu pod imenom LESek, obetajo nove poslovne priložnosti. Družina Poličnik je pričela sodelovati s priznanim vrtcem Montessori iz Trzina. Poličnikovi za vrtec ustvarjajo mizice, stolčke, stopnice in ostale dodatke izdelane po standardih in načrtih montessori. O PODJETJU Podjetje LESek se ukvarja s predelavo solčavskega visokogorskega lesa. Zgodba o LESku se je pričela z izdelovanjem lesenih družabnih iger ter funkcionalnih in atraktivnih lesenih igrač. Juretu Poličniku, ki ustvarja že od mladih nog, se je pred nekaj leti pridružila žena Jasmina. Sin Vin (4) in hči Astrid (1) pa trenutno veljata za konstruktivna kritika in inspiratorja. Kreativne ideje nastajajo na njihovi ekološki kmetiji Žibovt, ki se nahaja ob solčavski panoramski cesti. MONTESSORI PEDAGOGIKA Jasmina in Jure sta se ob rojstvu prvega otroka pričela navduševati nad montessori načinom vzgoje. Ko je Vin dopolnil dve leti, sta ga vpisala v sobotni program v Ljubljani. Letos je z obiskovanjem montessori uric pričela tudi naj- mlajša Astrid. Otroci v vrtcu skozi različne aktivnosti spontano srkajo informacije in se učijo. Tovrstna pedagogika otroku omogoča, da se izkaže kot enakovreden član družine. Posledično razvija občutek odgovornosti in željo, da posega po novih izzivih. Za montessori je ključnega pomena tudi otroško pohištvo, ki je prilagojeno velikosti otrok, tudi najmlajših. Način vzgoje predvideva, da se otrok ne sme počutiti izgubljenega v svetu odraslih, temveč mora svet doživljati skozi svoje oči in s tem pridobivati pozitivne izkušnje. Omenjen cilj dosegajo z uporabo določenih didaktičnih materialov, ki razvijajo mišljenje, samostojnost, pozornost, občutek za red in čistočo. SODELOVANJE Z MONTESSORI Takšen način vzgoje ustreza družini Poličnik, zato so bili nad pobudo o sodelovanju izjemno navdušeni. Vzgojiteljica njunih otrok je v septembru odprla svoj kotiček za program Montessori. Tako v prostorih Fitmalčka v Trzinu otroci že lahko uporabljajo izdelane pripomočke, ki podpirajo montessori vzgojni princip. Podjetje LESek izdeluje v skladu z direktivo in standardom o varnosti igrač, vsi dodatki imajo varnostni list, premazi pa so namenjeni otroškim igračam. Jasmina in Jure Poličnik pravita, da s svojim delom osrečujeta otroke in jim pomagata do boljših rezultatov, kar jima daje energijo in elan za nadaljnje delo. Tjaša Pečovnik Juretu Poličniku se je pri ustvarjanju pridružila žena Jasmina, sin Vin in hči Astrid pa ju pri delu navdihujeta. (Foto: Zdravko Haderlap) 8 Savinjske novice št. 45, 11. november 2016 Iz občin, Organizacije OBČINSKI SVET SOLČAVA Za varnost otrok je potreben dober načrt varnih šolskih poti V občini Solčava so naselja raztresena na velikem območju, zato sta za šolarje organizirana dva načina prevoza. Oddaljenejše otroke do avtobusa, ki jih najprej pobere pri vstopu v Logarsko dolino, vozijo s kombijem. Od tam naprej jih v šolo v Solčavo ali dalje v Luče prevaža avtobus. A vstopna in izstopna mesta, ki so večinoma ob državni cesti, niso ustrezno varna. Temo šolskih poti je županja Katarina Prelesnik uvrstila na dnevni red seje občinskega sveta. VEČ NEVARNIH LOKACIJ Pred časom je bila imenovana delovna skupina, da bi v skladu s smernicami Javne agencije RS za varnost prometa izdelala načrt šolskih poti. Pri izdelavi načrta so sodelovali tudi člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV) občine Solčava, o vsebini načrta je na seji poročala članica skupine Bernarda Prodnik. Delovna skupina za izdelavo načrta je vzela pod drobnogled lokacije, kjer šolarji vstopajo in izstopajo na šolski avtobus ali prečkajo cesto. Cilj je, da se evidentirajo nevarna mesta ter označijo z ustrezno prometno signalizacijo. Hkrati se izvajajo druga prizadevanja za povečanje prometne ta, in postaji pri Bevšku ter Gambe-lu. Nevarne so še lokacije pri Laše-karju in Icmankov log, kjer ni omeji- Vstopna in izstopna mesta iz avtobusov, ki so večinoma ob državni cesti, v solčavski občini niso ustrezno varna. (Foto: Igor Solar) varnosti, kot so tehnično prometna ureditev nevarnih mest, prometna vzgoja ... POMEMBNA PREVENTIVA Najbolj izpostavljeni in najmanj varni sta postajališči v Medici in Logarski dolini, kjer vstopajo in izstopajo učenci iz Matkovega ko- tev hitrosti, ter v Solčavi, kjer otroci prečkajo cesto. Učencem in njihovim staršem so bili razdeljeni vprašalniki, kjer so učenci odgovarjali na vprašanja, kako varne se počutijo na poti v šolo in kakšne rešitve predlagajo. Na podobna vprašanja so odgovorili tudi starši anketiranih ot- rok, ki so izpostavili nevarne lokacije in predloge za rešitev. Najpomembnejša je preventiva, saj otroke vzgajajo predvsem starši in šola. Načrt vključuje tudi navodila, kako naj otrok ravna kot pešec, kolesar ali potnik v šolskem kombiju ali avtobusu. ČLANICE KOMISIJE ŠLE NA POT SKUPAJ S ŠOLARJI Svetnica Branka Anželak, članica delovne skupine in predsednica solčavskega SPV, je na občinskem svetu povedala, da sta se z Bernardo Prodnik peljali s šolskim avtobusom v Logarsko dolino in na licu mesta videli, kakšna je situacija na postaji v Logarski dolini. Svetniki so v razpravi predlagali nekaj možnih rešitev, med drugim talne označbe za postajališče avtobusa ali da bi se postaja uredila pri sestrah Logar. V zvezi s tem bo županja Prelesnikova vodila nadaljnje pogovore. Občina je o problematiki obveščala Direkcijo RS za ceste in z njenim predstavnikom so si ogledali lokacijo v Medici, kjer je nujno potrebno urediti avtobusno postajališče. Marija Lebar LAS ZGORNJE SAVINJSKE IN ŠALEŠKE DOLINE Pridružili so se projektu za spodbujanje zeliščarstva V preteklem mesecu je Lokalna akcijska skupina Zgornje Savinjske in Šaleške doline (LAS ZSŠD) izvedla več aktivnosti. Imeli so nekaj sej in sprejeli sklep, da se pridružijo operaciji sodelovanja na temo zeliščarstva. V ZELIŠČARSTVU ŠE ŠTEVILNE MOŽNOSTI Pobudnik sodelovanja pri projektu zeliščarska dediščina je LAS Raznolikost podeželja, ki povezuje podeželsko območje Mestne občine Celje in občin Laško, Štore ter Vojnik. Projekt je zanimiv tudi za zgornjesavinjsko in šaleško območje, zato so se člani upravnega odbora LAS ZSŠD odločili, da se z nekaterimi drugimi LAS pobudi pridružijo. Na delovnem srečanju LAS, ki so zainteresirane za sodelovanje v projektu zeliščarstva, je bila izpostavljena možnost povečanja proizvodnje zelišč v smeri samooskrbe, saj Slovenija večino zelišč, ki jih potrebuje tako v farmacevtiki kot za maloprodajo, uvaža. PREDLOGE ŽE ZBIRAJO Na naših tleh je kar nekaj samostanskih zeliščnih vrtov, ki bi bili lahko osnova za nadgradnjo in oblikovanje turistične ponudbe s tako vsebino. Zeliščarstvo bi lahko pomenilo dopolnilno dejavnost na kmetijah in prineslo tudi nova - zelena delovna mesta. Kot je povedala Cvetka Mavrič, direktorica Zavoda Savinja, ki je vodilni partner LAS ZSŠD, vabijo vse, ki jih zanima vsebina zeliščarstva, da se s predlogi in pobudami oglasijo na sedežu zavoda v Fašunovi hiši na Ljubnem ob Savinji. »Zbiranje predlogov in vsebin je dobrodošlo že v tej fazi, saj bi na osnovi izraženega interesa laže pripravili prijavo na razpis, ki ga pričakujemo v decembru,« je povedala Mavričeva. Marija Lebar Cvetka Mavrič: »Na osnovi izraženega interesa je laže pripraviti prijavo na razpis, ki ga pričakujemo v decembru.« (Foto: Marija Lebar) Savinjske novice št. 45, 11. november 2016 9 Organizacije, Ljudje in dogodki, Informacije PROJEKT MLADI MEDIATORJI SKUPNOSTI Na srečanju o oblikovanju vsebine spletnega učnega načrta in gradiv V prostorih Občine Ljubno so se drugič srečali sodelujoči v projektu Mladi mediatorji skupnosti. Martina Robnik, vodja projekta za Društvo za kulturo odnosov - SPES, je novim udeležencem predstavila projekt. Poudarila je njegovo pomembnost in namen za mlade, ključne cilje in strategije za dosego ciljev. Predstavila je pomen regionalnega zavezništva, kako deluje, kdo je vključen v to obliko partnerstva in katere aktivnosti bodo partnerji v okviru zavezništva izvajali. Novi udeleženci so podpisali izjavo o zavezi, s katero se zavezujejo, da bodo s pomočjo svojih znanj in izkušenj prispevali k razvoju projekta za mlade v Savinjski dolini. SPLETNI UČNI NAČRT Drugi sestanek regionalnega zavezništva je bil namenjen oblikovanju vsebine spletnega učnega načrta in spletnih učnih gradiv, ki bodo namenjena usposabljanju mladinskih delavcev in mladih mediatorjev. Robnikova je okvirno predstavila načrt nadaljnjega dela in poudarila, da bodo člani regionalnega zavezništva tudi na prihodnjem sestanku pomagali pri razvoju spletnih učnih vsebin, v letu 2017 pa bodo pričeli z oblikovanjem akcijskega načrta. Namen projekta je namreč med drugim vzpostavitev struktu- re, ki bo omogočala izvajanje aktivnosti za mlade še po zaključku projekta. SOCIALNA OMREŽJA POMEMBEN DEL PROJEKTA Udeleženci so na srečanju ugotovili, da bi mladim lahko projekt približali preko socialnih omrežij, delavnic, šol za starše in drugih obstoječih aktivnosti za mlade in njihove starše. V Savinjski dolini je mogoče opaziti pomanjkanje zanimanja dijakov, ki so pričeli s šolanjem v srednji šoli. Iz tega razloga bi bilo potrebno mlade seznaniti s projektom že v osnovnih šolah v okviru obveznih izbirnih vsebin. Starše bi lahko vključili v razvoj spletnega usposabljanja, mladi starši (do 30 let) bi lahko opravljali funkcijo mladih mediatorjev. Dogovorili so se tudi o vsebinah spletne strani projekta. Štefka Sem Udeleženci srečanja so si bili enotni, da je s projektom treba seznaniti že učence v osnovni šoli. (Fotodokumentacija Društva SPES). RADIKALNA OMEJITEV HITROSTI V LJUBIJI Je po novi asfaltni cesti resnično nujno voziti le 30 km/h? Cesta iz Mozirja skozi naselje Ljubija do Lepe Njive je bila kar nekaj let v slabem stanju. Sedaj ima novo asfaltno prevleko, zgradili so tudi nekaj nujno potrebnih cestnih elementov in betonski most. Vzdrževalec je na tem delu ceste že v času gradnje hitrost omejil na 30 km/h, ta omejitev pa je ostala tudi po koncu del. Policisti so menda sprva na omejitev hitrosti le opozarjali. Nekoga je omejitev in nadzor policije razjezila, da je s sprejem pošprical prometna znaka z omejitvijo. Še isti dan ju je odstranil lokalni vzdrževalec ceste. Tako je zdaj videti le oznaki o koncu omejitve 30 km/h na izhodu iz območja upočasnjenega prometa, znakov prepovedi pa sploh ni več. Jože Miklavc Prometna signalizacija je nedvoumno sporočala, da je tu cona umirjenega prometa. (Foto: Jože Miklavc) Matična kronika za september in oktober POROKE: Jernej Remic iz Malega Vrha in Ana Re-penšek iz Mozirja Izidor Bezovšek in Romana Krumpačnik, oba iz Lenarta pri Gornjem Gradu Blaž Kunšek iz Prešne Loke in Manja Guček iz Podkraja pri Velenju Blaž Vasle iz Založ in Martina Fajdiga iz Skorna pri Šoštanju SMRTI: Milutin Djujic iz Dobletine Ana Praprotnik iz Mozirja Bojan Slatinšek iz Spodnje Rečice Jožef Skok iz Brda Marija Jeraj iz Spodnjih Pobrežij Jožef Koščak iz Gornjega Grada Štefanija Ermenc iz Gornjega Grada Franc Brezovnik iz Rečice ob Savinji 10 Savinjske novice št. 45, 11. november 2016 Ljudje in dogodki, Organizacije PREDSTAVITEV MONOGRAFIJE DR. BOŽA REPETA »MILAN KUČAN, PRVI PREDSEDNIK« O času velikih prelomov s prvim slovenskim Osrednja knjižnica Mozirje in založba Modrijan sta zadnji četrtek v oktobru v galerijskih prostorih Knjižnice Mozirje pripravili srečanje s slovenskim zgodovinarjem dr. Božom Repetom, avtorjem monografije »Milan Kučan, prvi predsednik«, in portretirancem Milanom Kučanom. Pogovor o nastanku knjige, političnih dogodkih, opisanih v knjigi, ter o življenju in delu prvega predsednika samostojne slovenske države Milana Kučana je vodil Rajko Pintar, publicist, novinar in ravnatelj OŠ Ljubno ob Savinji. Dogodka se je udeležilo okoli sto ljudi. KNJIGA O PRVEM PREDSEDNIKU SPREMINJALA STALIŠČA MEDIJEV Pred letom dni je pri založbi Modrijan izšlo obsežno delo o Milanu Kučanu, ki ga je napisal Božo Repe. V njem ugotavlja, kakšna je pravzaprav vloga Kučana v času pred in po osamosvojitvi Slovenije in kako je prvi predsednik vplival na njen razvoj. Pričakovano je bila knjiga ob izidu pospremljena z močnimi odzivi javnosti. Na srečanju v Mozirju je Repe povedal, da so bili nekateri negativni odzivi pričakovani, so pa tako mediji kot javnost knjigo večinoma sprejeli zelo dobro. »Desetletja se je o Milanu Kučanu ustvarjala neka podoba, ki je bila zelo temna, enostranska, ideološka. Ta knjiga je vsaj v delu medijev spremenila ta pogled in na to sem ponosen,« je dejal Repe, ki je sicer knjigo opisal kot poglobljeno analizo političnega dogajanja v VESELIMO SE JESENI V GORNJEM GRADU Obujanje starih plesov in pesmi V gornjegrajskem kulturnem društvu so zadnjo oktobrsko soboto organizirali večer, ki so ga poimenovali Veselimo se jeseni. Nastopili so folklorni plesalci in pevci, ki slovensko kulturo prenašajo iz roda v rod. Folklorni skupini Oštarija iz Društva upokojencev Bočna, ki združuje ljubitelje plesa in glasbe, so se na odru pridružili člani Folklorne skupine Društva upokojencev Komenda. Z raznimi spleti so predstavili slovenske ljudske plese iz preteklosti, ki jih z veseljem obujajo in s tem ohranjajo pred pozabo. Glasbeni gostje prireditve so bili Savinjski fantje. Ti so po letih delovanja nekoliko spremenili zasedbo in medse sprejeli dekle. S skladbami, kot so Rozamunda, Stara polka in Na Roblek, so poskrbeli, da so obiskovalce zasrbeli podplati. Prireditev je povezovala Petra Strmšek. Štefka Sem predsednikom Sloveniji v zadnjih štirih desetletjih, katere glavni protagonist je Milan Kučan. KUČAN SPREGOVORIL TUDI O SVOJIH OSEBNIH ZAPISKIH Kot je na predstavitvi poudaril Rajko Pintar, je knjiga izjemno dobro dokumentirana, pomemben del dokumentov so bili tudi Kučanovi osebni zapiski, med njimi njegov dnevnik. Na vprašanje, ali se je bilo težko odločiti za predajo svojih osebnih zapiskov, je Kučan odgovoril, da je bil do ideje o tej knjigi najprej zelo odklonilen. »Ko pa sva se z dr. Repetom sporazumela o tem, da želi napisati knjigo o tem pomembnem obdobju slovenske novejše zgodovine, ki pač v enem delu zajema moje takratno delo, se mi je pa le zazdelo prav, da bi o tem času in dogajanju bila napisana strokovna knjiga skozi logiko strokovnjaka, ki se ukvarja z novejšo zgodovino Slovenije.« Pintar je sogovornika povprašal še veliko o samih dogodkih, ki so zaznamovali razvoj Slovenije. Po končanem pogovoru je sledila debata s posamezniki iz občinstva. Tatiana Golob Rajko Pintar (desno) je skozi pogovor z dr. Božom Repetom (na sredini) in Milanom Kučanom (levo) obujal spomine na prelomne dogodke v Sloveniji pred in po njeni osamosvojitvi. (Foto: Tatiana Golob) Plesalci in glasbeniki so tisti, ki ohranjajo kulturno dediščino. (Foto: Štefka Sem) Savinjske novice št. 45, 11. november 2016 11 Kultura, Čestitke, Oglasi DOBRODELNI KONCERT RAD BI BIL SREČEN Za rečiški šolski sklad zbrali 3.500 evrov Osnova šola Rečica ob Savinji je pripravila dobrodelni koncert pod naslovom Rad bi bil srečen. Izkupiček dogodka so namenili šolskemu skladu. Obiskovalci in donatorji so za otroke zbrali 3.500 evrov, nastopajoči pa so se odpovedali honorarju. SREDSTVA ZA DVIG KVALITETE POUKA Ravnatelj Peter Podgoršek je dejal, da so humanitarna dejavnost, pomoč socialno ogroženim učencem, zagotavljanje enakih možnosti za vse ter dvig kvalitete pouka le nekatere dejavnosti, ki jih šolski sklad usmerja ter vpeljuje v življenje in delo rečiške osnovne šole. »Ob tej priložnosti se zahvaljujem krajevnemu odboru Rdečega križa, ki je v akciji Drobtinica za boljšo in bolj zdravo prehrano ter plačilo obrokov zbral kar 2180 evrov, in seveda vsem donatorjem, društvom in občanom, ki so svoja sredstva namenili skladu.« Ta naj bi po zagotovilu ravnatelja prišla v roke tistih, ki so pomoči potrebni. Zmanjšala bodo prispevke staršev ob različnih nadstan- Smooth band z Darjo Gajšek (druga z leve) je ob koncu koncerta dobil bučen aplavz. dardnih dejavnostih in dvignila kvaliteto pouka s pokrivanjem stroškov nekaterih učil in učnih pripomočkov. DAROVALI OBISKOVALCI IN NASTOPAJOČI Večer instrumentalne in vokalne glasbe ter plesa so oblikovali rečiški osnovnošolci v mlajšem in starejšem otroškem ter v mladinskem pevskem zboru, baletke in plesalci. Povabilu za nastop so se odzvali ansambla Mika Nas in Stil, Harmonikarski orkester Primoža Zvira, vokalne skupine Pušeljc, Rečiški pobi, ŽPZ Jutro, glasbeni sestavi Suška banda, Up n' downs in Smooth band z Darjo Gajšek. Moderator večera Nejc Slapnik je dodal kanček humorja in misli o sreči. Povedal je, da so bili srečni tako obiskovalci, ki so darovali za šolski sklad, kot glasbeniki, ki so prispevali glasbo, pesmi in svojo pozitivno energijo. Tekst in foto: Marija Šukalo Starši, donatorji in ostali obiskovalci so napolnili telovadnico rečiške osnovne šole. 12 Savinjske novice št. 45, 11. november 2016 Zgodovina in narodopisje Rože in čarovnije (3) Piše: Aleksander Videčnik Po koncu fevdalizma (nadaljevanje) Bivanje na teh kmetijah je pomenilo pojav drugačnih medsebojnih odnosov, tudi sam razvoj skozi čas se je tem kmetijam nekoliko izogibal. Oblačilna kultura je bila delno drugačna kot v dolinah, marsikatero oblačilo je bilo usnjeno. Kmetije niso bile povezane s cestami z dolino, prevladovali so kolovozi. Šele po drugi vojni so gozdarske službe poskrbele za cestno povezavo. Danes lahko trdimo, da so hribovske kmetije ustrezno urejene in napredno produktivne. V takih razmerah so imeli posebno mesto domači zdravilci. Bili so ugledni med ljudmi in predvsem zaupanja vredni. Hribovski prebivalci so bili veseli tudi potovcev (po-tovk), ki so prinašali zdravila iz doline ali pa jih nekateri kar sami pripravljali. Seveda gre tu bolj za razne čajne mešanice in olja. Domači zdravilci Značilno za domače zdravilce je bilo, da so pogosto zdravili ljudi in tudi domače živali, čeprav ne vsi. Od zdravilcev so ljudje pričakovali še razne druge nasvete, denimo, kaj ukreniti, ko krava močno žaluje za odvzetim teletom in podobno. Znano je, da so se po hribovskih kmetijah veliko bolj skrbno založili z raznimi zdravilnimi zelišči za zimo kot kmetje v nižinah. To je razumljivo, hribovske kmetije so bile v zimskem času domala odrezane od dolinskih naselij, visok sneg in slabe poti so domala onemogočale pot v dolino. Lahko bi rekli, da je bilo po svoje življenje na hribovskih kmetijah zanimivo, še bolj tesno povezano z naravnimi pojavi. To pa je pomenilo izredno razvito medsosedsko sodelovanje. KRATEK PREGLED V PRETEKLOST Naši predniki so prenašali zdra-vilsko znanje iz roda v rod. Ko je tudi v naše kraje prihajalo prosve- tljenstvo, so številni zdravilci iskali več znanja v knjigah, ki pa so bile v glavnem pisane v nemškem jeziku. Kot meni Vinko Moderndorfer, so slovenski, posebej še koroški in štajerski zapisovalci uporabljali knjigo Gart der Gesundheit, ki je bila izdana leta 1485 v Meinzu v Nemčiji. Nasploh so se lotili prevajanja takih knjig v samostanih in po raznih gradovih, pač tam, kjer so obvladovali poleg nemščine še latinšči- no oporečni, je tako povsem jasno, saj prevajalci niso bili medicinsko podkovani. Če se še kratko povrnemo h knjigi Gart der Gesundheit, ki jo napisal I. von Cube, naj povemo, da je prvi omenjeno knjigo uporabljal pri svojih prevodih znani koroški zdravilec Valentin Lečnik, ki je živel v Podkraju pri Guštanju (Ravne na Koroškem). Kot je ugotovil dr. Milan Dolenc, zelo ugleden raziskovalec domačega zdravilstva pri nas, je po naših deželah krožila še Bockova 6. izdaja knjige New Kreuterbuch, vom Unterscheid, Wuerkung und Namen der Kreuter, tiskana leta 1539 v Strassbourgu. Knjigo hranijo tudi v Ljubljani. V njej je najti dosti pripisov v slovenščini, verjetno delo raznih prevajalcev oziroma zdravilcev. Še nekateri pomembni viri Med znamenita dela zdravilske vsebine sodi tudi knjiga goriške- ga zdravnika Pietra Andrea Matti-olija, Historia Plantarum, ki je bila leta 1563 prevedena v nemščino pod naslovom Neu Kreuterbuch. Znani zdravilec Andrej Gorič-nik iz Podpece je leta 1759 po tej knjigi napisal eno najstarejših tovrstnih knjig pri nas: ta sicer ni bila natisnjena, ostala je v rokopisu, ki je bil najden v Rušah. Sicer pa je gotovo še več drugih knjig, ki so jih naši zdravilci in prevajalci upo- Za domače zdravilstvo so bila nadvse zanimiva še dela botanikov. Ena, ki pa je po mnenju dr. Milana Dolenca pri nas redka, je v Šoštanju, hrani jo Zvone Čebul. To je knjiga Kraeuter Buch izpod peresa dr. Johanna Jacoba Braunerja, praktika medicine. Med znamenite botanike na Slovenskem sodi gotovo Giovanni Antonio Scopoli (1723-1788), ki je bil 15 let rudniški zdravnik v Idriji. Napisal je knjigo Flora carniolica. V njej je opisal okoli 1600 rastlin. Po njem je imenovana rastlina Scopo-lia Carniolica, iz nje so leta 1905 izločili pomemben alkoloid, skopo-lamin. Proti koncu 19. stoletja je kemija postajala vse bolj odločujoča v šolski medicini. Zdravniki so množično prehajali na tovrstna zdravila in opuščali rastline kot zdravilo. Le v okviru domačega zdravilstva so se naravna zdravila še ohranjala. Nekateri zdravniki in zdravilci so ohranjali naravna zdravila Tu prednjači župnik Sebastian Kneipp, ki je postal vsestransko znan s svojimi vodnimi postopki. Napisal je vrsto knjig s tega področja, med njimi so tudi: So sollt ihr leben, (Tako naj bi živeli), Meine Wasserkur, (Moje vodno zdravljenje), Mein Testament (Moja oporoka). Mohorjeva družba je poskrbela za poljudno knjigo te vsebine konec prejšnjega stoletja. Preprosto ljudstvo je cenilo domače zdravilce Ljudje so še vedno spoštovali domače zdravilce. Prvi vzrok je bil ta, da so bili zdravniki redki in še dragi povrhu, drugi je bil gotovo v nezaupanju do sodobne medicine. Kot je napisal Mirko Karlin, je ponovno zanimanje za naravno zdravilstvo poraslo v petdesetih letih 19. stoletja. Znanost je spet odkrila nove zdravilne rastline, snovi le-teh pa je farmacija s pridom izkoriščala. Tu naj povemo, da so v tem prednjačili Rusi, ki so raziskali v svojih nasadih kakih 2600 rastlin, zbranih iz vsega sveta. Slovenska ljudska medicina je prav gotovo v samem vrhu evropske. Če je število rabljenih rastlin merilo, potem pove število 500 zdravilnih zelišč, ki so jih uporabljali naši domači zdravilci kar dovolj, če ob tem upoštevamo, da so bili dosti večji narodi v številu uporabljenih rastlin veliko skromnejši. Tako je zapisal Mirko Karlin v Farmacevtskem vestniku 1-4 1970. Velja še povedati, da so domači zdravilci pri nas uporabljali zdravila rastlinskega, živalskega in drugih izvorov. Poznali so še odganjalna in preprečevalna sredstva, tako denimo za kugo, pa tudi žive živalske žrtve. Naši zdravilci so pogosto uporabljali »ogabna« zdravila, ki so v določenem obdobju postala vsestransko znana celo v šolski medicini, v ljudskem zdravilstvu pa niso nikoli povsem izginila. Kot vemo, se je med tridesetletno vojno razpaslo praznoverje, hkrati pa jemanje gnusnih snovi kot zdravilo. Leta 1625 je muenchenski zdravnik Christian Franz Paullini napisal knjigo Die heilsame Dreckapotheke (Zdravilna drekapoteka). V njej navaja razne ogabne snovi, ki naj služijo kot zdravilna sredstva. Nadaljevanje prihodnjič. no. Da so prevodi zvečine strokov- rabljali. Naslovna stran Braunerjeve knjige Zeliščna knjiga Savinjske novice št. 45, 11. november 2016 13 Ljudje in dogodki, Organizacije PREDAVANJE ATLASPROFA MARIA ŽIBRETA V KNJIŽNICI MOZIRJE Bolečine v križu, kolkih, kolenih Terapevt, atlasprof Mario Žibret je v galerijskih prostorih Osrednje knjižnice Mozirje predstavil AtlasPROfilax® metodo uravnavanja atlasa -najvišjega vratnega vretenca. Kot je Žibret pojasnil, je stroka ugotovila, da je to vretence ob rojstvu zelo pogosto rotirano oziroma izpahnjeno. Posledica te anomalije so številne bolezni in tegobe, od bolečine v hrbtenici, vratu, ramenih, križu, kolkih, kolenih, pri glavobolih, migrenah, omotici ... Izkušnje atlasprofov kažejo, da je z uravnavanjem atlasa mogoče omiliti ali celo odpraviti števil- vzrok, posledica in rešitev ne izmed naštetih in drugih tegob. Žibret je potencialnim uporabnikom ponudil informacije, s katerimi si lahko pomagajo izboljšati kakovost življenja. Tatiana Golob Mario Zibret je govoril predvsem o svojih izkušnjah z uravnavanjem atlasa in o povratnih informacijah ljudi, ki jim je pomagal. (Foto: Tatiana Golob) JEZIKOVNE ZADREGE ■7 • v I v v« • Zapis časa v slovenščini MOJCA KUMPREJ, profesorica slovenščine Einstein je nekoč dejal, da je čas iluzija. Njegovemu mnenju se pridružujejo mnogi drugi kvantni fiziki in pojasnjujejo, da čas ne obstaja in da se vse dogaja zdaj. Menijo, da ni prihodnosti in preteklosti in da je le ta trenutek. Nisem v vlogi, Cas ima svoje mesto tudi na jezikovnem področju. Pri zapisovanju ure v slovenščini je na voljo več možnosti, pika in vezaj kot ločili pri zapisu časa pa posameznike pogosto ovirata, zato se zapisu ure raje izognejo. V primeru obvestil, vabil, obratovalnega časa pa se zapisu preprosto ne moremo izogniti, zato je zelo dobrodošlo, da se o pravilnem zapisu ure informi- ODO 11. JU da bi lahko komentirala teorije časa, pa vendar, če se ozremo okrog sebe, opazimo, da je prav čas tisti, ki nas ima pod nadzorom. Vedno nas lovi ali preganja in nikoli ga ni dovolj. Cas je denar in če želimo biti v koraku s časom, se moramo razmeram brezglavo prilagajati, čeprav imamo božansko pravico, da bi tudi mi kdaj bogu kradli čas. Kljub vsemu pa je pomembno, da vemo, kdaj je čas za spanec in žganec. POliGDeLm 6. februar 2012, ob 10.00 in 12.30 CAS JE ZA KOSILO ramo, saj je naslovnik posledično osredotočen na dejavnost, ki se odvija ob določenem času in ne na časovno nejasnost. Pri zapisu obratovalnega časa imamo na voljo naslednje možnosti. Osrednja knjižnica Mozirje je ob ponedeljkih odprta od 8. do 14. ure. od 8h do 14h. od 8.00 do 14.00. 8.-14. ure. 8.00-14.00. Če smo na primer za kosilo dogovorjeni opoldne, lahko izbiramo med naslednjimi možnostmi zapisa. V restavraciji bo kosilo pripravljeno ob 12.00. 12. uri. 12h. Primeri napačnega zapisa ure bi bili: ob 12.00 uri ali ob 12. 00 uri. ob 12 uri. ob 12h ali ob 12 h. V primeru, da se želimo s prijateljico srečati petnajst minut pred sestankom, ki je ob šestih, imamo dve možnosti zapisa. Ines, dobiva se ob 17.45. Ines, dobiva se ob 17.45. Pri zapisu ure je pika vedno stična (brez presledka). Digitalne ure prikazujejo čas z dvopičjem, vendar v slovenščini čas zapisujemo z eno piko. 8.00 in ne 8. 00 ali 8:00 Če časovni termin (od osmih do desetih) zapišemo s pomišljajem, je ta stičen. Na računalniku v programu Word ga najdemo med simboli v orodni vrstici ali pa ga napišemo s hkratnim pritiskom na tipki Ctrl in - na številskem delu tipkovnice. 8.00-10.00 in ne 8.00 - 10.00 Pri zapisu ure moramo biti pozorni tudi na simetričnost zapisa: od 8.00 do 10.00 ali 8.00-10.00 in ne na primer od 8.00-10.00 ali 8.00 do 10.00. 14 Savinjske novice št. 45, 11. november 2016 MOJSTRSKI TEČAJ ZA FLAVTO Virtuoz Alberto Almarza v Glasbeni šoli Nazarje Mojstrskega tečaja se je udeležila tudi nekdanja učenka Glasbene šole Nazarje Manja Pančur. Manja sedaj obiskuje Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani. (Foto: Barbara Rozoničnik) V Glasbeni šoli Nazarje so organizirali mojstrski tečaj za flavto. Izvajal ga je priznani flavtist čilskega rodu Alberto Almarza. Tečaja se je udeležilo 15 dijakinj in študentk flavte iz različnih krajev, igranje udeležencev in nasvete mojstra pa je bilo moč spremljati tudi kot pasivni udeleženec oziroma poslušalec. PRILOŽNOST ZA SODELOVANJE Z VRHUNSKIMI GLASBENIKI Tokratni mojstrski tečaj je bil namenjen mladim nadarjenim flavtistom, ki si želijo dodatnega izpopolnjevanja. 30 ali 45 minut z virtuozom svetovnega formata prinese dragocene izkušnje, dviguje kvaliteto igranja, muzi-ciranja in tehnike ter omogoča hitrejše napredovanje. Na šoli so bili prisotni tudi predstavniki glasbene trgovine Flavtelje Slovenija za manjša popravila flavt. Pripravili so tudi razstavo instrumentov. KONCERT FLAVTISTOV NAPOLNIL DVORANO Večer v dvorani glasbene šole je bil namenjen koncertu vodje mojstrskega tečaja, flavtistu Al- bertu Almarzi. Pri prvi skladbi se mu je pridružil Matej Grahek, sicer solo flavtist Slovenske filharmonije. Drugo in tretjo skladbo je izvajal ob spremljavi pianista Tadeja Horvata. V drugi skladbi so obiskovalci slišali elemente japonske glasbe, v tretji pa venezuelske klasične glasbe. Alberto Almarza se je rodil v Čilu in bil sprva prvi flavtist fil-harmoničnega orkestra v San-tiagu, nato je odšel na nadaljnji študij v ZDA. Trenutno je zaposlen na eni od tamkajšnjih fakultet kot izredni profesor flavte in predstojnik oddelka za flavto. Zaradi njegovih pedagoških, predavateljskih in glasbenih sposobnosti ga vabijo na mednarodne festivale in magistrske tečaje po vsem svetu. Barbara Rozoničnik REČICA OB SAVINJI Meta fora zbrala aforiste v Medgen borzi Vseslovensko srečanje piscev aforizmov na Rečici ob Savinji je potekalo pod naslovom Meta fora v tamkajšnji Medgen borzi. Druženje sta pripravila mozirska izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in KUD Stopinje. AFORISTI SO SE PREDSTAVILI ŠIRŠI JAVNOSTI Po besedah vodje izpostave Simone Zadra-vec je bilo prvo tovrstno druženje namenjeno predvsem medsebojnemu spoznavanju. »Na razpis, ki je bil namenjen izključno piscem afo- rizmov, se je prijavilo 17 avtorjev aforističnega snovanja s svojimi še neobjavljenimi besedili. Izbor snovi in tem je bil docela v piščevi presoji,« je povedala Zadravčeva in poudarila, da kraj srečanja ni naključen, saj je to domači kraj aforista Alojza Bastla, ki je tudi oddal svoje zapise, a se zaradi bolezni srečanja ni udeležil. Strnjene »pikre« misli tudi nekaterih drugih avtorjev je prebiral Sebastijan Žvipelj. Za njihovo predstavitev je poskrbela Ivana Žvipelj in za glasbene vložke z igranjem na tolkala učenec nazarske glasbene šole Matic Tevž ter profesorica klavirja Urška Babič Kotnik. SPODBUDA DUHOVITIM MISLIM Ker so organizatorji želeli, da bi srečanje preraslo v tradicionalno obliko združevanja afo-ristov in bi bilo podprto tudi s strokovnim delom, so medse povabili literarnega urednika revije Mentor Marijana Pušavca. Profesor slovenskega jezika ni podal ocene, temveč je spodbudil ustvarjalce, da še naprej beležijo svoje misli. Orisal je zgodovino nastanka aforizma in predstavil definicijo. Aforizem je roman v eni vrstici. V njem je zgoščeno in duhovito izražena misel ali stanje duha ter sodi v stanje komičnega. V aforizmih avtorji v veliki meri opisujejo ženske, politike, odnose, prijateljstvo, oblast in denar. Tekst in foto: Marija Šukalo Tonči Babič (Bistrica ob Sotli): V ljubezni je največji problem najti nekoga, ki se mu mudi enako hitro. Alojz Bastl (Rečica ob Savinji): Povsod v zdravstvu so težave, vrhunec pa tiči v Kliničnem centru. Janko Rošelj (Zagradec): Pred našimi sodišči smo vsi enakopravni, razen tistih, ki nimajo denarja za dobre odvetnike. Poleg piscev aforizmov se je srečanja udeležil urednik revije Mentor Marijan Pušavec (prvi z desne), ki jih je spodbudil, da naj še naprej beležijo svoje misli. (Foto: Marija Šukalo) Savinjske novice št. 45, 11. november 2016 15 Oglasi Kandidati za športnika, športnico, mladega športnika, mlado športnico, ekipo in prireditelja tekmovanj leta 2016 Zgornje Savinjske doline ◊ ŠPORTNIK - Franček Tiršek (strelstvo): 2. mesto na paraolimpijskih igrah - Aljaž Krefl (nogomet): član mlade reprezentance Slovenije, državni prvak 2015/16 z NK Olimpija Ljubljana - Antonio Mlinar Delamea (nogomet): 1. DP 2015/16 z Olimpijo Ljubljana - Vojko Colnar (lokostrelstvo): DP: 2., pokal Slovenije: 1. ◊ ŠPORTNICA - Maja Mihalinec (atletika): OI RIO: 48. na 200 m, SP dvorana: 20. na 60 m, EP: 10. na 200, 15. na 100 m, 1. na DP: 100 in 200 m - Monika Hrastnik (gorsko kolesarstvo) : SP (DH):18., EP (DH): 2. in 4., DP: 1. - Tina Gutman (lokostrelstvo): SP: 6. (posamično), 3. (ekipno), DP: 1. let) ◊ MLADI ŠPORTNIK ( do 21 - Nejc Naraločnik (al. smučanje): OI mladi: 7. v kombinaciji in 22. v SVSL, DP (ml): 1. v smuku in SVSL - Timi Zajc (smučarski skokih): alpski pokal: 6. v skupnem seštevku, pokal FIS: 19., DP (člani): 6., DP (ml.): 1. - Jan Kramer (atletika): DP (člani): 5. na 800 m ◊ MLADE ŠPORTNICE - Špela Pistotnik (ju-jitsu): DP (ml): 1. mladinke + kadetinje v razredu do 57 kg - Maja Sedovnik (al. smučanje): DP: 2. za cicibane, šolski pokal Slovenije: 2. - Petja Brglez (smučarski skoki): DP do 16 let: 5., pokal OPA: 29. - Nika Cigale (odbojka): mladinska in kadetska reprezentantka Glasujem za: 41 najboljši športnik: najboljša športnica: najboljši mladi športnik: najboljša mlada športnica: najboljša ekipa: ◊ EKIPE I - Smučarsko skakalni klub Ljubno BTC: 2. mesto absolutno - Namizno teniški klub Savinja Luče: 1. mesto (3. liga), 3. v pokalu Slo - Odbojkarski klub Mozirje (ženske): 8. mesto v 2. ligi, 25. mesto med 58 klubi v Sloveniji - Lokostrelski klub Gornji Grad (člani): 1. mesto pokal Slo - Košarkarski klub Nazarje (moški): 14. mesto v 3. ligi, 37. mesto med 66 klubi v Sloveniji ◊ PRIREDITELJI TEKMOVANJ - Organizacijski komite v smučarskih skokih Ljubno: svetovni pokal v smučarskih skokih (ženske) - Smučarsko društvo Beli zajec: 5 x mednarodna tekmovanja FIS, DP v slalomu in VLS (člani) Spoštovane bralke in bralci, letos lahko prvič izbirate kandidate za najboljšega športnika, najboljšo športnico, najboljšega mladega športnika, najboljšo mlado športnico in najboljšo ekipo leta 2016 v Zgornji Savinjski dolini. Do polovice glasov bo prispevala žirija v sodelovanju z vodjem organizacijskega odbora, bralke in bralci Savinjskih novic imate možnost prispevati svoje glasove do druge polovice glasov. Glasovnice bomo objavljali do 16. decembra, 29. decembra 2016 pa bodo na prireditvi v športni dvorani v Mozirju slovesno razglašeni rezultati in podeljena priznanja ter darila pokroviteljev. Najboljše prireditelje tekmovanj bo izbrala strokovna žirija predstavnikov občin. Zdaj pa na delo! Izpolnite glasovnico, jo nalepite na dopisnico in jo pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. najboljši prireditelj tekmovanja: Maja Mihalinec (Foto: MŠ) 16 Savinjske novice št. 45, 11. november 2016 Oglasi PODKRIZN1K SOClH ' E GENERALE GROUP V INTER" golte s!ovenl)a =3«^ it i MIZARSTVO POTOČNIK Krško \ w M Ji.ivldoi" hram S L A P N I K PITfiuirttnrittiTvo M L fc-friu fW : .■: m Niiji.--,-: 5 Omt sim* Nominacije objavljene, glasovanje poteka V rubriki Športnik leta 2016 Zgornje Savinjske doline tokrat gostimo športnika, ki delujeta v različnih okoljih. Solčavan Rajko Rudnik športno delovanje posveča mladini v šolah, Mozirjan Jože Jelen je bil kot prej omenjeni uspešen nogometaš (oba pri NK Šmartno ob Paki), zdaj je rekreativen vsestranski športnik in izkušen svetovalec o športnem odločanju in razvoju te panoge v občini Mozirje. SOLČAVANI ZAUPAJO RUDNIKU Rajka Rudnika je za člana žirije določila županja občine Solčava Katarina Prelesnik. Več kot 20 let je bil aktiven nogometaš v Šmartnem ob Paki in nato več kot 10 let nogometni trener. Sedaj že 26. leto poučuje športno vzgojo na OŠ Blaža Arniča v Lučah. Prireditev podpira z vsem srcem in vso dušo. Upa, da bo s strokovnim prispevkom v komisiji upravičil pričakovanja športnikov in občank ter občanov vseh sedmih občin. ZA ŠPORTNI RAZVOJ POTREBUJEMO SPODBUDE »Šport se je v zadnjih nekaj letih močno razvil tudi v naši dolini, zrasle so nove športne dvorane, nastalo je nekaj novih obetavnih klubov in seve- (i < »tilm ^ Bohac Afoi *aMfia IU«!51ICNA KMETIJA VIMOTOČ I Alf AH Zaskrbljujoče je po njegovem to, da se veliko športnikov sploh nikdar ne vključi v delo klubov, čeprav so veliki športni talenti in velik potencial. Obratno pa klubi in društva teh talentov ne znajo in ne zmorejo vključiti v svoje vrste, kar je velika škoda za šport v naši dolini. JELEN VESEL ŽUPANOVEGA ZAUPANJA Jože Jelen se s športom ukvarja od rane mladosti. Najprej kot nogometaš mlajših selekcij v NK Šmartnem ob Paki, pozneje je igral v mladinski in članski selekciji NK Elkroj. Tudi zdaj je njegov način življenja prepleten z rekreacijo in športom. »Moram priznati, da sem bil vesel, ko me je župan Ivo Suho-veršnik pooblastil, da kot predstavnik občine Mozirje sodelujem v strokovni ekipi za izbor najboljših športnic in športnikov Zgornje Savinjske doline. Kot predsednik odbora za vrednotenje športnih programov v občini, poznam športna društva in posameznike, ki se ukvarjajo s športom v naši občini. Delo v tej ekipi je zahtevno in odgovorno, kajti če se osredotočim samo na občino Mozirje, imamo veliko odličnih športnic in športnikov ter uspešne klube, ki tekmujejo na državnem nivoju. Zares ne bi želel, da bi z nominacijami koga prezrli, ker bi s tem lahko komu povzročili krivico že na začetku,« je dejal Jelen. KAJ PA VEČJI DRŽAVNI PROJEKTI? Uspehi športnikov in ekip so v veliki meri odvisni od finančnega stanja posameznika in od športne infrastrukture. Tako je uspeh odvisen tudi od staršev. V zadnjem obdobju se je v lokalnih skupnostih kar nekaj investiralo v športne objekte, vendar še premalo, je povedal Jelen in dodal: »Pogrešam Rajko Rudnik (Fotodokumentacija RR) da posledično naši športniki dosegajo vse lepše in boljše rezultate, kar je res nadvse pohvalno in nas lahko navdaja z nekakšnim optimizmom tudi za vnaprej. Lahko smo vsi ponosni na športnice in športnike iz naše doline, ki nas razveseljujejo z odličnimi rezultati na državnih tekmovanjih, evropskih in svetovnih prvenstvih ter v zadnjem času celo na olimpijskih igrah. Vendar pa se ne smemo zadovoljiti s tem, kar imamo, in moramo stremeti za tem, da bodo klubi in športniki iz Zgornje Savinjske doline v bodoče še stabilnejši in uspešnejši na vseh nivojih tekmovanj,« je povedal Rajko. BI ZVEZA REŠEVALA POMEMBNA VPRAŠANJA O ŠPORTU? Rudnik je vodja aktiva športnih pedagogov v dolini. V tej vlogi meni, da imamo odlično organizirana in izvedena šolska športna tekmovanja za naše nadobudne športnike, ki dosegajo izjemne rezultate tudi na državnem nivoju. Pogreša pa ustanovitev kakšne Športne zveze Zgornje Savinjske doline, ki bi bila lahko v organizacijski funkciji v pomoč šolam, klubom in športnikom. Jože Jelen (Foto: Jože Miklavc) večje spodbude s strani države. Tu mislim predvsem na razpise, ki bi jih v večji meri sofinancirala država. Kajti z boljšimi in številčnejšimi športnimi objekti bi lahko imeli še več odličnih športnic in športnikov.« Kot je bilo slišati že od drugih članov žirije in vodje le-te Iva Milovanoviča, so v strokovni ekipi določili jasne kriterije, po katerih so določili vrstni red nominirancev. V ožji izbor so prišli po mnenju skupine le najboljši. Na vas, bralkah in bralcih Savinjskih novic pa je, da med njimi glasujete za najboljše po vašem izboru. Jože Miklavc Savinjske novice št. 45, 11. november 2016 17 Ljudje in dogodki, Organizacije _ ŠMARTNO OB DRETI Slovesnost ob obletnicah sklenitve zakona Prejšnji mesec so v župnijski cerkvi sv. Martina v Šmartnem ob Dreti pripravili zahvalno mašo, na katero so povabili zakonce, ki so se poročili v tej cerkvi in letos praznujejo okrogle obletnice, od kar so si obljubili zvestobo. Povabljeni pa so bili tudi tisti pari, ki so se poročili drugje, sedaj živijo v šmarški župniji. Po koncu maše so jubilantom pripravili še manjšo pogostitev in jim omogočili prijetno druženje, na katerem ni manjkalo prijetnega klepeta in medsebojnega spoznavanja. Pobudo je pred tremi leti dala krajanka Olga Obojnik. »Menim, da so taka srečanja priložnost, da se zakonci poveselijo in da so zlasti tisti z visokimi jubileji, kot so zlata poroka ali štiridese-tletnica, zgled ostalim, mlajšim parom. Dogodek se je dobro »prijel«, sodelujejo tudi ostali krajani, ki pripravijo pogostitev za jubilante. Če bo le mogoče, bomo s takimi obletnicami nadaljevali tudi v prihodnje,« je povedala Obojnikova. Marija Lebar Letošnji pari, ki so obeležili jubilejne obletnice. (Foto: Meri Gluk) ODSEK ZA VARSTVO GORSKE NARAVE PRI PLANINSKEM DRUŠTVU NAZARJE Zlatorumeni macesni doživeti v snegu Odsek za varstvo gorske narave pri Planinskem društvu Nazarje že vrsto let organizira nara-vovarstveno-planinski izlet Žareči macesni. V času, ko se macesni na Dleskovški planoti obarvajo zlatorumeno, obiščejo enega tamkajšnjih vrhov. nmn TEDNA t rirfTff Na obronku gozdička v Florjanu pri Gornjem Gradu je nekdo na začetku jeseni pustil dve polni košari z vloženimi pridelki, izdelki in praznimi kozarci. Za lastnike gozda je takšno ravnanje seveda nepojmljivo, saj si težko predstavljajo, da bi oni komu praktično na pragu hiše odlagali odpadke. Ko osveščeni ljudje že mislijo, da so tovrstna dejanja stvar daljne preteklosti, jih še vedno presenetijo brezvestneži, ki jim je malo mar za okolico, ljudi in red. RS Ekipa Planinskega društva Nazarje na »klopi resnice« (Foto: MD) Letos so povabili člane odsekov za varstvo gorske narave iz planinskih društev Savinske-ga meddruštvenega odbora. Pridružili so se jim planinski prijatelji s Koroške in z Gorenjske. V odseke se združujejo varuhi gorske narave in gorski stražarji ter drugi naravovarstveniki. Tudi sneg, ki je zapadel nekaj dni pred pohodom, jim ni prekrižal načrta, le dolžino in smer poti so prilagodili razmeram. Sprva tanka snežna odeja se je z vsakim metrom pridobljene višine debelila, zato so kmalu zagazili v globok sneg. Ozka gaz je postajala vse daljša, fotoaparati pa vedno bolj polni čudovitih fotografij. Vsake toliko časa so na postankih prisluhnili razlagi o gozdnem rezervatu Polšak, skozi katerega jih je vodila pot. Posebna postojanka poti je »klop resnice«, kjer posamezna društva predstavijo sebe in svojo dejavnost. Na najlepšem delu poti so si privoščili počitek in malico ter se nato vrnili po gazi do izhodišča. Čeprav se ta dan niso povzpeli na katerega od vrhov, je izlet izpolnil njihova pričakovanja. Pomembnejša od doseženega »športnega« cilja je bila pot, druženje s prijatelji, spoznavanje, občudovanje in doživljanje narave ter zavedanja, da morajo biti v (gorski) naravi spoštljiv gost. Marijan Denša 18 Savinjske novice št. 45, 11. november 2016 Ljudje in dogodki, Organizacije SESTA TRGATEV MODRE KAVCINE V MOZIRSKEM GAJU Opravili trgatev potomke Guinnessove rekorderke V Mozirskem gaju so pred dnevi ob krajšem priložnostnem programu v tamkajšnjem vinogradniškem vrtu obrali osrednjo trto modro kavčino, potomko okrog 440 let stare vinske trte z Lenta v Mariboru, najstarejše trte na svetu, vpisane v Guinnessovo knjigo rekordov. Iz 27 grozdov bo viničar Mihael Faj-far donegoval vino za namene promocije občine Mozirje. POZNA TRGATEV KORISTILA GROZDJU Šesta organizirana trgatev je dogodek, ki združi veliko prijateljev in gostov, a je za uspeh poleg vremenskih pogojev pomembna tudi skrbna nega, primerno dognojevanje, škrop- Zupan Ivan Suhoveršnik (levo) in trški viničar Mihael Fajfar sta obrala prve grozde, vse naslednje pa ostali prisotni. (Foto: Jože Miklavc) ljenje ter varovanje pred škodljivci. Prvič tako pozna trgatev je grozdju le koristila, saj v toplem jesenskem vremenu trta pridobi na sladkorju, vino pa na kvaliteti. Župan Ivan Suhoveršnik se je zahvalil Fajfarju, ki skrbi za žlahtno trto in iz grozdja z veščim kletarjenjem napolni posebno in pitno vino za namene občine. NAJPOMEMBNEJŠE JE DRUŽENJE Trgatev so pospremili moderator Robert Klemenak s pesmimi o Slovencih, ki radi vince pijejo, pevci društva Mlajevci in harmonikar Lo-vro Gostečnik. Da je pesem spodbudilo še lansko vino, menda ni potrebno posebej omenjati. Jože Miklavc VODOMERNA POSTAJA KRASE Na osnovi točnih hidroloških meritev so mogoča natančnejša predvidevanja V obdobju 2009-2015 je Agencija RS za okolje s pomočjo evropskih sredstev izvajala projekt nadgradnje sistema za spremljanje in analiziranje stanja vodnega okolja v Sloveniji, imenovanega BOBER. V okviru projekta je bilo nekaj na novo zgrajenih merilnih postaj, posodobljena pa je bila skoraj celotna mreža hidroloških merilnih mest, med njimi tudi merilna postaja na reki Dreti v Zgornjih Krašah. PODATKI POMEMBNI ZA OPOZARJANJE PRED POPLAVAMI Uvedba sodobnih merilnih metod in sistemov, samodejni prenos podatkov ter avtomatska predhodna kontrola zagotavljajo številne sprotne podatke in informacije tako strokovni kot širši javnosti. Ti so pomembni predvsem z vidika učinkovitega izvajanja ukrepov zaradi povečane stopnje ogroženosti z visokimi vodami. Vključevanje teh podatkov v sisteme napovedovanja zagotavlja zanesljivejše ter pravočasno in natančnejše opozarjanje pred visokimi vodami. REDKEJŠE MERITVE IN LAŽJI DOSTOP Hidrološka merilna postaja v Zgornjih Krašah deluje že od leta 1958. Več kot 20 let stanje Drete opazuje in meri Marta Glojek. O svojih opazovanjih je enkrat na mesec poročala na ARSO. Do letošnjega leta je merilve opravljala vsak dan, sedaj pa le še enkrat na teden. V letu 2016 je bila lokacija vodomerne postaje za malenkost prestavljena, nameščena pa je bila oprema za samodejno sporočanje hidroloških podatkov. »Sedaj podatke preverjam le še enkrat na teden. Tudi dostop do merilnega mesta je po letošnji spremembi lokacije veliko bolj udoben, saj so zgrajene stopnice, prej sem se morala spuščati kar po bregu Drete,« je povedala Glojekova, ki je bila v dobrih dveh desetletjih le malokrat odsotna. V takih primerih so meritve opravili domači. HUDE POPLAVE IN TUDI SUŠE Opazovalka Marta Glojek je na Dreti in pri merjenjih naletela na različna stanja vode. Merila je pretok, vodostaj in temperaturo vode. Opazovala je zaledenitve in motnost. Nekajkrat pa se je zgodilo, da zaradi poplav in visoke vode do merilnega mesta sploh ni mogla. Takrat je počakala, da je voda upadla in nato opravila svojo dolžnost. Tako je bilo ob velikih poplavah v letu 1991, pa tudi že v zadnjem desetletju nekajkrat, ko je Dreta ob jesenskih nalivih močno narasla in prestopila bregove. Bila so tudi obdobja suše, ko je nivo vode toliko upadel, da je skoraj ni bilo mogoče izmeriti. Katerega leta je to bilo, se ne spominja točno. Reka je živa in se nenehno spreminja, je vsakič nova in drugačna, včasih grozeča, včasih prijazna, pa vedno zanimiva, je dejala. Marija Lebar Letos je bila na vodomerni postaji nameščena oprema za samodejno sporočanje hidroloških podatkov. (Foto: Igor Solar) Savinjske novice št. 45, 11. november 2016 19 Šport, Organizacije NAMIZNO TENIŠKI KLUB SAVINJA LUCE Lučani na čelu 2. namiznoteniške lige Tekmovalci Namizno teniškega kluba (NTK) Savinja iz Luč so v drugem krogu druge slovenske namiznoteniške lige gostovali na Koroškem. Dopoldne so se na Mu-ti pomerili s tamkajšnjo ekipo in jo gladko premagali s 5:1. Dve zmagi sta dosegla Patrik Rosc in Jure Sla-tinšek ter eno Oskar Rosc. Popoldne so Lučani gostovali še na Ravnah na Koroškem, kjer so tamkajšnjo drugoligaško ekipo premagali s 5:2. Tokrat je za Zgornjesavinjča-ne tri zmage prispeval Jure Slatin-šek in dve Patrik Rosc. PREMAGALI LOGATEC IN KRIŽE To soboto so v Lučah gostili ekipi NTK Logatec in NTK Križe. Dopoldne so Notranjce premagali z rezultatom 5:2. Tri zmage je priigral Udarni servis Oskarja Rosca (Foto: Lucija Rosc) Slatinšek in dve Patrik Rosc. Popoldne so gladko s 5:0 odpravili še Gorenjce. Na tej tekmi je dve zmagi dosegel Slatinšek, dve je presenetljivo dodal 14-letni Oskar Rosc, eno pa njegov starejši brat Patrik. Po dosedanjih šestih odigranih tekmah imajo Lučani vseh šest zmag in so trenutno na vrhu desetčlanske drugoligaške lestvice. Tako se izpolnjujejo njihove napovedi pred sezono, da bodo, kljub temu da so novinci v drugi ligi in da so pomladili člansko ekipo, vseeno eni glavnih favoritov za prvo mesto. SE NASMIHA PRVA DRŽAVNA LIGA? Lučani bodo v naslednjem krogu, 19. novembra, nastopili na dveh zelo težkih gostovanjih v Kočevju in Rakeku. Ta dva nasprotnika sta trenutno drugo- in tretjeuvr-ščeni ekipi druge lige. Morebitni zmagi na teh dveh gostovanjih bi Lučane precej približali njihovemu velikemu cilju - končnemu prvemu mestu in s tem uvrstitvi v prvo slovensko namiznoteniško ligo. Marija Lebar OBČINSKA GASILSKA VAJA V strnjenem naselju v Radmirju je prišlo do požara ... in oskrbeti nezavestnega ponesrečenca. Ljubensko občinsko gasilsko poveljstvo je bilo obveščeno, da je v strnjenem naselju v Radmir-ju prišlo do požara na pomožnem objektu. Pregrela se je električna napeljava. Ogenj je preskočil na ostrešje stanovanjskega objekta. Leseno lopo je poskušala pogasiti oseba, toda nanjo se je zrušil del lesene konstrukcije. Utrpela je opekline in šok, a je bila ob prihodu gasilcev zavestna. V prvem nadstropju pomožnega objekta je ostala ujeta še ena oseba, ki je ob iznosu jeklenk vdihnila preveč di- ma in omedlela. Zaradi intenzivnosti požara so bile ogrožene tudi sosednje stanovanjske hiše. HITRA INTERVENCIJA Na kraj nesreče so prvi prihiteli člani PGD Radmirje, zavarovali cestišče, usmerjali promet in obenem pričeli z gašenjem pomožnega objekta ter poskrbeli za prvega ponesrečenca. Gasilci PGD Okoni-na so varovali sosednje stavbe in poskrbeli za drugega ponesrečenca. Člani PGD Ljubno so zavarovali sosednje stavbe in iz objekta odstranili plinske jeklenke. Na kraj požara so prispelo tudi reševalci nujne medicinske pomoči, ki so oskrbeli oba ponesrečenca. POHVALE IN IZPOSTAVITEV NEKATERIH POMANJKLJIVOSTI K sreči je bila akcija v Radmirju le vaja v mesecu požarne varnosti. To je pod vodstvom podpovelj-nika Tonija Novaka izvedlo nekaj več kot trideset operativcev. Z njo so po Novakovih besedah preverjali usposobljenost enot ter preverili postopke pri sodelovanju z različnimi službami v sistemu zaščite in reševanja v realni situaciji. Vajo so si ogledali ljubenski žu- pan Franjo Naraločnik, poveljnik občinskega poveljstva CZ Bogomir Trbovšek in poveljnik zgornje-savinjske gasilske zveze Slavko Bric. Slednji je pohvalil operativce in izpostavil nekatere pomanjkljivosti pri poveljevanju ter vodenju. Te bodo sčasoma odpravljene, saj so ravno vaje tiste, ki skrbijo za dobro pripravljenost operativcev. Zaželel jim je čim manj pravih intervencij. V tej želji sta se mu pridružila tako Naraločnik kot Trbovšek, obenem sta se zahvalila vsem, ki skrbijo za varnost oseb in premoženja v občini. Tekst in foto: Marija Šukalo Iz objekta je bilo potrebno odstraniti plinsko jeklenko ... ZG Savinjske novice št. 45, 11. november 2016 DRŽAVNI PRVAK S SKUTERJEM 70 ZE GLEDA CEZ DRŽAVNO MEJO Najhitrejši Slovenec na skuterju je Aleš Rakun iz Poljan Aleš Rakun (AMD Gorica) je v Vrtojbi na zadnji letošnji dirki državnega prvenstva v razredu sku-ter 70 potrdil naslov državnega pr- vaka. V Sloveniji je osvojil tri prve, eno drugo in eno tretje mesto, zmagal je še na dirkah v Italiji (Milano) in na Hrvaškem (Virovitica). Rakun je z osvojenimi pokali posegel na vrh slovenskega prvenstva v razredu skuter 70. ŠPORTNO DRUŠTVO TEAM MOZIRJE Tekli na Ljubljanskem maratonu Savinjski tekači Športnega društva Team Mozirje so se pod mentorstvom trenerja Jaka Zajška udeležili 21. Ljubljanskega maratona. Po večini so v dobrih pogojih dosegli svoje osebne rekorde, bolj kot to pa je štela udeležba sama. Teka na deset km sta se udeležili Danica Krajnc in Nina Krajnc, na polmaratonsko razdaljo so se podali Darinka Presečnik, Katja Skornšek, Matej Kranjc in Žiga Vršnak. Teka na maratonski razdalji so se udeležili Petra Bitenc, 22-letni Aleš Rakun je s po eno zmago slavil tudi v Italiji in na Hrvaškem. Pri nas je s skuterjem S-70, s katerim dosega hitrost do 170 km/h, v glavnem treniral na poligonu varne vožnje na Vranskem in v Vrtojbi pri Novi Gorici, nekaj malega v Ja-strebarskem v Hrvaški ter na pisti v KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Precenicco pri Udinah v Italiji. Šele drugo leto treningov in manj kot deset odpeljanih tekem ga je navdušilo, da se kot letošnji slovenski državni prvak že spogleduje z Italijani, saj meni, da so pri nas bistveno slabši pogoji za treninge, nagrade le pokali brez povrnjenih stroškov za potovanja, goriva, servisiranja ter nakupa motorja in opreme. Vse to močno presega njegove zmožnosti samofinanciranja, kajti do zdaj, ko je bil še neznan tekmovalec, ni imel nobenih sponzorjev. Kot letošnji slovenski šampion, ki je v seštevku vseh dirk v Sloveniji dosegel 222 točk, ima Aleš Rakun iz Poljan morda le več možnosti, da ga podpre kakšen resen pokrovitelj. Tako se bo s svojim talentom, treningi in željo po hitrosti morda že v prihodnji sezoni kosal z najboljšimi evropskimi vozniki dirkalnih skuterjev v sosednji Italiji. Tekst in foto: Jože Miklavc Allan Šemenc in Jaka Zajšek. Po večini so dosegli svoje osebne rekorde. Pogoji za tek so bili optimalni, saj ni bilo ne prehladno ne prevroče. Tek skozi cilj je vedno znova zmaga nad samim seboj in notranja potrditev dobrega dela oziroma priprave. Člani društva že kujejo načrte in si postavljajo cilje za prihajajočo sezono. Redno se dobivajo na skupinskih treningih in s tem skrbe za stalno kondicij-sko pripravljenost. Benjamin Kanjir Edino še neporaženo moštvo Tekačici Športnega društva Team Mozirje pred startom teka Košarkarsko prvenstvo v 3. SKL se je nadaljevalo tudi med »krompirjevimi« počitnicami. V skupini zahod so po sobotni tekmi Nazarčani ostali še edino neporaženo moštvo. V nazarski dvorani je gostovala Gorenja vas in po napeti tekmi ostala prekratka za točko. Na končni rezultat 74:73 niso vplivale dosojene tehnične napake obema trenerjema. ODLOČEN ZAČETEK ZA DOBER KONEC V soboto je bila na sporedu tekma 4. kroga 3. SKL zahod. V Nazarje je prispela ekipa KK Gorenja vas, ki je tekmovala v nazarski skupini že lani. Tudi na tokratni tekmi so nazarski košarkarji že na začetku tekme pokazali željo po zmagi. TEKMA SE JE RAZŽIVELA V ZADNJI ČETRTINI Prvih deset minut so dobili 28:16, vendar v nadaljevanju popustili in ob rezultatu na polovici tekme 44:42 napovedali, da bo o zmagovalcu odločala napeta končnica. Domači košarkarji so v zadnjih deset minut prenesli šest točk naskoka, vendar so gostje to prednost izničili. Za še večjo dramatičnost končnice so poskrbeli sodniki, ki so dosodili dve tehnični napaki domačemu trenerju Mihi Čmeru, zato je ta konec tekme spremljal s tribune. Tudi gostujoči trener je bil deležen tehnične napake, s svojimi varovanci pa se je moral sprijazniti z minimalnim porazom 74:73. Najboljši strelec domačih je bil Filip Blatnik z 22 doseženimi točkami. V GOSTE PRIHAJA SLOVITI SLOVAN S to zmago so Nazarčani ostali edino neporaženo moštvo skupine zahod. Tak status je imel tudi nekdanji prvoligaš Slovan, ki pa je v istem krogu doživel poraz proti Globusu. Prav ranjeni Slovan bo jutri nov nasprotnik Nazarčanov v tukajšnji športni dvorani. Sloviti tekmec je pravi magnet za ljubitelje košarke, ki se lahko nadejajo kvalitetne predstave. Roman Mežnar Savinjske novice št. 45, 11. november 2016 21 Sport ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE V treh kolih do osmih točk Mozirske odbojkarice odlično nadaljujejo novo sezono v 2. DOL vzhod, saj so v tretjem, četrtem in petem kolu zabeležile tri nove zmage. Pred dvema tednoma so bile boljše od gostiteljic v Slovenj Gradcu, preteklo soboto so na vročem parketu Športne dvorane Mozirje premagale Braslovčanke, minuli vikend pa so zmago zabeležile tudi v Šoštanju. SLOVENJ GRADEC - MOZIRJE 0:3 Novi trener Tomaž Marovt se je očitno z več desetletnimi izkušnjami dobro znašel tudi na položaju trenerja mozirske ekipe. Zadovoljen je z delom na treningih in vse bolj tudi na tekmah. Kako tudi ne. V Slovenj Gradcu dvomov o zmagovalkah tekme ni bilo niti v enem trenutku. To kaže, da so se dekleta na gostovanje po- dala tudi psihično dobro pripravljena. Vse prevečkrat se je že zgodilo, da so z lahkoto ali malo truda dobile prva dva seta, v tretjem pa popolnoma popustile. Tokrat temu ni bilo tako. Ekipa Kostmann je dosegla vsega po 14, 21 in v tretjem setu 17 točk. Gladka zmaga za Mozirjanke in tri nove točke. MOZIRJE - BRASLOVČE 3:2 Na zadnjo oktobrsko soboto je bil na vrsti savinjski derbi, saj so v Mozirje prišle gostje iz Braslovč. Slednje so dobro začele. Morda se je pri domačinkah v prvem setu kazala rahla trema pred ekipo, ki je še v lanskem letu igrala v prvi slovenski ligi. Veliko je bilo napak na mreži, na drugi strani pa so Braslovčanke igrale zbrano in borbeno za vsako žogo. Prvi set se je končal s 25:13 v korist gostij. V drugem setu so domačinke pokazale drugi obraz, saj so vedele, da znajo in zmorejo bistveno boljšo igro, kot so jo pokazale v prvem. S požrtvovalnostjo so nabirale točke in dobile set s 25:16. Tretji set se je ponovno končal v korist gostij, v četrtem so se domačinke ponovno vrnile v igro. Vmesni rezultat torej 2:2 v setih. Sledil je peti, skrajšani set. Končal se je s 15:11 v korist domačink. Nova zmaga za Mozirje s 3:2. MOZIRJE - ŠOŠTANJ 3:0 Minulo soboto so Mozirjanke gostovale v Šoštanju. Z dobro igro so postavile domačinke v podrejeni položaj in brez večjih težav zmagale s 3:0. S tem so zabeležile tri nove točke in četrto mesto na prvenstveni lestvici. Benjamin Kanjir ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Ljubenske odbojkarice na vrhu prvenstvene lestvice Odbojkarice KLS Ljubno so v četrtem krogu tekem za pokal Slovenije gostile prvoligaško ekipo iz Mislinje in prikazale zelo dobro igro. Kot edina ekipa iz tretje lige, ki je igrala v tem krogu pokalnega tekmovanja, so se dostojno upirale favoriziranim gostjam. Še posebno v prvem setu so bile povsem enakovredne prvoligaškim tekmicam. V sami končnici tekme je prišla do izraza izkušenost gostij, ki so tekmo zaključile s končnim rezultatom 0:3 (24:26; 17:25; 19:25) za ŽOK Mislinja. PREMAGALE EKIPO TURBINE V minulih prvenstvenih tekmah so igralke KLS-a v tretjem krogu za točke doma gostile ekipo Turbine iz Selnice ob Dravi. Tekma je bila zelo razburljiva, še posebno v tretjem setu, ki se je »vlekel« kar do rezultata 32:30 v prid gostiteljic. Zmaga v tem setu je dala krila domačim igralkam, ki so v četrtem popolnoma prevladovale, tako da so na koncu dobile priložnost tudi rezervne igralke. Za zmago je bila zaslužna celotna ekipa, kljub temu velja omeniti dobro igro Darje in Zoje Brglez ter njun doprinos k uspehu. Končni rezultat torej 3:1 (20:25; 25:18; 32:30; 25:18) za ekipo KLS Ljubno. ČETRTA PRVENSTVENA ZMAGA V četrtem krogu prvenstva je ekipa KLS Ljubno gostovala na Prevaljah in proti drugi ekipi Prevalj zabeležila še četrto prvenstveno zmago. Mlade domače igralke niso bile kos razigranim ljubenskim odbojkaricam, saj so le-te igra- le le toliko, kot je bilo potrebno za zmago. Končni rezultat je bil 0:3 (15:25; 15:25; 18:25) za gostje z Ljubnega. VODILNE NA LESTVICI 3. DOL VZHOD V prvenstveni tekmi 5. kroga je na Ljubnem gostovala ekipa OK Črna, ki je bila do te tekme še neporažena. Vsi trije seti so bili zelo zanimivi, polni preobratov, še posebno tretji, v katerem so gostje vodile že z 21:14. Po vstopu Petje Brglez v igro je le-ta z odlično igro pripomogla k peti prvenstveni zmagi s 3:0 (25:22; 25:19; 25:23) za ekipo KLS Ljubno, ki je trenutno na prvem mestu prvenstvene lestvice 3. DOL vzhod. V naslednjem krogu igrajo v gosteh proti ekipi Murske Sobote, ki je še prav tako neporažena. Kadetinje so nastopile na turnirju v Šoštanju in zabeležile poraz proti ekipi Kajuh Šoštanj z 0:2 ter premagale ekipo Griž z 2:1. Franjo Atelšek Igralke OK KLS Ljubno (levo) so se dostojno upirale prvoligaški ekipi iz Mislinje. (Foto: Franjo Atelšek) 22 Savinjske novice št. 45, 11. november 2016 Kronika, Oglasi ^Karitas Župnija Mozirje Cesta na Vrhe 2, SI-3330 Mozirje tel.: 040 316 248 www.karitasce.si »Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče!« Župnijska Karitas Mozirje-Smihel bo letos že 13. poizkušala ogreti srca z dobrodelno prireditvijo. Dobrodelni koncert se bo odvijal v nedeljo, 20.11. 201 i, ob 17.00, v prostorih Kulturnega doma Mozirje. Na koncertu bodo sodelovali domači in gostujoči izvajalci glasbe različnih zvrsti. Priporočeni dar za vstopnico je 7 €. Vstopnice so na razpolago: ŽUPNlSCE MOZIRJE, OSREDNJA KNJIŽNICA MOZIRJE, MERCATOR BLAGOVNICA MOZIRJE in POLONCA MOZIRJE Denar, ki ga bomo zbirali pred in ob tej prireditvi, bo namenjen družinam v stiski. Zahvaljujemo se vam za čas in voljo, ki ste ju pripravljeni nameniti dobrim delom. Vaš obisk koncerta in Vaš dobrodelni prispevek bo pomagal tistim, ki našo pomoč potrebujejo. Sredstva lahko tudi nakažete na naš TRR: 02426 -0254285840 s pripisom KONCERT-16 ali pa osebno prinesete v župnišče. Bog Vam povrni dobroto. Nastopajoči: OTROŠKI PEVSKI ZBOR OS MOZIRJE, ANSAMBEL SMEH, KLUB M AZORETE RAP RADEČE, PONY EXPRESS, MIRAN ZADNIK, KVARTET OLJKA, ANSAMBEL PLOSK, BUDEČA NEŽA - SKAVTSKI BAND, TRIO SUBIC, PETRA ROM, LJUDSKE PEVKE LIPA, ANSAMBEL ŽURERKE Z JERNEJEM, VRTCEVSKE DEKLETE, VESNA IN BOJAN BAHČ Voditelja prireditve: Janja Irman Kolar in Sebastjan Kamenik ^avinjske ^MM Marketing Pokličite 041 793 063 Oglašujte tamf kjer vas opazijo! IZ POLICIJSKE BELEZNICE • NA DEPONIJI ZAGORELI SEKANCI Nazarje: 3. novembra malo pred polnočjo so na Lesarski cesti v Nazarjah na odprti deponiji v obratu za predelavo lesa zagoreli sekanci. Posredovali so gasilci PGD Nazarje, ki so požar omejili in pogasili, s strojem premetali sekance, preventivno pregledali ostale prostore in vršili požarno stražo. Materialna škoda ni nastala. • NADLEGOVAL GOSTE LOKALA Radmirje: 5. novembra v večernem času je v gostilni v Rad-mirju moški kršil javni red in mir. Z opravljeno policijsko intervencijo in zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da je kršitelj nadlegoval goste lokala in s kršitvijo nadaljeval tudi po prihodu policistov. Zaradi tega mu je bilo odrejeno pridržanje, za kršitve pa mu je bil izdan plačilni nalog. • NEDELJSKO NEURJE V ZADREČKI DOLINI Zgornji Dol: 6. novembra ob 6.21 je v Zgornjem Dolu, v občini Gornji Grad, zaradi močnega deževja podtalna in površinska voda zalila kletne prostore stanovanjske hiše. Posredovali so gasilci PGD Nova Štifta in Gornji Grad, ki so vodo izčrpali. V pripravljenosti so bili tudi gasilci PGD Bočna. Šmartno ob Dreti: 6. novembra ob 8.22 je na območju krajevne skupnosti Šmartno ob Dreti močan veter razkril del strehe stanovanjske hiše in dveh gospodarskih poslopij. Posredovali so gasilci PGD Šmartno ob Dreti, ki so ponovno namestili kritino na ostrešja objektov. Nekaj škode je bilo tudi na podružnični cerkvi sv. Jošta. Volog: 6. novembra ob 16.10 so v Vologu gasilci PGD Šmartno ob Dreti izčrpali podtalnico iz poplavljene kleti stanovanjske hiše. Savinjske novice št. 45, 11. november 2016 23 Za razvedrilo Cvetke KULTURNO IN LJUBITELJSKO V ŠKAF Drugo leto zapored je mozirski župan Ivan Suhoveršnik (levo) povabil na trgatev potomke najstarejše trte na svetu v Mozirski gaj predstavnike društev, ki delujejo v občini. Tokrat je bila med trgači tudi Simona Zadravec, vodja mozirske izpostave JSKD. Nežno je snela 27. grozd s potomke legendarne žametovke, ga položila v škaf in dahnila kletarju Mihu Faifarju: »Pa le glejte, da bo iz tegale pritekla žlahtna kapljica, ki nam tak dobro dene, ko nežno nas zadene.« DARE JE NAJRAJE MED OBČINSTVOM Darko Atelšek, glasbeni multipraktik (pisec glasbenih besedil, skladatelj, harmonikar, klarinetist, orglavec, učitelj, pevovodja) na koncertu ob pol stoletja delovanja: »Tudi tebi, Irena, bom pel o Savinji, Raduhi in drugih naravnih lepotah ...« Pevka Irena Vrčkovnik: »Ti kar poj, lahko medtem, ko te bom peljala nazaj na oder.« EKSPRESNO STRIŽENJE NA BALIN Bojan Čopar (levo), pevec v nekdanjem Ansamblu Darka Atelška, jezični frizer: »V Muzikantarskem salonu vas ostrižemo in naredimo glasbeno pričesko.« Boštjan Podlesnik, kitarist v prej imenovanem ansamblu: »Da ne izgubiš veselja, sem si priskrbel lasuljo. Za kratek čas lahko zaigram kako od onih dolgolascev Bitlsov.« 24 Savinjske novice št. 45, 11. november 2016 Križanka, Informacije shiIe skupek živčnih celic. vidni pomol desni pritok zahodne morave v srbiji konj sive barve življenjska tekočina anton dermota francoski slikar in grafik (auguste) značilnost neodločenega slovenska pevka (rupel) 1 ■ 1 / IV H 1 t podjetje za tiskanje mesto na vzhodni obali Škotske H rimski hlsni bogovi pojav pri gorenju velik ptič iz redaafr tekačev govedar šifra, ključ I J Špansko ž. ime sestavil: peter udir atletinja deveti mesec po koledarju francoske revolucije sukanec grad na otoku sredi reke krke pri n. mestu Čistilo v prahu sl pesnik {zlobec) božje-potnik hribovita pokrajina v severni sloveniji gradbeni material, žgan apnenec mejna reka med rus. in kit. kar odpade pri piljenju sodni termin indikator za kisline in baze trinitro-toluen maked. književnik (dimitar) sl. pesnik (gregorčiči čečkova, olga iz tal mole-Ca koničasta skala anali pomor, pokol medena rosa kemijski simbol za erbij kitajski datelj volna post riž enih ovc pod makedonsko kolo naslov, naziv ženska pošast v gr. mit. zadetek pri košarki debel jak, aleš am igralec (pacino) rudnina, vlaknata oblika krem eni ce do leta 1991 ime za mesto oral krilo rimske konjenice k na. h ena vrtna zelenjava DRUŽINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Metka Klevišar: V dom - zakaj pa ne? Metka Klevišar tudi v svoji najnovejši knjigi vabi k razmišljanju o medsebojnih odnosih, tokrat s poudarkom na ostarelih članih družine. Avtorica v svojem pisanju poglobljeno razmišlja o tem, kako se v družbi, ki ceni mladost, zdravje, storilnost in akcijo, vendarle lahko pripravimo na starost. Pri tem Klevišarjeva izhaja iz svojih izkušenj in izkušenj svojih sogovornikov. Prepričana je, da kakovost življenja v domu za starostnike največkrat sploh ni odvisna od doma, ampak od človekove temeljne življenjske naravnanosti. Bralca zato z različnih zornih kotov seznanja z dilemami, s katerimi je povezan odhod v dom - tako za člove- ka, ki v dom odhaja, kot za njegovo družino in nenazadnje za zaposlene v ustanovah, kjer za starostnike skrbijo. Slovarček: MARMO - ženska pošast v gr. mit; PRERIAL - deveti mesec po koledarju francoske revolucije; SOLEV - maked. književnik (Dimitar); Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): ALT, KAMION, NARKOMANKA, EPIR, ATGET, TAROK, EVRO, VEJEVJE, JASMINA, ROJ, JEN, ALARM, TA, AKVAREL, NIKOTIN, NORMA, IRI, AZORI, OMEN, ATAKA, APAČ, NAMIZNIK, TRIOLA, ATEKNIJA, AVKTOR v._> KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 46. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 45, 11. november 2016 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov ob 11.11. Trg osamosvojitve v Mozirju Petek, Prireditev ob začetku pustnega časa 11. november ob 18.00. OŠ Rečica ob Savinji Recital Zgodovina rocka skozi oči kitarista ob 10.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Vojnik (kadeti) ob 17.00. Frančiškanski samostan Nazarje Martinovanje: obletnice porok in razstava ikon Irene Remic ob 18.00. CDM Rečica ob Savinji Sobota, Fotografska razstava Podobe Rečice z licitacijo 12. november razstavljenih slik avtorja Filipa Eremite ob 19.00. Kulturni dom Gornji Grad Gledališka predstava Poštar Jakec ob 19.00. Športna dvorana Mozirje Odbojkarska tekma - Mozirje : Benedikt ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Slovan (člani) ob 15.00. Kulturni dom Bočna Nedelja, Bočna pleše 4 13. november ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Komedija Mož, ki si ne upa ob 10.00. CDM Rečica ob Savinji Torek, Dopoldanska čajanka 15. november ob 17.00. Knjižnica Solčava Ura pravljic: Pajkec Ogabek ob 17.00. CDM Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico Sreda, 16. november ob 17.00. Knjižnica Ljubno ob Savinji Ura pravljic: Pajkec Ogabek ob 20.30. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Bistrica (člani) ob 17.00. Knjižnica Mozirje Četrtek, Ura pravljic: Lev gre v vojno 17. november ob 19.00. Glasbena šola Nazarje Nastop učencev Glasbene šole Nazarje ŽIVALI - PRODAM Prodam prašiče, od 25 do 80 kg, in fižol češnjevec v zrnju; gsm 041/445315. Prašiče, mesnate pasme za dopita-nje ali zakol z prevozom. Fišar; gsm 041/619-372. Prodamo prašiče, težke od 120 do 250 kg, ugodno; gsm 031/832-520. Prodam prašiče, od 25 do 250 kg, in starejše svinje, možna dostava; gsm 031/223-484. Prodam prašiča, 160, 180 kg; gsm 041/986-071. Prodam prašiča, teže okrog 200 kg, krmljen z domačo krmo; tel. št. 5835-273. Prodam bikca sivčka, 130 kg; gsm 041/793-519. 10 dni staro teličko rj/lim prodam; tel. št. 58-45-197. Prodam teličko limuzin, težko 130 kg; gsm 070/870-321 rečica. Prodam dva prašiča, linije 54, za za- ŽIVALI - KUPIM Morda ste 'i iskali prav to! ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. ◊ UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. ◊ STEKLARSTVO TAMŠE Vsa obdelava stekla, okvirjanje slik, darila ... www.steklarstvotamse.com, gsm 031/305-532. Jaka Tamše s.p., Savinjska c. 12, Mozirje. ◊ TOTAL TV AKCIJA Izkoristite brezplačno namestitev sistema Total tv. Akcija traja do 31.12.2016. Pokličite 041 208 968. Slavko Robnik s.p., Podvolovljek 29, 3334 Luče, pooblaščen zastopnik za TOTAL TV in TELEMACH._ ◊ RAČUNOVODSKE STORITVE Strokovno in individualen pristop. ASU Suzana Urbanc Renko s.p., Ljubija 95, 041 429 755. gsm 031/533-745. Kupim bikca ali telico, staro en teden; gsm 041/827-658. kol, težka od 170 do 220 kg; gsm 041/783-535. Prodam prašiča za koline; gsm 041/783-700. Zajce za nadaljno rejo ali zakol prodam; gsm 051/357-683. Prodam teličko, 150 kg, pasme rj/ lim; gsm 041/342-383. Prodam bikca, starega mesec in pol; gsm 041/233-250. Prodam kravi cika, sivka in prašiča, težkega 200 kg; gsm 051/335-751. Prodam bikca, starega teden dni; gsm 041/783-572. Prodam bikca čb, starega 7 dni, gsm; 031/805-832. Prodam dve telici, sivorjavi, stari 19 mesecev, pašni; gsm 041/942-169. DRUGO - KUPIM Kupim traktor za lastno uporabo, od lastnika; gsm 051/203-387. Traktor in vso ostalo kmetijsko mehanizacijo v kakršnem koli stanju kupim; gsm 031/736-727. in drva; gsm 051/265-012 ali tel. št. 03/57-262-29. Prodam deske (javor, jasen), debelina 30 in 50; gsm 070/473-785. Prodam fižol, cena po dogovoru; gsm 031/815-238. Žensko maturantsko obleko št. 38 simbolično zamenjam za kilogram kave; gsm 031/650-509. Prodamo otroško diatonično har- Kupim krave in telice za zakol, plačilo takoj; gsm 031/832-520. Kupim kravo, telico za zakol, dopita-nje in teličke nad 100 kg, mesni tip; Prodam svinjsko mast (špeh) od 18. novembra dalje; gsm 041/485-551 Prodam rotacijsko kosilnico BCS 165 in pajka 330; gsm 040/552-606. Fižol sivček prodam; gsm 030/914992. Prodam tračno brusilko dolžine 3 metre; gsm 031/800-852. Prodam pograd, latoflex, ležišči, lučki, cena po dogovoru; gsm 051/625441. Prodam dve mizi iz jasena (za predelavo mesa ali sušenje želodcev), cena 40 eur za obe; gsm 031/419945. Prodam seno v balah, oves krmni Prodam VW caddy 1,6 tdi, 102 KM, lepo ohranjen, 135.000 km, redno servisiran; gsm 040/684-238. NEPREMIČNINE Ugodno prodam 87 m2 veliko stanovanje v Mozirju; gsm 030/284-699. Obnovljeno starejšo hišo, v neposredni bližini supermarketa Tuš prodam; gsm 041/852-424. OSEBNI STIKI Poročil bi se s samsko punco do 46 let; gsm 041/510-457. 26 Savinjske novice št. 45, 11. november 2016 Oglasi STOPa^\vat»UelOlet Zaposlimo delavca za delo v mizarstvu. Informacije na tel. 031 338 021. Izdelujemo predsobe, kuhinje po meri, jedilnice, spalnice, tinevne in otroške subt;, kopalnice, stopnice, vrata, okna,... Mizarstvo S to par, Tnmsi Jim p ar j.p. t ust j v Luku 13, 3330 Mozirje Savinjske novice št. 45, 11. november 2016 27 večstanovanjski objekt PODROŽNIK MOZIRJE DAN ODPRTIH VRAT 19.11.2016/9.00-17.00 prodaja: 051 655 600 www.podroznikmozirje.si Graditelj