Ameriška Domovi ima AMERICAN IN SPIRIT FORGIGN IN LANGUAG6 ONLY NO. 160 Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOV6NIAN HORNING N€WSPAP€R CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, OCTOBER 3, 1974 LETO LXXVL — VOL. LXXVI Sena! zahleva konec pošiljanja orožja v Turčijo in v Čile NOVI GROBOVI Emily (Milka) Filipič V Cleveland Clinic bolnišnici je umrla po dolgi bolezni 75 let stara Emily (Milka) Filipič s Saigon izgublja v korist rdečih SAIGON, J. Viet. — Vojaški vodniki Južnega Vietnama so v skrbeh zaradi krepitve položaja 1142 E. 176 St, roj. Kuhar v jrdežih v severnih pokrajinah Kljub prizadevanju predsed- Dobu pri Domžalah v Sloveniji, I Quang Ngaiin Quang Nam, pa J ^ — - - ---- tudi v delu Mekongove delte. Opazovalci sodijo, da je rde- Albinu, mati Allena, tašča Lou is, stara mati Meribeth, Chris 6e" sp«* o«»pii MEANYY NE VERJAME V FOMIRJEVANJE Z ZSSR nika Forda j'3 Senat glaso-^d koder je prišla v ZDA 1. 1920, val za ustavitev vojaške vdova po 1. 1957 umrlem možu pomoči Turčiji. WASHINGTON, D.C. — Raz-, , pcloženje v Kongresu, v Dornui111 Marka sestra Josepha Birka, Predsednik Portugalske gen. Antonio de Spinola je o-magal pod pritiskom levičarjev in odstopil. LIZBONA, Port. — Levičar- PiVdsednik AFL-CIO smatra sedanje pomirjevanje med ZDA in ZSSR za enostransko popuščanje ZDA, ki je škodljivo. svakinja Anne Filipič in Mary Spelic. Pokojna je z možem Albinom vodila gostilno' na Hale I Avenue in E. 152 St. in kasneje ske skupine, ki prevladujejo v pS WASHINGTON, D.C- Gtaj.' stvom, da je vladni nadzor nad ]a- imaj° v vodstvu vojaškega ni predsednik AFL-CIO, osred- je ska zveza vse svoje temeljne j gibanja tolikšno oporo, da je nje zveze delavskih unij, je raz- cilje, ki so oistveno sovražni Za- njimi postal negotov. in Senatu je proti vsakemu nadaljnjemu pošiljanju o r o ž j a Turčiji, ker je ta ameriško orož- je porabila pri svojem nastopu. Woodwonh Rds lko_ na Cipru, kar je proti določilom I . . , . . ,. „ ’ v. „ . zi 30 let, po moževi smrti pa pogodbe o tej pomoči. Senat je sama do pred 8 ]eti ko ]e sto. f6 Pred casom v P°sebni reso- pila v pokoj. Bila je članica luciji pozval predsednika, naj u- jSNpj št 5> Progres slovenk kr. j ^ ______ stavi Turčiji vso pomoč, vendar !št 2 in Kluba slov upokojencev 1 Predlog o financiranju pred- Koniresiia konferenca fe chsefjša sporazum o mlimm predpisih to ni bila, obvezna zahteva. Predstavniški dom je šel pred par tedni dalj, ko je zahteval u-stavitev pošiljanja pomoči Turčiji v obliki zakonskega predloga. Predsednik Ford je nato imel sestanek z vodniki kongresa, kjer so izdelali nekak kompromis, ki bi pustil predsedniku v pogledu pomoči Turčji pro-stejše roke. Četudi je bilo vodstvo Senata za tak predlog, je prevladala v Euclidu. Pogreb bo iz 2ele-tovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto ob 10. dopoldne na Lake View pokopališče. Družina bo hvaležna za darove za Slovenski starostni dom in v druge dobrodelne namene v spomin pokojne. Na mrtvaški sedniških in k o n g resnih valitev, ki je tičal pred konferenco, bo predložen v glasovanje. WASHINGTON, D.C. — Zastopniki in kompromis v besedilu zakon-1 predsednik republike gen, An- lagal pred z u n a n j epolitičnim hodu, med tem ko ZSSR zahte-tonio de Spinola pred njimi klo- odborom Senata svoje poglede va od Zahoda tehnologijo, ki jo nil in se odpovedal svojemu po-' na politiko pomirjevanja med rabi za rešitev iz obupnih položaju. Spor je trajal cele tedne ZDA in ZSSR, ki jo je začel dr- sledic totalitarnega načrtovanja in do zadnjega ni bilo jasno, ka- žavni tajnik Kissinger v času v svojem gospodarstvu,” je trdil ko se bo končal. Ko so sredinske predsednika Nixona in jo nada- predsednik AFL-CIO. in desničarske sile “molčeča ve- liuJe pod novim predsednikom! Ameriško delavstvo kljub te-čina“ pripravile veliko manife- Fordom. George Meany je dejal mu ni za soočenje s Sovjetsko stacijo v podporo Spinole zad- senatorjem, da mu izgleda “de- zvezo, zahteva le stvarno politi-njo soboto, jo je ta na pritisk le- teol®” “ponarejena”, lažna, ker 'ko in ne lažno pomirjevanje. vice dve uri pred začetkom od- le dejansko enostranska. To jej Meany je obsodil tudi romanje povedal. le popuščanje ZDA, ne pa tudi sen- Javitsa in sen. Pella kon- Do odpovedi je prišlo, ko so ZSSR. levičarji postavili na cestah, ki Meany je pozval k stvarni dom^iVOdij° V glaVn° meSt0’ ZaP°re in PreSOji odnOS:>V med Sovjetsko predstavniškega aoma ^ ^ ..m pr. ^ pridru-m tu_ zvezo in ZDA ter k prav tako di vojaki. Gen. Spinola je ver- stvarni politiki. Sovjetska zveza oder bo pokojna položena nocoj o^financ^ranhi1 jetn° priŠe] d° PrePričanja, da doslei ni izpolnila svojih obljub Skega piecuoga o imancuanju , , ___- ki je znan po svojih SR podpirajo velika podjetja in, danji obliki prišel na njegovo Družina priporoča v njegov s?0', ® , , C njegovo naglo Ievičarskih nazorih; ■ izjavil • dj-užbe, ki pričakujejo novg do- mizo, odrekel podpis ™n darove za Slovenski starost-! ouonritev. 1 .... ni dom na Neff Rd. : Zakonski predlog predvideva Jutri, v petek, ob pol devetih dopoldne bo v cerkvi Marije Vnpbovzete zadušnica za pokojnega Clarencea Segulina ob peti obletnici njegove smrti. Rojstni dan— Bivši Clevelandčan, poznani rojak Frank Gorenc, ki živi že več let v sončni Floridi, v New Izraelske patrulje nadzirajo gverilce v južnem Libanonu TEV AVIV, Izr. — Izrael pošilja redno svoje vojaške patrulje v južni. Libanon, kjer nadzi-rajo gibanje in delovanje palestinskih gverilskih skupin, da bi jim preprečili uspešne vdore v Izrael. Ti “policijski” nastopi izrael-i Položena n°coj skih sil naj bi bili v zvezi s povečano dejavnostjo palestinskih gverilcev, ko se njihova vodstva prizadevajo za uradno priznanje v Združenih narodih. Lois Mae White I omejitev prispevkov posamezni- da ho šla Portugalska dalje po poti demokracije proti vsakomur. Levičarske skupine s Ko- ' & Lrz-t paktTr:: —- ^ ^ ^ bičke od povečane trgovine z I ZSSR. organizirano delavstvo' presoja položaj drugače. Ono je proti podelitvi posebnih trgov- je bil storjen v podporo pred-!Smyrna Beach, praznuje danes, sedniku Fordu, ki je svaril, 3- oktobra svoj 84. rojstni dan. da bo moral predlogu odklo- Se še kar dobro počuti in je še niti podpis. Predlog ne bo pri- vedno rad vesel. Clevelandskim šel v ponovno razpravo v Se- prijateljem in znancem pošilja ci vceicij It tol cms mae iTT I I Prele objavile “končno zrnato skih ugodnosti ZSSR in proti iz- White, hčerka pokojnih Alberta; Jttev celotnih izdatkov za volit- I demoliraJtKnih m 2mag0 „• TXB£ in Edne, sestra Kennetha J. in ve teh in predsednika ZDA. Na-Daniela, teta Allison, Daniela,: P°vedujejo, da bo kompromisni Jeffreyja in pok. Kelly. Pogreb predlog predložen v glasovanje bo iz Žeietovega pogrebnega za- prihodnji teden, voda na E. 152 St. v soboto po-1 vozu tehnologije v' ZSSR. Ija nov preskus jedrskega razstreliva. Računajo, da bo ta izveden Indija se pripravlja na nov jedrski preskus .NEW DELHI, Ind. -— Postav-1 pod zemljo, ker bi preskus na poldne ob enih na Lakeview po- grebne molitve bo opravil rev. Ijanje naprav za nadziranje je- tleh povzročil prehudo razbur- kopališče. Na mrtvaški oder bo Brady Seeley od Grace United drskih preskusov na področju janje med sosedi Indije, pa tudi ob sedmih. Po- Church of Christ. Pokaran kaže, da Indija priprav- drugod po svetu. KOROŠKI SLOVENCI ODKLANJAJO ŠTETJE SLOVENSKE MANJŠINE Pentagon za večjo varnost jedrskega orožja na tujem WASHINGTON, D. C. — O-krambno tajništvo je objavilo, da izdelujejo načrte za poveča-no varnost ameriškega jedrskega orožja v zavezniških državah Pred napadi terorističnih in drugih skupin. v V Kongresu je bilo v zadnjem času več kritike glede varnosti jedrskega orožja. Obrambnemu tajništvu so očitali, da je pri povečanju varnostnih ukrepov Prepočasno in neučinkovito. Vremenski prerok PARTLY CLOUDY Večji del jasno in hladno. Naj višja temperatura 48 F (10 D). Včeraj so nekateri predeli Clevelanda in okolice dobili Prvi letošnji sneg, ki pa je naglo skopnel. Odnos med slovensko narodno manjšino v Avstriji ter med nemško večino, pa dudi vlado v Celovcu in na Dunaju je prešel'v novo .razdobje. Avstrijska vlada na Dunaju je po soglasnem sklepu vseh treh glavnih strank, socialistične, ljudske in svobodnjaške (nacistične), odločila izvesti štetje Slovencev po posameznih občinah Koroške. Podatki tega štetja naj bi nato služili za izpolnitev določila avstrijske državne pogodbe o postavitvi dvojezičnih napisov na južnem Koroškem. Avstrijska vlada z dr. Brunom Kreiskym na čelu je sklenila izvesti sklep strank, četudi je vedela v naprej, da Slovenci vsako tako štetje odločno odklanjajo. Ko sta obe slovenski organizaciji — Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih društev — po posvetovanju svojega članstva sklep javno odklonili, so to predstavniki vlade na Dunaju in deželne v Celovcu obžalovali in pripomnili, da Slovenci delajo to v svojo lastno škodo. Slične izjave so dali tudi predstavhi-ki treh političnih strank, ki so sklep sprejele. Doslej so Slovenci na Koroškem upali, da bo vlada na Dunaju le postopala v okviru avstrijske državne pogodbe in to po tolikem odlaganju izpolnila. Sedaj je postalo o-čitno, da je nemški nacionalizem prevladal ne le v Celovcu pri deželni vladi, ampak tudi pri osrednji vladi na Dunaju. Odločitev dunajske vlade o izvedbi štetja manjšine na Koroškem kot temelja za izpolnitev državne pogodbe je v jasnem nasprotju s črko in duhom te pogodbe. Tega ne more nihče, ki mu je le količkaj do resnice, zanikati. Če je torej lastna državna vlada, ki mora biti do vseh svojih državljanov enaka in pravična, potegnila z nemškimi narodnimi prenapeteži in zanikala slovenskim državljanom pravice, ki jim gredo po božjih in človeških postavah, pa tud po določilih državne pogodbe, ki je za Avstrijo obvezen zakon, potem si slovenski državljani s pol- no pravico gredo iskat pravice drugam, v prvi vrsti k podpisnikom avstrijske državne pogodbe. Doslej so se predstavniki koroških Slovencev obračali samo na Jugoslavijo, ki je ena od podpisnic avstrijske državne pogodbe. Ta korak ni rodil za koroške Slovence dosti koristi. Iz Beograda in Ljubljane je bilo slišati nekaj glasnih in ostrih besedi, ki pa jim niso sledila učinkovita dejanja. Kaj drugega je bilo tudi težko pričakovati. Komunistični režim v Jugoslaviji je skozi vsa leta svojega obstoja postavljal na prvo mesto koristi svetovnega komunizma in jih postavlja še vedno, četudi njegovi predstavniki trdijo, da je ves njihov napor namenjen koristim jugoslovanskih narodov. Komunistična partija je prodala koroške Slovence še pred začetkom druge svetovne vojne, tor bil° n3eno cel° zivlienja neneh' govor na meji (tam v bližini I na PriPrava na smrt rdeče hiše na vzhodnem robu! Apolonija Žveglič je bila ro-Gorice). Določenega dne je žena 1 iena 21- J an. 1895 v Sevnici ob Savi. Tam je tudi hodila v o-snovno šolo. L. 1916 je odšla k šolskim sestram v Mariboru, kjer je 15. avg. 1917 prejela redo vnp obleko in z njo ime s. O- res prišla na mej.o ob spremstvu dveh civilno ' oblečenih oznov-cev, ki pa sta se ustavila kakih 30 do 40 metrov pred mejo. Od goriške strani pa se je počasi in ----’ -----— - -j- — - previdno bližal meji Jaka. Pre-'111^- Večne obljube je naredil; vidno zato, ker mu je bilo pismo 16- av§- 1929 v South 'Chicagu, sumljivo (tako tudi prijateljem ^ Preden je odšla v Ameriko, j' v Gorici). Ko je žena prišla do Titove straže na meji, Jaka pa že v bližino italijanske, je zavpila: “Beži nazaj, ugrabili te bodo!” Jaka se je res umaknil nazaj, žena je pa odšla s spremljevalcema. Pok. Jaka je tako ušel ugrabitvi, junaška žena Marija pa je delala za to pokoro dve let in pol v raznih ječah.... Pok. Jaka me je tedaj povabil, da grem ž njim v bližino meje, da mi je na mestu samem razložil, kako je dogodek potekel in kakšen je bil načrt: ko bi se v vmesnem nevtralnem prostoru pogovarjal z ženo, bi se mu približala oznovca in ga potegniia na ono stran ... Slovenskim komunistom pač ni šlo v račun, da kak Žakelj svobodno hodi po Gorici in razkriva njihov lažni obraz. V Gorici je Jaka preživel sko-raj pet let. V nekaj mesecih se je aktivno vključil v njeno življenje. Pot vanj mu je odprl pok. kanonik dr. Brumat. Ta mi je nekoč rekel: Jaka je zelo u-strežljiv in pripraven človek; kar ga prosimo, naredi hitro in vestno; in pametno; in pošten je in veren, čez nekaj trenutkov pa vpraša Brumat: ali ste imeli kaj več takih možakarjev tam na oni strani? Te-le besede kanonika Brumata so lepo priznanje Jakovemu značaju in delu. bila nekaj časa v Marijanišču Ljubljani. V Ameriki je nekaj časa kuhala sestram po naših postojankah. Ko smo morale radi pomanjkanja delovnih moč: opustiti obdelovanje farme, je s. Otilija začela delati na vrtu. Od jutra do večera je sejala, sadila, okopavala in plela. Sence ni iskala, pa naj je sonce še tako žgalo. Koža ji je potemnela od pripeke. Tako si je v potu svojega o-braza služila svoj kruh in nebesa. Samo za Boga in dobro province je delala in se izživljala. Tiha, mirna, skromna, ponižna in skrita je bila njena pot k Bogu. Svet ni vedel za njo, ne za njeno delo. Samo Njemu, ki jc je nekoč izvolil, je bilo znano, samo v Njegovem Srcu je bilo napisano. Samo On ve, kolikim dušam so njene žrtve in molitve pomagale k zveličanju. Take preproste, skrite duše imajo veliko moč nad božjim Srcem. ■ Nekaj let je s. Otilija bolehala po malem, a je še vedno delala. Seveda na vrt ni več mogla. Zadnje čase je hodila v samostansko kuhinjo zelenjavo čistit, lupit krompir in jabolka. Še zadnji dan smo se pošalile z njo, če gre zopet v “tabrh”. Do-brovoljno se je nasmehnila. S. Otilijo ,so ,od pogrebnika pripeljali v kapelo, kjer je v krsti čakala na pogreb do 21. Pok. Jaka je z razumom bil v Clevelandu, s srcem pa v Gori- /5ePtembra- Ob vznožju krste j ci. Ta ga je vsako leto bolj pri- g0rela velikonočna sveča, ki j vlačevala. Poleg nje pa bližina simibo1 Kristusa, Luč in Vst: n v , . _ _ 1 1 TT rv o /-» Ir v*r< 4- .n i domačega kraja! In Bog mu je j en j e. Ko so krsto zaprli, so naklonil, da se je njegovo živ- b0grnilj vz belim Pregrinjalon Ijenje izteklo ravno v Gorici In' ^1C V6C črnine> ne žalovanja. • ■ ' ' Ko so sestre prihajale kropit, £ zmolile rožni venec za pok( izteklo v okrilju Zavoda sv. Družine, čigar podpornik je bil. Bi rekel: za pok. Jaka — najbolj idealna smrt. njene duše. 21. sept. ob lOh je bila pogrel na sv. maša. Služil jo je p. At; V slovensko zgodovino je že “fj' “n"' 7 7°^™ gOVO' pralo, da je prva Vaška straža“r 7" ** nastala v juliju 1942 na St. Jo- rhnikn in Ha in ra ajq I Cma SeSjer 12 bllznllh Postojan m vse domače sestre so preje. obhajilo za njo. Spremile štu nad Vrhniko in da je ta VS sprožila nastanek številnih vaških straž v tedanji Ljubljanski pokrajini. In s to VS na St. Joštu je ozko povezano ime pok. Jaka Žaklja. Janez Grum ZA DOBRO VOLJO pogovarjata za- jo tudi na njeni zadnji poti in ob odprtem grobu zapele v s’ vo: Kako velik si o Bog! M pogrebci sta bila tudi p. Joi Čagran OEM. in hrvatski fran škan p. Bazilij iz Rima. S. Otilija zapušča v Sloven brata Jožefa in dva nečal p. Hieronima, frančišk ana Ljubljani, in enega poročenei Njena sestra Marija je že pr njo umrla. Istotako njena s. J rezika, salezijanka. L. 1933 zletela v nebesa. Pravijo, da salezijanci zelo prizadevajo, 1 bi ji priborili čast blažene. Vlak je zavozil v predor. Neki Otilija čaka vstajenja mi potnik reče čez čas: j svojimi tovarišicami, ki so “Še nikdar se mi ni zdel ta pred nj° dokončale svoj tek, 1 predor tako dolg.” j Pokopališču sv,- Alfonza v L Ne pozabite,” mu pove dru-'-mcn^u' Kaj nam izprosi poki gi, “da se vozimo v zadnjem va- CGV- Priporočimo jo v molite £onu' ( s. M. Lavoslava V zaporu se pomika. “Zakaj si pa ti tukaj?” Tz gostilne sem šel v avto Pa ti?” ‘Z avtom sem šel v gostilno.” MiJKHlS.-lA DCMOXx.y^, OCTOBER 3, 1971 % S S.R.; MALI NARODI ¥ VELIKEM SVETO I. Ali je zlo biti član malega naroda. Pogosto slišimo v tej ali oni o- nil lastne zgodbe, ki pa je v bi-'ki izraženo misel, da je težko' stvu zgodba tisočev slovenskih , ^ čkn malega naroda. Marsi- 0 si želi, da bi bil član veli- naroda ali pa, da bi bilo oveneev vsaj dvesto milijonov. študentov zadnjih tstopetdesetih let. Domači kaplan je rekel: “Študent naj bo!” in dve leti mi je plačeval stanovanje, domači župnik pa mi je v mestu pre- Ko sem po vojni študiral v skrbel hrano za .dve leti. V če-sem si često ogledoval trti gimnaziji mi je dobra bolni-razvaline na Palatinu, enem iz- ška strežnica plačevala stanova-sedmerih rimskih gričev,' nje, pri dobrem peku sem imel ^er so v starih časih stale ce- zastoni hrano in tako naprej, do-Sarske palače. Vedel sem, da so kler se v višji gimnaziji nisem s v kletnih prostorih stanovali | sam postavil na noge. Na uni-Uz^i ak pa sploh nihče. Neke-a Jutra, ko sem šel mimo Fala,- tina na univerzo, se je izpod raz- ^esta , dvignila ženska, ki je s . rrUežlj avimi očmi iskala sonca, poznal sem a ljudje še vedno stanujejo s, ’-kjer so pred dva tisoč leti j ^Ov-ali rimski sužnji. Le kaj . ai° ti j udje od tega, da so čla-^člikega naroda? ^ P° je na božični večer v več-Ce ■ Ulmu. Sedel sem . v vozu ,jeS železnice. Nedaleč od me- verzi sem imel vsa leta zastonj stanovanje v Oražnovem dijaškem domu in hrano od raznih podpornih organizacij. Vse šola: nje je bilo praktično zastonj, da sredi večnega šolske takse so bile za revne študente tako majhne, da ni omembe vredno. Samo pomislimo, koliko stane šolanje drugod po svetu! Nekoč sem se v Oražnovem dijaškem domu pogovarjal z nekim študentom medicine, ki je v Zagrebu končeval medicinske študije. Priznal mi je, da hodi na frančiškanska vrata s skodelico v roki. Toda, v tem ni vi-že —41, je stal. Pogledal sem del nilč tragičnega, važno je bilo, _T videl sem da je imela v so mu bila navzlic vsemu odprta vrata do zdravniškega poklica, ska^ Se<^e^a Precej močna žen-b ®že,. očividno bolan na tu- a’ P°leg nje pa drobna dekli- lerkulo2i :en koš, ^^barici nekaj pomaranč, očivid-edini priboljšek za Sveti ve- bu! ^enad°ma se je ženi izvilo: j^y^tiano cani. Smisel teh be-^ bil; Živimo kot psi. Le s° ta uboga žena, njene in čeprav ni imel denarja. Vprašam vas, koliko možnosti bi imel ta, študent drugje po svetu? Mali slovenski narod je svojim ^ tke in njihov jetični oče atudentom nudil možnosti, ka-* el-i od tega, da so člani velike- Vršnih verjetno ne bi imeli ni- kai hč, ^Paroda? 2goailes se spomnim vesele kat 106 ne^ega zobozdravnika; va> je on sam pripovedo-, > ko sem kot uradnik IRA o-lskal ltajV.i njegovo taborišče v južni Zobozdravnik ni bil Žid. vSak je židovsko ime. Za Pal? Vdovski praznik je dobil o. od židovske dobrodelne ganiz. ^k -acije. to KJe na meji med Poljsko in le. etkčij0 Pad , nemškega korporala, ki je ^ ve v zadnjih dnevih vojne. Če ved ^a nemški korporal ko v Povedati zanimivo zgod-^ . casu po prvi svetovni voj-v Nemškem mestu Goettin- je samoten grob mla- dJ kodiral dejlt" °luai;rai mlad kitajski štu-^emški študentje so ga Spr^°Vali, ker je znal silno 110. Prikriti svoje Ijubezen-P«k 2a<^eve- Nekega dne se je eihu nemškemu dekletu ro- kil h! s^I1ko, ki je imel na obrazu poteze. Toda mladi ki-^§al se za dekle ni več Vi^o ’ Vrnil se je. v svojo domo-s°di' Pa prepustil svoji u- ie 2e Mladi sinko je rastel, bil bjj ° nadarjen, vpoklican je hck- riernžko vojsko, padel v eiTl rnesecu vojne. Lesen ^ Vojaška čelada pričata. Samotnem grob počiva ti^j. v°jak. Bil je član velikega bgj • a’ rnorda celo dveh, toda Ve ^ imel od tega? Ime njego-atere ie bilo .Kunigunda, kjer drugje na svetu. Kaj ti koristi, če si član velikega naroda, če moraš priznati, da so ti zaprta vrata do izobrazbe in lepše bodočnosti, če si moraš priznati “Tudi jaz bi lahko študiral, če bi imel denar.” Slovenski študentje smo študirali, čeprav nismo imeli denarja, ker smo v lastnem narodu našli ljudi, ki so nam bili pripravljeni pomagati in ker so bile šole in univerze odprte vsem, ki so imeli talent in voljo do da o nečem temeljito razmišlja, da misli na glas. Nenadno je rekel: “Vse zavisi od Slovencev.” To je vzbudilo mojo pozbrnost. Vprašal sem ga, za kaj pravzaprav gre. Povedal mi je, da išče njegov prijatelj službo, in jo bo dobil, če ne bodo Slovenci proti. Zdelo se mi je čudno, da pripisuje tolikšen vpliv Slovencem. “Ali ste edini tujec v Jeruzalemu, mi je rekel, saj so vendar na vseh vodilnih položajih Slovenci.” Stvar je postajala vedno bolj zanimiva. “V stari Jugoslaviji so bili Slovenci vedno na vladi. Imeli so dve stranki, ki sta se samo na videz borili med seboj. V resnici pa je med njima obstojal tajen sporazum, kako razdvajati Hrvate in Srbe, da bodo Slovenci vedno na vladi. V Beogradu so vsi ministri imeli tajnike Slovence, ki so delali, ministi pa so pili kavo. Tako se je vedno zgodilo to, kar so Slovenc hoteli.” Pripovedovanje je postajalo vedno bolj zanimivo. “Sloveneo je prišel v mornariško vojno a-kademijo v Dubrovniku. Pred tem še ni niti videl morja. In kaj se je zgodilo? Štiri leta pozneje je končal akademijo in kot najboljši študent dobil srebrno sabljo. Ali ni to najboljši dokaz, da morajo Slovenci imeti židovsko kri?” “Toda, ali ni Slovenec dobil srebrno sabljo, ker se je pač pridno učil in dobil najboljše ocene?” sem pripomnil. “To na stvari nič ne spremeni. Dejstvo je, da je Slovenec dobil srebrno sabljo, čeprav še nikoli ni videl morja. Slovenci so “gori pd Židova”, Slovenci so hujši od Židov. Če Žid ne pride skozi, Slovenec pride prav gotovo! Poglejte samo Trst, ali ni isto? Italijan se poroči s Slovenko. Italijanu gre samo za žensko. Slovenka pa pošlje otroke v slovenske šole. “Ala ji vje-re, ali položaj je zopet isti!” ‘Počasi sem začel . prilivati o-gnj a n j egovemu n a v d u šenj u. “Mogoče imate prav. Ali veste, da vodijo kafeterijo v rimskem dela. Nedvomno so bili duhovni-j parlamentu sl o venske nune? ki v vseh časih največji dobrot-; Slovenci bi lahko tako zastrupi-niki slovenskih študentov. O-Hi ves italijanski parlament. Šte-gromno večino naših velikih | vilni kardinali imajo tajnike mož so poslali v šole kaplani in župniki'. Danes morda to ni več mogoče, ker živijo duhovniki sami v veliki revščini. Toda imena teh neštetih skromnih podeželskih duhovnikov bodo zapisana z zlatimi črkami v zgodovini slovenskega naroda,, njegove literature in njegovega dviga. Slovence.” Spomnil sem se na takratnega guvernerja E. J. Lau-schpta. Ker sem vedel, da se moj sosed šteje za Italijana, čeprav mi ni o tem govoril, sem nadaljeval: “Ali veste, zakaj ne morejo Italijani doibiti Trsta? Zato, iker je na vseh mirovnih konferencah navzoč Slovenec. Koncert Slovenskih Fantov V soboto, 5. oktobra 1974, ob 7.30 zvečer poda v avditoriju SV. VIDA na Glass Avenue, Cleveland, O. MOŠKI ZBOR “SLOVENSKI FANTJE” KONCERT s sledečim sporedom Pojmo naše pesmi! Emil Adamič .......................... Završki fantje Lovro Hafner ........................... Kaj kleplje Rado Simoniti ............................ Lastovka (solo Jože Dovjak) Dr. Gustav Ipavec ........................ Oblaček Anton Medved .................... Ljubezen in pomlad (solo Joseph Penko) Duet: Joseph Penko, Matt Dolenc Radovan Gobec ..................... Kaj bi te vprašal Lojze Slak ................ Sem fantič mlad zavriskal Kvartet: Joseph Penko, Joe Ivančič, Matt Dolenc, Frank Ivančič Peter Jereb ............................. Moj deklič Narodna iz Tržiča ................. Saj sem ti pravil Planine sončne, ve moj raj! F. S. Vilhar .............................. Po jezeru Jakob Aljaž ................................ Triglav Prir. Rado Simoniti ..... Planike (Furlanska narodna) (solo Matt Dolenc) Dr. Gustav Ipavec .................... Planinska roža Anton Foerster .................. V hribih se dela dan ODMOR Dro Koroška! France Marolt ..................... Vigred približa se Ciril Pregelj ............... ’mam dro fletn’ navajeno Prir. Ciril Pregelj ........ Ko bi Žilo preplavati znou (solo Matt Dolenc) Miro Krnjak ............................... Spomini (solo Jože Dovjak) Pavle Kernjak .................. Mojcej, le vzemi m’ne (solo Matt Dolenc) Poklon domovini: Dr. Benjamin Ipavec .................... DOMOVINI (solista Jože Dovjak, Joseph Penko) Ljubezen in veselje: Emil Adamič ............>..............;.. Vasovalec Dr. Anton Schwab ............. ........ .... Vinska Lojze Slak (harm. F. Vauter) ..... Svatje že vriskajo! OSTANITE ŠE Z NAMI! Po koncertu bo domača zabava s plesom. Igra orkester “Veseli svatje”. VSI VABLJENI! ............ vse vedo, kaj se godi v Rimu.” To zadnje je izbilo sodu dno. divje je začel kričati, jaz bi jih vse pometal v morje.” Nazadnje pa se je zazdelo, da ga je pre- Preko Atlantika v čolnu od vzhoda proti zahodu V osem. metrov dolgem čolnu z jadrom in s pomožnim motbr- vzel občutek nemočnosti. “Ja ni- jem sta bolgarska zakonca Pa- šam Hrvat, ja sam Italjan!” je dejal, se vrgel na posteljo in 'mi obrnil hrbet. Ko sem odhajal iz Trsta v A-meriko, sem se mu skušal oddolžiti. Pred časom sem mu posodil nekaj denarja. Ker je bil V stari Jugoslaviji sem imel ki vedno prepreči, da bi Italija-pogosto priliko slišati, da so1 ni dobili Trst.” To ga je vrglo “Slovenci gori od Židova”, da so' iz postelje. Vprašal me je: “Pa namreč Slovenci hujši od Židov.'kako se zove? Kako se imenu-To je izzvenelo kot šala, toda | je?” “In še nekaj ali veste, da zgodilo se je, da sem se nekoč imajo italijanski generali Slo-imel priliko prepričati, da so jo j venke za žene? vsaj nekateri jemali za res. Po vojni sem v Trstu stanoval v stari hiši blizu glavne pošte. V istem stanovanju so se zbirali mladi slovenski izobraženci, ki so Takrat poučevali na sloven- pazov v 68 dneh preplula Atlantik od vzhoda proti zahodu. Nenavadna pot ima raziskovalno ozadje. Julija in Dončo Papazov naj bi ugotovila, ali se lahko človek hrani pretežno s planktonom. Pred plovbo čez Atlantik sta dvakrat izvedla podoben 'poskus velik poštenjak, ga je skrbelo, kako mi bo dolg vrnil. Potolažil sem ga in mu dejal, naj kar po-j na Črnem morju. Potem ju je žabi. ' bolgarska tovorna ladja odpe- (Dalje sledi) Ijala do Gibraltarja, od koder, —-----0------ sta odplula proti Kubi. Ugoto- — Kuba je od Key West vivitev njunih raziskav še niso Tako Slovenci Floridi oddaljena okoli 90 milj. ! objavili. Sov1616 je bil° °če pa je bil sedanji j skih šolah, delali na slovenski ®H-i S.ei Cri0s'k Slišal sem enega: “Če nom, ki pa je spadal med tiste, denar> bi lahko tudi jaz ki so jim Hrvatje rekali “Italja- kgg11^-” Le kaj ima ta fant od naši”. Po koncu prve svetovne t ^ a je član velikega naroda, vojne so se on. in njegova druži-žoH ^ Je zaprta pot do višje na izjavili za Italijane in spre-H? tM6’ ker pač nima denar- jeli italijansko državljanstvo, ^ojg ek°č sem čakal na bus. Toda zdi se, da si je ibil svest kjlll 1niene stal moški sred- hrvatskega porekla, ker je po-eth Povedal mi je, da je slal svojo hčerko v hrvatske šo- M •W. 1Nenadoma se je obrnil k poitalijančili njegovo slovansko % 111 dodal: bbl je . očividno zagre- le in tudi ni dovolil, da bi mu “Takoj po roj- ime- Vodil je dobroidočo trgo-^ mi zapisali na hrbet vino, katere lastnica je bila nje-k°rv • Delavec boš. Vse svoje gova žena, ki pa je ohranila ju-Poživel v raznih tovar- goslovansko državljanstvo. Po ^ boš iti ^ ^n§lež od tega, da je bil Pa se je družil zlasti s kerp ^Wda, ki je u,stvarii im. ti. Bil je dober in prijazen mož, ’ ^d katerim snnpp ni nik- cb nedeljah je redno hodil v cerkev. k°š delal. Le kaj je vojni se je zatekel v Trst, kjer Hrva- Ob Z£>Š10? tem sem se nehote spom- Nekega jutra se mi je zdelo, Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 15425 Waterloo Rd. 481-2231 MALI OGLASI V najem tri sobe z garažo ali ne; vse na novo dekorirano. Na 1190 E. 60 St. Kličite 432-3769. ______ -(162) BY OWNER Well maintained six suite brick apartment. Call 944-1076 (162) Kupim hišo Zidano enonadstropno hišo, 3 spalnice, klet in garaža za 2 kare, okolica E. 185 St., in E. 222 St. in Lake Shore Blvd. Kličite) 531-8327. (160) J MALI OGLASI SOBE SE ODDAJO Štiri sobe se oddajo starejšim ^ ljudem zgoraj, brez otrok in živali na 7215 Hecker Ave. —(26, 3,10 okt.) House for sale Euclid, O. 4 bedroom bunga-, low, rec. room, wooded area, ] close to church, school & trans-1 portation. $33,900. Call 481-2997 ‘ or 951-3351. (162) For rent Lake Shore Neff Rd. area. 4-room apt. 1 bedroom, heat included. $140 per month. 531-8945 (161) GOSTILNA NAPRODAJ in dom, v Euclid okolici. D5 li-cenza, kot nova oprema. Dobra Slovensko podjetje. Lastnik gre v pokoj. Vprašajte za Mr. Knaus 481-9300. George Ksiaus Realtor 819 E. 185 St. (165) FOR RENT Five rooms, bath, up, adults near bus line at 1758 E. 36 St. Call 881-5489 -G62) PRVIČ NAPRODAJ Euclid, očarljiv Colonial, blizu Lake Shore Blvd. dve veliki spalnici, formalna jedilna soba, polna klet, ločlena garaža. V zgornjih dvajsetih. / EUCLID — ZA DVE DRUŽINI 5-5 z aluminjam obita hiša, velika sprejemna in jedilna soba, po dve spalnici v vsakem stanovanju, in ena spalnica na tretjem. Rekreacijska soba, dvojna garaža. NOTTINGHAM za dve družini, $27,900, po dve spalnici v vsakem stanovanju, 5-5, jedilna soba, polna klet, garaža. Dobra investicija. EUCLID na pol zidan duplex, $24,900. neomadeževana, klimatska naprava. Po dve spalnici, jedilna soba. Polna klet, garaža. Perfektna znotraj in odzunaj. OD ROUTE 91 ranč, z osrednjim vstopom, z aluminjam obita, tri spalnice, jedilna soba, IVz kopalnica, polna klet. Dvojna priključena garaža. Se lahko kupi sedaj. Imamo tudi lote naprodaj kjer se lahko dobi zidane ali z aluminjam obite hiše. Kličite, da vam pokažemo. UPSON REALTY 499 E. 260 St. 731-1070 Odprto od 9. do 9. _______________________(161) V najem V najem se odda 4 lepe sobe s kopalnico, klet, Gas furnez, garaža, mirnim, odraslim, na E. 61 St. blizu St. Clair. Kličite 251-8219. '_________________061) MALE HELP WANTED HIŠE NAPRODAJ 18204 Landseer blizu E. 185 St. hiša z dvema spalnicama, velika jedilna soba $21,500. 19504 Kildeer blizu East 185 St. hiša 6. sob za eno družino samo $23,900. 18002 Nottingham Rd. hiša za dve družini 5-5 zahtevajo $23,900 George Knaus Realtor 481-9300 819 E. 185 St. (165) EUCLID - COLONIAL na Ivan Ave. naprodaj, osem sob, 2% priključena garaža za dva avta, Električna vrata. Ploščena pod v veži4 Karpetirana sprejemna soba, jedilna soba. Vgrajene posebnosti, pomivalec za posode z odpravo. Velika zajtrna soba, rekreacijska soba z paneli obita, stranišče na prvem, tri spalnice, z 'plošči obita kopalnica, cedrovina kloset, dve velike kloseti, omara za perilo. Velikanski klimatizirana studio spalnica. Polna kopalnica na drugem. Razdeljena klet, s ploščami obita prha.’Krasna pokrajina z 70 čevljev odspredaj lot. Odzadaj poslopje za spravo. Še dosti drugih izvanrednosti. V štiridesetih. Vera L. Sulak Realty Co. 531-G275 481-3413 JANITOR WANTED Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available. (x) MOŠKI DOBIJO DELO za . izdelovanji lahka kovina. Drugi šift. Angleško ni potrebno. Kličite 451-6666 (160) BARTENDER WANTED or couple manager, to manage bar at the Slovenian Working-man’s Home, 15335 Waterloo Rd. Prefer Slovenian. Call 481-5378 (161) DISHWASHER WANTED Three days a week. 6:30 a.m. till 2:30 p.m. No Sundays. FANNY’S RESTAURANT 353 E. 156 St. Corner of Arcade '(165) TOOL & DIE REPAIR MAN Starting rate open to man with experience. Overtime. Benefits. Good working conditions. Day shift. 651-3400 SLUŽBO DOBIJO Slovenski Dom za ostarele išče bolniške strežnice. Enaki delovni pogoji. Oglasite se osebno na 18621 Neff Rd. Cleveland, Ohio (162) Female Help Wanted Cook Wanted For tavern, 6 days a week. Call IV 6-0596 (161) V NAJEM pet sob in kopalnica spodaj na 1193 E. 60 St. Vprašajte na 6011 Bonna Ave. zgoraj odzadaj. 881-7122 (163) ODPRAVA NA 'VENERO — Vesoljsko vozilo, ki ga,pripravlja NASA za polet/proti Veneri leta 1978 .(na sliki),'ima manjše vesoljske ladjice, katerih glavna (večja/v sredi) se bo■ spustila na Venerino površino, tri manjše pa bodo v 'različnih-oddaljenostih vzele podatke o-vremenu-na Veneri. BY OWNER Three bedroom brick in Euclid. Excellent condition. Principals only. — 944-1076 (162) Grozdje naprodaj Grozdje se proda, če ga vsak sam nabira, po $4 bušel. 605 E. Main St. Madison, Ohio 44057 —(161) Delo za žensko Stalno delo v S.N.D. Dobra plača. Oglasite se osebno na 6409 St. Clair Ave. Vprašajte za oskrbnika ali tajnika. (161) NURSING ASSISTANT Expanding nursing center in Euclid, now hiring. Will train. Must be able to understand and speak English. Call Mrs. Champa for appointment, 486-7676. (161) Čistilka Iščemo žensko za čiščenje, kakoršna 2 dneva, mora govoriti nekaj angleškega. Oglasite se osebno na ^ B & B APPLIANCE 24470 Lakeland Blvd. (161) r'? („ uvLl'J'-* OCTOBER 3, 1974 IlHimiiiiiiiiiiiiiimijimimiinimmiiimiiiimmiiiiiimimmiiiiiiiimiimmh = - | E = Paul Keller i i - CVET NA$E VASI i tudi dosti klobuk v roki, gospod Novak. Ne pojdite tako — oh, ne pojdite tako od mene proč! Kako naj bi sicer dejal: Spočetka niti poučevati nisem sem brala o tem in mogel; nato sem poučeval ko doživela. Vi imate kak utrujen d^jak, ki je plačan od ure. A potem se je k.o po kaki težki bolezni počasi, vračalo zdravje. Moj Bog, saj imam šele devet in dvajset let! V' teh letih človek marsikaj premaga, kar stare ljudi muči. Mlad sem še, vsako pomlad se o hrtovim. Ali naj se ko kak starec hojim prihodnjih dni, ali naj se odpovem vsemu, kar bi bilo dobro in lepo zame,, odpovem zato, ker se je nekoč strla moja pomladanska sreča? Ah, Mina, nikar ne ponavljajte omlednega svetožalja, da je v letu le enkrat maj in v življenju ena sama ljubezen! Napev te pesmi je prav' tako lažniv ko besedilo — to vi prav tako dobro veste ko jaz. V noyo življenje sem stopil, Mina; zame je nastopilo novo leto. Kaj bi v tem mojem novem; letu ne bilo moje?” Oddehnil si je. Mina je za trenutek molčala, nato je hladno dejala: “Gospod Novak, nikoli ne bi bila mislila, da zna/te tako lepo ;S8. vendar ni. nikaka Vzvišena ži- Nalo je prišla vojna. Tudi pojvljenjska naloga. Noče biti pod-tihi Loki je zatrobila strahotna' kovač; želi se bojevati s sovraž-tromba. Prvi, ki se je prijavil, j niki. Njemu je tako vseeno; žeje bil kovač Klander. Zadegal je: na je preskrbljena, ker je zava-kladivo v kot, zapustil je ženo, | rovana za visoko zavarovalnino, gostišče, kovačnico, celo Mina j Komisija se je muzala kovaču. Boštjanova mu je bila ko kaka, Gospodje niso sicer rekli nobene navadna Mina Boštjanova. Klan- besede, a to muzanje je pomeden je odšel reševat domovino. |nilo: “Da bi imeli same take ti-Za vse drugo se ni prav nič bri- če, se ne bi bilo bati izida voj-gal- !ne.” V glavnem mestu se je zglasil j Vendar je prišel Klander nav-kot dobrovoljec pri svojem sta-'zlic temu tja, kjer so imeli oprav-rem polku. Priporočil je sam'ka s konji in podkovanjem. Kot sebe s tem, da: je povedal, da nekdanji podčastnik je v svo-ima šele dva in petdeset let, je jem prostem času ko besen jez- v ilogo in zato je moral na svojo veliko žalost spet nazaj v zaledje- (Dalje prihodnjič) živela? Pojdite vendar kot pri- jitelj! Nikar mi tega tako ne! torej še čisto mlad, neizrabljen daril najbolj divje konje; ta ježa in dolgo govoriti! Te besede so ko ledena voda ohladile njegovo vročino. Streslo ga je. A še bolj se je ražTTa-dil: “Mina! Zdaj moram iti, kaj ne, kot človek, ki sio ga zavrnili. Takoj bom šel. Lue še minuto! Resnico hočete. Vsi, ki zahtevajo resnico, dobijo soli. To pomeni sicer modrost, a je omledno in grenko in povzroča trganje po vseh kosteh. 1 Jaz vem, Mina, zakaj ste rne zavrnili. Da naravnost povem: ker ste prevzetni! Ne, ne, le nikar ne krilite z rokami! Tako je! Jaz, ponosna Mina Boštjanova, sem prišla pri izbiri moža kot druga na vrsto. A jaz: nisem in nisein. bila nikoli številka dve. Zatorej, snubač, dasi ti je zdajle še tako resno: poberi se! Jaz bi morala biti zate prva, edina. Vse drugo ne pride pri meni niti v poštev. Ljubila sem te, a zdaj te vržem iz hiše, ker prihajaš od druge!” Mina je vse to mirno poslušala. A ko je umolknil razdraženi mož in prijel za klobuk, je povzela: “Zahvalim se vam, gospod Novak! Vaše besede so mi dobro dele. Ah, resnica človeka še vse bolj osveži ko studenčnica! Le eno- ni res: prevzetna nisem bila. Ni prevzetnost to, da se branim biti vaša žena. In tudi ni resničen oni vzrok, ker sem bila — kar je res — zelo užaljena. Poglejte tamle našega starega, zvestega Jožeta! Ta je nekoč ljubil in zasnubil našo mater, ko so bili še zdravi in krepki. Delj je čakal nanje ko očak Jakob na Rahelo. Tudi mati so ga radi imeli, če bi se bili poročili z njim, bi bilo pri Boštjanovih veliko boljše, kot je bilo sicer; bi bil v hiši oče in gospodar in Lojze se bržkone ne bi bil tako izgubil, kot se je — in tudi Bernardu ne bi bilo treba še umreti— in najbrž bi tudi mati še danes živeli.” “No,” je vprašal Novak, “zakaj ga pa niso marali? Ker so jim otroci branili?” “Noben otrok jim ni branil — najmanj pa jaz. Jaz sem materi še zmeraj prigovarjala, naj se omožijo z Jožetom. A niso hoteli.” “Zakaj ne?” “Gospod Novak, nekoč sem že poskušala to pojasniti nekemu moškemu — in sicer Jožetu, takrat, ko nam je odpovedal. A ni razumel. Tudi vi tega ne bi razumeli. Saj ste bolj izobraženi kot Jože, a zato niste bolj razumni za te stvari — ker ste tudi vi moški. Moški ničesar ne vedo in ne razumejo o ženskah. Dosti živ dan gledal v kopita konj, otežkočite!” Trpko je “Če torej pri vaši materi ni bila prevzetnost kriva, da so odklonili vrlega Jožeta in je bil1 podobno. A Klander je odvrnil, kak drugačen vzrok — in če se seveda po vojaško, da mu ni za me tudi vi ne branite radi prev- podkovanje, da je imel tega v zetnosti, ker sem se prej poročil i-^0-^ dovolj. Da bi človek svoj z drugo, potem mi povejte. Mina, lepo vas prosim, zakaj me ne marate — povejte mi z dvema besedama!” Mina je zahlipala; rdečelična Mina je pobledela. “Prav, z dvema besedama vam bom povedala, zakaj niso mati hoteli, in zakaj zdaj jaz nočem: — iz čistosti!” Brezumno je buljil vanjo in ni našel nobene primerne besede. Mina je povzela: “Gospod Novak, take krvi smo, ne moremo se drugič poro-Mati se niso hoteli in tudi jaz ne. To sem se naučila od ma-* tere in bržkone je to tudi v meni. Ko je mrtev tisti, ki smo ga ljubile, naj gre ženska v tihi žalosti sdma po svoji poti! Td je tisto, o čemer sem razmišljala prošli teden. Tisti, ki sem si ga nekoč želela, je umrl. Tujec pa naj gre.” In “tujec” je moral oditi. človek in mimo tega posestnik je bila skoraj tako divja in tudi hotela. Po poklicu pa je kovač, tako nevarna ko tista vožnja z “Kovača” so hoteli imeti. Upo- motornim kolesom. Nato rabili bi ga za podkovanje in so ga pa le poslali na bojišče, kjer se je tako hrabro boril, da ni bil le službeno povišan v stražmojstra, marveč je prejel tudi visoko odlikovanje. Tudi sovražnik mu je nekaj podelil: ustreljen je bil NA NOV POLOŽAJ — Načelnik narodnega odbora republikanske stranke G. Bush je bil imenovan za poslanika ZDA na Kitajskem, načelstvo republikanske stranke pa je prevzela Mary L. Smith, dosedanja sonačelnica. V blag spomin OB ŠTIRINAJSTI OBLETNICI ODKAR JE /UMRLA NAŠA PRELJUBA MAMA AGNES BUKOVEC Izdihnila je svojo plemenito dušo dne 3. oktobra 1960 V miru božjem zdaj počivaj, draga, • nepozabna nam, v nebesih rajsko srečo uživaj do svidenja na vekomaj. Počij od hudih, težkih let, preblago mamino srce; ko zadnje trombe zadone, veseli snidemo* se spet. Žalujoči: RUDOLPH, ANTHONY, CARL — sinovi KATHERINE, JOAN MARGARETH — snahe VNUKI in VNUKINJE Cleveland, O. 3. okt. 1974. HOW'S YOURj) A*©' QONEY BEES ARE MAN'S MOST USEFUL INSECTS! ■ (SoiOMtSTS ARE BELIEVED TO HAVE BROUGHT HOMEY BEES WITH THEM FROM &N6LAKD TO VIRGINIA IN 1622... AMO SETTLERS TOOK BEEHIVES WITH THEM AS THEY MOVED WESTWARD..* A-*!*, MOW THESE BUSY LITTLE BEES PRODUCE ABOUT MILLION WORTH OF HOMEY % BEESWAX IN THE U.S. EACH YEAR!!! 4- DRAGI NAROČNIKI IH NAROČNICE! Lepo prosimo, pošljite nam naročnino že ob PrTeIlJ obvestilu, prihranite nam ponovno delo in sjr?vs ,' Sporočite takoj, če želite spremembo v naroČnistv ; Pridobivajte nam novih naročnikov. Priporočite list svojemu slovenskemu sosedu in znancu! AMERIŠKA DOMOVINA Oglašujte v naših malih oglasih ČE PRODAJATE ali kupujete rabljeno pohištvo, ČE IŠČETE ali oddajate stanovanje. ČE POTREBUJETE delovno mot, ČE IŠČETE zaposlitev, ČE PRODAJATE ali: kupujete nepremičnine — dajte mali oglas v AMERIŠKO DOMOVINO! Pokličite HE 1-0028. “ZID SPOŠTOV AN J A ŽENA” — Tako je napisano poleg slikarije na steni, napravila .skupina šolarjev na vzhodni strani mesta New Yorka. je ■I : TO MI E AR Al, direktorica Mestnega oddelka za gojenje u-metnosti v osnovnih šolah, razlaga, da so skupine mladih u-metnikov napravile ’ že 21 sličnih slikarij. EUCLID POULTRY V zalogi imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, , polnoma sveža jaica ter vseh vrst perutnino. Pridite in si i^e HOWARD 549 East 185 Street, Euclid BAKER FOTOGRAFSKA TEHNIKA omogoča šolarjem to slikanje. Ko je odločena vsebina in napravljeni osnutki, te fotografirajo, pa jih nato projecirajo na steno. “ZID SPOŠTOVANJA ŽENA” je ustvarilo 9 mladih deklet različnega narodnega porekla. Več prizorov predstavlja težko življenje žena v revščini. h ysakovrslua tiskarska dela ►'e priporoča TISKARNA mmi DOMOVINE 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628 TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepi1 Spominske podobice in osmrtnice. m Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postr® NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOV!^