4?-4%r o-jf^V'^) kamniški občan GLASILO SOCIALISTIĆNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBClNE KAMNIK LETO I. # STEVILKA 1 FEBRUAR 1962 CENA 20 DIN Kaj je sklenil zadnji plenum občinskega odbora SZDL? % Plenum Je oliravnaval na svoji 5. seji, dne 9. 2. 1962 predv&em % analizo letnih konfercne in đclo organizacij SZDL,, poročilo or- 0 ganizacijsk« komisije in proračun za leto 1962. V živahni raas- # pravi Je sprcjel naslednje zaključke.__ %■ Clani plenuma in predsedni- ki krajevnih organizacij se v cc- loti strinjajo z analizo letnih kon- Tcrenc kraj. organizacij SZDL v občini, ki jo je podal predsednik tov. Vinko Gobec. 0 Prav tako naj napravijo tuđi vsc krajevne organizacije do kon- ca februarja analize svojih kon- delovnc sile upoštevajo predvsem ljudi, ki so oddali zemljo. % Potrebno je obvestiti vse fo- rume O7„ gospodarske organizaci- je, na katere se nanašajo sklepi krajevnih konfercne SZDL, da o njih razpravljajo in jih resujcjo. 0 V vseh krajevnih organiza- cijah SZDL, gospodarskih organi- Clani plenuma ObO SZDL na zasedanju ferenc. Prcdlogc in priporočila s teh konfercne, predvsem pa zade- vc, ki so lokalnoga pomena, naj obravnavajo v sekcijah, ker bo le tako organizacija SZDL kot vsc- ljudski parlament res vključevala vse delovne ljudi. Probleme, ki pa imajo širši pomen, je treba po- sredovati občinskim forumom. # Krajevne organizacije SZDL naj še intenzivneje spremljajo de- lo krajevnih odborov, predvsem naj pregledajo, kakšni so progra- mi krajevnih odborov za razdob- je 1961-1965, ki so jih predložili ObLO ter v koliko so bili v letu 1961 izvršeni po predviđenom planu. # Občinski odbor SZDL bo or- ganizira! v drugi polovici marca seminar za predsednikc krajevnih organizacij. Ti bodo pripravili krajše referate, ker bo le na ta način seminar uspešen. % Vzporedno s sklcpanjcm po- godb kmetijskih organizacij za zakup individualnih zcmljišč v družbeni sektor se pojavlja vpra- Sanjc zaposlitve ljudi. Plenum predlaga vsem gospodarskim or- janizacljam, da pri sprejemanju zacijah, ustanovah in šolah naj bodo proslave 8. marca — dneva žena. Pobudo naj tako kot doslej prevzame SZDL, ki naj zajamči sodclovanje, vseh družbeno-poli- ličnih, zlasti pa sindikalnih orga- nizacij. Plenum je tuđi soglasno sprejel proračun za leto 1962. Uspešna na pol! Občinski odbor SZDL Je že v letu 1961 začel izda jat i glasilo »Glas komune«, ki je informira] le 300 družbenih de- lavcev, društev in organizacij SZDL. Zlasti sedaj, ko smo priča razvoju komunalnega sistema in razsežncga uveljavljanja neposredne socialistične demo- kracije, se je pokazalo, da takSna obveščenost ni zadovoljiva. Občani morajo biti obveščeni o vseh zadevah — da izpovedo svoje mnenjc, pripombe. — zlasti pa vodstva SZDL kot vsc- Ijudskega parlamenta. Ne moretno zahtevatj od ljudi, da sodelujejo. če nišo seznanjeni s problemi. Zaradi tega se je občinski odbor SZDL odločil za izdajo glasila v obliki časo- pisa, ki ima namen informirati občane o vsem dogajanju v naši občini. Premajhna zainteresiranost občanov na zborih volivcev. v organih družbenega upravljanja in samoupravljanja je mnogokrat vzrok za neseznanjc^nost s problemi ter za neob- jektivne m/prave za vogali. Nepravilnosti, ki se pojavi ja jo. moramo kritizirati na sestankih SZDL, organih upravljanja, tribunah občanov, sekcijah SZDL itđ. Le na ta način bo možno odstraniti nepravilnosti. Pri tem se moramo zavedati, da nimamo kot člani SZDL pravice samo kritizirati, ampak dolžnost. aktivno sodelovati pri politiki komune. Nenehno moramo krepiti organe samoupravljanja in družbenega uprav- ljanja, kj<-r naj priđe do izraza mnenje ljudi, mnenje proiz- vajalcev. ne pa posameznikov. S skupnimi napori in sodclovanjem borno besedo sociali- stična demokracija še hitreje uvcljiivl.ja.Ii v praksi, obenem pa bo to močna borba proti vsem zastarelim birokratskim pojmovanjem našega družbenega razvoja. Želimo, da bi občani kritično ocenjevali delo občinskih organov in drugih odborov v naši občini ter dajali uredni- škemu odboru predloge za boljše đelo. Vodstva krajevnih organizacij SZDL naj spremljajo življenje v občini in s konstruktu nimi predlogi prispi'va.jo k odstranjevanju po- manjkljivosti. »Kamniški občan« bo izhajal mesečno in bo poleg za- ključkov sej IO, plenumov občinskega odbora SZDL. prinašal ugotovitve in zaključke vseh posvetovanj. Skratka, občane borno obvestili o vsem dogajanju v občini. nje pa naprosamo. da s svojim sodelovanjem, kar največ prispevajo k pestn>sti in uspehu lista. Ona lista je 20 dinarjev, kar predstavlja le delni strošek. če upoštevamo, da stane 1 izvod 50 dinarjev. »Kamniški občan« bo dosegel svoj namen. ko bodo so- delovali v njem s prispevki posamezniki. organizacije in dru- štva, tako da bo resnično glasilo SZDL v Kamniku. Naša želja Je: »Kamniški občan v vsako družino!« Želimo mu srečno pot! Prvi podatki o uspešni izpolnitvi družb. plana v 1.1961 Ceprav še nimamo podrobnih podatkov o izpolnitvi družbenega plana, ki bodo v popolnosti znani šelc \7, zaključnih računov gospo- darskih orfianizacij, pa vendar lahko ugotovimo iz predhodnih pokazatoljev, da je bil družbeni bruto proizvod dosežen v družbe- nem srktorju gospodarstva v letu 1961 v primerjavi z letom 1960 114,1 %, narodni dohodek pa 110,3 odstotka. V teh odstotkih ni zajet družbeni bruto proizvod zasobne- U;\ sektoi-ja in negospodarskih de- javnosti, s katerimi se bo odstotek realizacije 7A\ 1. 1961 dvignil v druž- benem bruto proizvodu na 117,8 in narodnomu dohodku na 124,3% K presežku realizacije 1961:1960 je pripomoglo tuđi povećanje za- poslenih za 6,9 %. Osebnj dohodki so se povećali za 33,4 % tako, da znaša efektivno zvišanje osebnih dohodkov za 26,5 %. Družbeni bru- to proizvod je bil dosežen v visini 15,7 milijarde din, narodni doho- dek pa 8,1 milijarde. Neto osebni dohodki so bili izplačani v visini 2 rnilijard dinarjev pri 6253 zapo- slenih. Povprečni mesečni osebni dohodtk na enega zaposlenega je znašal lani 26.600 din. Narodni dohodek na prebivalca pa se je dvignil od leta 1960, ko je znašal 326.000 din na 411.000 dinarjev v letu 1962. Ti podatki potrjujejo pravilnost postavljenega plana za leto 1961, saj znaša presežek nad planom le 1 odstotek. Predlog plana za leto 1962 pa predvideva povećanje družbenega bruto produkta v gospodarstvu za 12,5%, za vse sektorje lastništva skupaj pa za približno 14 %. l^ KAMNIŠKI OBCAN ANALIZA 1ETNIH KONFERENC KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SZDL Letnc konference krajevnih organizacij SZDL so bile zaključe- ne konec preteklega meseca. Ocenjujoč njihovo delo lahko zaklju- čimo, da so bile povsod uspešne in pripravljene dokaj skrbno. Za- radi tega borno lahko Sele čez čas ugotavljali koristnost razprav, *v*'"predlogov, pripomb in tuđi zaklju?kov. -■i.::- j. .:■: Ugotavljamo, da je bila na vseh konferencah osrednja tema .ia>.., flMnenjena razvoju, kmetijske politike v občini. O njej je že pred konferencami obširno razpravljal plenum Občinskega odbora So- cialistične zveze Katnnik. Ustrezno gradivo z zaključki pa je bilo objavljeno v -Glasu komune* št. 5/61 Ih bilo vsem organizacijam SZDL pravočasno na razpolago. PliniJftji qbč.. odbora SZDL so- di, in k< masacijo, ki sta s tem procesom nerazdružna. O takih akcijah je potrebno vse tište pro- izvajalce, katerih zemlja je zajeta v predviđenih kompleksih, po- drobno informirati, obravnavati vsakega posebej in z vsakim sklo- niti pogodbo, ki naj čim manj okrni njegovo temeljno proizvod- njo in socialni položaj. SZDL mo- ra biti tista, ki bo ljudem pravil- no prikazala nujnost pospešenega razvoja v kmetijstvu, kajti le ta- ko borno preprečevali socialne probleme, ki bi nastali zaradi za- poslitve mladine v industriji. Na- še delovne ljudi je potrebno pra- vilno informirati, ker se bodo le na ta način intenzivneje vključili v proces socializacije vaši in po- većanje kmetijske proizvodnje. Potrebno je prikazati, da je naš interes, pridobiti iz zemlje čimveč zalepše in boljše življenje. To je pa intres tuđi vse družbe in končno slehernega občana. Za razvoj kmetijstva so potreb- na večja investicijska sredstva komune. Poleg vlaganja sredstev za dograditev in izpopolnitev ob- stojećih obratov na družbenih kmetijskih posestvih ter za uredi- tev in izkoriščanje zemljišč, bodo morale posvetiti kmetijske orga- nizacije z družbenimi organi ko- mune več pozornosti gradnji sta- novanj, namenjenih kmetijskim delavcem. Od vseh subjektivnih sil, orga- nizacij SZDL. ZK, zadružnih sve- tov itd. je odvisno, kdaj bomo opravili postavljene naloge. Naša skupna želja je, da to, kar smo si zadali, izvršimo ćimprej ter da končno prenehamo čakati na vre- ifle — »kaj nam bo padlo r. neba-% kot je rekel tov. Tito. Ob tem mo- ramo napeti vse sile, pred kon- kretnimi akcijami podrobno se- znaniti ljudi ter jih pritegniti k sodelovanju. Iz ostale razprave na krajevnih kohferencah pa povzemamo sle- deče: Tuđi o drugih vprašanjih so bi- le razprave dokaj živahne, po- drobne in konkretne. Dokaj živahne so bile razprave o delu krajevnih odborov ter o njihovem delu in sodelovanju s krajevno organizacijo SZDL. V Crni, Godiču in Volčjem potoku občani nišo zadovoljni z delom krajevnega odbora. Zatorej tuđi ni bilo zaželenih uspehov, pred- vsem pri reševanju komunalnih problemov. Nekateri krajevni od- bori so se sestajali vsega dvakrat v letu. V Volčjem potoku so zara- di nedelavnosti krajevnega odbo- ra izgubili 800.000 dinarjev prora- čunskih sredstev, namenjenih za ureditev vodovoda. Na večini krajevnih konferenc so prisotni nakazali možnosti, kako reševati številna vprašanja s sodelovanjem občanov in s sredstvi, s katerimi bi razpolagali krajevni odbori. Razprave na teh konferencah so bile prav zaradi obravnavanja teh vprašanj mnogo bolj koristne ka- kor pa podobne razprave na zbo- rih volilcev. Konference v Kamniški Bistri- ci, Tuhinju in Smarci so razprav- ljale o kulturno prosvetni dejav- nosti. V Nevljah, na Selah in drugod so obravnavali problema- tiko šolstva. Povsod so ugotavlja- li, da se šolski odbori premalo zanimajo za položaj Sol kot sa- mostojnih učnih zavodov. Izrazili so zaskrbljenost zaradi nedovolj- nih finančnih sredstev, potrebnih za vzdrževanje šolskih posiopij, saj se sredstva sklada za šolstvo porabijo predvsem za kritje oseb- nih izdatkov zaposlenih na šol- ski h zavodili. Uspcšnemu delu krajevnih or- ganizacij so v mnogoćem pripo- mogle posamezne sekcije. Le-teh je v vsaki krajevni organizaciji nekaj. Razlikujejo pa se povsod z ozirom na pomembnost interes- nih področij na posameznih ob- močjih. Najštevilnejše so sekcije za komunalna vprašanja in sekci- je za kmetijstvo. Slednje so or- ganizirale v preteklem obdobju številna predavanja in posvetova- nja. To nam potrjuje, da so vod- stva krajevnih organizacij pravil- no razumela delovanje sekcij, ki so le ena izmed metod dela socia- listične zveze. Vsakemu občanu je omogočeno, da sodeluje v njih in s tem kar najveć prispeva k uveljavitvi socialistične zveze. Krajevna konferenca v Kamni- ku je analizirala pomanjkljivo so- delovanje občanov na zborih vo- lilcev, ki so običajno slabo obiska- ni. Zaradi tega ostajajo občani neseznanjeni z načinom reševanja problematike mestnega r'bmočja, tako pri reševanju '<■ inalnih, zdravstvenih, kultuii.ih in drugih problernov jn se za^o,večkrat (u;-, opravičeno poslužujej'o zakotne'ga' kritikaštva. Krajevne organizacije so pra- vilno ugotovite; 0& Je sbđeTotati je- krajevnih organizacij SZDL z društvi, organizacijami, organi družbenega samoupravljanja zelo konstruktivno *in da 'preds.tavlia močno vez v poveznVanju vseh družbeno-politićnih čihiteljev do- ločene krajđvne skupnosti. RazVe- seljivo je dejstvo, da je bUbudV* ležba na Večini Rrajevnih konfe- renc zadovoljiva, saj je v po- vprečju sodelovalo od 5—56% čla- nov socialistične zveze! To potrju- je, da so se vodstva krajevnih or- ganizacij mnogo bolj kot prejšnja leta potrudila za čimboljšo obve- šćenp^t svojih^ članov...... Ko ugotavijarho pozitivne re- zultate konferenc, je prav, da ugotovimo tuđi, katere, odnosh vsebina dela povsod iz- hajala iz konkretne gospodarsko- političnc situacije. Praksa je pokazala, da je po- trebno vodstva mladinskih akti- vov najprej dovoljno usposobiti za vse bolj odgovorno dclo v organi- zaciji LM. V ta namen je organi- ziral občinski komite LMS prejš- nji tcden štiridnevni seminar or- ganizacijskega značaja na Kopi- Sčih pri Kamni.ški Bistrici. Udele- žili so se Ka prodsedniki in sekre- tarji vseh delavskih in vaških ak- tivov — ražen i/. Spitališča in Motnika — poleg teh pa je bila zastopana Se Gimnazija in Dom invalidne mladino. Pcster program je odprl vrsto porećih problemov, ki jih bo mo- rala naša organizacija reševati bolj energično. Razprava je poka- zala, kako malo upoštevajo pone- kod glasove, predlože in želje mla- dih in kako bore malo odgovorno- sti pokažejo ostale družbene orga- nizacije pri razmahu mladinske dejavnosti. Se vodno je organizi- rana mladina kot politična sila le na papirju enakovredna ostalim političnim organ i zaci jnm. Ali je pomislil tišti direktor, ki si je ne- prizadeto opral roke, ko je rekel: »Pri nas nimamo problemov z mladino, ker na srećo v podjetiu (Nadaljevanje z 2. strani)) Bistrici, da sta bila za isti dan in isto uro sklicana še dva občna zbora in sicer občni zbor Krajev- ne organizacije ZVVI in pa ša- hovske sekcije. V Sclah in Motni- ku pa sta morali biti konferenci odloženi zaradi občnih zborov ga- silskih društev. Nekatere krajev- ne organizacije so slabo obveščale svoje člane o letnih konferencah, takih primerov srno imeli kar 6. Del težav, ki se pojavljajo kot objektivne težave pri delu kra- jevnih organizacij, je iskati tuđi v tem, da še vedno obstoja pro- blem ureditve prostorov za delo krajevnih organizacij kakor tuđi vprašanje kadrov za dclo v orga- nizacijah Socialistične zveze. Ste- vilne krajevne organizacije so še vedno primorane prenesti vso svojo dejavnost izključno na so- le, kajti drugih prostorov nimajo na razpolago. Poseben problem pa predstavljala krajevni organizaci- ji v Podgorju in Volčjem potoku, kjer se občani lahko sestajajo iz- ključno v gostilnah. Zato je ra- zumljivo, da se ob takih priložno- stih nekateri udeleženci radi na- pijejo, tam razgrajajo in vnašajo v delo SZDL svoj negativen vpliv. Razumljivo je, da so člani So- cialistične zveze na svojih letnih konferencah razpravljali tuđi o številnih drugih vprašanjih, kate- ra ne navajamo podrobneje. Pri- pomnimo naj le, da so na vseh konferencah razpravljali tuđi o tezah za novo ustavo in pri tem kar najpodrobneje razpravljali o tistih delih osnutka, ki zadevajo novo komunalno ureditev. ni mbrritl>,ske organizacije,« da so tuđi v liiTK'm kolektivu mladi ljudje, ki pa zaradi nazadnjaških gledanj "Višjih vodstev« ne moro jo ali si no upajo do besede in ne bodo mogli postati upravijavci? Kolikokrat upoštevajo DS mnenja mladih? Ali ne bi vodstva morala vzpodbujati njihovo samostojnost in kritičnost? Malo mladincev ak- tivno sodeluje v organih uprav- ljanja, toda marsikje so temu kri- va vodstva kolektivov, ki sama uveljavljajo novo verzijo sloven- skega pregovora: molčf kot član DS. Vaški aktivi se ukvarjajo s pro- blemom prostorov in denarnih sredstev; pomagajo s prostovolj- nim delom pri gradnji zadružnih domov ali drugih prostorov, toda ko so ti vseljivi, jih ima pod klju- čem SZDL, mladina pa uporablja za sestanke solo ali gostilno. Mla- dinski plosi in zabavne prireditve nišo odraz pokvarjenosti ali za- padnjaške usmerjenosti, nmpak bi lahko postalo ob razumevanju drugih organizacij estetsko-vzgoj- no sredstvo. Mladina ima danes drugačna hotenja in interese in je le krivda odgovornih subjek- tov, če se le-ti obrnejo v kvarno smer. Vprašanje mladinskih aktivistov je postalo problem v ekonomskih enotah. Ponekod gledajo na mla- dinca, ki odgovarja poleg rednega dela Se za 80 mlndih ljudi kot na »zabušanta«, ki i/.korišča delovni čas za opravljanje »nepotrebnih poslov«. Ali ne bi veljalo o tem umisolno in smotrno ra/.pravljati? Vajenci ponekod nimajo osnovnih pravic in jih mojstri izkoriščajo proknmomo, v podjetjih pa so mladi marsikdaj žrtve premajhne zaščite pri delu s stroj i. Seminar je osvetlil vlogo in mr- sto mladih v podjetjih. na vaši in v soli. Vaški aktivi imajo sele dvelctno tradicijo, pa so v tem času napravili velik korak. Vsem pa je seminar dal osnovno znanje o organizaciji, vsebini in metodah dela. Poleg prodavanj so delali mladinci v dveh skupinah ter se tuđi tako spoznali s problematiko in re.ševanjem težkih vprašanj v drugih aktivih, saj so se vsa vod- stva prodhodno posvetovala o svo- jem delu in težavah. Tuđi praktič- no vođenje sestankov je bilo ko- ristno. Sele seminar je začrtal jas- ne smornice delu aktivov kot tuđi občinskcmu komiteju. Mladinski aktivi so do seda] vse premalo upoštevali interese čla- nov in so se zadovoljili z nekaj športnimi prireditvami ipd., pro- gram so brez osnove sestavili so- kretariati, vso dolo pa je nekako lrbdolo v zraku. Najti bo treba pot do vaške neorganizirane in pasiv- ne mladine, vendar ne s politič- nim frazarjenjem, sentimontalni- mi govori o SKO.T, napadanjem cerkve, temveč s poljudnimi pre- davanji, filmi, potopisi, itd., kjer pa mora biti naš idejno-vzgoini namen nevsiljiva vodilna nit. Ka- dar borno nudili podežolski mla- dini boljse in zanimivejše oblike izobraževanja in izživljanja, kot jim jih nudi cerkev, bodo postali popolnoma naši ljudje. Mnogo razprav je razčlenjevalo arondacijo zemlje, ki ima tuđi v mladih močan odraz. Vpra.šamo se: ali je SZDL napravila vse za predviđen pristop k ljudem in jim dovolj pojasnila konkretne možno- sti novih proizvajalcev na zemlji? Udeleženci mladinskega seminarja na Kopiščih Mladi družbeni delavci na seminarju Trideset mladih deklet in fan- tov, ki delajo v vodstvih mladin- skih aktivov v podjetjih in na po- deželju, se je zbralo pred dnevi v domu na Kopiščih. Stiri dni so razpravljali o najvažnej.šjh vpra- šanjih, ki zadevajo delo in uve- Ijavljanje mladinske organizacije v komuni. V razgovorih so sode- lovali vodilni družbeni delavci naše obćine. Kot kaže naša slika, so mladi zelo zadovoljni odhajali s seminarja. Slišati je bilo: »Da bi se le še večkrat sešli«. Upaj- mo, da bo občinski komite LMS še organiziral podobne seminarje. Ugotovili smo, da mlade ljudi vse bolj zanimajo etična in naj- globlja vprašanja medsebojnih človeških odnosov, zato bodo vsi aktivi imeli več predavanj iz cik- la »Sola za življenje-« v okviru teme »Ljudje med seboj«. Za na- svete borno prosili dr. Kima. Aktivi bodo že sedaj pripravlja- li program za vočjo manifestacijo Tedna mladosti; sodelovali bodo na množični oddaji »Pokaži, kaj znaš« in poslali tekmovalne ekipe na studijsko oddajo iz NOB. So- delovali bodo tuđi z JLA. Ob zaključku je bila enotna ugo- tovitev tale: Kako prepotrebna so podobna srečanja novih vodstev in koli- kokrat bi morala podjetja in po- litične organizacije prispevati za izobraževanje in usposabljanje no- vih kadrov. Seminar je bil tuđi najboljši kontakt z občinskimi družbeno- političnimi organizacijami: SZDL, ZK, Sindikalnim svetom. V vse bolj razvejanem in po- globljenem gospodarskem sistemu morajo dobiti mladi ljudje trdnej- še mesto v naši komuni. Polletje na gimnaziji Na gimnaziji je bilo ob poli rt ju ooonjenih 176 dijakov. Izdelalo jih je 105 ali 60 ",;. Odličnih je 6, prav dobrih 22. dobrih 53, z.adostnih pa 24 dijakov. Po eno negativno oce- no ima 26 dijakov, po dve 19, po tri in več pa 26 dijakov. Najslab- ša sta prva razreda s 56 %'„ naj- boljsi pa je 3. b razred s 75 odstot- ki uspeha. Ugotovitve sanitarne inspekcije... Sanitarni inspektor ObLO Kamnik je v preteklem letu opravil 348 sanitarnih preglcdov kar pomeni, da je bil vsak živilski obrat na območju občine pregledan povprečno dva- krat. Objavljamo nekatere zanimive podatke, zbrane v nje- govem letnem porofilu: — od 169 analiziranih vzorcev živil je bilo 120 primerov oporečnih: — uničenih je bilo za 624.000 din pokvarjenih in sum- Ijivih živil: — 25 % gostinskih obratov je v zelo slabem stanju; — 25 % gostinskih obratov nima ventilacije; — samo 35",', gostinskih obratov ima primerne točilne miže; — gamo 35 % gostinskih obratov ima v poletni sezoni urejen vrt: — trgovski lokali so vcčidel skrajno neprimerni: — komunalni higieni se čez nekaj let obetajo boljci čaši (gradnja številnih vodovodov i. dr.): — drlavsko sezonsko naselje imata urejfno le Gradbeni podjetji »Graditelj« in »Slovcnija-ceste«: — podjetja. ki še nišo poskrbela za primerno nastanitev sezonskih delavcev le-teh v letu 1962 ne bodo smela zaposliti, dokler ne nudijo primernih prebivališč: — ugotovljenih je bilo 10 pri me rov kliconoscev tifusa; — obveznoga topljenja proti kozam se je udeležilo 950 otrok; — 1.330 otrok je bilo ccpljenih proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju: — 4.000 oseb se je udeležilo neobveznega cepljenja proti poliomielitisu; — 301 primer obolenj ošpic. < o m o «—t 55 S < a Vpiašanla o&čaitou: 0 IZ SPITALIŠCA Meseca novembra 1961 je silno narasla Motnišnica odnesla most v Beli pri Motniku. Kljub več- kratnemu zagotovilu pristojnih organov, most še dancs ni naprav- ljen. Kot mi je znano je nacrt izdelan in so mcnda tuđi finanč- na sredstva zagotovljena. Želim pojasnila, zakaj v tolikem času še ni bil most ponovno po- stavljen in kdaj bo? F. L. 0 ALI BO ODKRIT SPOMENIK? Kamniški občani bi radi kaj več zvedcli o postavitvi spomenika re- volucije v Kamniku. Znano je, da je za lokacijo več variant. Kako je odločcno? Ali borno v letu 1962 odkrili spomenik? S. K. Težave in nacrti dramske sekcije Solidarnosti Pred nekaj leti smo bili Kamnićani lahko v resnici ponos- ni na uspehc naše dramske sekcije. Uprizoritvc kvalitetnih dramskih del so nekajkrat ćelo prerasle raven amaterske igre, zato se je uvrstila sekcija na eno prvih mest med amaterski- mi igralskimi družinami ljubljanskoga okraja. Toda danes? Lanska sezona ni prinesla niti enc dramske u prizori tve, če izvzamemo gostovanja Ijubljanskcga Mestnega gledalisča, kljub temu, da so že pričeli studirati Delakovo priredbo Jur- čičevega Desetega brata in so redki preostali člani sanjali o uprizoritvi O'Neillove drame Strast pod bresti. Dejstvo je, da kulturno življe- nje v Kamniku, katerega izraz naj bi prvenstveno bil kvalitetne dramske predstave, nekje stagni- ra. Vzrokov je več, vendar ne smemo pozabiti na glavnega: pro- blem gledališke dvorane. Edina dvorana je stalno zasedena s film- skimi predstavami, vaje v garde- robah in manjših prostorih pa ne morejo dati igralcu možnosti, da bo sproščeno obvladoval razsež- nost odrskega prostora in dal svo- jemu izrazu primerno glasovno jačino in barvo. Prav zaradi tega so prenehali sodelovati v sekciji nekateri najboljši igralci, nekate- ri so se odselili; dramska sekcija pa je zdaj številčno tako šibka, kot ni bila Se nikoli. Da bi pove- ćali število igralcev, so vključili v delo mnogo mladih ljudi, ki imajo veselje do igranja, vendar samo to, brez vztrajnosti in žrtvo- vanja mnogih prostih ur, ne po- meni ničesar. Omenila sem samo dvoje po- membnejših problemov, ki mrtvi- jo delo preostalih igralcev. Nika- kor pa ne smemo govoriti o po- polni nedelavnosti dramske sek- cije. Njeni člani so pripravili v lanskem letu nekaj zelo uspeli h proslav, ki so predstavljale ne- kakšen napredek in odstop od okorele oblike proslav, ki se je od osvoboditve sem izražala v vseh takih kulturnih manifestacijah. V letošnji sezoni pripravljajo uprizoritev Marinčeve komedije Poročil se bom s .svojo ženo; pre- miera naj bi bila v prvi polovici marca. To je scensko zelo zahtev- no delo, ki sicer nima nikakršnih literarnih kvalitet, predstavlja pa zaradi svoje aktualnosti, snj ob- ravnava perec problem današnje- ga časa — stanovanjsko vpraŠa- nje — nekakšno komedijo letoš- nje sezone; uprizorile so jo nam- reč žo skoraj vse amaterske dru- žine ljubljanskega okraja. Z OBČNEGA ZBORA AVTO-MOTO DRUŠTVA KAMNIK USPEHI NA VSEH PODROC3IH 0 TEMU SESTAVKU BI LAHKO DALI NASLOV: JANKO VRHOVNIK MED NAJBOLJŠIMI ALI 0 ĆELO: LEON PINTAR — NOV ČLAN AMD KAMNIK. CEPRAV JE ZLASTI NOVICA, DA JE 0 DRŽAVNI PRVAK PINTAR POSTAL ČLAN KAMNISKEGA AVTO-MOTO DRUŠTVA, VESELO # PRESENETILA LJUBITELJE TEGA SPORTA V KAMNIKU, JE VENDARLE TREBA PRIZNA- 0 TI, DA KAMNICANI NA SPLOH O DEJAVNOSTI AVTO-MOTO DRUŠTVA ZELO MALO VEMO. 0 NA NEDAVNEM OBCNEM ZBORU SO OPOZORILI NA LEPE USPEHE, KI JIH JE DOSEGLO 0 DRUŠTVO NA VSEH PODROCJIH, HKRATI PA SO SE CLANI POGOVORILI TUĐI O PRO- 0 BLEMIH, KI JIH TUĐI TU NE MANJKA. Tekmovalci društva so se lani udeležili osmih različnih tekmo- vanj — od meddruštvenih do zveznih in mednarodnih priredi- tev. Največji uspeh je vsekakor dosegel mladi Janko Vrhovnik na specialnem Tomosovem »Colibri- ju«. Dvoje drugih mest v katego- riji 50ccm na državnem hitrost- nem prvenstvu in na republiškem prvenstvu je uspeh, ki ga mlađe- mu tekmovalcu, ki je lani prvič startal, lahko marsikdo zavida. Tuđi častno sedmo mesto na med- narodnem tekmovanju v Opatiji v kategoriji mopedov za svetovno prvenstvo je pripomoglo Vrhovni- ku, da se je njegovo ime uvrstilo med znane mednarodne tekmo- valce v tej kategoriji. Seveda pa si društvo ne priza- deva samo za večjo kvaliteto tek- movalcev, marveč hkrati za večjo množičnost. Zato namerava tuđi Najboljši tekmovalec AMD Kamnik Janko Vrhovnik (startna št. 1) starta na lanskoletnem republi- škem prvenstvu v Kamniku. S svojim »Colibrijem« je v kategoriji 50 cem dosegel drugo mesto 2*. < O PQ O M «5 z S < 4 v letošnjem letu izvesti već tek- movanj. Med drugimi so na pro- gramu: meddruštveno tekmovanje v Komendi, lov na lisico, posebna zanimivost bo tuđi gorska dirka na Stari grad in ocenjevalna vož- nja za avtomobiliste in motoriste. 29. julija pa bo po vsej verjetno- sti državno prvenstvo v cestno-hi- trostni vožnji na tradicionalni profii v Kamniku. Tuđi rezultati na področju iz- obraževanja kažejo, da so društve- ni delavci v preteklem letu krep- ko poprijeli. Za voznike amaterje A in B kategorije so bili organi- zirani trije tečaji, ki jih je obi- skbvalo 98 tečajnikov. Poleg tega pa imajo prav sedaj tečaj v Mo stah, ki ga obiskuje 30 voznikov. T^ini jo opravilo izpitc ludi 740 mopedistov, od katerih jih je 412 obiskovalo tečaj. Med komisijami, ki delajo pri društvu je aktivna tuđi cestno- prometna komisija. Izvedla je več akcij za povećanje prometne var- nosti. Takih akcij bo potrebno še več, saj se število motornih vozil iz leta v leto veča. Kljub temu, da so bili doseženi na področju izobraževanja pre- cejšnji uspehi, društvo zaradi po- manjkanja voznega parka še ni v celoti kos vsem potrebam za uspo- sabljanje voznikov. Zato bo nuj- no nabaviti poleg obstoječega še en avtomobil. Hkrati pa bo po- trebno razmišljati tuđi o bolj iz- popolnjenem načinu predavani ter opremiti prostore društva z vsomi tehničnimi pripomočki. Kot kaže, se bodo člani društva lahko žo letos začeli posluževati servisnih uslug v novo urejeni servisni delavnici in garaži. Tu si bodo lahko člani avto-moto dru- štva izpopolnjevali tehnično zna- nje, ki jirn bo koristilo pri upo- rabi lastnih vozil. RODITELJSKI SESTANEK V nedeljo, U. februar ja 19fi2, je bil na gimnaziji v Kamniku ro- diteljski sestanek, ki se ga je ude- ležilo razmeroma veliko število staršev. Na sestanku je ravnatelj .lože Sluga poročal o uspphu ob Policiju »n obravnaval nokatere druge probleme. Sklenili s<» tuđi, da bodo v drugem p<>llctju nada- ljevali S plesnim i vajami z:i (li.ja- ke. V četrtem razredu pa so tuđi letos uvedi i pouk o motoroznan- stvu in cestno-prometnih predpi- sih. Po sestanku so se razrednik! pomenili z roditelji o uspehu učencev. Nagradnafcr IZ a lik a Rešitvc nagradne križanke pošijitc do vkljuvno sobote 10. marca na naslov: Obcinski odbor SZDL Kamnik, urcdniški odbor -Kam- niškcga občana«. 1. nagrada 1.000 din 2. nagrada 750 din 3. nagrada 500 din VODORAVNO: 1. avtomobilska značka našega okraja, 2. mleko (angl.), 6. član družine, 9. pravosl. duhovnik, 12. vetrni jopič, 14. naša in tu ja črka, 15. zapor (ar), 17. važno žel. križišče na progi Za- greb—Beograd, 18. nemška znam- predel naše občine, 43. romunska reka, 44. država v Afriki, 45. znamka juh, 46. solmizacijski zlog, 48. prebivaLec Aonije, 49. država v Aziji, 51. jaz (it), 53. razl. sogl., 54. okrajšava za eventualno, 56. boginja lepote in ljubezni, 60. ča- sopisno podjetje, 62. uvidevnost, 65. lepo oblečen moški, 66. isto kot 48. vod., 68. reka v Franciji, 69. gradbeni material, 70. žlabtni plin. ka koles, 20. grška črka, 22. avto- moto društvo, 24. gibanje morja, 26. kartaški izraz, 27. očišćena ru- da (Int.), 29. oKiptovsko božanstvo, 30. italijanski spolnik, 31, ime to- varne v Karnniku, 34. mesto v Sr- biji, 36. delo starejšega slov. pi- satelja Mcncingerja, 41. obširen NAVPICNO: 2. nedoločni štev- nik, 3. država v ZDA (fon.), 4. naša republika, 5. sladka otroška pijaca, 7. vzdevek prejšnjega pred- sednika ZDA, 8. moderna tkanina, 9. oče dat.), 10. gradbeni material, 11. oznaka za pripis, 12. dalmatin- sko žensko ime, 13. naš časopis, Rojstva, poroke, smrti POD TEM NASLOVOM BOMO V VSAKI STEVILKI OB- JAVILI ROJSTVA, POROKE, IN SMRTI Z OBMOC.IA OBCINK V JANUARJU 1962 # ROJENI Drolc Angelca, Zg. Tuhinj, Kožla- kar Srećko, Cešnjicc, Komatar An- tonija, Mekinje, Krivorotov Fjo- 1or, Duplica, Traven Janez, Tu- njiška Mlaka, Us Miran, Sp. Stra- ije. #POROCENI Cernoša Franc, delavcc iz Olšev- Ita in Grabnar Valentina, delavka \7. Kamnika; Hrovar Andrej, av- tomehanik iz Bistričice in Prod- mk Elizabeta, tapetni.ška pomoč- uica iz Kregarjevega; Kladnik Jo- te, parketar iz Sp. Palovč in Vol- Imr IJudmila, delavka iz Zg. Pa- ;ovč; Korbar Janez, delavec iz Ko- mendske Dobrave in Kosir Ana, delavka iz Most; Slevec Andrej, .ileskar iz Zg, Stranj in Stojs Olga, i.kalka iz Kamnika; Sarec Feliks, delavec iz Smarcc in Zakeljšek Marija, delavka iz Most; Vrhov- nik Andrej, mizarski pomočnik iz Mekinj in Uršič Marija, delavka iz Volčjega potoka. % S M R TI Fink Oton, učitelj, star 61 let iz Kamnika, Golob Janez, kmet, star 65 let iz Zupanjih njiv. Karo Juli- jana, upokojenka, stara 76 let iz Kamnika, Končnik Antonija, go- spodinja, stara 83 let iz Vrhpolja, •Podgoršek Marjana, prcužitkarica stara 76 let iz Zagorice, Svetlin Marija, soc. podpiranka, stara 1)2 let iz Most, Starovasnik Franc, upokojenec, star 65 let iz Pod- studenca, Stehničar Marjeta, go- spodinja iz Kamnika, Vit Helena, upokojenka, stara 81 let iz Kam- nika, Vrhovnik Frančiška, gospo- dinja, stara 79 let iz Tunjic in Zibert Frančiška, gospodinja iz Malega Rakitovca. 16. človek, ki ište le koristi, 19. Otok pit Splitu; 21. os. zairttek, 23. mera za ■ tekofiino, 25. grškia bogi- nja, 27. ptica roparica, 28. del pr- sta, 32: mesta v SZ, 33:~ znak za litij, 35. mohamedanska vera, 36. ž. ime, 37. slov. pesnik (Matej), 3fl. vodna rastlina, 39. grški bog, 40. os. zaimek, 42. avtomobilska značka novomeskega okraja, 47. mesto v Belgiji, 50. poniladni me- sec, 52. luka v Alžiru. 55. vol (hrv.), 57. domaće moško ime (Ga- brijel), 58. defekten človek, 69. stari Slovan, 61. ameriški pisatelj in pesnik (Edgar), 63. znak za ba- rij, 64. znak za iridij. 67. rhedmet vzpodbujanja. šahovsko prvenstvo Komnika Na šahovskom turnir ju za pr- venstvo posamc/.nikov kam niske obCine sodeluje 12 igralcev, in si- cer: Mirko Trona, Ton« Trebušak. Ivan Bukovšck, Stefan Pogačar, Viktor Gantar in Tone Nerad od Solidarnosti, Lojze Ocepek in Mar- jan Zniđar iz Korticnđe, Polđe Si- tar in Rudi Balantič iz Godila ter Tirte Jagođic in inž. Marjan Ogrinc iz Podgorja- Po petem kolu Vodi Trftha s 5 točkami. Turnir je v Šahovskih prostorih Solidarnosti. 4» STATUTI SVETOV EE V SVILANIJU Delovni kolektiv Svilanita te dni temeljito razpravlja o načelih, ki naj bi jih vsebovali statuti de- lavskih svetov ekonomskih enot. Kot kaže, bo večina pristojnosti prešla s centralnega delavskega sveta na samoupravne organe v obratih. Centralni delavski svet bo le vsklajeval politiko gospodarjenja v okviru celotnega podjetja. Sveti ekonomskih enot pa bodo gospo- darili s sredstvi, predvsem bodo morali v celoti razpolagati z de- lom čistega dohodka, namenjene- ■ : •■■■\vrtfff •'', ga za osebne dohodke zaposlenih.; Ker bo sedanji centralni drav- ski svet precej spremenil svojo vlogo, menijo člani kolektiva, naj bi v bodoče kot organ, ki bo ure- jeval vsa vprašanja v zvezi z go- spodarjenjem v kolektivu kot ce- loti, delovala skupščina svetov ekonomskih enot. Zato so delavski svet na zad*-. njem sestanku pred potekom man-» datne dobe preimenovali v skup- ščino svetov EE. O oblikovanju bodoče skupščine pa se bodo v kolektivu še pogoVorili. Se en prispevek k uieditvi pogojev za razvoj tuiizma na Kamniškem,^ Gradnjii nove bencinske črpalke ob Ljubljanski cesti 1 1 J ■ S ■ 6 t 6 ■ ■ ■ n * ■ 16 17 r., j- ■ 18 19 ■i žo 22 23 ■ 25 ZC ■ ■ 27 ■ za ■ ■ ■ ■ ■ Vi ■ "Jt... ■J7 ta /i ;•••■-*■ ■ i is". i . \ ■ Uk ■ ■ ■ m bo ■ ■ ■ 'a ■ ■ % to ■ 62 ■ tc a ■ ■ 7o ■ m K I N 0 fifiaved. ftredstaa o kinu (DOM" JCamnik ZA MAREC 1. marca — VKLIKI POGLAVAR — franeoski VV film, od 3. do 5. marca — OSAMLJENI MAŠCE- VALEC — ameriški barvni film, od 6. do 8. marca — AVANTtJRE TOMA SAVVER.TA — ameriški barvni film, od 10. do 12. marca — ČAJ IN SIMPATIJA — ameriški barvni CS film, od 13. do 15. mar- ca — LOBAKAN — čcško-bolgar- ski barvni film. od 17. do 19. mar- ca — POJMO V DEZJU — ame- riški barvni film, od 20. do 22. marca — TOBY TEYLER — ame- riški barvni film, od 24. do 26. marca — NOĆNI IZLET — jugo- slovanski film, od 27. do 29. marca — NASILJE NA TRGU — jugo- slovanski film, 31. marca — TRA- PER KELLY — ameriški barvni film. OBVESTILO BRALCEM Urcdniški odbor »KAMNIŠKEGA OBCANA« vabi obrane k sodelovanju. Prispevke pošiljajic na naslov: »KAMNISKI OBCAN« - uredništvo — Kamnik, Titov trg 1, telefon: 62-75 < O, n. o' < 5 £} KAMNISKI O B C A N Prva tekma je bila v KAMNIKU HOKEJ NA LEDU JE DANES PRILJUBLJEN SPORT, PRED 30 LETI PA GA V NASl DRŽAVI SE NIHCE NI POZNAL. SA- MO DVA SPORTNA KLUBA STA SE TAKRAT ZAČELA PO- SKUSATI V TEJ SPORTNI PANOGI: LJUBLJANSKA ILIRI- JA IN KAMNIK. LETA 1932 JE BILA ZIMA ZELO UGODNA IN LED JE OD DECEMBRA OSTAL NA DRSALISCU, Kl JE BILO OB KOPALlSCU. Kako so začeli? Iz inozemstva naročeno palico za hokej so dali Kamničani v tovarno upognjene- ga pohištva na Duplici. Tam so napravili podobne palice iz bre- stovega lesa, kl pa so jih vneti drsalci kmalu razbili. Tuđi palice iz črnega gabra se nišo obnesle, pač pa so bile Se najboljše jese- nove. Drsalci so se vsak dan va- dili v igri, ki je bila za vse še skoraj neznana. Ilirijani, kl so tu- đi vadili v Ljubljani, so prišli 7. februarja 1932 v Kamnik, da bi odigrali tekmo s Kamničani. Na- čelnik teniske sekcije Valter Stuz- zi je naročil crne ploščice z Du- naja, predpi&ane gole pa so pripe- ljali s seboj Ilirijani. Na kamni- škem drsališču se je zbralo nekaj sto ljudi, da vidijo novo igro. Vstopnine nišo pobirali. Moštvi sta nastopili v postavah: ILIRIJA: Gorše, Juh, Pogačnik, Lombar, Košak, Kačič, Zitnik. KAMNIK: Vlado Stergar, po- kojni Bojan Pollak, Rajko Kos, mladinec Janez Prezl (sedaj zdrav- Težave z naslovi Humoristični list »Rogač« je za- beležil leta 1886, da je v Kamnik prišlo iz Trsta pismo z naslovom: Na tistega meskonta, k ima na konc Sutne oštarijo k zna na hr- monk špilat u Kamniku. Seveda je poštar hitro našel na- glovljenca. Imamo vtis, da bi mo- ral biti tuđi danes v marsikate- rem slučaju naslovljenec opisan na podoben način, da bi ga pismo našlo. V Kamniku smo preime- novali ulice in na novo oštevilčili hiše. Tako priđe pismo na stari hišni naslov, naslovljenec pa ima povsem drugega; kak mladi pošt- ni dostavljalec, ki še ne pozna mesta in ljudi, pa je postavljen pred ncrešljive probleme. X Najmočnejša je solidarnost Šahovske sekcije v kamniškl ob- čini tekmujejo v moštvenem pr- venstvu v okviru prvenstva ljub- ljanskega okraja. V vsakem mo- štvu tekmuje po 8 igralcev. Do sedaj so bili doseženi sledeči re- zultati: Solidarnost je premagala Podgorje s 4,5:3,5, Godič 5,5:2,5 in Komendo 6:2. Ostali dvoboji: Duplica : Godič* 5:3, Duplica Komenda 4:4. Pred zadnjim kolom vodi Soli- darnost s 16 točkami pred Dupli- co in Podgorjem, ki imata po 9 točk. ZA RAZVEDRILO ZDRAVNISKI NASVET Ona: »-Tule piše, da je uživanje alkohola škodljivo za vid.« On: »To pa ne bo držalo! Ka- dar ga imam dovolj pod kapo. vi- dim še po dvoje!« PREKRATKE POClTNICE Tretješolčki so dobili za nalogo, da morajo opisati pet dogodkov Naši mladinci v Delnicah Prvenstva mladincev v smuških skokih na tekmovanju v Delnicah so se udelužili iz Kamnika mla- dinci Karlo Jare, Albin Kladnik in Marjan Stele. Zaradi pomanj- kanja snega doma nišo imeli pri- ložnosti za trening. Vsi trije so dosegli skoke, dolge okrog 35 m. Glasilo »KAMNISKI OBCAN« - Izdaja občinski odbor SZDL Kam- nik. — Urejuje uredniški odbor Kamnik. Titov trg št. 1. - Odgo- vorni urednik France Svetelj. — Izhaja enkrat mesečno. — Tiska CZP »Kočevski tisk« Kocevje med pooitnicami. Ko so spet prišli v solo, je moral Aleš brati svoje spise. Ker je imel samo štiri, ga je učiteljica vprašala: »Kje imaš pa peti dogodek?« »Petega nisem doživel.« je od- govoril Aleš. BREZ BESED OTROSKA RADOVEDNOST — Mama, ali je Cinkov stric dober godec? — Ne, sploh ni godec. — Kako da ne? Zakaj pa je re- kel sosedovemu Boštjanu, da mu bo tako zagodel, da jo bo pomnil? nik v Ljubljani), inž. Ciril Pogač- nik, Valter Stuzzi in inž. Viktor Rebolj. Ilirijani so imeli za seboj več treninga, zato so zmagali s 15 : 1 (4 : 1, 4 : 0, 7 : 0). Castni gol za Kamnik je zabil inž. Re- bolj. Kamničani nišo bili tako sla- bi, kot kaže rezultat. Po dogovoru v igri nišo upoštevali »offside«, kar je prineslo gostom vsaj polo- vico golov. Po igri je pionir našega zimske- ga š x>rta inž. Stanko Bloudek prt- stopil h kamniškim igralcem in jim rekel: »Čestitam vam, odigrali ste na svojem igrišču prvo tekmo v hokeju na ledu v naši državi.« Ilirijani so 14 dni kasneje po- vabili v goste hokejsko moštvo iz Celovca in izgubili prvo tekmo v Ljubljani z 12 : 1. Proti rezulta- tom, ki jih doseže danes državni prvak Jesenice (34 : 0), sta oba izida prvih tekem še kar ćastna. Iz krajevnih organizacij SZDL Krajcvni organizaciji SZDL Ko- menda in Mlaka sta s skupnim prizadevanjem in s pomočjo vseh društev in organizacij v tem kra- ju, lepo uredili klubske prostore. Vrednost adaptiranih prostorov in opreme je cea 350.000 din, od tega je prispeval občinski odbor SZDL 110.000 din, ostalo pa občani sami. Klubski prostor bo v mnogočem pripomogel k uspešnejšemu drui- beno politićnemu življenju, pred- vsem delu mladine, ki je v nul- njem času zelo aktivna. Otvoritev prostorov je bila. v ne- deljo, dne 18. februarja v navzoc- nosti predstavnikov društev in or- ganizacij v Kom«ndi In obćlnsko- ga odbora SZDL. Želimo si še mnogo tak« lep* urejenih prostorov. 17 DELOVNIH ODLIKOVANI V četrtek dne 15. februarja 1962 je izročil predsednik Ohoin- skega ljudskoga odbora Kamnik tov. France Vidervol 17 de- lavcem t območja občinc delovna odlikovanja, s katerfnd jih je odlikoval predsednik I'LRJ za većletno vztrajno In po- žrtvovalno delo v .delovnih kolektivih. Svečani izročitvi odlikovanj je prisosivoval tuđi sekretar Ofc- činskega komiteja ZK tov. Rems Janez. Z Redom dela s srebrnim ven- cem sta bila odlikovana tov. Kiš Janoš in Jože Vidmar iz podjetja »Stol«. Medalje dela pa so prejeli: Avgust Bergant, Jože Berlec in ter Ignac Sedušak iz podjetja -Stol« Kamnik. Po izročitvi odlikovanj je pred- sednik ObLO zadržal odlikovance na zakuski. Ob tej priložnostl se Odlikovancl med zakusko v sejni dvorani ObLO Janez Golob iz podjetja »Titan«; Jožefa Dobovšek, Matevž Galin, Tomaž Pire, Franc Pušnik, Miha Župan in Jože Žagar iz Rudnika kaolina; Dora Primožič iz Tovar- ne usnja; Stefka Cebular, Franc Golob, Slavko Prašnikar in Anton Trebušak iz podjetja »Kamnik« je v imenu odlikovancev zahvali! tov. Jože Berlec, ki je v imenu vseh i/.rekol zahvalo predsedniku Republike za priznanja ter isto- časno zagotovil v imenu vseh od- likovancev, da bo tuđi v prihod- nje njihovo delo prav tako vzorno kot doslej.