|Utef©6ai«a Beta: C«k> leto K 420*—, pol lete Т s(h—, JteW lete K SO*—, Izven JegoekviJ# J l*lo K 130*—. kisereil ali oznanile ee s«, a jo po dogovora; pri večkratnem inseriranja en popust UpravniSfvo sprejema naročnino, in reklamacije.------------------Telefon It 220. STRAŽA fedisat političen list m slovensko ljudstvo »Straža* izhaja v ponde^Jek, sredo I» Uredništvo in apravnlitvo je v Maribora, ceste št 5. — Z uredništvom se more vsak dan samo od 11. do 12. tire Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklam-so poštnine proste.-----------Telefoe 54. 147. itovUka. [шв»АИм»хр( dne 28. decemfep» 1821. Letnik ХШ. Sedmo zabrano smo doživeli pri prošti izdaji našega lista, odkar uživamo centralistične dobrote, Povod te zabrane je bil članek, ki je razpostavil skromno vrsto iz ranogobrojnih nekulturnih in nečloveških izgredov od strani raznovrstnih državnih organov. Odlok zabrane govori prav naiv -bo o „vzbujanju mržnje proti državi kot celoti“., kar seveda ni mogoče, ker po našem mnenju tvorijo državo vsi, ki delajo in trpijo ter pri tem gotovo nima,o volje, da bi samega sebe mr -Kili in sovražili. Mi mislimo, da je ves narod država, g. cenzor pa misli, da je on sam in še nekaj drugih njegove teaže. V nekdanji Avstriji, katero je sarod razbil, ko je bila mera polna , si je mislil isto, ko je kot „Kundschafter“ — po domače špijonski o icir stikal po uradih in vlakih za „nevarnimi“ elementi in danes, ko pleni kot državni pravclnik opozicijonalne liste, si zopet predstavlja državo samo le v svoji visoki osebi, oblasti in pa v 'a-kbzvanih „državotvornih“ strankah. Razna policijska, nasilij a, nav'ecte-«a v članka, so, kakor rečeno, samo mali del vsega tega, kar se počenja danes proti zakonu, kuiiuri in člo -večanstvu in če se bičajo, in razkrivajo ‘aki pojavi, je to skupnosti, .družbi ali 'državi samo v korist. Narod, državljani, ali država hoče in mora živeti človeško, ur e,c n o in kulturno živ jenje. Pa še nekaj je zelo značilno. Vsi slučaji, ki smo jih navajali v članku so se že večkrat obravnaval! po drugih listih in so sploh kulturni škandali naše nesrečne zemlje, ki se z aobeiiO silo ne dajo prikillti in zatajili. O njih se javno govori in piše, sestavilo in predliagale so se že. razne interpelacije, sploh je vse tako očito, da res ne vemo, kake cilje zasleduje mariborski' cenzor. „Jutarnji list“ od srede, dne 21 . t. m. fena vse te slučaje in še mnoge druge kot interpelacijo zemljoradniš -k ega kluba, „Slob, Tribuna“ jih prinaša v št, 00 in tako bi lahko našteli celo vrsto listov, ki so se in se šeba-vijo z nami, Povsod se to sme, samo v Maribora vlada posebna cenzorska metoda ra posebno pojmovanje o državi, ki je zrastio najbrž v glavi, prepoje ni od nekdanje avstrijske špijonaže in itreberstva, ki se zna vdirgati vsaki reakciji. razburjajo, in katerih je kriva dosedanja vlada: nered med uradništvom, nepoštenost v visokih krogih, slaba zunanja politika, preganjanje tistih, ki mso hoteli iti z vlado, krivično razdeljeni davki in drugo. Vsemu temu smo mi napovedali boj in vse to moramo ostro obsojati, napadati ter delati na to, da se čim-prej spremeni. A to je vendar le bolj razdiralno, negativno delo. Treba tudi zidati, kaj boljšega postaviti namesto dosedanjih razmer. Nič se ne čudimo, če nas i-memijejo nasprotniki razdiralce in sovražnike države. Jih je pač strah pred nami. Slabo bi pa bilo, ako bi nas napačno razumeli naši lastni somišljeniki, Mi nikakor nočemo biti sami zabavljač)'. Mi hočemo gojiti ljubezen do narodno edinosti, do vseh naših bratov od italijanskih pa doli do bolgarskih mej in še dalje, ker tudi Bolgari spadajo k nam. Mi ljubimo to našo lepo rodno zemljo. Ljubimo Jugoslavijo, če tudi s solzami, z žalost n im srcem! Trdna je le tista država, katero drži skupaj ljubezen državljanov, Tudi Avstrijo je morda držala nekdaj. Med vojsko pa sem čital v neki debeli knjigi: „Najsvetejša varhinja avstro-ogrskega vladarstva ja stroga disciplina v vojnih taborih.“ A tako, če bo taka svetost: strah, vojaška strogost držala in varovala državo, sem si mislil,potem je pa slabo. Na Franeta Jožefa je bilo že vse navajeno.- Prišel je Karl — proč je bil stari sijaj; nove misli in veliko pomanjkanje je razneslo Avstrijo kakor mehurček. Zakaj to pripovedujem ? Zato, ker naši državniki dosedaj še niso sprevideli, da je treba vladati tako, da bo ljudstvo vzplamtelo IjubeziJ. do nove domovine. Ljudstvo je že od vsega trudno, užaljeno, ne uboga rado. Mladina je brez trdne volje. Polašča se nas splošna nevolja, telo obupanost. Marsikdo zmerja vse, naj se napravi kar hoče. Za to ho imela velikanske težave vsaka vlada, naj bo te ali one stranke, Vsak naš somišljenik naj dobro loči vlado od države. Državo ne sme obrekovati, jö proklinjati ali sovražiti. Država, to je vse ljudstvo. Ljudstvo je samo napačno volilo. Vse ga drugega so krive deloma slabe raz mere, ki so nastale po vojski povsod, celo v srečni Ameriki, in je v nekaterih 'državah še hujše, kot pri nas. Veliko j a so seveda krive stranke, katere so dozdaj vladale tako, da same ne vedo več, kaj bi počele. M’ verjamemo v pravico, verjame mo v zmago krščanskih načel. Za nje gremo vosek) v boj. Ce tudi se ljudstva godi sedaj slabše, kakor bi bilo treba;, vkljub temu veljajo za nas Svetopisemske besede: „Ce se jezite, vendar greha ne delajte!“ Svojo domovino hočemo ljubiti in na Boga zaupati. Po tej poti, v to smer hočemo hod,ti, tako naj bo naravno vse naše mišljen je, pisanje, tovorjenje in delo v novem letu. Kriza vodilne stranke. Radikalni kongres je bil tako izveden, kakor se izvajajo sploh zbore- Za etično smer. Politika je skrb za državo, Država pa ima skrbeti za časni blagor ljudstva, skrbeti tako, da njegovemu •večnemu blagru ne Škoduje, Dober po Stik ie tisti, ki zna in hoče naravnati državo tako, da stori vse za blagor državljanov, kar se da storiti., Naša država je že dalje časa v rokah nam nasprotnih strank» Vse so so izkazale za nezmožne in vrh tega za zelo nazadnjaške aid reakcijonarne. S sedanjo vlado torej ne moremo biti zadovoljni. Njeno glavno delo, temeljni zakoni ali ustava naše mlade države ee ja je čisto ponesrečilo. Kar čuditi se moramo, kako se je v njej vse «gostilo in združilo na slabo stran: radikalci niso za kulturni boj; toda samostojnim na ljubo so glasoval" za kancelparagral ter tako dolgo pustih zloglasnemu Pribičeviču, da je delal prob Cerkvi, Demokrati ali liberalci «o prej bili za ime Jugoslavija in za agrarno reformo; toda zaradi radikalcev in Turkov so vse to pustili pasti. Samostojni so prej govorili o neki avtonomiji in marsičem drugem, toda za korita so vse prodali. Naše ljudstvo aaj bi si zlasti zapomnilo, kaj so napravili z njim samostojni, Ljubljanski „Avtonomist“ jT.m svetuje, naj kar priznajo, da so se zmotili, češ, da zmota bi sramota, Mi bi samostojnim odpusti Ä, ako ta zmota ne bi bila kupljena. .Veliko je reči, ki nas vsak dan s vanja strank, ki niti v svojem okvirju ne poznajo prave demokracije. Prišli so prvaki „še3l“l voditelji ali kakorkoli se imenujejo tisti, ki mislijo, da je samo njim dana pravica, da govorijo, vodijo in odločajo in pa navadnlii delegati, ki imajo ob takem vodstvu samo. to pravico, da oddajo svoje glasove in vse potrdijo. V glavnem je bilo na tem kongresu prav malo parlamentarizma, kongres je bil ogledalo osebne politike raznih šefov in duševne revščine stranke, a-vendar se je po kazalo precej novega in nenavadnega kar stari prvak PaŠič še ni doživel, Psihološka slika tega kongresa je živahnejša in veliko bolj zanimiva kot 'pa njegovi referati in resolucije. Radikalna stranka se je pokazala v gl> bosi, notranji krizi in četudi se je vodstvu posrečilo, da obdrži disciplino, da izpely'e zborovanje brez incid.-n tov do kraja, vendar ni moglo ostati prikrito, da' Fašič izgublja krimlo stranke. Doslej je bila navada, da so se poročila sprejemala brez ugovora, sedaj je pa večkrat prišlo do ostre kritike strankinega vodstva in izglodajo je, kot bi ProUčeva osebnost od daleč s tajno roko vplivala na vse razprave. Doslej tihi in nemi delegati so čeSče in češče upadali v razpravo, bilo je zelo nenavadno in prvakom pravr čudno, da doslej nemi pritrjevalo! niso izbirali besed v čestb nenavadni ostri kritiki. — Govorilo se je o drž. financah in takoj se oglasi seljak, ki pravi, da če bi oni -- seljaki tako gospodarili doma, kot gospodari minister ha vladi, že davno ne bi imeli ne ovc no koz. Govorf, tudi o državnem posojilu, češ, da seljaki niso hoteli podpisovati, ker so zgubili vero v državne finance. Takih in podobnih kritik ni bilo ne konca ne kraja in ko sp se delegati iz naroda najhujše hudovali vslied razum upravnih pogreškov, jim je vedno hodil na misel Stojan Protič, Njegovo ime je izzvalo večkrat burne I vzklike. „Dajte nam Protiča!“ — „Zi-• vijo Protič!“ — „Kje je Protič!“ — ; Stari radikal pop Minič je stavil pred log, naj se izbere deputacija, ki bi šla ponj. Proti temu je vstal dr. Laziča Markovič, češ, Protič ve, kje je i kougr.es in lahko tudi sam pride. — Predsednik Ljuba Jovanovič ga je v tem podpirali ter vzel popu besedo, ta se jo pa razjezil ter zaklical: „Vi ne marate Stojana, ker hoče, da vas vse razkrije in razčisti!“ j Mirne duše se lahko reče, da si ' je priboril Profč moralno zmago, ker se mu je posrečilo, da s svojim. vplivom zavede v motno samovoljno Paši; če v o strankarstvo precej opozicijonaJ-nega duha, ki se noče zadovoljiti z „uspehi“ raznih zakulisnih spletk in mešetarij. T.a opozicija med radikali se je že toliko osokolila, ida se sploh oglaša, da spoznava nezdrave razmero, da jih šiba, da si želi novih ljudi, ki bi imeli več smisla za delo iz nar roda za narod, in to je prava pot, ki vodi do osvojitve programatiSmh točk, ki jih Protič zastopa. Kongres radikalne stranke politič nega položaja v naši državi ni prav nič razbistril v pozitivnem smislu,, da bi spoznali, kaj kdo hoče, ampak mi živimo še dalje v dobi negativnosti in vemo le, česar kdo noče. Ko je prišla radikalna stranka v nekdanji Srbiji do državne oblasti, je postala v n lici jonai nem oziru strogo srbska,, v verskem rusko-pravoslavna,. v socijah nem pa francosko-buržujska in, danes še vedno s krikom in vikom nastopa, da noče to in noče ono, kar bi hoteli drugi, ki bi morab imeti isto pravice v skupni državi. Iz stare ideologije se oklepa strogega centralizma, ker pa čuti in uvideva njegove slabe posledice pa razmere v Srbiji in „preka“, je pričakovati, da se bo s časoma tudi preetejnsji del radikalov oklenil Protičevega naziranja, ki teži za u-veljavljenjem vseh plemenskih sil v državi, kar je mogoče le brez ozkosrčnega policijskega centralizma — v avtonomiji, Komunistični proces. „Slob. Tribuna“ — po svoji res -n osti in idealno čistem jugoslovans-em naziranju znan in priznan list,. — piše v št. '33 po svojem beograjs -kem dopisniku sledeče: „Višje sodišče za mesto Beograd je proučevalo 1*2 dni spise v preiskavi' vidovdanskega atentata. Ugotovilo se je, da ogromna večina arestantov ni v nobeni zvezi z atentatom, temveč, da so fo samo ko -munisti in nič več Nekatere so že izpustili. Ugotovljeno je tudi to žalostno dejstvo, da se je mnogo teh ljudi pozaprlo na podlagi najgrših üenunoijacij, kakor nekdaj v Avstriji ob početku — vojne. To velja zlasti za Srem in za Vojvodino, najbolj se je pa v takih neopravičenih aretacijah odlikovalo mesto Vukovar, kjer so opravljali ova -duško delo z največjo vnemo radikalni prvaki in šef policije Cudič, ki je brez vsakega pomisleka sprejemal vse ovadbe, zapiral, preganjal in maltretiral vse kar mu je prišlo pod roko t ier počenjal sploh vse, kar in kakor sö hoteli razni prvjaki. Ta policijski šef to bil v Osjeku radi raznih afer odpuščen iz državne službe, v Vuko-vaiu ima pa neomejeno gospodstvo — o tem pridejo še razna razkritja. Komunistični proces se pričakuje z velikim zanimanjem. Pred sodnijo bodo odgovarjali dvojni obtoženci — prvi, ki so direktno zapleteni v atentat, in drugi, ki so imeli zveze s to -munistienimi centralami. Izveščujoč vas o vsem tem, ne morem zamolčau v imenu človečanetva in kulture groznega škandala: Zaprte, tudi nedolžne, so — kakor pripoveduje, o oni, ki so bili izpuščeni, — mučili na najokrutnejše načine. Poli -eijaVin njeni uradniki, žandarji in neki podporočnik so pretepali arestante dnevno do krvi, Jetnike so silili, da z golimi koleni drčijo po ostrem pesku ,i zaprte žene in dekleta so pa žandarji m tudi uradniki silili, da bi se uda rile, in ker niso hotele, so bile krvavo bičane. Jetnike so morili tuui z lakoto in v najhujši letni vročini so ji® dajali samo malo vode proti večeru T da so 1 udje koprneli v neznosni žeji itd. Vse to se je zgodilo v glavnjačtii — strašnem beograjskem zaporu — in vi’ bodete razumeli, da vam v interesu nesrečnih žrtev, ki so še tam, ne morem navajati imen, ker bi te žrtve ob takem razkritju še hujše trpele - . . : Pa pride čas, ko se bode vse zvede -lo. Pri samem procesu se bodo obelodanili vsi ti škandali da bo imela Evropa o naših razmerah žalibog še slabše mnenje, kot ga ima doslej IT to dopisnik „iSiobocine Hribine“ ! G. cenzorja pri drž. pravdništvH opozarjamo, da so to že pisali mnogi listi, tudi ljubljanski, in da bi kaka „zabrana“ tega kulturnega škandala ne mogla zakriti. Širite katoliške liste I Nered v vojaški upravi. V dobi izkoriščanja in kapitalistih nih vlad je marsikaj mogoče. Delavni stoji naroda se brezvestno izrabljajo, z narodnim premoženjem se razsipa, manjšina se bogati, večina pa topi v pomanjkanju in bedi* Izkoriščanje in profitni pohlepi oblastnikov, ustvarjajo tudi nered in desorganiza* cijo človeške družbe in tako smo (prišli že tako daleč, da baš tisti, HI imajo veliko oblast in moč najmanj mi slijo na red in na vse norme, ki vsaj na videz predstavljajo organizacijo človeške družbe. To na primer na-gre, da bi kak podjetnik meni nič, tebi n:č poteptal yse dogovore s svojimi najetimi delavoi, da bi recimo danes ljudi najel za gotovo delto pod go* tovirai pogoji in da bi po končanem poslu dejal: „Dogovorjeno je bilo sicer to in to, plačam vam pa samo to, ker sem se naknadno premislil.* — I Kar ne gre pri malem, to gre prav j lahko pri velikih oblastnikih ip zato imamo lope primere v. v«]a&ki upravi. Evo jih: komandant dravske divizijo „dostavlja“ že začetkom avgusta, kar mu je „dostavil“ komandant ar mil j e po „dostavljeni a“ vojnega ministra, ki je „dostavil“1 ministrskemu svetu svoj predlog, naj se rezervne o-iiciirje, k' pridejo na „vojno vežbo“, plačuje kakor, druge oficirje. Po tem „dostavljanju“ je ministrski svet odobril ta predlog in kakor rečeno, je bilo vse to že zaöetkom avgusta, „do-.stavljeno“ v; znanje in „postopka? radi“. Po tem znanju in postopku so rezervni oficirji, ki so prišli na mobilizacijsko vežbo, imoglii pričakovati ter se tudi zanašati na gotove prejemke, ki' so se ponekod tudi izplačali. Kakor znano, so se zaöeli poklici 26. oktobra in zadnji obveznfki so se vrnili okrog 21. novembra, V tem času so torej rezervni oficirji vršili službo v pričakovanju plače. ki je bila določena poprej v| o-značenem „dostavljanju“, računski častnik polka si je vzel celo stvar v, „znanje“ ter je tako tudi izplačeval, sedaj pa, ko so obvezni častniki že davno doma, je pa dozorelo novo, nak sadno „rešenje“ v „Vojnem listu“ od 24. novembra t, I, objavljeno v Mariboru še-le 5. decembra, ki pravi, da pripada rezervnim oficirjem samo suha plača z doklado brez družinskih prispevkov in vsega drugega, kar jim je bilo poprej izplačano, — in Častniki naj bi vrnili velik del svojih prejemkov za prestano službo po tedaj veljavnih določilih. To je torej naknadno rešenje! *-Kdor ni bil piti vojakih, sploh ne ve, kaj je to. Vojaška uprava dela in rešuje naknadno. .Danes velja ta in ta plača, ti služiš, dobiš plačo, jutri pa pride odredba nižje plače in četudi si včeraj delal po včerajšnji plači,, moraš vendarle plačati od tega precejšnji del nazaj. Kakor pri ljudeh, tako tudi pri živini — vse naknadno! „Rešenje“ predpisuje za konja na dan po 2 kg slame, konj žveči to slamo že mesec dni, ko pride naknadno rešenje, da mu pripada samo 1 kg. Kaj sedaj? Eden kg se takoj ukine, konj dobiva samo enega, eden pa še naj nadoknadi, Od kod? Konju iz droba? — Pri vednem „naknadnem“ reševanju S3 izgubi)]a smisel za vrednost narodne imovine iu za red. Pri mobilizacijski vežbi smo videli goros lastne stvari, Rekvizicija vo zov in živine je postavila pred vojaške organe naipestrejšo navlako, vozove vseh vrst od „parizorja“ do lične dvokolnice, od ,,plato“-voza do staro veško kočije, od iskrega konja do stare mrhovino brez povodca, brez podkov itd. in s tem blagom se je u-pravljalo na čudovite načine. Eden je mašili konje v barako,, zdrave in čile med garjavo crkotino, drugi Jih je pa zopet izganjal na prosto — „na polje“, češ, da je škoda — barake. Mrhovino igo ocenili na 8000 dinarjev, dobrega, iskrega konja pa na 2000 dinarjev In še druge take gorostasnosti so se uganjale z neko prešerno in cinično in tioleneo. V težek voz dobrih 12 centov .— pravi „pahlzer“ so upregli male I konje, ki so ga komaj premaknili iz mesta in vse to združeno z „naknad mirni“ določil in predpisi za ljudi nam daje, žaDostno sliko nereda. Politični pregled. KRALJEVINA SHS, Nova vlada še ni sestav-- j jena. Demokrati in radikali se va-jjajo iz krize v krizo. Muslimani so -kot pokorni sluge g, Pašiča brez vsakega obotavljanja reducirali svoje za-Eifeve. Vztrajni so še zaenkrat demokrati, ki zahtevajo glavo vojnega ministra Zečeviča (šefa „bele roke“, o. . дтг.). G, Pašič je demokratom odgovoril, da jim iz „posebnih razlogov“ ne more ugoditi. Parlament bodo odgodili do sestave kabineta, NEMČIJA. V Lipskem je sodni dvor ob velikanski udeležbi občinstva razglasil pravdorek v procesu proti prevratnim fekappučistom.“ Bivšega nemškega ministra za zunanje zadeve pl, Jagow-a so obsodili na pet let trdnjavske ječe. Dvoje njegovih sokrivcev so oprostili Državni pravdnik je zahteval za Jagnwa 7 let težke ječe. I IRSKA. iz Londona poročajo, da je sin -iajoiovski parlament dne 21. t. m. nadaljeval razpravo o irsico-angiesjcem ; sporazumih ш vaiera je izjavil, aa parlament nima pravice ratificirati pogodbe z Veliko Britanijo. Predložili bo tozadeven predlog, čim bo prišlo do I sovanja« , N -.jaha— „n™**** нимим1идш1ишшиишимииипмп1тшиишиим1гиитгтпг1ттмги1 ! Potratna roka. * \ Papirnata centralizacija, o kate-j ri smo že poročali, imenitno pisiuie j Vojaštvo ki povsod prednjači, je te I dobrote že deležno in claje tudi lep j primer, koliko državne imovine se bo j potrošilo po tej veleumni centralistih -] ni uredbi, — Papir se kupuje v A v -striji ter pošilja v Beograd nekomu trgovcu, ki je postal po porodičarskih zvezah liferant za vse vojaške urade. Zafo ni čuda, da se je na samem papirju pri mobilizacijski vežbi ali po ■ skušni mobilizaciji potrošil 1 mili,on, pri demobilizaciji za vso evideu -,o pozvanih in odpuščenih vojakov pa kar dva milijona. Papirnata centralizacija združena z večinsko nepismenostjo pri visokih vojaških činih, to je tudi zto, ki žre milijone. Afera brez konca. Sarajevski j „Narod“ našteva razne afere д pravi I h koncu:- „Malokdo ve, da ima poli • cajminister v Beogradu rekv v mestni hiši in Luttenbeg^rjevi hiši. Somišljeniki, zahtevajte m povsod! Iz Maribora. Delav, soc. tečaj v Mariboru, V nedeljo, dne 15. januarja 1922 priredi okrožje Jugoslovanske strokovne zveze v Mariboru celodnevni delavski so-cijalni tečaj. Poteg vodstvom skupin v okrožju, je tečaj namenjen našim delavskim zaupnikom v onih krajih, kjer še ni delavske organizacije* a žele ustanoviti skupino JSZ. Za to jo treba pravilno poučenih delavcev, ki so zmožni voditi sami organizacijo de lavstva. Na tečaju se bo razpravljalo tudi strokovnjaški o vprašanju vini čar jev in kmetskih delavcev. Kar tiče stroškov, bodo prav malenkostni zato naj so jih nihče no zboji. Dostop na tečaj ima vsak naš poštena, misleč delavec in delavka, tudi onti, ki ne bo- I -do vabljeni posebej. Začetek tečaja bo 1 ob 9.uri predpoldne, v, Mariboru, Spla i varska uj'.ca 4, končan pa bo ob pol j 4. uri pop, Govorili bodo priznani de’ lavski govorniki in organizatorji. — Kdor misli pitji, ali poslati koga na tečaj, naj prijavi udeležba pravočasno. — Okrožno predstojništvo JSZ v j Mariboru, Gregorčičeva ulica 10-L Generala, ki ima priti za parado j k mariborski „komandi mesta“, hočejo j- naseliti v stanovanju zdravnika g. di. i Majcena, pa ne v sobi, katero ia lah-I ko odstopi, temveč zariti ga hočejo v sredino, tako, da se dr. Majcnu or-j dinaeijski prostori popolnoma odreže-j jo od stanovanjskih, — Ta velika skrb j za generala je res značilna, ko čaka I sto in sto ljudi na stanovanje, ki bi t. j veliko hvaležnostjo sprejeli solo, katero zdravnik lahko odstopi* Napravite vendar red in pravico. Dupe v zdravnikovo stanovanje nav •.rtnega Človeka ki bo zadovoljen s stransko oobo, generala pa h kolegu — gene -ralu Maistru. Ta ima dovolj prostora m tako bo vsem ustreženo. Zidrnvn ne bo oviran pri svojem poklicu, generala se pa itak morata razum - a — med seboj. Novi general lahko sjprje -ma od generala Maistra razne inter -maoije. Maister se pa lahko od njega uči strategije in drugih stvari v da • naš nje m vojnem urirojstvu. Pri nas je že tako, da slikajo o-blasti po majhnih krivcih in po največ nedolžnih ljudeh, vel'ikfti, takozvanih „hohštaplerjev“ pa ne ovira nikdo. — Tako n, pr. je nedavno policijski stražnik ustavil mirnega pasanta ter ga vprašal, kaj’ da nosi, v nahrbtniku, Mož je še le v policijski stražnici u-! veril sl, policijo,, "da se je temeljito J zmotila, ker je bila vsebina nahrbtni j ka njegova, pošteno pridobljena, nikar ■ kor pa — ukradena. Bilo bi zelo u-■; mestno* ako bi policija posvečala po-] sebno pažnjo tudi sumljivim in ele-‘ gantnim „gentlemanom“, ki se v avto-i mobilili vozijo skozi: mesto, Tam se bo ■| na vse zadnje preiskava bolj izplača-j la nego v slučaju, ki se je odigral 1* \ h m. na Kralja Petra trgu. j V oddelka za stanovanjske zadelam pri okrajnem glavarstvu v Maribo-I ru soba št, 4, uraduje baje zelo „vlju-j den“ gospod. j Umrla je v Mariboru dne 18. dec. j po dolgotrajni bolezni gospa Helena j Krošl v starosti 70 let. Njen pogreb ] se je vršil dne 20, t. m. Blagi materi s svetila večna luč, preostalim pa naše ] sožalje! Usmiljena srca. Gospa T, Zu-I pane je darovala za revno vdovo in ] štiri sirote v Pobrežju 100 K, Ista g. i je tudi poslala k vdovi Koletnik v ; Mlinski ulici 38 zdravnika in preskr-i buje to rodbino že tri tedne s hrano, kurivom, obleko ter denarjem in bo za Božič pripravila njegim otrokom po trebno obleko.) Dobrosrčni gospej v j imenu revežev prisrčna hvala, drugim ki imajo premoženje, pa naj služi ta ! vzgled v posnemanje. Revščine je ver iiko na svetu, tudi premožnih ljudi n» manjka, manjka pa usmiljenja in do-j brosrčnosti. Po gesltilnahj, kavarnah, I v bann ih kabaretih se zapravljajo tisočaki in tisočaki po nepotrebnem, j na reveže se pa nobeden teh zaprav-I ljivcev in razsipovalcev ne ozre. Bo-j gatašl, spreglejte kmalu i,n pomagajte j revežem in sirotam, M so v. hudi zimi S v največji sili in bedi. Božičnica« Okrajno glavarstvo priredi v petek, dne 23. decembra t. , i. ob 15. uri v mestni telovadnici v Krekovi uliei St. 8 božičnico s kratkim nastopom, gagovorom in obdarovanjem 200 ubožnih otrok luk. okoliških šol z obleko in obutjem. Kat. pom. društvo proslavi, 26, decembra svojo običajno obletnico z gledališko predstavo,) deklamacija in dr. v društvenem prostoru, Lekarniška ulica 6. Začetek točpo ob 5, uri po poldne. Vsi prijatelji vabljeni. Vstop prost! Jugoslov.-čehoslovaška liga v Mariboru, Centrala JCL v Ljubljani ustanovi v Mariboru svoje poverjeništvo, ki ga vodi začasno dr. Avguštin Reisman. Vsi Jugoslovani v Mariboru, ki se zanimajo in vejo ceniti važnost narodnih, kulturnih' in državnih stikov s Cehoslovaško, naj vstopijo v to društvo! Članarina mesečno 1 dinar Prijave in članarino sprejo-' ma začasni poverjenik dr.. Avg. Reis-! man v pisarni dr, Škapina, j V Studencih sta priredili deška I in dekliška Šola svoji mladini božični- co v nedeljo popoldan. Malčk» т otro-Škom vrtcu pa je obiskal sv. Miklavž na praznik 8. f, m, O bo prireditvi stot bili prav dobro obiskani tudi od Strani staršev Jn šta ‘lepo uspeli. Otroci so bili obdarovani z jestvinam:,, deloma pa z blagom za obleko in s šolski mi potrebščinam!,. Da so je pa moglo obdarovati okrog 600 otrok —1 kar stane v današnjih razmerah visoko mm’ to — in jim napraviti vsaj nekaj veselja ter mälo olajšati veliko bedo, zato smo dolžni hvalo pred vsem daTOž-Ijivim in usmiljenim Srcem v Studencih samih in v mestu. Zlasti Studen-čani so darovali radi in vsi, brez raz like strank in narodnosti, po možnosti za šolsko mladino. Učiteljstvo^ ki je nabiralo darove, je bilo povsod dobrohotno sprejeto. V tem oziru Stuctenča nom vsa čast in iskrena zahvala v imenu šolske mladine. Naznanjamo cen j. tnserentom, 'da nismo v nobeni zvezi z anončno ekspe dicite Hermes (Šunko), — Upravni^-vo „Straže“ in „Slov. Gospodarja“, Razgled po svetu. Stoletnica rojstva N, Al. Nekrasova. Sto let je minulo dne 4, t. m, t odkar se je narodil veliki ruski pes -nik in urednik Nekrasov, Leta 1877 je umrl po dolgotraj’ni in mučni bolezni na Billrothovi kliniki na Dunaju. O njem je Dostojevski zapisal te-le be -sede:, „Plakal je grenke solze nad narodnim gorjem in znal ni nič druge -ga, nego v nepremagljivi ljubezni do naroda očistovati svoje zmučeno sr -ce.“ Geslo Nekrasova je bilo: „Ljubi, dokler moreš ljubiti, — trpi, dokler je mogoče tepe ti, — odpuščaj, karkoli mo res odpustiti* a Bog je tvoj sodnik.“ Nekrasov je bil, kakor njegovi sovrstniki, narodni in socijalnjl revolucijo-narec. Iz njegovih pesnitev odseva nekak sentimentalni pesimizem. Sodobna ©mladina, ki je takrat željno koprnela po svobodi in gledala vso krutost reakcionarnih spon, v katerih je stokal ruski „mužik“, se je kaj rada oklepala Nekrasova. Nordijskemu državniku Brantia-gu je Anatol France ob priliki prevzema Nobelove nagrade rekel: „Da bi usodo človeštva vodili vedno tako pravični državniki, kakor je Branting.. Najstrašnejši vojni je sledila mirovna pogodba, ki ne pomeni nič drugega, nego podaljševanje vojne. Propadanje Evrope se bo nadaljevalo, dokler pamet ne bo zmagala. Čeprav ne obsto-*a upanje, da bosta humaniteta in harmonija v evropskih državah zmagali, upam, da bodo tuintam pod uplivom tako pravičnih mož, kakor ste Vi, vendarle 'priznali dobro voljo,“ Nato te sprejel Anatol . France iz kraljeve roke Nobelovo nagrado in se mu toplo zahvalil Istotakö z Nobelovo nagra do obdarovanemu nemškemu profesorju dr. Walter Nerstu je France iskreno sfisnil roko. Koliko je stala čehoslovafika mobilizacija? PraškLlisti poročajo^ da |e zadnja čehosfevaška raobilizaoija stala ch‘ža.vo skoro ©no milijardo kron. Vojaška uprava j® , pokupila 14.000 konj po povprečni ceni 8000—9000 K. V o-kraju Litmerioe so kupovali konje po 17.000 kron. Zanimivo bi tudi bilo izvedeti* koliko je zadnja mobilizacija stala našo državo? Najstarejši Človek na svetu, V Carigradu Živi najstarejši človek na svetu, je turške vere in se imenu}© Žaro. Star JeT46 tet in je popolnoma zdrav. Do Svojega 110 leta je bil težak v nekem skladišču, Ko je bil star 90 let, je dobil v drugič zdravo in trdim zobe, ki jih ima še dandanes. Ko je bil star 110 let se je vnovič po» ročih Njegov naj starejši gin i« star 98 tet. ■ 'l£a*r-imesoja ••Amerilcaneo verske čuvstvovanje ruskih ljudskih mas. — Silo verskega čuvstvavanja vj včerajšnjem, današnjem in bodočem pölitiö-no-socijalnem življenju Rusije si na temelju sledečega primera lahko predstavljamo tako-le: Oe bi ne ruskim masam zamoglo vsiliti prepričanje, da bi njih intenzivna molitev spodila vse komuniste na dno pekla, bi vsa obilica ruskih cerkva ne zadostovala;, zidati bi j ih . mor ali Še več. Ce bi se jim pa moglo vcepiti, da bo molitev pospe’ šila povrat veleposestnikov, bi vihar ljudskega ogorčenja ne odnesel samo pobožnin molilcsev, temveč tudi vse popove in cerkve. f öabryela Zapolska. V Lvovu Je 17. t. m umrla poljska pisateljica Ga bryela -Zapolska. Napisala le več obširnih romanov, v katerih je z nenavadno jn karakterijsijično lepoto izražanja slikala svoj narod in domovino. Nekaterim go njeni spisi presedali» šež, da je kot ženska vse preveö mo-«diziralieL Velik uspeh je dosegla s svoji» igrokazom „Varšavska citade-la“- in s * Cesar jeviöem“. V svojih romanih je bičala izžemanje nižjih slojev, korupcijo, nadalje državno toleranco prostitucijo itd» Socijalni moment je v vseh njenih delih igral veliko vlogo. Dopisi. Zavrč. Pri nas „vodi“ samostojne brm jpenzije odpuščeni učitelj Troha, kateri se popolnoma nepostavno naziva ea podžupana, katere šarže ne pozna občinski volilni red. Med odborni ki občine, ki so samostojneži so bili Б po volitvah kaznovani. Lepa družba! Kazensko odpuščen učitelj јр* trije so-t iljsko kaznovani odborniki. Glavar tir. Pirkmajer to mirno pusti, ker so ' mu ti dični možje izrekli zaupnico. —• Sramota za našo občino je, da ima take voditelje, C e bodo samostojneži še варгвј rogovilili, bomo okisali delo Troha pri Sv, Benediktu in v Skom- ГИ/ Književnost.- firldige dr, Mihaela Opeka. Stolni kanonik in učitelj homiletike na vseučilišču v Ljubljani dr, Mihael 0-peka spada v vrsto najboljših sodobnik eorkaenih govornikov. Zunanji znak temu je dejstvo, da zbere kot stolni pridigar, v Ljubljani vsako nedeljo in vsak praznik od 5410. do 10. ure toliko poslušalcev v velliki stolni-«), 'da je težko priti v temi času v ©erkev, in to ne le občinstva iz srednjih slanov, ampak tudi veliko takih z akademično izobrazbo. Zato je bila srečna misel, da je sloveči govornik nekaj svojih stolni'čnih pridig izdal v tisku za Širše občinstvo, Izšh sta do-sedaj dve zbirki: Brez vere, Devet go vorov o neveri, (Prodajalna Ničman v Ljubljani 16 K, po pošti 18 K) in Za resnico. Osemnajst obrambnih govorov (v 3000 izvodih Motam j. i'V si ti govori- se odlikujejo po tiem, da je vse bina jasno razpredeljena, da so dokar zi kratki, a jedrnati, da je beseda gladka- a krepka. Nikjer ni utrudljive Znanstvene navlake; kar pa se pove, je dovolj močno; noben, stavek, nobe’ na beseda ni odveč; Če se ponovil v sporočim obliki kaka misel ali kaka be seda, s6 to zgodi zato, da se v zviše-ni pesgiški obliki podčrta kaka misel, Uspeh Opekovih govoroJ temelji seve tudi y dovršenem temperamentnem predavanjh; a kdor samo čita njegove pridige, ne bo nič manj zadovoljen prej odložil knjige, dokler ne prečita katere cele pridige, ozir. cele knjige. Zato je želeli, da pridejo Opekove pri dige tudi kot primerno božično in novoletno darilo v, najširše kroge, da prinesejo. luč tistim, ki bi jo rade pile niihove žejne oči Cena 28 K po pošti 32 K. Gladiatorji. Erva knjiga, — Eros, (51. nadaljevanje.) „Poslušajmo njuna pogajanja pri svežem vrču falerničana! “ je dejal cezar, vesel, da je našel novo dražilo za žejo in nov povod za popivanje. „Jaz ne potrebujem drugega orožja ko trizob in mrežo“, je rekel Placid in gledal Licinija. „Eska, kakor ga imenuješ, naj ima meč in čelado, kakor je navada in ščit“, je pridjal Licinij Preveč izkušen vojak je bil, da bi bil prezrl kako ugodnost v borbi. Placid se je delal, kakor da bi premišljal. „Dobro! “ je dejal po kratkem molku. „Mlad borec je še in barbar. Naj ima še tudi ščit. Licinij je skorajda že obžaloval svojo nepremišljeno naglicb. V duhu je gledal vitko postavo Eskino zamotano v neusmiljene zanke, gledal njegove jasne, sinjemodre oči, pogumne, zveste in mirne tudi v brezupu, gledal je neizprosno, neprizanesljivo ro -ko dvignjeno v sunek, gledal zlate Es-kine kodre vse zalite s krvjo —. ,Toda spomnil se je izredne moči in gibčnosti Brifančeve, njegovega poguma, njegove vojaške vzgoje, jezila ga je izzivajoča zloba, ki se je blis -kala v tribunovem očesu in prepričeval je samega sebe, da v tej borbi mora zmagati njegov ljubljenec. „Bodi —!“ je rekel. „Retiarij in seeutor! — Z otrokom ne bodeš imel posla, to ti rečem! — Sedaj pa glede pogoj ev! Človeškega življenj a ne bom stavil proti koščeku cunje in proti peščici brušenih kamenov, to povem že kar vnaprej!“ Prezirljivo je ošinil bogato obleko in dragocene bisere, ki so krasili tribuna. Tribun se je nasmejal. „Dvanajst sužnjev bi ne zadosto -valo, da bi z njimi plačal zaponke na mojih rokavih Vsaj dvanajst takih j Britancev ne, kakršnih lahko, na kope naloviš, kadarkoli se zgane legija. — Poslušaj! Stavim svoja dva bela konja proti sliki Dafne, ki jo imaš doma, ali' pa proti kipu Eufrozine, ki stoji v tvoji kopalni sobi. — Ne, še več ugodnosti ti nudim! Stavim oelo priprego in svoj voz proti bri*noske -mu sužnji —!“ Ce bi ga bil Licinij natančno opazoval, bi bil videl, s kako napeto in komaj prikrito razburjenostjo- m Placid čakal na njegov odgovor —. Pa zamišljen je bil in nevoljen —. Predaleč je že šel in nazaj ni več mo-gel , Gostje so s pohvalnim mrmranjem ocenjevali tribunovo velikodušno po -nudbo. Kdor enkrat stori neroden korak v javnosti, se navadno pogreza vedno globlje, če poskuša stopati nazaj —, Kakor blisk tako naglo se je za - | svetila Liciniju misel, da bi tribuno - j va e on udba utegnila Eski rešiti živ - Ijenje, če bi podlegel, — kar je bilo ! sicer mogoče, pa zelo malo verjetno I Zato je ponudbo brez velikega obotav-\ ljanja sprejel, dasiravno je kmalu na-[ to obžaloval svoj korak. Naredila sta torej tole pogodbo: j Eska bo nastopil pri bližnjih ve -j likih igrah v amfiteatru oborožen z ■ mečem, ščitom in čelado in se bo bo-\ ril s Placidom, ki bo nosil le mrežo s ju trizob. Za slučaj, da podleže Pla- ■ cid, preidejo njegovi štirje beli konji s in njegov pozlačeni voz v Licinijevo j last, če pa bi Eska podlegel in bi mu j gledalci prizanesli, bi naj postal Pla-I cidov suženj —, j Kako prijeten bo ta položaj za Es-j ko, to je vedel le tribun sam in še ne-j ka druga oseba, ki je imela tisti dan j za Placida ljubeznivejše poglede in \ slajše smehljaje, ko kedaji za katere • ■ ga svojih zoprnih častivcev —, In z novo vnemo se je vrgla vsa i plemenita družba na popivanje, ki je i med zamotanimi pogajanji za hip pre-; nehalo. Placid je praznil svojo čašo z zma -\ goslavnim obrazom človeka, ki je u.s-i pešno dovršil težavno nalogo, Lioinlj j pa kakor tisti, ki utaplja strah in o-: čitke v pijanosti in vinu, Cezar je pil ; in pil s svojo običajno požirijivostjo, i kar je bilo še gostov, pa so vestno po-; snemali svojega cesarskega pijanoa.- i XVI» V gimnazija. Težka preskušnja je čakala dru -gi dan Licinija, preskušnja, ki je bila posebno bridka njegovemu mehke -mu srcu. Ko je zvedel Eska za sklenjeno pogodbo, je nad vse radostno sprejel ponujeni dvoboj. Saj mu je dajal priložnost, da je zopei mogel prijeti za orož>e, ki ga je že or svoje zgodni e bojevite mladosti tako zelo ljubil. Dva taka bi premagat, kakršen je Placid, je dejal, če bi se le nekaj časa uril, in najsi bo orožje ■ kakršnokoli —. Toda obraz mu je upadel, ko je čul, kaj ga čaka, če bi imel nesrečo, in stresel se je na vsem telesu, ko, je pomislil, da bi utegnil izgubiti svojega dosedanjega gospodarja. — Pa ta strah ga je še bolj utrdil v sklepu, da mora zmagati, — in ko mu je Licinij, poln bridkih očitkov, da se je tako : prenaglil, obljubil svobodo, če zmaga, i — takrat je iznova zaplato Eski srce I v veselju in upanju in radosti, ' Tisoč možnosti mu je šinilo skozi j možgane, tisoč prelepih sanjavih na- j Črtov, ki je v njih Mariamna igrala j glavno vlogo. Ni še minil tel? i dr | se mu m zdelo življenje dolgočasno in i žalostno — in danes mu je na novo i zasijalo v rožnati svetlobi, ki z njo mladost — in le mladost — zna obsevati daljni pogled v bodočnost. Ubogi Licinij! Težka, otožnost mu je legala' na srce, ko je gledal plameneča lica in v mladostnem upu se lesketajoče oči mladega Eske —, a kocke so padle, ponudba je bila sprejeta in prepozno je’ bilo. gledati nazaj. Ni mu preostajalo druga, ko napeti vse moči in zagotoviti zmago. Pri vseh telesnih naporih, v vsakem duševnem delu, pri vsem, za či - mer, Človek stremi, je smotrena/vztraj-na vaja bistveni pogoj za uspeh. Palme, pravi Horaci j, uspevajo le tam, lej er je mnogo prahu, in kdor hoče doseči zmago, pa najsi bo atlet ali pa duševni delavec, mora uriti svojo naravne zmožnosti s skrajno marljivostjo in s strogim samozatajevanjem, — preden stopi v areno za lavorjev venec. In čudno je, kako duh’ iß telo pridobita na moči in gibčnosti v vsak« nanjem stopnjevanju vaje. Kar je bilo včeraj še nemogoče, je danes le še težavno in bo iutri zgolj zabava —. Poglejmo za Esko v. gimnazij, kjer si naj krepi mišice in vadi izurjenost jahalnim šolam, z odprtino v strehi za za smrtnonevarno borbo v areni. Podolgasta stavba, podobna našim zrak in svetlobo, tia posipana na debelo s peskom, ki sicer ob tež uje delo pri vseh pešborbah, ki pa tudi stori morebitni padec učencu manj nevaren in navadi njegovo nogo na mehka tla arene, kjer se mu bo boriti za življenje in smrt. Diskusi, ročke, uteži vseh stopinj m silni kiji so razmetani po kotih in slonijo ob zidu. Bradlje in skakalnice pričajo, da se poleg vseh vaj v telesni moči tukaj tudi na gibčnost polaga veliko važnost. Razen teh miroljubnih in manj nevarnih orodij vidiš na steni viseti ce-stuse in po stojalih razstavljeno po-gubonosno orožje, ki ga rabi gladin tor v izvrševanju, svojega usodnega poklica. Sulice brez osti, topi meči — vse pripravljeno za vajo, in poleg lesen kip, ves razsekan in razbit, ki se OD njem borbeni učenec vadi v smrtnih sunkih in bliskovitih udarcih) Ob steni koraka učiteb gorindol in motri s paznim očesom kretnje svojih učencev, popravljajoč tu, opominjajoč in karajoč tam. Od časa do časa pa kakor .odsoten zagrabi za eno ali drugo leno v kotu ležeče orožje in ga zavihti krog glave z gibčnim, prožnim zamahom, ki razodeva moč ih izvež -Danost strokovnjaka. Hipija, umirovijen gladiator, je mož srednje starosti, visoke, zapove -dujoče postave. Neprestana dolgoletna Taja v vseh strokah telesne izurjenosti, tirana prav do vrhunca možhosii in premišljenosti, je ujekieniia njego to teto, niti koščeka mesa ni preveč na njem, same kosti in mišice so ga . .Vsaka njegova kretnja razodeva tisto gibčnost in prožnost, ki izvira iz iz -vežbamh, do skrajnosti šolanih mišic, njegov korak je lahek, tih, — kakor oanterjev, ko stopa po tleh svoje kletke. Njegova lica so temnozagoreia od vročine in dela, pa kri se zdravo pretaka v njih in daje koži toplo, mehko barvo. Njegov suhi obraz kaže vriju'' izmučenemu, nemirno drznemu pegie du in vkljub nekoliko osivelim lasen? in sivi bradi divjo, možato, bojevito lepoto in y njegovih očeh je ponosen , izzivajoč sijaj, ki priča, da je ta mož poujeten, pogumen in jeklen do kosti- Rimske plemenite gospe so si v tisti dobi kaj rade izbirale svoje lavo -rite iz vrst gladiatorjev, — znamenje pomehkuženosti in moralične p ropa -tosti. -f (Dalje prihodnjič^ Krajni šolski svet lidilllalut in šolsko vodstvo v Ribnici na Pohorju se najs— krenejše zahvaljujeta vsem blagim darovalcem, ki so ra do voljno, imajoč pred očmi edinole dober namen, darovali les, oziroma prispevali v gotovini, ali kako drugače pripomogli, da se je šolsko poslopje od znotraj popolnoma prenovilo. Tisočera hvala! Ostanite še nadalje tako naklonjeni šoli, saj je to v korist mladini in narodu. 7I0 Šolski voditelj: Načelnik: M. Hauptman. Anton Skočir. Staro zlato in srebro kakor tudi zlate in srebrne krone, briljanti i.t.d. se kupujejo po naj višjih cenah. — ANTON KiFMANN, urar in zlatar v Mariboru, Aleksandrova cesta št 27. \—2f 695 V PEKLU 2 pekovska učenca sprejme takoj Kotnik, Maribor, Aleksandrova c. 32. (—2 709 se vinotoč pod vejo tudi pozimi in na pomlad nadaljuje. O božičnih praznikih bodo cenjeni gostje prijetno iz-nenadeni, ker se bo že tudi «dober in piten» 192 t ščak točil. Izboren alkoholov «protistrup» * so obilna jedila, katerih je tre-! ba dovolj seboj prinesti. — Vesele praznike in srečno Novo leto želi vsem svojim gostom. And. Janžekovič. 712 Оп7ПГ I Razno moško, žen-nitUl ! sko in otroško obleko, klobuke, čevlje, kožuhe, usnjate plašče, usnjate kovčege, perilo, razno pohištvo, blazine, za tore, podobe, ogledala,žepne ure, dobre gosli, kitaro, citre, mandolino, daljnoglede, gramofone, fotografe, dober pisalni stroj, štedilnik, peč, lepa božična in ženitvena darila, otroške igrače proda J. Schmidi, Maribor, Koroška cesta 18/L 1 2704 Ocarinjenje! Vse v to stroko spadajoče posle izvršuje točno in kulantno od trgovcev ustanovljena „ORiENF d. d. v Mariboru, Meljska cesta št. 12. Telefon It. 90 m njena podružnica ¥ Ljubljani, Sv, Petra cesta 27. 4—lof 661 Odvetnik dr. I. Schaubpch naznanja, da je otvoril svojo pisarno v Slov. Bistrici (v Grilovi hiši). 796 j Prepričajte se 111 Najceneje kupite vedno sveže špecerijsko blago kot riž, moko, sladkor, kavo, petrolej, milo 2—3 in razno drugo blago v trgovini 675 DOBLJEKÄ R nasproti lekarne pri „Arehu“-MARIBOR, Tattenbaohova ulica št. 3» Velika zaloga vseh vrst moškega In ženskega sialsia», samo najboljše angleško in češko blago.— Perilo, nogavice, odeje i.t.d. Največja izbira vseh vrst svilenih robcev in šerp. — Cenjene ženine In neveste se še posebno opozarja, ne pozabite predno si kaj kupite, ogledati si zalogo v veliki manufakturni trgovini J0S. KARNIČNIK, Maribor, samo Graiski trg štev. Dobra žena in mati ima vedno vedno nekoliko* steklenic lekarnaija Fellera prijetno dišečega «Elsa-j Auida» pri hiši. Dobro služi za drgnenje hrbta, rok, \ neg in celega telesa, kot kosmetikum za usta, kožo in glavo. Mnogo močnejši, izdatnejši in delujoči ka-kar francosko žganje. 3 dvojnate steklenice ali 1 spe-cijalno steklenico skup z zamotom in poštnino za 48 K pošilja: Eugen V. Feiler, Stubica donja Elsa trg 329, Hrovaško. I e Trgovina S •55 отштгт)ижппттп»|п1«!11!М1К1Ч11»(М1ивН1жнишн1кнн*Ш11ж»ш»жо)!1(»1 I fJi 9—-lo 634 sp !ЖЖ1М1ивН1Н(иишншнн»т11Ж»ш»н«и!1(Кпт11Ш emajlirane. porcelanaste, steklene in Kunmiske posode iz vlitega železa iKtmmimmmtHSHiiHmimmiimmimitiHiiiimmiiiHMimtHilummiittimiimiiiiiiulUliMmHiHiimHimiHii o-o se I riporoča cenj. obcn.stvu O-o 11шшш<1жж<тнш11нш1нкншшшжшттжшжшн)т11тш1ж1тит1жш>и11жтжжн1тт1шпп1 џ> DOBRO (N POCENI Z kupite edino pri tvrdki Jakob Lah,Maribor,Glavni trg2. Zimsko perilo, obleke, klobuke, čevlje, dežnice, copate, nogavice ter razno galanterijsko blago. Najceneje! Solidno! Pozori 1-3 7o3 Ustanovljeno 1896 Mizarstvo v Mariboru Splavarska ulica 7. Vojašniška urica S. Sc m ALBERT VICEL, foarifor G^vni trg 5. ~ Vesele božične praznike in srečno Novo leto zeli vsem svojim odjemalcem Adolf Kos, trgovec z južnim sadjem Maribor, Glavni trg. 707 Zahvala. Tem potom se prisrčno zahvaljuje gospej dr. Klari Kukovec, zdravnici v Mariboru, ki je našo pre-ljubljeno mater z vso požrtvovalnostjo in z neizmernim trudom zdravila rodbina Krošl. absolvent m jsterekega tečaja na tehničnem obrtnem дохејж na Dunaju se priporočata slavnemu občinstvu za izdelovanje pri-prostih pa tudi najfinejših mizarskih izdelkov v vseli slogih za poslopja, pohištvo, sobne oprave, prodajalne, šole in cerkve. Načrti in proračuni vedno na razpolago'1 SREČKO P’NLAR prej 1. H. Šoštarič trgovina z manufekturnim blagom, Mmlhof, Gosposka ulica št. 5 priporoča svojo bogato zalogo prvorstnega manefak-turnega blaga. _ Točna postrežba! Solidne eene! *ePe dobro ohra-BS njene, vse strune, so so poceni na prodaj. Naslov je Plinarska ulica 17. Maribor. 706 Ribje olje in emulzija od njega se dobi v novi lekarni pri „sv. Mu“. Maribor, Giavsi trg 10, v bili And- Nayar. f-3t 693 Podpisana Faustina Wagner, soproga poštnega upravitelja v Ptuju obžalujem, da sem dne 1. septembra 1921 gospodično Marijo Dularjevo v šolskem poslopju na Bregu pri Ptuju razžalila, prekličem vse obdolžitve kot popolnoma neresnične, in se ji zahvaljujem, da je odst ;>pila od kazenskega zasledovanja. V Ptuju, dne 14. decembra 1921. Faustina Wagner. 705 SANI ZA SANKANJE izgotovljene iz najboljšega lesa, prepasi Iz špage, najfinejše lakirane, 1 dvovprežne sanke s 6 sedeži, 2 enovprežne sanke proda po ceni Franjo Pergler, Maribor, Mlinska ulica 44. 3—6 692 Nogavice se pletejo nove in podpletejo stare za nizko ceno Štr jjna pietama Vezjak v Mariboru, Vetrinjska ulica 17. 8-657 Najugodnejši nakup JAS & LESJAK Soliden gospod išče dobre domače hrane pri boljši obitelji. Ponudbe na upravo lista pod «Hrana». 708 MARIBOR, Šolska ulica štev. 2. m — M MEDIC, J. N. ŠOŠTARIČ MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13 Naj nižje cene in največja zaloga manufakturnega, lanenega, volnenega, suknenega blaga, perila i. t. d. — Velika izbira izgotovljenih oblek za moške, ženske in otroke. Za ženine in neveste najlepše blago za obleke kakor tudi nailepše opreme za neveste. Nadalje pri*, or oia svoje veliko zalego pieps cs, zastorov, odej in tako dalje. (MM & d. z o. z. Ljubljana. ZflHKL Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter lakov. Centrala; Ljubljana. Brzojavi: Merakl, Ljubljana. Skladišče: Novi Sad. Telefon *64. Gosposki ul. PODRUŽNICA MARIBOR. Šolski ulica. Emajlni laki. Pravi firnež. Barve za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (gips), maste-aec (Federweiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. „MERAKL“ Ceniki se začasno ne razpošiljajo. Lak za pode. — Emajlni lak. Linolem lak za pode. — Bru-noline. 16—563 LIVARNA ZVONOVE IN KOVINE POPREJ DEN2ELA SINOVI MARIBOR : KOPALIŠKA ULICA 9 je zopet v obratu!« CERKVENE ZVONOVE Izdeluje surove love v vseh kovinah in zilt-vinah (bron, medenina, aluminij itd.) UMETNA LIVARNA RELIEFI. CERKVEKI SVETILNIKI Vsa oprema za žgainice, kletarstva, pivovarne, opreme za plin in vodovod, opreme za cevi, pipt z» pivo, uteži iz medenine !ast-nega izdelka. Popr avljalnica za brizgalne itd. 34+ Inž. 1.1 H. BONI. 168 «$r ¥3 K s I » m 4 Jt* K m 4 Zadružna gospodirska banke d. d. Podružnica v Mariboru. н===з Začasno: Korošica cesta 1/1. — Telefen 311. — Brzojavi: Gospobanki. Centrala: Ljubljana. Ped^pltilce: Cjskovo, Sarajevo, Somber, Split, Šibenk. ШтшШмптг Bled. Interesna skupnost z Sveopčo Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico * Karlovcu in Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu. Kapital In rezerve skuorso z aflliiacižaml čez K 50,000.008* ~, Daje trgovske kredite, esk( mptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute m devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije; 58« ---------—-—-----------------------------------——1 izdajatelj la založnik ; Konz- „Straže.® Шдо-тош* EaSsmjak. Tisk üteitoee ßakaose s