J: Nedavno portoroško posvetovanje o slovenščini v javni j^bi, ki sta ga skupaj priredili Socialistična zveza delovnega 'iudstva Slovenije in Slavistično društvo, je znova potrdilo prizadevanja in skrb naše družbe za našjezik. Ze pismo Socialistične zveze 0 slovenščini iz leta 1965 je opozorilo, da je potrebna skrb Vseh za čim lepše, jasnejše in natančnejše izražanje in pisanje y jeziku, ki ni samo jezik književnosti, temveč pomembno orodje naše samoupravljalske tocialistične družbe. Ce namreč jezik pojmujemo kot živ organizem, ki se mora nenehno prilagajati našemu cestnemu družbenopolitičnemu Razvoju in rasti z njim, potem je jasno, da ga moramo razvijati in pogatiti preudarno, znanstveno 'n smotrno, ker bomo le tako * ohranjali njegovo bit in s tem todi naš lastni obstoj. Kajti jezik je tudi izraz in kategorija Politike, sociologije, je tista dobrina in hkrati dediščina, ki je nikakor ne smemo pačiti, kvariti in siromašiti. Natanko to Pa se dogaja z našim jezikom Prav v času našega naglega in burnega razvoja, ko včasih v Oaglici krotovičimo kilometrske stavke, grmadimo samostalnike, Pri tem pa pozabljamo, da je bistvo slovenščine v glagolu. Sleherna ohlapnost, dolgovezno st in nepotrebno kopičenje besedi pa nasprotno zamegljuje smisel in jasnost povedanega ali Zapisanega. To pa ni dobro, ker traziranje in nepotrebno ba-točno okrasje zamegljujeta smisel in samo zakrivata morebitno govornikovo ali piščevo bepoznavanje problema ali stvari- utrujata poslušalca ali bralca ln mu po nepotrebnem kradeta cas. Tako bodo potrebni napori Prav vseh nas, da bomo kot go- torniki, razpravljale!, pisci ali sogovorniki nenehno skrbeli, da s® bomo jasno in natančno Vražah, da ne bomo po nepotrebnem in preveč uporablja-" tujk, zlasti tam, kjer imamo bamesto njih lepe, domače besede in da bomo tudi z jezikom izražali našo samo-bpravljalsko socialistično za-Vest, katere pomemben del je ^di naš jezik. Pri tem pa naj bi tbdi kdaj pa kdaj pogledali v slovenski pravopis, prebirali baše klasike in sodobne pisatelje pa tudi dobre prevode, saj le naš jezik končno od Prešer- -b°vih časov do danes stori! si-°vit korak naprej v svojem fazvoju in dokazal, da je moč v biem izražati tudi pojme, stvari ln najbolj zapletena dejstva bašega sodobnega, vesoljsko-ledrskega časa. Seveda velja to prav za vse in samo pozdraviti je treba po-bbdo Socialistične zveze, ki je v s.v°j program in delovanje vklju-C|la tudi stalno in nenehno skrb fe naš jezik, to našo najlepšo, — togato in še kako pomembno tobrino. D I m ^ Kopru so 25. maja slavnostno bdprli potniško novoželezniško in avtobusno postajo, kar je nedvomno Velika pridobitev. Slavnostni govor-nik je bil Andrej Grabar (zgoraj) Sekretar IS SRS za delo. Pri opremi nove proge in terminala je imela svoj Pomemben delež tudi Iskra — TOZD Inženiringi. „Lahko rečemo, da smo lani in letos v prvih štirih mesecih dobro gospodarili. Dinamika proizvodnje raste, dosegli smo relativno dober finančni rezultat in tudi izvoz ustrezno raste," je rekel član poslovodnega kolegija SOZD za ekonomiko Edvard Delopst na skupni seji izvršilnih odborov Delavskega sveta SOZD Iskra v ponedeljek, 28. maja letos. Skupna seja izvršilnih odborov delavskega sveta SOZD Iskra je imela namen pripraviti material za junijsko sejo Delavskega sveta. Obravnavali so poročilo o poslovanju v Iskri leta 1978 in v prvem tromesečju letos ter programe sej Delavskega sveta in odborov SOZD v letošnjem letu. O poslovanju lansko leto in v letošnjih prvih štirih mesecih je poročal odborom Edvard Delopst. Povedal je, da sledimo srednjeročnemu planu. Trendi rasti so ohrabrujoči. Tako bo Iskra ena redkih delovnih organizacij v naši republiki, ki bo, kakor lahko sklepamo, v celoti izvršila svoje srednjeročne naloge v letih 1976-1980. Tako namreč kaže trend izvoza, visoka proizvodna rast, dobri finančni rezultati in pozitivna — izboljšana delitev med skladi in bruto osebnimi dohodki. Taka ugotovitev velja tako za lansko leto, kakor tudi za letošnje prve štiri mesece. Vsi ti pokazatelji nam obetajo, da bomo v drugo srednjeročno obdobje 1981-85 uspešno startali. Na odboru so se dotaknili tudi štirih „črnih točk" in sicer zaposlovanja in storilnosti, delitve dohodka, obratnih sredstev ter investicij. Tako so ugotovili, da še vedno zaposlujemo ekstenzivno, kar je gotovo v škodo akumulaciji, saj je ..delovna sila" najdražja naložba. ^Dotaknili so se tudi vprašanja, ali naj ne bi še več funkcij združevali in ne večali režije v TOZD. Dogaja se namreč, da strokovnjaki v nekaterih tovarnah niso dovolj zaposleni, ali pa jih zaradi visokih stroškov sploh nimamo. V takih primerih bi morali namreč veliko bolj dosledno slediti zakonu o združenem delu, ki narekuje združevanje dela. To prihaja v poštev zlasti v Iskri, kjer je to možno narediti na ravni delovne organizacije. Ob delitvi dohodka še vedno pre- več odštejemo za obresti neugodno najetih posojil, kar ima za posledico zmanjšanja dohodkov. Poleg tega je še vse preveč vezanega denarja v zalogah repromateriala in precej opreme in materiala nam vse predolgo stoji na carini. Razveseljivo je dejstvo, da je „zgu-barjev" vse manj in bi lahko rekli, da je delež TOZD z izgubo zanemarljiv. Vendar je ob tem zanimiv podatek, oziroma karakteristika, da so zgube v bistvu signal, da s proizvodnim programom nekaj ni v redu in da investicijska dejavnost teče prepočasi. Za večjo rast izvoza, oz. bolje rečeno za boljše uravnovešenje izvoz-no-uvozne bilance nekateri predlagajo povečanje izvozne stimulacije, saj je znano, da gre nad 75 % našega izvoza na najrazvitejše področje, kjer se srečujemo z zelo nizkimi cenami. Drugi razpravljalci pa so menili, da je tu zelo hvaležno področje za naše razvojnike, tehnologe in druge strokovnjake, ki naj v proizvodnji zagotovijo krajši inovacijski čas, hitrejšo inovacijsko dejavnost, boljšo tehnologijo in organizacijo dela. V razpravi je eden od delegatov spomnil zborovalce na znano misel, da bo treba že v doglednem času misliti na to, da bomo tehnološko manj zahtevne dele proizvodnje morali preusmeriti tudi v druge jugoslovanske republike, kjer je še rezerva delovne sile. Tako bi koristno investirali tudi naš delež na nerazvita področja. FY tov, če pa že pride, morajo biti pravilno urejeni rezervni sistemi, ki avtomatiko v primeru okvare avtomatično nadomestijo. Tu gre lahko za stotine življenj in za ogromno materialno odgovornost. PREVERI, ČIM PREJ JE MOGOČE! Glavno predavanje je imel svetovno znani švicarski strokovnjak Van der Touvv. Sistematično je nanizal bistvene sestavine preverjanja kakovosti. ..Preverjanje kvaUtete je sestavni del proizvodnje in to bistveni", je poudaril. Druga zanimiva misel je bilo njegovo lastno pravilo: vsako fazo proizvodnje, vsak izdelek je treba kakovostno preveriti čimprej je mogoče. Ko je govoril o osrednji temi: Iskro je v torek, 22. maja obiskala sovjetska delegacija, ki jo je vodil tovariš Čeburakov, prvi pomočnik ministra za strojegradnjo Sovjetske zveze. Delegacija se je udeležila 11. zasedanja delovne skupine za strojegradnjo, ki je bilo od 20. do 25. maja v Skopju. S predstavniki Iskra Commerce in DO Avtomatika so se sovjetski gostje v Ljubljani pogovarjali o medsebojnem sodelovanju, zlasti v zvezi s problematiko krmiljenja obdelovalnih strojev. Poleg tega so si skupaj ogledali tovarne Tela, ATC in Računalnike. POSVETOVANJE O OBVLADOVANJU KAKOVOSTI PROIZVODNJI KOMPLICIRANIH ELEKTRIČNIH SISTEMOV PRI Najceneje je izdelovati kakovostne izdelke V četrtek, 24. maja je bilo v Ljubljani posvetovanje o kakovosti za vse Iskrine strokovnjake, ki se ukvarjajo s kvaliteto. Pobudnik in pokrovitelj posvetovanja je bila Iskra Industrija za avtomatiko. Udeležba je bila zelo številna, saj smo srečali strokovne sodelavce iz TOZD, delovnih organizacij in SOZD Iskra. Posvetovanje bi lahko strnili v eno samo jedrnato misel: najceneje in najuspešneje je izdelovati kakovostne izdelke. i n Van der Town Posvetovanje je začel Lotar Kozina, vodja področja za kakovost v SOZD Iskra. Zaželel je vsem čim več uspeha na tem, za vso Iskro zelo pomembnem in aktualnem področju. Besedo je nato povzel vodja službe za inovacijsko in raziskovalno dejavnost, član KPO Miloš Kobe, ki je poudaril, da je treba imeti pred očmi kvaliteto načrtovanih izdelkov, sklopov in sistemov že pri projektiranju. Nato je pozdravil zbrane tudi član poslovodnega kolegija Industrije avtomatike Drago Podlogar. Predstavil je domačo delovno organizacijo in naka- zal problematiko kakovosti v njihovem proizvodnem programu. Kako važna je kvaliteta pri njih je ilustriral s primeri, kot nap rime i avtomatizacija železnice. Tu ne sme priti do defek- kakovosti kompliciranih električnih sistemov je navedel več ilustrativnih številk. Najbrž je najzanimivejša ta, da so 75 % okvar v sistemih krivi uporabljeni elementi. Zato je treba sistem vedno čimbolj poenostaviti, poenotiti in uporabiti čim manj elementov. V nadaljnjih izvajanjih je Van der Touw nanizal vrsto teoretičnih rešitev, ki so jih po svetu že preverili v (Nadaljevanje na 2. strani) Šesto zasedanje DS SOZD z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo o poslovanju SOZD ISKRA v letu 1978 in v I. tromesečju leta 1979 Poročevalec: Delopstt Edvard 2. Informacija o koordinaciji investicij v SOZD ISKRA Poročevalec: Klešnik Ivo 3. Informacija o usklajevanju samoupravnih splošnih aktov z zakonom o združenem delu v SOZD ISKRA Poročevalec: Gantar Pavle 4. Predlog organiziranja interne banke SOZD ISKRA Poročevalec: Bukinis Anton 5. Sklepanje o pričetku postopka za sprejem Samoupravnega sporazuma o zagotavljanju kakovosti izdelkov in storitev organizacij ISKRE Poročevalec: Klavs Vladimir 6. Predlogi časopisnega sveta glasila ISKRA: Poročevalec: Pavlica Miloš 7. Informacija o izgradnji prizidka IVAN CANKAR Poročevalec: Dvoraček Marjan Predlogi sindikata SOZD ISKRA: — imenovanje predsednika Odbora za kadrovsko dejavnost — imenovanje člana in namestnika predsednika Odbora za družbeno samozaščito in ljudsko obrambo — informacija o poteku samoupravnega sporazumevanja o izvajanju posebne dejavnosti med ISKRA INVEST SERVIS in delovnimi organizacijami SOZD ISKRA. 8 S posvetovanja o kakovosti. Najceneje je izdelovati kakovostne izdelke (Nadaljevanje s 1. strani) praksi. Posebnih revolucionarnih rešitev zborovalcem ni odkril, pač pa je nakazal več zanimivih statističnih prijemov. Podatke, kijih službe kvalitete pri nas in po svetu zbirajo, je možno preanalizirati na skoraj neskončno število načinov. Zato je treba znati poiskati tiste rezutate, ki so nam potrebni, koristni in predvsem kažejo realno sliko naše proizvodnje. Realizem je tu še kako na mestu, saj ni mogoče napredovati, izpopolnjevati in ukrepati, če ne vemo, (ali nočemo vedeti) kje smo. Visoka kvaliteta pa ni zgolj kakovost izdelka. Američani pozitivne rezultate atestov in kvalitetne pokazatelje uporabljajo tudi za reklamo. Sicer pa ni nič novega, da se dobro blago samo hvali. KAKOVOSTNI IZDELKI SO NAJCENEJŠI Sledila je razprava, ki je zavzela večino posvetovanja. Strokovnjaki iz več Iskrinih TOZD in delovnih organizacij so povedali precej o sistemih preverjanja in uravnavanja kvalitete v tovarnah. Zanimivo je bilo zlasti ob razpravljanju podpolkovnika Petra Kneževiča, ki je prikazal strogo „fil-tracijo1* vseh polizdelkov, izdelkov in sistemov, ki jih uporablja naša armada. V razpravi so sodelovali še Lotar Kozina, Drago Ognjanovič, Franc Pogačnik, Zoltan Zemljič in drugi s krajšimi prispevki in zlasti vprašanji strokovnjakom. Ugotovitve so bile zelo zanimive. Iskra je na svetovni kakovostni ravni in se spopada z istimi problemi, kot zahodna Evropa. Prav tako kot ves razviti svet pozna rešitve: odprava človeškega faktorja, sistematično uporabo inštmmentarija in priprav, metode dela in ključne točke, kjer se mora kakovost vgrajevati in ugotavljati. Vendar se tudi pri nas čuti, da smo Evropejci manj prizadevni, kot proizvajalci na daljnem vzhodu, ki so na področju kvalitete dosegli zavidljive uspehe. Zato so tudi s cenami daleč konkurenčni na svetovnem trgu. Med odmori sem govoril z udeleženci posveta. Prevladovalo je mnenje, da Amerike ne bodo odkrili, pač pa je tak posvet velika spodbuda vsem, ki se ukvarjajo s kvaUteto, da znova vsem odgovornim „vsilijo" in pokličejo v spomin nujnost kakovosti že pri investicijskem elaboratu, pri nabavi materiala, v razvoju, tehnologiji in v proizvodnji. Zaključki posvetovanja Podani prispevki so pokazali da: — poznamo v Iskri vrsto strokovnih rešitev iz podane problematike — so med posameznimi DO in TOZD v DO velike razlike predvsem v organiziranosti in rešitvah za zagotavljanje kakovosti — konkretne realizacije dokaj zaostajajo za znanimi rešitvami. To terja pospešeno delo, predvsem na realizaciji več ali manj znanih rešitev. V fazi RAZVOJA je nujno: — izdelati „Priročnik o kvaliteti1, za vsak dotični sistem, ki vsebuje vse zahteve in korake, ki jih je treba izvesti s stahšča kvalitete v fazi razvoja (določevanje nivojev, zanesljivosti, preskusi, obdelave planiranja) — vgraditi filozofijo preskušanja v razvojno delo — dosledno atestirati dele sistema (model) po zahtevah standardov in predpisov — vpeljati pred proizvodnjo sistema s sikulacijo okvar — izdelati sistem za prenos znanja v ostale faze inovacijskega procesa. V PROIZVODNI fazi sistemov zagotoviti — enotni organizacijski pristop kvaliteti (integralni sistem) Poudarki — avtomatizacija nadzora kvalitete med procesom (kadri, oprema) — izdelan sistem informacij in korektivnih ukrepov — avtomatizacija kontrole kvalitete na vhodu- (za elektronske komponente) V fazi VZDRŽEVANJA sistema se bo boljša kvaliteta dosegla z — modulnim sistemom zamenjave (naprave, podsestava) ali z vgrajevanjem hladnih redundanc - ustrezna usposobljenost kadra za vzdrževanje — ustrezna opremljenost za preizkus na terenu. Posebej udeleženci menijo, da je treba pospešiti oziroma poudariti: Posvetovanje elektroenergetikov Jugoslavije 1. Raziskave zanesljivosti elementov in naprav 2. Izboljšati, v smislu povezav s podatki iz uporabe, povezano s strokovnimi službami velikih kupcev. 3. Nujno povečati delež avtomatiziranih kontrolnih postopkov na vhodu, v procesu in pri dinamičnem funkcionalnem prevzemu. 4. Nujno posvetiti pozornosti kadrovski strukturi v kontroli kakovosti in podvzeti ukrepe za izobraže-vanje-ob delu in prodobivanje novih. 5. Investicijske eleborate dopolniti z ustrezno preskusno kontrolno opremo. 6. Kontrola kvalitete je samo strokovni nosilec in iniciator poslov, izvajajo pa naloge vsi udeleženci inovacijskega procesa. Na predlog udeležencev in z ozirom na aktualnost problematike bo prihodnje posvetovanje o kakovosti in zanesljivosti elektronskih komponent. . V Sarajevu je bilo od 13. do 19. maja 14. strokovno posvetovanje elektroenergetikov Jugoslavije, združenih v DUKO— CIGRE (mednarodna konferenca za električna visokonapetostna omrežja s sedežem v Parizu). Ta mednarodna strokovna organizacija, osnovana med vojno, ima v vseh državah—članicah svoje nacionalne komiteje. V jugoslovanski komite, ki ima sedež v Zagrebu so vključene organizacije iz elektrogospodarstva, znanstveno-raziskovalne institucije in elektroindustrije, med njimi tudi Iskra—Avtomatika. Organizacijo vodi izvršni odbor, ki ga izvoli skupščina CIGRE, strokovno delo pa se odvija v posebnih študijskih komitejih, ki jih sestavljajo vodilni strokovnjaki z določenega področja. Pri nas so to na primer rotacijski stroji, zaščita in avtomatika, planiranje omrežij itd. Organizacija JUKO-CIGRE prireja vsake dve leti strokovno posvetovanje, vedno v drugi republiki. Tokratno sarajevsko posvetovanje, katerega seje udeležilo približno 1300 udeležencev iz vse Jugoslavije, je potekalo pet dni. OBVESTILO Odbor za pripravo proslave dneva Iskre prosi vse temeljne organizacije in delovne skupnosti SOZD ISKRA, da nakažejo denar (glede na število prijavljenih udeležencev) za darilne pakete na žiro račun: 50102-726/3-921261 Iskra—Industrija za avtomatiko Ljubljana, Savska c. 3 V Prejšnji teden so v Kranju podpisali pogodbo med DO za PTT promet Zenica in Iskro za dobavo dveh avtomatskih vozelnih central sistema M 10 CN za Zavidoviče in Kakanj, s kapaciteto za Zavidoviče za 4000 oz. 6000 naročnikov in 2000 oz. 3000 naročnikov za Kakanj. Centrale so najsodobnejše izvedbe in bodo omogočile reševanje problemov v naraščajočem ptt prometu v teh važnih gospodarskih regijah. Vrednost dogovorjenih del po pogodbi je okrog 60 milijonov din, centrali bosta dani v promet čez dve leti. Vsa dela, kompletni inženiring bo izvedla Iskra. Podjetja za PTT promet Kragujevac, Subotica, Kranj in Zenica so med seboj pobratene, zato ni čudno, da se vsa po vrsti odločajo in zaupajo tako pomembne posle Iskri Iskra—Avtomatika je bila zastopanas šestimi referati s področja zaščite in avtomatike: — Zakonjšek, Kukovič: Diferefl' ^ cialna zaščita vodov | - Končnik, Bajuk: Aplikacija | modularnega elektronskega napetostnega regulatorja za energetske transformatorje — Lah,Gornik (Litostroj); Optid11' zacija parametrov turbinskega regulatorja — Brnčič, Lisjak (Soške elektrarne), Karba (Fakulteta za Elektrotehniko): Regulacija višine vode v bazenih hidroelektrarn - Škorjak: Avtomatizacije in daljinsko upravljanje Savskih elektrarn - Podlipnik, Kurnik, dr. Ogorelec (Fakulteta za elektrotehniko), Kosec (Dravske elektrarne Maribor): Visoko- L frekvenčne motnje v visokonapetost- -nih postrojih S -Pavlovčič, dr. Ogorelec, dr. Orel, f ek dr. Žunko (Fakulteta za elektrotehni- [ pr, ko): Prenapetosti pri stikalnih manev- se< Izt 'e s< Za to področje je bilo na zasedanju ,Pris< Oos izredno zanimanje. Dvorana, ki sprejme prek 150 ljudi, je bila vedno polna. Razprave so bile živahne, kori- L struktivne in na visoki strokovni ravni- j'A! Tako se je Iskra znova uveljavila, oz-potrdila na strokovnem področju in i „2a ■ prikazala nove rešitve in prijeme v lltiej; elektroenergetiki. rj z Študijski komite za zaščito in avto- kete| matiko ima svoj sekretariat že devet -let v Avtomatiki. Predsednik komitej3 pjpre-je bil od 1970. leta prof. dr. Ogorelec, jiv^ sekretar pa Albin Kurnik. Po novem bt S( statutu JUKO-CIGRE, ki je usklajen k v z ZZD, traja mandat za predsednike in plogj, sekretarje štiri leta. Tako je novo-ipro izvoljeni predsednik študijskega komi- |se(jn teja za zaščito in avtomatiko Albin Cveiv Kurnik, dipl. ing. iz Razvojnega inšti- j^, ’ tuta - Avtomatike. V Jugoslaviji imajo zasedanja JUKO-CIGRE velik pomen. Strokov- »m 'ttlO ; Odi J ni zaključki teh posvetovanj so vodil0 ™ v za nadaljnji razvoj elektrogospodat- ketn. st v a v vsej državi. Tu sprejemaj0 Lje koncepte za izgradnjo objektov, si- Jijev ] stemskih rešitev za vodenje omrežij, |inje nakažejo se osnovne zahteve in lastn0- i:rioS] sti, ki jih morajo imeti razne energet- k/ S( ske naprave, stroji, aparature, računal-niki, instmmenti itd. i in Zasedanja CIGRE so namenjena za fee izmenjavo izkušenj v programu, dolgo- ;i--ročnih planiranj izgradnje elektrogospodarstva, zasledovanju najnovejših dosežkov tehnike v svetu, iskanju novih rešitev in dajanju smernic za nadaljnji razvoj. Aktivno sodelovanje v delu CIGRE pomeni za vsakega strokovnjaka veliko afirmacijo v strokovnih krogih, za delo organizacije pa tekoče zasledovanje razvoja elektrogospodarstva, njegovih potreb, zahtev, tehničnih lastnosti, bodočih izdelkov, standardov in priporočil. Ta vir informacij je za Iskro izredno pomemben in prav bi bilo, da bi na slednjem posvetovanju, ki bo maja 1981 v Beogradu bila Iskra še bolj zastopana s strokovnimi informacijami, ne samo iz zaščite in avtomatizacije, temveč tudi z drugih področij dejavnosti Iskre, ki dobavlja opremo za naše elektrogospodarstvo (telekomunikacije, VF 1° UKV sistemi, merilna in regulacijska tehnika itd.) Albin Kurnik, dipl. ing- Urejanje medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu Urejanje medsebojnih razmerij v združenem delu sodi po ustavi in zakonu o združenem delu med neodtujljive pravice, o katerih odločajo delavci v temeljnih organizacijah. Po ustavi in zakonu urejajo medsebojna razmerja pri delu delavci v temeljnih organizacijah. To načelo pa marsikod ni dosledno izpeljano. V nekaterih delovnih organizacijah, ki imajo v svoji sestavi več temeljnih organizacij, je področje medsebojnih delovnih razmerij delavcev v združenem delu urejeno v celoti na ravni delovne organizacije, čeprav po zakonu o združenem delu urejajo delavci medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti pri delu s samoupravnim splošnim aktom v temeljni organizaciji, na ravni delovne organizacije pa določajo le skupne osnove in merila. Taka praksa onemogoča, da bi prišle v temeljnih organizacijah združenega dela do polnega izraza vse njihove specifičnosti. Po zakonu o združenem delu odločajo o vseh neodtujljivih pravicah delavci v temeljnih organizacijah z osebnim izjavljanjem. Najpomembnejša oblika osebnega izvajanja je referendum. Zakon izrecno določa tiste samoupravne splošne akte in tista pomembnejša vprašanja, o katerih delavci obvezno odločajo z referendumom. Med taka vprašanja spada po | 463. členu zakona tudi odločanje o osnovah in merilih za delitev sred- i! štev za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev. V to skupino se skladno z zakonom uv.ščcjo tudi samoupravni splošni akti o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil. Vendar se v praksi še vedno srečujemo s samoupravnimi splošnimi akti o osnovah in merilih- za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, ki jih niso sprejeli delavci v temeljni organizaciji z referendumom. V postopku za oceno takih samoupravnih splošnih aktov se organizacije združenega dela več- V____________________________________________________________ krat sklicujejo na to, da so tak način sprejemanja teh aktov (npr. na zborih delavcev ali v delavskem svetu) določili delavci v statutu. P ti tem se sklicujejo na zakonsko določbo, po kateri samoupravni sporazum in statut določata, kateri samoupravni splošni akti morajo biti sprejeti v organizaciji združenega dela, ter, kdo jih sprejema in po kakšnem postopku. Vendar morajo delavci ob sprejemanju statuta in ob določanju postopkov za sprejem svojih samoupravnih splošnih aktov upoštevati določbo 463. člena ZZD, ki jo statut organizacije združenega dela ne more spremeniti. STATUS DELAVCA V ZDRUŽENEM DELU Ustavno sodišče je razveljavilo določbo samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev temeljne organizacije, ki je določala, da so nekateri delavci, ki so sicer stalno delali z družbenimi sredstvi, s temeljno organizacijo v pogodbenem razmerju. S tako ureditvijo je bil tem delavcem odvzet status delavca v delovnem razmerju, njihove pravice in obveznosti pa opredeljene kot pogodbeno razmerje, to se pravi v bistvu kot mezdni delovni odnos, čeprav so delali s sredstvi v družbeni lastnini in opravljali svoja dela in naloge trajno na posebej predvidenih delovnih mestih v organizaciji združenega dela. POSEBNI POGOJI ZA OPRAVLJANJE DELOVNIH NALOG Ustavno sodišče se je pri svojem delu srečalo z vprašanjem moralnopolitične primernosti, ki je v zvezi z zaposlovanjem določena v nekaterih samoupravnih splošnih aktih kot formalnopravni pogoj za opravljanje določenih del in nalog. Sama vsebina tega pogoja v teh določbah ni natančneje opredeljena, kar lahko že samo po sebi vodi do arbitrarnosti pri odločanju in s tem do kršitve pravice občana do dela. Praksa tudi kaže, da se za ta pogoj zahteva dokaj široko in pri različnih delih in opravilih. Take določbe o moralno-politični primernosti kot posebnem pogoju za sklenitev delovnega razmerja so vprašljive glede na določbe ustave, zakona o združenem delu in zakona o temeljih sistema državne uprave. Ustavno sodišče je ocenjevalo tudi samoupravne splošne akte temeljnih organizacij v sestavi večje delovne organizacije, v katerih je bil določen spol občana kot poseben pogoj za delo na vsakem delovnem \ mestu. Ustavno sodišče je ugotovilo, da te določbe kršijo ustavno načelo o svobodi dela ter z ustavo zagotovljene pravice občanov, da so-/ enaki v pravicah in dolžnostih ne glede na spol. Le za posamezna delovna mesta, na katerih se pretežno opravljajo taka dela, ki lahko škodljivo, in s povečano nevarnostjo vplivajo na zdravje in življenje ženske glede na njeno materinsko funkcijo, se v skladu s predpisi določi s samoupravnim splošnim aktom, da jih ženske ne smejo zasedati. Vsako omejevanje zaposlovanja žensk preko zakonitega okvira njihovega posebnega varstva pa preprečuje uresničitev načela o svobodi dela in pomeni diskriminacijo žensk pri zaposlovanju. TRAJANJE DELOVNEGA ČASA Trajanje delovnega časa omejujeta ustava in zakon na 42 ur tedensko. Primere, ko se sme uvesti za omejeno dobo delo daljše od 42 ur tedensko, je določil republiški zakon o delovnih razmerjih. V 82. členu je predvidel možnost, da se v določenih primerih za posamezne dejavnosti v skladu z zakoni določijo še drugi primeri, dela v podaljšanem času, tj. dela, ki traja dalj od 42 ur tedensko. V praksi so to določbo zakona o delovnih razmerjih ponekod razlagali tako, da je že s to določbo dana zakonska podlaga za uvajanje dela v podaljšanem delovnem času ter so kot tako delo uvedli delo v dežurni službi in sicer za neomejeno dobo. Ustavno sodišče je zadevne določbe v samoupravnih splošnih aktih razveljavilo. Določbo 82. člena zakona o delovnih razmerjih je treba razumeti le kot napotilo na posebne republiške zakone, ki bodo določili in uredili konkretne primere dela v podaljšanem delovnem času za omejeno dobo v skladu s specifiko posameznih področij. VREDNOTENJE DELA Precej pobud in predlogov za oceno ustavnosti in zakonitosti se nanaša na. samoupravne splošne akte s področja delitve osebnih dohodkov (84). Najpogosteje so bile izpodbijane določbe, po katerih seje ne glede na rezultate dela delavcem pavšalno zmanjševal osebni dohodek zato, ker niso dosegli zahtevane strokovne izobrazbe oziroma strokovnih izkušenj (34). Izpodbijane so bile tudi določbe o različnih stimulativnih dodatkih oziroma odbitkih. Ustavno sodišče je ugotavljalo, da v obravnavanih samoupravnih splošnih aktih poleg že navedenega niso bile hkrati l^lc !9ar 'eitv C °Pr; Mn teia Heia K; Sarti, HrUj 1 niev Mb P k 0Pn taki Kr tani | taat; Ml ! v tanj taar tam lih Ni N j. e hve Nela N N :!’ L k- predsednica sindikata Magda cije vložili preko 2 stari milijardi di- n' L^; sekretar ZK Gabrijel Dobrila in narjev. Temu primerno je naraščala ji TrviP^k mladinske organizacije v tudi proizvodnja, saj je znašala leta 10ZD Boris Jerič S strani DO na ---------- Delovna organizacija Iskra-Avtoelektrika ima 10 temeljnih organizacij združenega dela. V njenem sestavu je sedem proizvodnih TOZD in tri ^proizvodne. Ker velja obisk družbenopolitičnih delavcev SOZD Iskra v tem in prihodnjem tednu ,,primorskemu bazenu", obisku TOZD v Avto-elektriki, ko so se v petek, 25. maja mudili v Šempetru pri Gorici predsednik 10 KOOS Janez Kem, predsednik DS SOZD Otmar Zorn, predsednik j*0 ZSMS Avguštin Ciuha, predsednik odbora za samoupravljanje Jože Čebela, sekretar DPO Miloš Pavlica ter odgovorni urednik glasila Iskra Dušan Željeznov. V dvorani delavskega samoupravljanja so jih pričakali predstavniki dveh proizvodnih TOZD, in sicer iz tovarne generatorjev in elektronike ter iz tovarne velikih zaganjalnikov. Po razgovorih s predstav-niki teh dveh TOZD pa so predstavniki tovarne malih zaganjalnikov seznanili goste s težavami in uspehi njihove TOZD. j? tovame generatorjev in elektro- Ijiti povpraševanje, k temu pa je v J° se udeležili pogovorov pred-' veliki meri prispevala nabava investi-DS Boris Pregelj, direktor Peter cijske opreme, saj so za tekoče investi- j yZD Boris Jerič. S strani DO pa Prisostvoval pogovorom s predstav-q vseh treh TOZD predsednik Zr -mago Lasič. It^KNA GE leKtronike GENERATORJEV IN ;]• io u- gARNA *v boljšo predstavo, za čim po-Ij jšo sliko o naši TOZD, bi vam o- E Z besedami predstavil naš et ijetek 'n seveda naše nadaljnje usme-,ja sie i,n cilje h katerim težimo", je •c, ir i spregovoril direktor Peter Sek- Spomnil se je na „težke dni", en LSo j'h takrat imenovali delavci in Ei 'v tej tovarni, ko je prišlo do o- i Ve» da prenesejo dva proizvod- flj. i Pjngrama v manj razvito področje iin rnje °bčine: vžigalno tuljavo v ;tj. • % magnetni vžigalnik v Tolmin. E ° veliki spremembi, kljub dvoja |tr „kaj pa bomo delali, od česa )V. živeli", je čas pokazal svoje, ilo lii ločitev je bila pravilna, saj so af. Lv tej TOZD prisdjeni nadaljevati jj0 pni in obetajoči program proiz-sj. ne alternatorjev, še nadalje regula-... Fv in najmodernejšega krika proiz-b pe: elektronike. Ze takrat, ob psu teh dveh proizvodnih progra-r sb bili namreč pod velikim pri-jfn, zagotoviti čimveč alternator-. ‘n elektronskih regulatorjev na Pe, proizvajalcem avtomobilov. Z ’ '^irti trudom jim je uspelo zadovo- 1975 - ovrednotena po stalnih cenah 6,8 st. milijarde, lani pa že 14 st. milijard, indeks 214. Zaposlovanje pa se jeu od 215 povečalo na 292 delavcev. Jasno, da to kaže na precej dinamičen razvoj še posebno, če upoštevamo, da je to „ženska“ TOZD, kije pogojena s takimi ali drugačnimi problemi, ki se v taki skupnosti pojavljajo. Za tako velik trend povečanja proizvodnje, ki je predviden tudi v naslednjem obdobju, pa ni možno računati brez ustreznih prostorov. S to problematiko se v tej TOZD srečujejo že zelo dolgo, zato so že pripravili, „mini“ investicijski elaborat, ki bi vsaj delno poizkušal rešiti razširitev prepotrebnih obstoječih prostorov. Že v naslednjem letu nameravajo zgraditi prizidek k obstoječim prostorom, letos pa bodo pristopili h kompletnemu elaboratu za izgradnjo novih prostorov za elektroniko in alternator- je. Načrti v tovarni generatorjev in elektronike so daljnosežni, saj daje njihov proizvodni program zagotovilo o pravilni usmeritvi, ta proizvodni program pa je plod naporov petletnega trdnega dela in tesnega sodelovanja predvsem s TOZD - Inštitut za avtoelektriko. eno verificiranih kriterijev o tem, kje in kako naj se ugotavlja izpol-()J'anie pogoja delavčeve strokovne izobrazbe oziroma z delom pri-Jisne delovne zmožnosti za opravljanje določenih del in nalog, jih °c'0*3no vprašanje se pojavlja v zvezi z nagrajevanjem tudi na področ-1 na katerih je strokovna izobrazba z zakonom določena kot pogoj za Povijanje istih del oziroma nalog se zato delavci soočajo z vprašanjem/ ^ 0 vključevati strokovno izobrazbo in delovno zmožnost v elemente Vary evania- čeprav so v novejših samoupravnih splošnih aktih izobliko-. 1 Postopki za ugotavljanje uspešnosti učiteljevega dela, pa proble-I i,J*a' izhajajoča iz zakonske določitve dveh ali več stopenj strokovne | °razbe ostaja A več ali manj odprta. L ; samoupravni praksi je vsekakor treba doseči, da bodo pri nagraje-lu po delu strokovna izobrazba, oz. strokovna usposobljenost in L nle za delo povezani z rezultati dela posameznika in njegovim prispev-Lj’1 k rezultatom dela celote. Še posebej znotraj posameznih izobrazbe-L skupin je treba mnogo bolj diferencirati nagrajevanje po delu na ^alagi dejanske zahtevnosti del in nalog, doseženih rezultatov in pri- j Čsprav se med delavci v združenem delu utrjuje spoznanje, da pripada sntivni dejavnosti pomembno mesto pri povečevanju produktivnosti . a 'n doseganju večjega dohodka v združenem delu, to spoznanje v °upravnih splošnih aktih in neposredni praksi še ni dobilo povsod a mesta. Tako se v samoupravnih splošnih aktih ponekod še vedno ohranjajo določbe, ki omejujejo odškodnino ali nagrado za izKoriščanje tehnične izboljšave ali koristnega predloga z vnaprej določenim zgornjim limitom. To je v neskladju z ustavnimi določbami, po katerih ima delavec pravico do osebnega dohodka, ki v skladu z načelom delitve po delu ustreza rezultatom njegovega dela in osebnemu prispevku, ki ga je s svojim živim in minulim delom dal k povečanju dohodka temeljne organizacije združenega dela. V nasprotju je tudi s tistimi določbami zakona, na podlagi katerih ima avtor pravico do pravične odškodnine, ki se odmerja glede na tehnični in gospodarski pomen tehnične izboljšave, obseg in trajanje izkoriščanja ter nje koristi in glede na osebni prispevek avtorja pri realizaciji tehnične izboljšave. Vnaprejšnje omejevanje odškodnine oziroma nagrade tudi destimulativno vpliva na inovacijske pobude delavcev v združenem delu. Kakega vidnejšega napredka ne moremo ugotoviti na področju vrednotenja minulega dela, kjer je še vedno poglavitno in večinoma tudi edino merilo dosežena delovna doba. Vendar je v nekaterih samoupravnih splošnih aktih opaziti prizadevanja, da bi nagrajevanje minulega dela po delovni dobi presegli in ga uredili v odvisnosti od sredstev, ki so jih delavci vložili v svojo ali drugo temeljno organizacijo na podlagi vsakoletnega razporejanja in uspešnosti gospodarjenja s temi sredstvi. POVRAČILO ZA ŠTUDIJ OB DELU Ob obravnavanju pobud za oceno samoupravnih splošnih aktov, s katerimi je uvedeno plačevanje šolnine za študij ob delu, je ustanovno sodišče ugotovilo da večina vzgojnoizobraževalnih organizacij na področju usmerjenega izobraževanja zaračunava svoje storitve v zvezi z izvajanjem tega študija v obliki šolnin učencem, študentom oziroma organizacijam združenega dela, kjer so ti v delovnem razmerju. V primerih, ki jih je obravnavalo ustavno sodišče, so višino teh povračil določale same vzgojno-izobraževalne organizacije, ne da bi o oblikovanju programov za razvoj izobraževalne dejavnosti študija ob delu in o usklajevanju programov tega izobraževanja skupno odločali uporabniki in izvajalci storitev v izobraževalni skupnosti. V tej skupnosti tudi niso oblikovali politike na tem področju in tudi niso določali enotnih osnov in meril za oblikovanje cen in stroškov ter standardov in normativov za opravljanje te oblike izobraževanja v smislu ustavnih in zakonskih določil in tudi že sklenjenih samoupravnih splošnih aktov v okviru samoupravne interesne skupnosti. O problemu je ustavno sodišče obvestilo republiško skupščino. V obvestilu je poudarjeno, da kljub vse večjemu družbenopolitičnemu pomenu in vlogi izobraževanja ob delu v sistemu vzgoje in izobraževanja občanov in delovnih ljudi, ostaja financiranje te oblike izobraževanja zunaj sistemske ureditve in je prepuščeno enostranskemu urejanju posameznih vzgojno-izobraževalnih organizacij. Po mnenju komisije je Skupščina SR Slovenije za proučitev samoupravnih sporazumov in statutov visokošolskih organizacij, ki sta ga v 1977. letu sprejela kot svoje stališče tudi Zbor združenega dela in Zbor občin, v bistvu ne bi smelo biti razlike med rednim študijem in študijem ob delu, ker gre v obeh primerih za menjavo dela bodisi v okviru ustreznih izobraževalnih skupnosti bodisi neposredno z združenim delom. Tudi v nekaterih drugih dokumentih so prišla do izraza stališča, da jeza uresničevanje celovitega in povezanega sistema vzgoje in izobraževanja na novih temeljih treba dosledno vzpostavljati samoupravne odnose svobodne menjave dela in zagotoviti financiranje usmerjenega izobraževanja, v katerem bo samoupravno družbeno planiranje vzgojnoizobraževalnih potreb in interesov temelj tudi za samoupravno sporazumevanje o izobraževalnih programih in za samoupravno sporazumevanje o vrednotenju teh programov v procesu svobodne menjave dela neposredno in v samoupravnih interesnih skupnostih ter prek njih. Tudi po sklepih, ki so bili sprejeti na VII. kongresu ZKS, mora usklajevanje in oblikovanje izobraževalnih potreb in interesov potekati v organizacijah združenega dela in v izobraževalnih skupnostih. Iz zadev, ki jih je obravnavalo ustavno sodišče, je razvidno, da se pri uresničevanju načel o svobodni menjavi dela uveljavlja na navedenem področju praksa, ki ni v skladu z ustavo in zakonom o združenem delu. Odpiha pa se tudi problem, ali so obstoječe rešitve glede povračil za študij ob delu, ki so v praksi zelo različne, v skladu z ustavno zagotovljeno pravico občanov, da pod enakimi z zakonom določenimi pogoji pridobivajo znanje in strokovno izobrazbo na vseh stopnjah izobraževanja, v vseh vrstah šol in v drugih vzgojnoizobraževalnih organizacijah. INDUSTRIJA AVTOELEKTRIČNIH IZDELKOV 0 USPEHIH HM TEŽAVAH V TREH TOZD AVTOELEKTRIKE (Nadaljevanje s 3. strani) sem možno s sedanjo organiziranostjo, kadrom, 412 zaposlenimi in s pripadajočimi delovnimi sredstvi doseči uspešno poslovanje. Vendar je izhodiščna problematika te TOZD njena poslovnost, ki se začenja v letu konstituiranja temeljnih organizacij, to pa je problematika doseganja objektivnih cen izdelkov, ki jih taka tovarna izdeluje na najvišji stopnji tehnologije. Kljub proizvodnji, ki1 je na visoki stopnji razvoja, so njihovi izdelki pri ,£rveni zastavi" , IMV in 21. maju Beograd nepriznani, posledica tega pa so nizke cene. S kupci malih zaganjalnikov, predvsem s „Crveno zastavo", so imeli že številne razgovore, vendar je njihov odgovor in odnos praktično družbeno nesprejemljiv. Prav zaradi takih odnosov, zaradi nepriznanih cen, saj prodajajo izdelke pod lastno ceno, so v tovarni malih zaganjalnikov pred začetkom težke odločitve, ki bo vsekakor okarakte-rizirana kot politična akcija, da zaustavijo dobave zaganjalnikov jugoslovanskemu gigantu avtomobilov ,,Crveni zastavi". Delavci tovarne malih zaganjalnikov morajo doseči vsaj priznanje lastnih cen, saj prodajajo izdelke za eno tretjino pod lastno ceno. Že v letošnjem letu bi namreč zaključili prvo četrtletje brez izgube, če bi imeli priznano samo lastno ceno izdelka! Resnost tega problema ogroža seveda tudi druge TOZD v Avtoelektri-ki, saj so vezani na komplementarnost proizvodnje. Zavodom „Crvene zastave" namreč ne zadostuje le vžigalna tuljava iz bovške tovarne in regulator ter altemator iz tovarne generatorjev. Avtomobil brez zaganjalnika je seveda nekompleten. Že v prihodnjem tednu (ko bomo brali te vrstice lahko že upamo, da bodo problem rešili) pričakujejo obisk predstavnikov „Crvene zastave" prav po vprašanju cen, s problematiko pa so seznanili tudi republiški svet zveze sindikatov Slovenije ter jih prosili za pomoč. Tudi sami so se močno zavzeli za izboljšanje stanja, saj so na zadnjem DS in zbom delovnih ljudi sprejeli tri pomembne odločitve. Na prvo mesto so postavili izboljšanje poslovnosti, tipizacijo in standardizacijo izdelkov, kjer naj bi prišli na tri različne izvedbe, kar bi omogočilo velike serije ter iskanje notranjih rezerv, reorganizacije in dvig kvalitete. Seveda stremijo po čimvečjem izvozu, dosedanjih 45 % je namreč še vedno malo še posebno zato, ker izvažajo potom ..Cimosa", koristi od izvoza pa se akumulirajo v Cimosu. Tudi vse uružbenopolitičhe organizacije so posvetile naštetim problemom vso pozornost in potrdile to težko sprejemljivo odločitev — ustavitev dobav. Družbenopolitični delavci SOZD Iskra so obljubili, da se bodo po vseh močeh poizkušali zavzeti za odpravo tega težkega položaja 412 zaposlenih. Le-ti namreč delajo z isto ali še z večjo zagnanostjo kot v ostalih TOZD, oz. kot zaposleni v „Crveni zastavi", vendar so take velike razlike v izplačevanju OD za našo družbo nesprejemljive. Na pobudo predsednika OOS Fabjana Vičiča je predsednik Janez Kern sprejel predlog, da bo sindikat SOZD Iskra organiziral skupni sestanek s sindikalnimi delavci zavodov „Crvena zastava" in jim pre-dočil nastali problem, saj je ena bistvenih nalog sindikata ohranjati in dajati pobudo v smislu razreševanja problemov, za katere so delavci v TOZD najmanj krivi. Marko Rakušček Inovacijska veriga — pomembno priznanje Inovacijska veriga, znak priznanja za uspešni prenos raz-iskovalnega dosežka v proizvodnjo. Ob razstavi inovacije — združeno delo 79 v Ljubljani. Priznanje je v imenu delovne skupine prejel Ivan Kodrič kot nosilec razvojno — raziskovalne naloge. Tak napis je postavljen ob lični ve rigi, ki krasi vitrine v dvorani delavske ga samoupravljanja v novogoriški Avtoelektriki. Da ne bi ostali samo pri tej goli informaciji, ki pomeni nekaj več, ki razkriva prehojeno pot od neke zamisli do izvedbe in prenosa v proizvodnjo, smo poiskali inovatorja Iva Kodriča, zaposlenega v TOZD — Tovarni delovnih sredstev, ki je najzaslužnejši, da je ta veliki znak priznanja našel letos svoje mesto v Avtoelek-. triki. Ivo Kodrič se je letos udeležil razstave, ki jo že tretje leto prirejata raziskovalna skupnost Slovenije in Ljubljanska banka. To je razstava domačih dosežkov raziskovalnega dela - inovacij, ki so bile v preteklem letu uresničene v okviru dogovora o skupnem, financiranju vključevanja domačih inovacij — raziskovalnih dosežkov v proizvodnjo in delovne procese, ki prispevajo k povečanju družbene produktivnosti dela. - Z Ivom Kodričem se je prijetno pogovarjati. Kljub temu, da ga lahko označimo kot „velikega moža", ne kaže tiste nedostopnosti, ki je v dandanašnjem času pri mnogih kar preveč prisotna. Kljub obilici dela, je rad ustregel naši prošnji in podal nekaj zanimivih odgovorov na naša vprašanja. Inovator Ivo Kodrič. hodno opravili prilagoditev te zahtevne tehnologije domačim razmeram. Slovenske železarne so v sodelovanju z nami osvojile proizvodnjo primernega vhodnega materiala — jekla za masivno preoblikovanje, uvedli smo uporabo domačih hitro-reznih jekel za izdelavo zahtevnih orodij in pritegnili širši krog sodelavcev k osvajanju proizvodnje primernih delov za male zaganjalnike. dela sodelovali kolegi iz TOZD -Tovarna malih zaganjalnikov, proizvodnje TOZD — Tovarna delovnih sredstev, ter TOZD Inštitut za avto-elektriko. „Zajednica jugoslovanskih nau' -istraživačkih institucija proizvoi dno mašinstva" priredi vsako leto posv< iel0'! Iz tvojega pripovedovanja torej vidimo, da je ta inovacija plod domačega znanja in izkušenj? Da, res je. Prav na podlagi domačega znanja in izkušenj smo razvili, projektirali in preizkusili v proizvodnji ter končno prilagodili vsem zahtevam za to tehnologijo primerne sestavne dele velikega zaganjalnika, postopke izdelave zanje in orodja za hladno preoblikovanje teh delov. Pri uvedbi te tehnologije, kjer je prav naša delovna organizacija vodilna v Jugoslaviji, so v okviru dobro utečenega skupinskega Ob vsem tem pa vsekakor ne smemo pozabiti, da se jeza tako zvrst tehnologije določila prav investicijska skupina za izgradnjo TOZD — Tovarna malih zaganjalnikov, ki je nosila odgovornost za start, kljub temu, da so takrat mnogi ..prerokovali", da je taka novost preuranjena. Danes pa vidimo, da je bila takratna odločitev pravilna, veliko zaslugo za to pa gre pripisati prav tej skupini. Vzporedno s tem, skozi to nalogo pa je prišlo tudi do odličnega in tesnega sodelovanja s katedro za tehnologijo pii fakulteti za strojništvo v Ljubljani. vanje jugoslovanskih strojnik0'. Lansko leto je bilo to posvetovanj6 Mariboru, letos pa bo v Banja lulls kjer bom sodeloval s prispevkom, področja hladnega preoblikovanja1' posvetovanje je vsakoletni prm" dosežkov jugoslovanskega strojni^3’ ki je organizirano na najvišjem juC slovanskem nivoju, saj se ga udeiež1) j res najpomembnejše institucije s P0 dračja strojništva in industrije. In kaj pomeni inovacijska veriga, ki8' jo prejel v Ljubljani na razstavi? Mislim, da je to priznanje, ki ga ič prejela naša delovna organizacija, 1° gična posledica \sestranski podp0ll Razstava o kateri sva govorila, je bila republiškega značaja. Kaj pa v jugo slovanskem merilu, je omogočen prikaz najnovejših dosežkov? ter velikim vlaganjem v razvoja0 raziskovalno delo, za katerega se f | celoten kolektiv Iskre — Avtoelektm1 zavestno odločil. J Marko Rakuši ISKRA COMMERCE, LJUBLJANA Sodobnejše obvladovanje izvoznega poslovanja merce Stanko Blaj, zlasti pa njen P0 datek, da v temeljni organizaciji ^ nanji trg v zadnjem letu dni niso sp|c jeli v Zvezo komunistov niti ene im. dinke ali mladinca, nas je vzpodbud Poročali smo že o prvem seminarju, ki je bil pred dnevi v okviru projekta ISIP — Informacijskega sistema izvoznega poslovanja v Iskrini poslovni stavbi v Ljubljani. Seminar je bil namenjen predvsem problematiki infonnacijskega sistema v poslovnem sistemu. O tem je številnim udeležencem iz Iskre, Gorenja, Slovenijalesa in Krke, torej članicam projekta, spregovoril profesor ljubljanske Ekonomske fakultete dr. Ivan Turk. Ob tem je treba takoj poudariti, da je osnovni cilj projekta izdelati univerzalni model za vso Slovenijo, torej model, ki bi ga lahko uporabljale vse izvozno usmerjene delavne organizacije. Žal stojijo pred projektom številni problemi, glavni pa je v pomanjkanju kadrov. za manjšo anketo med predsednik osnovnih mladinskih organizacij P1 temeljnih organizacijah. Končni cilj projekta ISIP je izdelati in vpeljati model kompleksnega računalniškega spremljanja izvoznega procesa z naslednjimi grobimi fazami Pobudnik za uresničitev projekta _ izdelavo organizacijske rešitve za Glede na to informacijo smo n*6’ nili, da je Zunanji trg „najbolj kd11 čen", pozneje pa se je izkazalo, da' tej svoji neaktivnosti ni osamljen. Vi Zunanjem trgu v zadnjem obdobf resnično niso sprejeli v ZK nobeni; mladega aktivista, prav te dni pa sc nekateri mladinci že dobiU prijavni61, za sprejem v to organizacijo. _---------- r-j-—-- - iz.uciavu uigaiiizacijsjcc icsnvc z.a Predsednik 00 ZSMS v TO# ISIP je bila Iskrina delovna organiza- paketno (batch) in terminalno obde- Domači trg Marko Vovk je poved&H Hia TcVra rnmmPrr-P Vi q tPm nrn. ^ izdelav0 programskega paketa ^ “ 7V H ter vpeljavo in ovrednotenjem rešitve. Nam lahko podrobneje opišeš, kaj pomeni hladno preoblikovanje delov, karakteristiko inovacije? Hladno preoblikovanje delov iz jekla je pri nas novost in prav zaradi tega je sorazmerno premalo uvedeno, čeprav so posebno v tistih TOZD, kjer imajo velikoserijsko proizvodnjo očitne prednosti takih postopkov pred klasičnimi postopki z odrezo-vanjem delcev. Nasprotno pa je v svetu, kjer smatrajo hladno preoblikovanje za vrhunsko tehnologijo zlasti zaradi vehkega prihranka surovin, zvišanja produktivnosti dela in nižje cene proizvoda ter prihranka na energiji. Pri nas, v naši DO smo na podlagi dosegljivih podatkov in izkušenj pred- cija Iskra Commerce, ki se s tem projektom dejansko ukvarja že od maja leta 1976. V ta namen je bila ustanovila posebno projektno skupino, v kateri so bili predstavniki različnih organizacijskih enot v IC ter dva zunanja sodelavca. Njihova naloga je bila — boljše in sodobnejše obvladovanje izvoznega poslovanja. Ta projektna skupina je delovala do jeseni leta 1977. Takrat je bil projekt organizacijsko načelno rešen, kar pa še ni pomenilo, da je bila naloga tudi v celoti izvedena na računalniku. Glede na to, da je informacijski sistem izvoznega poslovanja splošen problem, so se za novosti v Iskri Commerce začele zanimati tudi nekatere druge delovne organizacije, zlasti tiste, ki so močno izvozno usmerjene. Prav ta interes več delovnih organizacij z različnim pristopom do izvozne dejavnosti, je terjal enoten pristop k računalniškemu obvladovanju izvoznega poslovanja, pri čemer naj bi z -združenimi močmi lažje, hitreje, bolje in ceneje reševali izvozno problematiko. V prizadevanju za uporabo računalnika v izvoznem poslovanju in s tem za posodobitev informacijskega sistema izvoznega poslovanja se je Iskra Commerce začela najprej dogovarjati z Visoko šolo za organizacijo dela iz Kranja, ki deluje v okvira mariborske univerze. Pozneje so se projektu pridružile še delovne organizacije Emona—Commerce iz Ljubljane, Krka iz Novega mesta, Slovenijales iz Ljubljane in Uniteks. Od prvotnih ustanoviteljev projekta ISIP so zdaj ostale le še Iskra Commerce, Slovenijales in Krka. Uniteks in Emona-Commerce sta sodelovanje v projektu odpovedala zaradi lastnih kadrovskih problemov ker nimajo strokovnjakov, ki bi se ukvarjali s problematiko informacijskega sistema izvoznega poslovanja. Novi član projekta je postalo Velenjsko Gorenje. Da bi delo potekalo hitreje in strokovneje, so v okviru projekta oblikovali štiri delovne skupine — širšo in ožjo projektno skupino, vodstvo projekta in posvetovalno skupino. O svojem delovanju je ožja projektna skupina obvestila tudi Narodno banko Slovenije, republiško Samoupravno interesno skupnost za ekonomske odnose s tujino, Carinarnico, Ljubljansko banko, Zavod za statistiko in druge. Vsi so pokazali za projekt izredno zanimanje, hkrati pa bili tudi prijetno presenečeni, saj doslej te problematike niso reševali skupaj z združenim delom. Projekt ISIP bodo delovne organizacije — članice izvajale postopoma. V okviru prve faze bodo izdelale grobo analizo stanja organiziranosti in obsega izvoznega poslovanja ter uporabo računalnika v izvoznem poslovanju pri vsaki od sodelujočih delovnih organizacij. Pomembno nalogo so zaupale tudi Visoki šoli za organizacijo dela, ki bo izdelala poročilo o analizi stanja. Le-to bi bilo izhodišče za izdelavo nadaljnjega akcijskega programa za izgradnjo informacijskega sistema izvoznega poslovanja. Lado Drobež da je ZK trenutno šest mladih delavk delavcev iz te temeljne organizacije-' ZK lani niso sprejeli nobenega, te ^ pa poteka akcija za sprejem v ZK. ti podatki veljajo za vodstvi direM maloprodaje in domače nabave ter ^ Iskrino Ljubljansko trgovino. Poda1' kov, koliko mladih je v zvezi kom11' nistov iz Iskrinih filial, v Ljubljani111 vedo. V TOZD Servis so v minulih dve'1 letih sprejeli v ZK dva mladinca, leto! pa bodo verjetno še dva. V TOZD # stopastva so v ZK trije mladi aktivi^ V tem kolektivu bodo letos sprejeli ’ zvezo komunistov skupno 10 deM cev, od tega več kot polovico mlad v1 Podobno kot v Zastopstvih, so tudi1 Marketingu le trije mladinci člaF Zveze komunistov. Na Tržaški pravi]0 da je Marketing „bolj star" kolektiv A zato letos novih mladih članov v #| najverjetneje ne bodo sprejemali. V Delovni skupnosti skupnih sli# IC je položaj nekohko boljši, čepfa' se iz leta v leto slabša: leta 1976 sprejeli v ZK šest mladih, leto pozn6]’, tri, lani pa le še enega. Kako bo leto8 ne vedo. In kdo je odgovoren za takš6" resnično katastrofalen podatek o sprč jemanju mladih v zvezo komunistov' Iskri Commerce? Je to (ne)aktivno$l mladih ali organizacije zveze kom11’ nistov? Koliko mladih v ZK? Intervju z novo predsednico Koordinacijskega sveta ZSMS Iskra Com- Morda je eden od problemov ! tem, da starejši sodelavci-komuni*11 mladim ne pomagajo po družben0’ politični plati, tisti mladi aktivisti, k pa bi se radi sami vključili v organ1’ zacijo zveze komunistov, vanjo ze*° težko najdejo pot. Lado Drob61 S kakšno inovacijo si sodeloval na razstavi? Na tej tradicionalni razstavi sem letos sodeloval z inovacijsko nalogo s področja hladnega preoblikovanja delov za velike in male zaganjalnike. To nalogo imam prijavljeno na republiški raziskovalni skupnosti, Ljubljanska banka pa je povabila k sodelovanju na razstavo 30 najzanimivejših in najbolj uspelih prijavljenih nalog predvsem z vidika uspešne realizacije prenosa v prakso. I $ de P or so K St: P: B: sk Jc 'M Iv A R P. 14 Z ki k n; n P n č č v Inovacijska veriga - pomembno priznanje. Se s sejma tehnike v Beogradu: največ zanimanja so vzbudili Iskrini izdelki široke potrošnje. č r \ l J h 3 e ■ i i i ■ i INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE Proslava ob jubileju stikalne tehnike Delavci Iskrine Tovarne stikal, ene izmed temeljnih organizacij združenega dela DO Iskre Elektromehanike, so se 18. maja letos zbrali v dvorani Telekomunikacij na proslavi 30-letnice dejavnosti stikalne tehnike. Vse delavce temeljne organizacije in vabljene goste je pozdravil predsednik DS Janez Omejc. O razvoju in vlogi proizvodnje stikal v Iskri je govoril Peter Kobal, direktor TOZD Stikala, nakar so zbranim delavcem čestitali k jubileju Aleksander Mihev, predsednik kolegijskega poslovodnega organa DO Elektromehanike, Jože Hujs, predsednik poslovodnega kolegija SOZD Iskra in Stane Božič, predsednik skupščine občine Kranj. Petindvajsetim najbolj zaslužnim delavcem Tovarne stikal so bila ob tej Priliki podeljena priznanja temeljne °rganizacije in štiri priznanja Iskre, ki so jih prejeli: Peter Kobal, Rudi Kolman, Janez Žepič in Tovarna stikal. Priznanja temeljne organizacije Pa so prejeli: Nežka Ažman, Martin Balažič, Martina Brezar, Peter Josev-ski, Jože Kalan, Viktor Košir, st., Jožefa Kranjc, Miro Križaj, Vinko Marolt, Zdravko Pagon, Milan Pečnik, Ivo Perkovič, Ana Petrič, Ema Pirnat, Anton Pristov, Marija Reija, Peter Repnik, Edo Rozman, Janez Rozman, Peter Smuk, Meri Škulj, Frida Vreček, Marija Zevnik, Franc Ziherl in Janez Zupan. Po končani slovesnosti je bil krajši kulturni program, v katerem sta sodelovala MPZ Iskra in recitatorska skupina Iskre, ob koncu pa še pogostitev in nastop ansambla Nika Kraigherja s Pevcem Francem Koširjem. Ob zvokih narodne glasbe se je srečanje zaključilo v prijetnem vzdušju. Po proslavi smo štiri dolgoletne člane kolektiva Stikal povprašali o vtisih ob prehojeni poti. EDVARD ROZMAN, vodja pomožne orodjarne „Imam lepe spomine na razvoj Tovarne stikal, v kateri delam že od samega začetka. Leta 1950 sem se Zaposlil v razvoju. Začel sem z delom na prototipih stikal, ki smo jih tedaj Pričeli uvajati v proizvodnjo. Kasneje sem se vključil v proizvodnjo. Tu delam še sedaj kot vodja orodjarne. Vzporedno z razvojem so seveda rasli tudi problemi, zato so bile tudi Pri izdelavi orodij potrebne velike spremembe. Tehnologija je hitro napredovala. Na začetku smo bili v orodjarni le trije, sedaj nas je 26. Želim, da bi naša dejavnost imela v prihodnje še več uspehov. Ce bomo imeli več možnosti za nakup sodobne opreme in strojev, uspeh ne bo izostal, saj so naši orodjarji dobri in sposobni delavci," je s ponosom zaključil Edo Rozman. Na koncu je še dodal, da si zelo želi, da bi zdrav in zadovoljen dočakal nadaljnjih devet let, kolikor mu še manjka do upokojitve ter da bi se kmalu selili v nove proizvodne prostore. RŽEN LEOPOLDINA, Kontrola stikal „Tukaj delam že 17 let, prej sem bila zaposlena v tekstilni tovarni Špik. Z delom v Iskri sem veliko bolj zadovoljna. Delo, ki ga opravljamo v kontroli stikal je dokaj zahtevno, precej trpijo oči — razsvetljava žal ni najboljša, malo moti tudi hrup. Morda bo bolje v prostorih sedanje TOZD TEA, kamor se bomo kmalu preselili, da bomo spet v skupnih prostorih. Proslave ob našem 30-letnem jubileju se žal nisem mogla udeležiti, sodelavke pa so mi povedale, da je bila dobro pripravljena, vzdušje na njej pa prav prijetno. Želim, da bi se Tovarna stikal še naprej tako uspešno razvijala. Morali bomo skrbeti za bolj enakomeren potek proizvodnje, da proti koncu mesesa ne bo toUko dela in nadur." Dodala je še nekaj pripomb v zvezi z nagrajevanjem. Meni namreč, da so OD za tako zahtevno delo prenizki. O teh vprašanjih se bodo še pogovarjali na sindikalni skupini, kjer bodo poskušali razčistiti tudi te nejasnosti. MARIJA REUA, montaža stikal „Tudi jaz sem prej delala v tovarni Špik, tukaj pa sem že 14 let. Imela sem veselje do šiviljskega dela in mi je včasih še hudo, da sem morala spremeniti poklic. Vendar sem tudi s tem delom, ki ga vsa leta opravljam v Iskri, zadovoljna. Spremembe, ki nam jih je prinesel nagel in uspešen razvoj Tovarne stikal. hkro Elektromehaniko v Kranju je v torek obiskala skupina predstavnikov prodajne mreže Perlesa. V Savski loki so jih sprejeli predstavniki DO in TOZD ERO in jim razkazali proizvodne prostore, nato pa so si ogledali še tovarni na Laborah, kjer so se pogovarjali o organiziranosti kranjske Iskre in o sodelovanju sPerlesom Predvajali so ,-m tudi filma o Iskri in TOZD ERO. so velike, posebno z optimizacijo naprav in dela v montaži. Najbolj si želim, da bi si lahko zagotavljali dobro preskrbo z materialom in s tem dobro izpolnjevali zastavljene cilje. Tako bo lahko tudi naš dohodek večji. Veste, najbolj me moti, nekvahteten material, ker takrat težje dosegamo normo. Vsem želim veliko uspehov pri nadaljnjem delu v kolektivu. VINKO MAROLT, vodja proizvodnje „Prihodnje leto bo 30 let, od kar sem v Iskri. Začel sem v kino oddelku, kasneje sem delal v splošni montaži, kjer smo poleg drugih izdelkov proizvajali tudi kapetna stikala, klecna stikala in prve kontaktoije. Z rastjo Iskrinega programa je leta 1962 prišlo do priključitve Špika — osnove za združitev stikalne tehnike v skupne prostore. Takrat je tudi razvoj stikal pričel samostojno delati. Začetki so bili skromni, rast naše proizvodnje je bila hitra. Še pred petimi ah šestimi leti so Priznanja TOZD je prejelo 25 najbolj zaslužnih. nam ti prostori zadoščali. Po programu naj bi se selili v prostore v matični tovarni, kjer imamo že montažo stikal. V naslednjih letih se bomo v celoti preselili v Savsko loko. Razdeljena proizvodnja prinaša kup negativnih posledic zaradi transporta in odmaknjenosti služb od proizvodnje. V teh 30 letih smo dosegh velih uspeh, proizvodnja raste stalno iz leta v leto. Potrebe trga so tako velike, da jim komaj še zadovoljimo. Delavci v našem kolektivu, ki je kot celota prizadeven in razume nastale situacije, smo tesno povezani. Vključeni smo v reševanje vseh problemov in ozkih grl, ki se pojavijo v naši proizvodnji. Prav zdaj pripravljamo novi srednjeročni plan, v katerem vidimo jasno perspektivo. Dopolnjevali bomo proizvodni program, še naprej bomo uvajali zelo zahtevno tehniko in krepili kooperacijske odnose z Nemško demokratično republiko, kar nam omogoča uspešno vključe- vanje v mednarodno delitev dela". Naj zaključimo z besedami direktorja Petra Kobala, ki jih je izrekel na proslavi: „ .. .sedanja Stikala so zrasla v prvi vrsti z lastnimi močmi, voljo in znanjem .. . Načrtov nam ne manjka in jih že opredeljujemo v osnutkih srednje in dolgoročnih razvojnih programov do leta 1985 oz. 1990. Pomembnejše naloge v prihodnje bodo: nadaljnje razvijanje samoupravnih odnosov, utrjevanje medsebojnega zaupanja in poudarek osebni odgovornosti, izboljšanje delovnega standarda, nadaljnja optimizacija proizvodnih postopkov, uvajanje elektronke za obvladovanje raznih procesov. Res, veliko je nalog, ki nas čakajo. Srečen sem, da jih bomo opravih zadovoljivo, saj nas okoliščine v našem združenem delu vzpodbujajo k takim rešitvam, da bomo delavci in Občani v krajevni skupnosti uživali še boljši jutri." Alojz Boc AKCIJA ,MC NAS NE SME PRESENETITI" Sindikat mora postati gonilna sila Akcija „Nič nas ne sme presenetiti" ima velik politično-mobilizacijski pomen pri poglabljanju in pospeševanju procesov podružbljanja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.'Usmerjena je v utrjevanje zavesti delovnih ljudi in občanov o nujnosti obrambe in samozaščite, v iskanje novih vsebin in oblik obramb-no-zaščitnega organiziranja, usposabljanja in pripravljanja. To pomeni, da moramo v vseh okoljih zagotoviti množično udeležbo delovnih ljudi in občanov tako v neposrednih pripravah kot pri praktičnih aktivnostih. V ZDRUŽENEM DELU URESNIČEVANJE AKCIJE KOORDINIRAJO SINDIKATI Svoje aktivnosti in naloge v akciji NNNP so začeli sindikati uresničevati na vseh ravneh takoj, ko je predsedstvo repubhškega sveta ZSS sprejelo program nalog in aktivnosti organizacij in organov zveze sindikatov. Gre predvsem za: — podružbljanje obrambnih priprav — osveščanje delavcev za obrambo domovine in izgradnjo samoupravnega socialističnega sistema — vzgoja delavcev v samozaščitni smeri -- uveljavitev take organizacijske oblike, ki bo zagotavljala učinkovito delo v ljudski obrambi in družbeni samozaščiti — uresničevanje nalog oz. sklepov s področja ljudske obrambe, sprejetih na 9. kongresu ZSS in 8. kongresu ZSJ. Uresničevanje nalog pri nadaljnji krepitvi obrambno-vamostnega si- stema v naši republiki so se sindikati lotih enotno in organizirano. Dosedanje delo organizacij in organov ZSS kaže, da so vsi nosilci v akciji NNNP takoj začeli organizirano in z vso odgovornostjo uresničevati sprejete programe. Večino svojih nalog in aktivnosti v . TOZD i sindikati načrtujejo skupaj z organizacijami ZSM, mnoge pa bodo uresničili v tesnem so-dodelovanju s KS. Naloge sindikatov v tej akciji niso nikakršna novost. Le-te zanje opredeljuje tako zakon o združenem delu kot vrsta drugih dokumentov, podrobneje so zapisane v sklepih kongresov zveze sindikatov. Na občinski ravni bodo sindikati obravnavali zamisel in potek akcije, analizirali bodo dosedanjo dejavnost in probleme s področja LO in DS. Na tej ravni bodo dograjevali obrambne načrte, pomagali bodo osnovnim organizacijam pri osveščanju in usposabljanju delavcev za delo v proizvodnji v izrednih pogojih in za organiziran boj ter odpor. Sodelovali bodo pri oblikovanju finančnih sredstev za potrebe LO in DS, izdelali program dejavnosti na področju družbene samozaščite v občini in ga usklajevali, sodelovali pri uresničevanju nalog civilne zaščite, organizirano delovali pri usposabljanju mladih za DO in DS v šolah na vseh ravneh. V osnovnih organizacijah bo treba skrbeti, da bo čimveč delavcev seznanjenih z zasnovami SLO in DS in s svojimi obveznostmi v akciji NNNP. Na tej ravni bodo sindikati zadolženi (Nadaljevanje na 6. strani) ZAHVALA Za izkazano pozornost in denarno pomoč, v času dolgotrajnega bolniškega staleža se toplo zahvaljujem sindikatu TOZD TEA Milena Tratnik ZAHVALA Za vse dobre želje in spominsko darilo, ki sem ga prejela ob odhodu v pokoj se sodelavcem in sodelavkam TOZD Števci zahvaljujem in jim želim še mnogo delovnih uspehov pri nadaljnjem delu. Vida Giosento Kavčič ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem službe zavarovanja, kakor tudi ostalim članom Iskre Elektromehanike, ki so prispevali za lepo in praktično darilo. Vsem članom Elektromehanike želim mnogo osebne sreče in nadaljnjih delovnih uspehov. France Freiih y Teden Iskre bo! Pred kratkim se je sestal odbor za pripravo prireditev ob letošnjem Tednu Iskre, ki bo od 2. do 7. julija 1979 v Kranju. V tem tednu se bo v Iskri Elektromehaniki zvrstilo več zanimivih prireditev, med njimi naj omenimo naslednje: — 2. julija 1979 bo proslava ob 60-letnici KPJ, oz. ZKJ in SKOJ — 6. junija 1979 bo slavnostno zasedanje DS DO, na katerem bodo podeljena priznanja in nagrade ob delovnih jubilejih, skupaj z otvoritvijo novih proizvodnih prostorov na Laborah — 7. julija 1979 bodo tovarne DO Elektromehanike odprte za javnost. Več o tem bomo sproti poročali v glasilu in informativnih listih. A. B. V ISKRA Industrija za telekomunikacije elektroniko in elektromehaniko KRANJ, n.sol.o. Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB KRANJ ponovno razpisuje prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 1. VODJA SLUŽBE ZA PLANIRANJE 2. VODJA FINANČNE SLUŽBE IN OBJAVLJA prosta dela in naloge 3. VODJA KADROVSKEGA ODDELKA 4. VODJA ODDELKA ZA INFORMACIJE Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod tč 1.: — visokošolska izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri, 5 let ustreznih delovnih izkušenj. Pod tč. 2.: — visokošolska izobrazba ekonomske smeri, 5 let ustreznih delovnih izkušenj. Za dela pod točko 1. in 2. traja mandatna doba 4 leta. Pod tč. 3.: — visokošolska izobrazba družboslovne smeri, 3-letne ustrezne delovne izkušnje. Pod tč. 4.: — visokošolska izobrazba družboslovne smeri, 3-letne ustrezne delovne izkušnje. Kandidati morajo izpolnjevati tudi pogoje, ki jih določa družbeni dogovor o načelih za izvajanje kadrovske politike v občini Kranj. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ, Kadrovska služba. Savska loka 4, 64000 Kranj. Kandidati bodo o izboru obveščeni v 60 dneh po končanem razpisnem roku. Sindikat mora postati gonilna sila (Nadaljevanje s 5. strani) tudi za usklajevanje obrambnih priprav in dela v družbeni samozaščiti med TOZD in KS. Zahtevati morajo izdelavo varnostno-politične ocene v vseh tozdih in da bodo z njo seznanjeni delavci, ki bodo na podlagi tega prevzeli obveznosti. NALOGE DO ELEKTROMEHANIKE V AKCIJI NNNP Tudi v naši delovni organizaciji je treba vključiti vse zaposlene v omenjeno akcijo. Delavce moramo pripravljati za opravljanje nalog na področju LO in DS in podružbljanje le-teh, dopolnjevati moramo njihovo idejnopolitično in splošno obrambno znanje. Posebno skrb bomo namenili vsebinski in organizacijski krepitvi obrambnih priprav in usklajevanju obrambnih načrtov med vsemi odgovornimi dejavniki SLO. Izboljšati bomo morah tehnično in strokovno usposabljanje enot civilne in narodne zaščite, da bodo pripravljene za naloge v miru in v vojnem stanju. Na podlagi na novo izdelanih ali izpopolnjenih ocen ogroženosti posameznih okolij bodo samoupravni organi skupaj s štabi preverili smotrnost in učinkovitost sedanje organizacije. Opredehti moramo preventivne naloge, ki jih bomo nato vnašali v delovne in razvojne načrte TOZD in DO: — Zagotovili bomo večjo povezanost in učinkovitost pri vključevanju tozdov v obrambne priprave krajevnih skupnosti, kjer imajo svoj sedež in razmejili naloge s področja LO in DS (CZ, NZ). — Pospešili bomo vključevanje žensk v vse stmkture SLO. — Pospešili bomo idejnopolitično in strokovno usposabljanje delavcev za aktivno udeležbo v oboroženih in drugih oblikah odpora ter družbene samozaščite. — Ob 20. juniju, dnevu civilne zaščite naj bi organizirali mobilizacijske in druge vaje enot ter štabov CZ, razstavo opreme za enote CZ, tekmovanja med enotami CZ v TOZD in KS. — Zagotoviti moramo večje vključevanje samoupravnih organov in organov DPO v obrambne priprave TOZD. — S sredstvi javnega obveščanja bomo redno seznanjali delavce in občane s pripravami na SLO v smislu podružbljanja obrambe in zaščite. - Izvajali bomo naloge iz sprejetega programa za delo odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v TOZD, oz. DSSS DO Elek-tromehanike. V programu so določeni roki in nosilci. Pri izvajanju omenjenih nalog bodo morale prav sindikalne organizacije v tozdih poskrbeti za stalno spremljanje uresničevanja zastavljenih načrtov in nalog v akciji NNNP. — Za pripravo na zaključno fazo akcije NNNP bomo pripravili razne obhke izobraževanja (predavanja, seminarje s področja LO in DS, varnosti v prometu, aktivnostih ob naravnih nesrečah itd.). Občasno bomo izdali posebne informativne liste TOZD in DO. Alojz Boc Ustanovna skupščina Kluba štipendistov Elektromehanike S spremembami v politiki štipendiranja in s prenosom le-te s SOZD Iskra na posamezne delovne organizacije, tudi stari klub štipendistov ni mogel delovati v taki obliki, kot doslej. V pogovorih med mladino Iskre in štipendisti, je bilo sklenjeno, da na SOZD ostane še naprej Klub inovatorjev, za ostale dejavnosti starega kluba pa se ustanovijo klubi štipendistov v delovnih organizacijah. Ti klubi naj bi delovali v okviru koordinacijskih svetov ZSMS Iskra. Glavna njihova naloga pa naj bi bila organizacija štipendistov za skupne akcije ter boljšo povezanost štipendistov s svojo bodočo delovno sredino. V ta namen je bil v Elektromehani-ki že marca formiran iniciativni odbor, ki je pripravil vse potrebno za ustanovitev Kluba štipendistov Elektromehanike. Pod predsedstvom predsednika KS ZSMS DO Elektromehanike, je iniciativni odbor pripravil predlog pravilnika o delovanju kluba in usmeritveni program ter 16. maja 1979 sklical ustanovno skupščino. Skupščine se ie udeležilo 200 štipendistov. Udeležilijra so se je tudi predstavniki DO, ki so podprli ustanovitev kluba in mu zaželeli uspešno delo. Štipendisti so se seznanili z organizacijsko shemo kluba, nato pa so sprejeli pravilnik o delovanju kluba in usmeritveni program. Izvolih so tudi organe kluba. Za predsednika so izvolili Andreja Križnarja, za sekretarja pa Leona Čebaška. Klub združuje vse štipendiste Elektromehanike in je organizacijsko sestavljen tako, da so na posameznih šolah ustanovljeni aktivi štipendistov, katerih predstavniki so zastopani v ; 'n Obvestilo Štipendisti ali bi radi naredili letnik, oz. popravni izpit in za to porabili najmanj počitnic. Poskusite z inštrukcijami, ki jih organizira Klub štipendistov Iskra DO Elektromehanika. Za inštmkcije pa so potrebni tudi inštruktorji, zato se javite tudi tisti, ki bi bili pripravljeni inštruirati. Cena inštr ikcij je 60 din, od tega pole ico plača klub. Prijavite se čimprej v kadrovski službi v Elektromeha-niki, Savska loka 4, Kranj na oddelku za štipendije. Klub štipendistov Iskra DO Elektromehanika ________________________y ISKRA St. 22-2. junij 1979 predsedstvu kluba. Za nemoteno delo pa je bilo ustanovljenih še 5 komisij 1. Komisija za družbeno ekonomski status štipendistov bo sodelovala pri organiziranju in izvajanju štipendijske politike. Pomagala bo štipendistom pri reševanju ekonomsko socialnih problemov, sodelovala pa bo tudi pri organiziranju počitniških praks. 2. Komisija za IPD bo skrbela za idejno-politično in dodatno izobraževanje. Organizirala bo marksistični krožek, glavni poudarek pa daje inštrukcijam, strokovnim predavanjem, tečajem itd. 3. Komisija za informiranje bo skrbela za informiranje štipendistov o delovanju in akcijah kluba. Štipendiste bo obveščala o dogajanjih v DO. Skrbela bo za povezavo s podobnimi klubi štipendistov v SOZD, sodelovala pa tudi s pokrajinskimi klubi študentov. Organizirala bo razna spoznavna in družabna srečanja ter izlete. 4. Komisija za kulturo organizirala razne razstave, literarne in glasbene večere. Sodelovala bo pri organizaciji proslav. Za štipendiste bo organizirala oglede gledaliških ter dmgih kulturnih prireditev. 5. Komisija za šport bo organizirala razna tekmovanja. Formirala bo ekipe, ki se bodo udeležile sindikalnih tekmovanj Iskre. Organizirala bo šahovski krožek ter rekreacijo za štipendiste, kakor tudi med štipendisti zelo priljubljene smučarske izlete. Iz vsega povedanega je razvidno, da si je klub štipendistov zastavil precej zahtevne cilje, ki jih bo lahko uresničil, le če se bodo vsi štipendisti aktivno vključili v delo. Zato vse štipendiste pozivam, naj se aktivno vključijo v delo komisij. Andrej Križnar ZAHVALA Vsem sodelavcem oddelka za dmžbene službe se iskreno zahvaljujem za darilo ob odhodu v pokoj Ivanka Vrtovec. V_______________z del in nalog Obisk Dragana Markoviča Keoraanizirah smo Avtomatiko — kar v Reorganizirali smo Avtomatiko — ker želimo desegati boljše poslovne rezultate. Reorganizacija je res v glavnem le strokovno delo, vendar je brez podpore vseh zaposlenih reorganizacija pogostokrat obsojena na neuspeh. Vedno znova lahko ugotavljamo, da vse prepogosto prav delavci zadnji zvedo, kaj se zanje pripravlja. Skelet nove organiziranosti Avtomatike je sprejet in samoupravno potrjen: 11 temeljnih organizacij in 3 delovne skupnosti (samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo). Pomemben del tega sporazuma je tudi razdelitev poslovnega predmeta Avtomatike med subjekte Avtomatike. Tudi temeljna organizacija in delovne skupnosti so v grobem določile svojo organizacijo: določili so organizacijske enote (sektorje, oddelke, službe) in se tudi dogovorile, za kateri del poslovnega procesa TO, oz. DS bo posamezna organizacijska enota zadolžena (gl. statute temeljnih organizacij, oz. delovnih skupnosti). Od tu naprej že lahko govorimo o mi-kroorganizaciji — vsaka organizacijska enota mora glede na zadolžitve iz statuta ugotoviti, katere naloge se morajo v tej OE izvršiti ali opravljati, da OE izpolni svoje zadolžitve iz statuta. Kako ugotoviti potrebne naloge, oz. kako jih zapisati, smo poskušali razložiti v Metodologiji za izdelavo razvida del in nalog. Izhodišče postavljanja organizacijske sheme Avtomatike je bil Elaborat o programski usmeritvi. Ta je določal med drugim: — subjekte v novi Avtomatiki — poslovni predmet nove Avtomatike, oz. posameznih subjektov — teoretično izhodišče ugotavljanja potrebnih nalog kot elementov poslovnega procesa (dr. Ivanko: Metode sodobne organizacije dela) Elaborat je bil predvsem dokument o ciljih, ki naj jih zasleduje Avtomatika. Glede na te cilje je sledila zasnova organizacije. Organizacija mora torej vedno slediti ciljem, oz. smotrom, ki jih želimo doseči, oz. takole: organizacija je orodje za doseganje ciljev neke organizacije združenega dela. Kakšna je torej vloga mikroorganizacije, zakaj naj bi bila potrebna? Nihče se danes npr. ne vpraša, zakaj je za ta, ali oni izdelek napisan tehnološki postopek — z vsemi potrebnimi operacijami in normativi teh operacij. Mar bi podobno ne mogli reči, da je zadolžitev te, ali one organizacijske enote tudi nekakšen ..izdelek", ki ima prav tako svojo ..tehnologijo" (tehnologi naj malce „zamižijo" pri teh primerjavah). Razlika je le v tem, da je element tehnološkega postopka (delovna) operacija, element režijskega tehnološkega postopka (organizacij-f;ke enote) pa (delovna) naloga. Ze mesec tega bo, kar so naš kolektiv Iskra-Avtomatika, TOZD Tovarno naprav in elementov za energetiko obiskali člani CK ZKJ Dragan Markovič in predstavniki ZK občine Bežigrad Bučar, Novak, Malešič in Nikolič. Razgovora se je udeležil tudi predsednik kolegijskega poslovodnega oigana delovne organizacije Stane Preskar. kazalcem materialnega razvoja dati velik poudarek in upoštevati tudi razvoj osebnega in družbenega standarda. Z našo OOZK smo v razgovoru poudarili nekatera bistvena vprašanja današnjega in bodočega razvoja. Po uvodni kratki predstavitvi Iskre ter programa in nalog naše OOZK pri uresničevanju naših programov in ciljev, smo kritično ocenili trenutno stanje in razmere v vrstah Zveze komunistov. Hkrati smo se pogovarjali in ocenili, kako smo se lotili idejne, akcijske in organizacijske usposobljenosti ZK za uresničevanje naših ciljev po kongresu. Najvažnejša vprašanja, o katerih je tekel razgovor, so bila: — kako uveljavljamo samoupravno-dmžbenoekonomske odnose — kako smo delavcem približali odločanje o razširjeni reprodukciji — kako dosledni smo pri izvajanju zakona o združenem delu in drugih družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih, razvojnih načrtih in programov ter kako se lotevamo ukrepov tekoče ekonomske politike in stabilizacije. Med pogovorom se nismo mogli izogniti spoznanju, da moramo poleg Kako uresničujemo dohodkovne odnose v TOZD in DO in SOZD, kako urejamo medsebojne odnose z združevanjem dela in sredstev. V naši sredini je večina mladih komunrstov iz vrst delavcev. Zato je beseda tekla tudi o tem, kako mladi komunrsti usmerjajo druge delavce in kako delujejo v svojih sredinah pri stalnem preverjanju in ugotavljanju politične klime v kolektivu. Velikega pomena in stalna naloga vsake OOZK so načrti in programi dela, kadrov in idejno politično izobraževanje članov ZK. Govorili smo tudi o akciji „Nič nas ne sme presenetiti11, v okviru katere je naša OOZK uspešno speljala eno od svojih preizkušenj. Ob koncu bi lahko rekli, da si takih obiskov in plodnih razgovorov želim še več. Bojan Cerar Če je to tako jasno, zakaj doslej nismo čutili potrebe, da za vsako (režijsko) organizacijsko enoto izdelamo tak tehnološki postopek? Ker je bilo režijsko delo malone nekaj „posvečenega," nedotakljivega, malo pa tudi zato, ker je režijsko (ki je v glavnem le umsko delo) težko ali pa kar nemogoče opazovati (marsikateremu vodji organizacijske enote je bil to izgovor: ..Podrejeni že vedo, kaj je treba delati — jaz samo pazim, da 8 ur sedijo za mizo!").Rezultat dela — zadolžitev organizacijske enote je bil torej prepuščen zavesti (ali pa n e-zavesti) delavcev — režijcev v organizacijski enoti! V proizvodnji se ni moglo zgoditi, da bi npr. kakšen rele bil prepuščen ..zavesti" npr. delavk na traku. Mar se potemtakem smemo čuditi, da je bilo potrebno za saniranje takega stanja nekaj narediti — sprejeti Zakon o združenem delu in vse njegove posledice. Uresničevanje 126. člena (pa še marsikaterih drugih) si namreč ne moremo predstavljati drugače kot tako, da bomo čim dosledneje izpeljali vse tisto, kar je zapisano v Metodologiji za izdelavo razvida del in nalog (tam pa je le začetek). Ali pa se bomo najprej ISKRA AVTOMATIKA TOZD ORODJA Ljubljana, Stegne 15 ODBOR ZA MEDSEBOJNA DELOVNA RAZMERJA objavlja prosta dela in naloge: 1. VODJA KONSTRUKCIJE ORODIJ Pogoji za uspešno opravljanje del in nalog so: — ing. strojništva — smer orodjarstvo — štiri leta delovnih izkušenj pri opravljanju del in nalog konstrukterja orodij 2. GLAVNI SKLADIŠČNIK Pogoji: — strojni tehnik — tri leta delovnih izkušenj 3. RAZPISOVALKA DELOVNIH NALOGOV Pogoji: — dveletna administrativna šola — dve leti delovnih izkušenj 4. STRUGARJA — 3 delovne naloge Pogoji: — poklicna kovinarska šola — dve leti delovnih izkušenj 5. REZKALCA — 4 delovne naloge Pogoji: — poklicna kovinarska šola — dve leti delovnih izkušenj 6. KOPIRNEGA REZKALCA — ena delovna naloga Pogoji: — poklicna kovinarska šola — dve leti delovnih izkušenj 7. KOORDINATNEGA VRTALCA - 2 delovni nalogi Pogoji: — poklicna kovinarska šola — dve leti delovnih izkušenj 8. PROFILNI BRUSILEC - 3 delovne naloge Pogoji: — poklicna kovinarska šola — dve leti delovnih izkušenj 9. VARILEC — VZDRŽEVALEC — ena delovna naloga Pogoji: — poklicna kovinarska šola — dve leti delovnih izkušenj 10. PRIUČENI KALILEC - ena delovna naloga Pogoji: — poklicna kovinarska šola — dve leti delovnih izkušenj 11. SNAŽIL KO — ena delovna naloga Pogoji: — nepopolna osemletka — brez izkušenj Za vsa navedena dela in naloge, se delo združuje za nedoločen čas, s pogojem uspešno opravljenega poskusnega dela, kitrajja 45 dni. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev, naj kandidati pošljejo na kadrovsko službo, v 15 dneh od dneva objave na gornji naslov. vprašali, če sploh želimo uresničiti določila ZZS? ! Kaj predstavlja torej Metodologija: tekst je bil razmnožen v 200 izvodih tako, da so ga lahko dobili vsi vodje organizacijskih enot v vsej Avtomatiki. Prav, ti v prvi fazi nosijo največje breme: pri izdelavi KATALOGA NALOG ORGANIZACIJSKE ENOTE se bo najprej pokazala njihova (ne)sposobnost. Vodje morajo prenehati misliti o svoji vlogi kot ..policaju" OE, ampak so najprej tehnologi dela v svoji enoti: poznati morajo tehnologijo dela katere naloge je treba opraviti, da OE izpolni svoje zadolžitve. V drugi vrsti morajo potem biti organizatorji dela — razdeliti naloge sodelavcem v enoti, spremljati izvrševanje nalog in oceniti ter poročati o rezultatih dela svoie enote. V metodologiji smo poskušali postaviti definicijo ..režijske" naloge (kot elementa tehnologije OE). Če se bodo v vseh subjektih Avtomatike kolikor toliko držali napisanih navodil (sprejeli pa jih bomo verjetno tudi samoupravno kot sporazum o organizaciji dela) in, če bomo uporabili za določanje zahtevnosti tako določenih nalog enotna merila (enoten „meter" - predlog samoupravnega sporazuma je tudi že pripravljen), potem bomo smeli pričakovati: — da bomo končno lahko urejali odnose med TOZD in delovnimi skupnostmi dohodkovno — da se bo vendarle tudi v režiji začelo z delitvijo po delu — končno tudi to, da bo veljalo v vsej Avtomatiki: za enako delo enak (osebni) dohodek Seveda ne jutri! Pot do tega cilja je še zelo dolga. Ampak: nekje in nekoč je treba vendarle začeti. V Iskri se formira projektna skupina, ki bo poskušala kompleksno in enotno urediti ta področja za vso Iskro (nosilec je BIH: — ugotavljanje nalog, organizacija dela, razvid del in nalog — vrednotenje zahtevnosti del in nalog — ugotavljanje sestavljenosti del in nalog — vzorčni katalog del in nalog — ugotavljanje individualne učinkovitosti — minulo delo — itd. Najbrž bo glede organizacije dela, oz. izdelave kataloga nalog ter razvida del in nalog obveljala kar „naša" metodologija . .. V metodologiji gre v glavnem bolj za strokovne zadeve, ki jih je mogoče razložiti kot tehnologijo organizacijske enote (gl. zgoraj), en kanček pa bi bil tudi naslednji: da bi vsi začeli svoje delo gledati kot sistem, ki ima svoj vhod (input), centralni proces in izhod (output). INPUT (VHOD) predstavlja vse, kar mora izvajalec vložiti v nalogo, da doseže smoter naloge. To so informacije v najširšem smislu: material, repromaterial, sestavni deli, delovna sredstva, energija, dokumentacija, navodila, pravilniki, ustna naročila in sporočila, izdelane analize, znanje, izkušnje, . . . Centralni proces delimo na metode dela in delovne postopke. METODE DELA pomenijo odločanje o najprimernejšem načinu — postopkih obdelave vhodnih informacij, da dobimo zaželeni rezultat (da dosežemo smoter naloge). To pomeni določitev vrstnega reda postopkov, izbiro najprimernejših postopkov, delno tudi oblikovanje delovnih postopkov. POSTOPKI DELA: poudarek je na zahtevnosti miselnih procesov, oz. pridobljenega teoretičnega in praktičnega znanja. OUTPUT (IZHOD, REZULTAT) sistema predstavlja smoter vse aktivnosti, končni cilj naloge, hkrati pa novo informacijo, input za drugo nalogo. UROŠ BLATNIK, dipl. psih. INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUBLJANA TOZD UPOROVNI ELEMENTI ŠENTJERNEJ Hibridna vezja so zelo iskana „Po hibridnih vezjih je po svetu in doma v Jugoslaviji veliko povpraševanje. Prodali bi lahko mnogo več, kot uspemo narediti, „nam je povedal vodja tehnologije v Šentjernejskih Hibridih Stane Močnik. Pogovorili smo se z njim zlasti o možnostih te sodobne veje proizvodnje elementov v proizvodnji in na trgu. . Predvsem , manjka zmogljivosti. Tehnika hibridnih vezij ima tri glavne veje: pasivna vezja, aktivna vezja s klasičnimi elementi in tretja veja pa so aktivna vezja z miniaturnimi komponentami. Tehnika hibridnih verzij je v bistvu sklop večjih elementov elektronke za določene namene v profesionalni elektroniki in v izdelkih široke potrošnje. Ima vrsto prednosti pred posameznimi elementi, najvažnejša pe je velika zanesljivost, ki jamči tudi kvaliteto izdelkov. Žal pa se pri nas v elektronski industriji še vse premalo zavedamo velike uporabnosti in ekonomične vrednosti hibridnih vezij in zato jih marsikje še ne uporabljajo. Po svetu jih že zelo veliko uporabljajo v različnih električnih napravah, v elektroniki, zabavni elektroniki, telefoniji in pri izdelavi ostalih profesionalnih elektronskih naprav. Zlasti je pomembno za izdelovalce in porabnike teh vezij, da imajo ta zelo točne parametre in ožje tolerance od klasične uporabe posameznih elementov. Največji problem v Šentjernejski Iskri, oz. v delovni enoti hibridnih vezij so premajhne zmogljivosti. Iskra ima vse strokovne možnosti za mnogo večjo proizvodnjo, visoko kvaliteto in zanesljivost, manjka pa strojnih zmogljivosti za večjo proizvodnjo. Treba bo uporabiti to veliko možnost, sicer bo vlak odpeljal in ušla nam bo še ena velika možnost za uveljavljanje doma in na svetovnih trgih. Predvsem je važno, da so hibridna vezja iz šentjernejske Iskre po tehnološki dognanosti in kvaliteti ter zanesljivosti povsem na svetovni ravni. Zato bo treba čimprej razmisliti o večjih vlaganjih v ta perspektivni plan in tega se v Industriji elementov dobro zavedajo. Prav zato vse več vlagajo v razvojno dejavnost na tem področju. Ker jim doma v Šentjerneju manjka strokovnjakov, so svoj razvoj organizirali z lastnimi strokovnjaki na Inštitutu Jožef Stefan, kjer s pomočjo Inštituta in z lastnimi silami skušajo doseči najsodobnejši program hibridne tehnike. V okviru tega razvoja teče tudi večja razvojna naloga — razvoj tekočih kristalov. To je najsodobnejša tehnična možnost, ki je novost v jugoslovanski elektronski industriji. Tekoče kristale bodo uporabili v več izdelkih na področju elektronike, zlasti v telefoniji in natančnejših in zahtevnejših urah. V šentjernejski Iskri hitijo, škoda da jim manjka sredstev za večja vlaganja v avtomatizacijo in večanje proizvodnje na tem perspektivnem področju. Tudi na strokovnem delu si prizadevajo doseči še več in tekoče inovirajo in osvajajo najnovejše dosežke tega zanimivega in perspektivnega proizvodnega programa. FY V proizvodnji hibridnih vezij. Ustanovni občni zbor osnovne organizacije sindikata v Mikroelektroniki „Na podlagi 8. in 45. člena statuta in 31. člena pravilnika o delovnih razmerjih, delavski svet TOZD UPOROVNI ELEMENTI, n.sub.o., Šentjernej razpisuje imenovanje delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostjo za opravljanje del in nalog: 1. NAMESTNIKA DIREKTORJA TOZD 2. VODJE DELOVNE ENOTE UPORI 3. VODJE DELOVNE ENOTE POTENCIOMETRI 4. VODJE DELOVNE ENOTE INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA 5. VODJE DELOVNE ENOTE HIBRIDNA VEZJA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje glede strokovnosti in delovnih izkušenj: pod tč. 1: visokošolska izobrazba tehniške ali ekonomske stroke in 4 leta delovnih izkušenj na področju vodenja in organiziranja poslovanja pod tč. 2: visokošolska izobrazba elektrotehniške, kemijske ali strojne stroke in 4 leta delovnih izkušenj na področju vodenja in organiziranja proizvodnih procesov pod tč. 3 in 4: visokošolska izobrazba elektrotehniške stroke in 4 leta delovnih izkušenj na področju vodenja in organiziranja proizvodnih procesov pod tč. 5: visokošolska izobrazba kemijske ali elektrotehniške stroke in 4 leta delovnih izkušenj na področju vodenja in organiziranja proizvodnih procesov Kandidati morajo izpolnjevati še naslednje pogoje: — pogoj moralne in politične neoporečnosti — pogoj aktivnega odnosa do samoupravljanja — znanje enega svetovnega jezika Izbrani kandidati bodo imenovani za 4 leta. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z ustreznimi dokazili o strokovnosti in družbe-nepolitični ter samoupravni aktivnosti v 15 dneh po objavi razpisa kadrovski službi TOZD Uporovni elementi Šentjernej z oznako „za razpisno komisijo". O izbiri bo odločeno v 30 dneh po preteku roka za prijavo. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po sprejetju sklepa o izbiri in imenovanju na delavskem svetu TOZD Uporovni elementi Šentjernej." MIKROELEKTRONIKA Ustanovili so sindikalno organizacijo „Da bi uresničevali svoje pravice kot delavci, da bi se tvorneje vključevali v samoupravne tokove v naši delovni organizaciji, da bi laže ščitili svoje interese - predlagam, da ustanovimo svojo osnovno organizacijo sindikata", je predlagala delovna predsednica na ustanovnem zboru sindikalne organizacije v Mikroelektroniki. Vsi člani kolektiva so glasovali za predlog. Tako je bila ustanovljena nova osnovna organizacija sindikata v Mikroelektroniki 28. maja 1979. Tri-deset-članski kolektiv te delovne organizacije v ustanavljanju je mlad - po letih in stažu. Spopadel se je z najsodobnejšo proizvodnjo in najzahtevnejšo tehniko: proizvodnjo mikro-vezij. Alojz Perko, namestnik predsednika sindikata IEZE je pozdravil vse nove člane sindikata in jim zaželel veliko uspehov na družbenopolitičnem in delovnem torišču. Spomnil jih je tudi njihovih pravic in dolžnosti, ki so hkrati namen sindikalne organizacije. V sindikatu bodo laže organizirali učinkovito obveščanje, ki je podlaga vseh javnih razprav in odločanja. V osnovni organizaciji bodo tudi laže uveljavili vse svoje pravice in tako učinkovito gospodarili v svoji organizaciji združenega dela in poskrbeli za potrebe družbenega in osebnega standarda. Nato so izvolili prvi izvršilni odbor. Predsedni je Boris Sobočan, tajnica Marijana Ceh in blagajnik Saša Miklavčič. kf Iskra iz Stuttgarta v Šentjerneju Kolektiv naše Iskre Electronik iz Stuttgarta je bil na obisku v Sloveniji od petka, 25. do nedelje, 27. maja letos. Obiskali so več Iskrinih tovarn, hkrati pa opravili precej poslovnih pogovorov. Med drugim so se oglasili tudi v TOZD Upori v Šentjerneju. Tu so jih najprej pozdravili zastopniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij in najbolj zaslužnim podelili slike domačih slikarjev z motivi dolenjske pokrajine. Gostje iz Stuttgarta so si ogledali tudi proizvodnjo in se seznanili s problemi in uspehi Tovarne uporov. Po ogledu tovarne so odšli na piknik v bližnji gozd. Postregli so jim s podgorsko specialiteto - jagenjčkom na ražnju in seveda so ga lepo zalili z domačim cvičkom. Vsem našim sodelavcem Iskre Electronik so dali za spomin lončenega petelina, simbol Šentjerneja. F. Kotar r Iskraši ! Zaj jja dobrava vas vabi in pričakuje 30. junija na osrednji proslavi dneva ISKRE in dneva borca. Pohitite s prijavami in si zagotovite udeležbo! Tokrat vam predstavljamo darilni paket, katerega bo prejel vsak udeleženec prireditve. Darilni paket vsebuje: — lončeno posodo — leseno žlico — vrečko iz jute — jubilejno značko — in nalepko Za kupon, s katerim boste prejeli paket, dobite še golaž, tri žemlje in 1 liter vina. V. Uspešen start Naši sodelavki Rose Ricker in Claudia Osteiteg sta bili navdušeni nad petelini V TOZD TGA so s poslovnimi rezultati v prvem četrtletju vsekakor lahko zadovoljni. Konec lanskega leta so poskrbeli za potreben repro-material, kar je tudi omogočilo optimalno izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, vendar težav kljub temu ne manjka. Predvsem jih povzročajo pomanjkanje deviznega priliva ter obratnih sredstev, glede na proizvodnjo sezonskih izdelkov in povečanje obsega poslovanja. O rezultatih poslovanja v prvem četrtletju smo se pogovarjali z direktoijem TOZD TGA ing. Ljubom Slavkovičem. Kako ste ustvarili dohodek? Doseženi dohodek v prvem četrtletju letošnjega leta je bil v primerjavi z letom prej dosežen z indeksom 182, oz. večji od načrtovanega. Prav tako je ugodna primerjava dohodka na delavca, ki je za 70 % večji kot v istem obdobju lanskega leta in za 22,4 % nad načrtovanim. Na tako ugodna gibanja je vplivalo več činiteljev. Tako se je celotni prihodek povečal za 6 % v primerjavi s porabljenimi sredstvi in je bil s tem za 15,6 % nad načrtom. Iz tega lahko zaključimo, da so bila porabljena sredstva v strukturi celotnega prihodka nižja kot so bila v enaki dobi preteklega leta, oz. kot so bila načrtovana. Na to je vplivalo delno povečanje prodajnih cen, delno pa tudi usmeritev proizvodnega asortimana. Tako smo kljub povečanju cen izdelavnemu materialu dosegli boljši dohodek. Cena repromaterialu se sicer ni zvišala za toliko, kot smo predvidevali, vendar pa je znano - in to moramo upoštevati, da se cenovna inflacija povečuje hitreje v drugi polovici leta in če bodo stabilizacijski ukrepi vplivali pozitivno, se bo to povečanje gibalo do konca leta v načrtovanih mejah, v nasprotnem primeru pa bo našo akumulacijo lahko zelo močno ogrozilo. Nadalje se je povečal dohodek tudi zaradi prestrukturiranja stroškov skupnih služb. Prišlo je do boljših rezultatov kot smo načrtovali. Naša temeljna organizacija je namreč načrtovala stroške skupnih služb v materialni porabi, ker pa se DO ni tako reorganizirala, kot je bilo predvideno, so v prvem trimesečju zajeti še vsi dohodki. Pri analizi stroškov ugotavljamo, da se stroški gibljejo v mejah načrta, razen stroškov za električno energijo, transport ter druge zunanje storitve, ki so se povečale nad planiranimi stroški zaradi povečanja cen. Sicer pa so bili že v gospodarskem načrtu predvideni ukrepi in postavljeni cilji za varčevanje pri porabi materiala, zmanjšanju zastojev v proizvodnji in boljšem izkoriščanju razpoložljivega delovnega časa. Kako pa čisti dohodek? K^r so se relativno znižala porabljena sredstva, povečal dohodek v absolutnem znesku, in dohodek na delavca, je tudi logično povečanje čistega dohodka, ki se je povečal za 125 % glede na enako obdobje lani, načrt pa smo uresničili z indeksom 99,4 %. Če primerjamo doseženi čisti dohodek na delavca, lahko ugotovimo, da je bil slednji za 106 % večji kot leto prej in za 3,7 % nad načrtom. Na tako visoko povečanje je vsekakor vplivalo dose- „ISKRA" Industrija širokopotrošnih izdelkov Široka potrošnja TOZD tovarna televizijskih sprejemnikov TV Pržan. Ljubljana, c. Andreja Bitenca 68 objavlja naslednja dela in naloge: — referent uvoza in izvoza Pogoj: ekonomski ali elektrotehnik, nad 4 leta delovnih izkušenj, znanje enega tujega jezika, — referent nabave Pogoj: strojni ali elektrotehnik, nad 2 leti delovnih izkušenj, — tehnolog vzdrževanja pogoj: elektrotehnik — jaki tok, nad 4 leta delovnih izkušenj, — vodja elektro vzdrževanja Pogoj: elektrotehnik — jaki tok, nad 4 leta delovnih izkušenj, — vodja vzdrževanja zgradb Pogoj: KV mizar, nad 4 leta delovnih izkušenj — skupinovodja plastike Pogoj: KV kovinske stroke, nad 4 leta delovnih izkušenj Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe v roku 15 dni po objavi na gornji naslov. E B« Ljubomir Slavkovič. ganje načrtovanega povečanja storilnosti in gospodarnosti, kakor tudi vpliv prispevkov iz dohodka, ki so v obračunski dobi akontirani na osnovi doseganja rezultatov v preteklem letu. V prvem četrtletju je bil delež čistega dohodka za osebne dohodke za 86 % večji kot leto prej, delež OD na delavca se je v tem času povečal za 47 %. Povejmo še, da so se samoupravno dogovorjena sredstva za SIS iz OD povečala za 11 % več, kot neto OD. Kako je z akumulacijo? Po predlagani razporeditvi dohodka in čistega dohodka v obravnavani obračunski dobi smo izločili za akumulacijo 13,52 % od ustvarjenega dohodka, medtem ko pa v lanskem prvem trimesečju 1,56%. Načrtovali smo 11,50 %, iz česar sledi, da smo po predlagani razporeditvi in dehtvi izločili za 2,02 % več sredstev za akumulacijo kot smo predvidevali. Kako je potekal izvoz? Izvoz je problematičen. Za 8,7 % smo pod načrtom in ta izpad lahko negativno vpliva na uvoz repromate-riala, upoštevajoč tudi obvezno vezavo uvoz-izvoz. Akcije za pospeševanje izvoza so po naših močeh, kot tudi prek IC že v teku, vendar se bo potrebno tudi glede priprave in proizvodnega načrta elastično prilagoditi tržnim razmeram. Kakšno bo nadaljnje letošnje poslovanje? Ker proizvajamo v glavnem sezonske artikle (aparate za ogrevanje), predvidevamo tudi povečevanje zalog do konca avgusta. To bo seveda negativno vplivalo na poslovni rezultat prvega polletja in delno tudi na tretje četrtletje. Da bi omilili te vplive, je potrebno začeti akcije za izvensezonsko razprodajo aparatov za ogrevanje. Temeljno banko pa nameravamo zaprositi za sredstva, ki so nam potrebna za premostitev financiranja sezonskih zalog. Glede začrtanih in planiranih poslovnih rezultatov, oz. obsega poslovanja, doseganja dohodka, čistega dohodka, akumulacije in osebnih dohodkov ter za njihovo doseganje je vsekakor pomembno tudi uresničevanje investicijskega programa in pridobivanje sredstev za financiranje planiranih investicij za izboljšanje tehnologije, uvajanja novih izdelkov in dohodkovno intenzivnejšega zaposlovanja v naši tovarni. Tudi ta akcija je v teku, vendar doslej še ni pokazala pozitivnih rezultatov, vsaj glede pridobivanja bančnega kredita, kot tudi ne deleža pri skupni naložbi. Določena oprema po investicijskem elaboratu pa je tehnološko nujno potrebna za dosego po-s _ ti "vev v našem gospodarskem nam, Boris Čerin S proslavo dneva mladosti v Savskem logu. Illllllllil!lllllllllllll!llllllllll!linill!ll!lllllll!!l!lllllll!lllll!lilllll!l!llllllllllillllllinil!llllllllllllillllllllllll!llllllllllllllllllllll!lillllllllllllllllillll! Lanski zmagovalci iz TOZD Mali zaganjalniki In letos? ŠPORTNE IGRE AVTOELEKTRIKE ČASOPISNE NOVICE Delovna skupnost CK ZKJ, ki jo je vodil izvršni sekretar predsedstva Pavle Gazi, je pred dnevi obiskala našo industrijo elementov za elektroniko v Stegnah in se pri tem seznanila z uspehi in težavami te naše delovne organizacije. Sporočilo je posredovalo ljubljansko Delo. Vestnik iz Murske Sobote je objavil obširen članek o industriji na Gorenjskem ter posvetil precej prostora naši kranjski delovni organizaciji. Pri tem navaja, da kranjska Iskra pripravlja oblikovanje nekaterih novih tozdov, že sedaj presega planska prizadevanja, prodaja licence in oblikuje mešane družbe v vseh delih sveta. V zadnjih petih letih se je število zaposlenih v delovni organizaciji povečalo le za osem odstotkov, proizvodnja pa se je povečala za petkrat in tudi izvoz, ki bo letos dosegel predvidoma 65 milijonov dolarjev, se je povečal v tem obdobju za trikrat. Zagrebški Večernji list poroča, da bo Iskra zgradila v Tolminu prvo vozliščno avtomatsko telefonsko centralo elektronske vrste metaconta 10 C. Ljubljanski Dnevnik poroča v obširnem članku o rasti in proizvodnji tovarne telekomunikacij na Laborah. Med tekoče probleme tovarne navaja pisec Peter Čolnar vprašanje novih visokokvalificiranih kadrov in pa proces reorganizacije v sami delovni organizaciji, ki že šteje skoraj 11 tisoč zaposlenih. Ljubljanska Delavska enotnost poroča v stolpcu komentarjev o investicijski dejavnosti na Slovenskem. Pri tem se je pisec osredotočil na Iskro in meni, da je Iskra glede investicijskih naložb nekaj let spala in zato krepko zaostala za planiranimi načrti. Sedaj skuša zamujeno nadoknaditi, pot pa vodi le prek združevanja sredstev. Ob koncu svetuje, da je treba vsakega delavca pri nas prepričati o združevanju sredstev, ker imajo širši in pomembnejši cilji prednost preo ožjimi, kratkoročnimi. Mariborski Večer se loteva obravnave investicijske dejavnosti v Iskri. V ta namen je sestavil M. Vršnik obširen članek o iskri, oz. njeni investicijski dejavnosti sedaj in v prihodnje. V Mariboru bodo dobili nov sodoben telekomunikacijski center za pošto, telegraf in telefon, čeprav lokacija še ni določena. Nova stavba in oprema bo veljala bILu 350 milijonov dinarjev. Tod bo Iskra postavila prvo elektronsko centralo v Mariboru, poroča mariborski Večer. V Iskrini TOZD Orodja so delavci sklenili, da nikdar več ne pridejo na neslavni seznam ..izgubašev". Tako začenja članek ljubljanski Dnevnik glede tega našega tozda v Stegnah. Članek obširno opisuje vso zgodovino tozda od njegovega nastanka in pri tem omenja, da tovarna ni bila nikdar zgrajena do konca, saj je zmanjkalo denarja za obratna sredstva in za plačilo carine za vse stroje. Nekateri stroji so tako stali na carini nič manj kot tri leta. Vsakoletne izgube so potem pokrivali z internimi posojili, ki znašajo danes že 19 milijonov dinarjev. Veliki krediti tudi kažejo, da vsi dosedanji sanacijski programi niso bili dosti vredni, ker je perspektivo tozda prejšnje vodstvo uvidelo le v hidravliki, ne pa v izdelavi orodja. Lanski zaključni račun pa je že rezultat prizadevanj 112-članskega kolektiva za boljše poslovanje. Tako so lani zaključili poslovno leto že z 260 tisoč dinarji ostanka dohodka. Sedaj načrtuje tozd investicijska vlaganja v tehnološko opremo, izkoristili pa bodo tudi še velike notranje rezerve, piše Silvo Matelič. Iskra iz Ljubljane je začela letos kompletno prestrukturirati in modernizirati proizvodnjo, kar naj bi trajalo do konca 1981. leta. Investicijski načrt predvideva za to vlaganja v vrednosti osem milijard dinarjev. Polovico teh sredstev bo Iskra zagotovila iz lastnih skladov za investicijo, piše zagrebški Privredni vjesnik. Gospodarski vestnik poroča, da so se v kranjski Elektromehaniki odločili, da bodo vso telekomunikacijsko proizvodnjo preselili na Labore. Konec maja bo v eni izmed tovarniških hal na Laborah že stekla preseljena telekomunikacijska proizvodnja, hkrati pa bodo začeli graditi nove hale za postopno povečanje proizvodnje telefonskih central in telefonskih aparatov. Investicijska programa za povečanje proizvodnje telefonskih central v znesku 342 milijonov dinarjev in za povečanje proizvodnje telefonskih aparatov v znesku 564 milijonov dinarjev je banka že odobrila. Glas iz Kranja poroča o TOZD Telefonske enote na Blejski Dobravi in lanskoletnih poslovnih rezultatih. Pri tem navaja, da je dosegla ta TOZD lani kar več kot 76 milijonov dinarjev čistega dohodka. Med dobitniki srebrnega znaka zveze sindikatov Slovenije v občini Ljubljana-Šiška je tudi OO ZS Iskra-Avtomatika, TOZD Signalnovarnostnih naprav, piše ljubljanski Dnevnik. Zbral in uredil Marjan Kralj Dan mladosti v Kranju Dan mladosti - Titov rojstni dan, praznik vseh nas in še zlasti mladih. Z mnogimi prireditvami in manifestacijami ga je praznovala vsa Jugoslavija, še posebej pa kraji, koder je tekla pot štafete mladosti, kije 25. maja prispela na cilj. Titu jo je izročila Sanija Hiseni, 22-letna študentka medicinske fakultete v Prištini. Tudi po Gorenjski so v dneh praznovanja potekale številne svečanosti, na predvečer praznika pa je svojo proslavo pripravila tudi mladina Kranja. Pred stavbo občinske skupščine so se zbrali, brigadirji, taborniki, modelarji, mladi delavci, pionirji, pohodniki, novopečeni člani teritorialnih enot in drugi, ki so nato ob igranju godbe korakali na prireditveni prostor v Savskem logu. Proslava je obsegala recitacije in pesmi v pozdrav Titu in prazniku mladosti, svoje veščine šo pokazali tudi člani kranjskega karate kluba. Novi člani TO so svečano potrdili svoj vstop v vrste SLO, potem pa je na prireditvenem proštom zagorel kres, okrog katerega so mladi sklenili roke in zaplesali kolo. Po proslavi se je večer spremenil v sproščeno zabavo ob igranju ansambla Dvanajsto nadstropje iz Ljubljane, k vzdušju pa je s svojo glasbo in šalami prispeval se Tomaž Domicelj. Kranjske prireditve smo se seveda udeležili tudi mladi Iskraši in morda smo bili celo v večini. K. Mohar Vesna Jankovič je stopila v vrste TO. V sredo popoldne se je sestala komisija za šport in rekreacijo, ki deluje v okviru sindikata novogoriške Avtoelektrike. Referenti iz vseh TOZD so se dokončno dogovorili o organizaciji letošnjih množičnih športnih iger Iskre — Avtoelektrike, ki bodo 8. in 9. junija v novogoriškem športnem parku. Po prijavah ekip, ki so jih posredovali športni referenti iz temeljnih organizacij llkotu Vidicu, referentu za šport na nivoju DO, bo letos nastopilo rekordno število športnic in športnikov, saj bo vsekakor preseglo število 700, v Avtoelektriki pa je 3000 zaposlenih. Za mali nogomet se je prijavilo 9 ekip, v rokometu se bodo pomerile 4 moške in 5 ženskih ekip, v košarki 4 moške ekipe, streljalo bo 8 ženskih ekip in 9 moških, za tekmovanje v odbojki je prijavljenih 5 ženskih ekip in 7 moških, na kegljišču se bode pomerile tekmovalke iz 7 TOZD in tekmovalci iz 8 TOZD, sedem ekip se bo pomerilo v balinanju, 6 ekip pa v šahu. Torej bo res množično tekmovanje, ki bo obenem tudi nekakšna „izbirna generalka" za letošnje športne igre SOZD Iskra. Naj povemo še to, da je letošnji pokrovitelj in organizator' TOZD — Tovarna delovnih sredstev Nova Gorica, njeni predstavniki pa so že na sestanku športnih referentov obljubili, da bodo pripravili tekmovanje in sploh vso organizacijo, športnih iger kar se da vzorno, saj hočejo prav s tem potrditi sloves dobrih organizatorjev. Marko Rakušček POHOD NA POLJANO Za vse privržence športa in rekreacije bo letos ponovno organiziran pohod na Poljano, letos že tretji po vrsti. Pohod bo v nedeljo, 3. junija 1979. Udeleženci bodo odšli iz Trstenika prek vasi Povlje do Male poljane, cilj pa je na Veliki Poljani (1401 m). Pohod je primeren za družinski izlet, planince začetnike, oz. za vse ljubitelje narave. Uspeli dosedanji prireditvi potrjujeta, da si delovni človek čedalje bolj želi stika z naravo in tovrstne oblike rekreacije. Udeleženci bodo na cilju dobili požirek toplega čaja in spominsko značko. Pohod bo organiziralo ŠD Kokrica. ZAHVALA Ob izgubi mojega dragega očeta ANTONA SADARJA se zahvaljujem vsem sodelavcem Iskre, Industrije za avtomatiko za izraze sožalja, podarjeni venec, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti hčerka Tončka. ZAHVALA Ob bridki izgubi mojega moža ANDREJA GROFELNIKA se iskreno zahvaljujeva kolektivu TOZD IPT in odboru Rdečega križa za izraze sožalja, darovane vence ter spremstvo na njegovi zadnji poti žena Dragica in hčerka Anka. , ZAHVALA Ob boleči izgubi najine drage mame JULIJE GAJŠEK se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem TOZD Tovarna merilnih naprav za podarjeno cvetje, izraze sožalja, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti Žalujoča sin Milan in hči Mira Černe. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta in starega očeta MARTINA KRALJA se iskreno zahvaljujeva sodelavcem in sodelavkam v montaži števcev za denarno pomoč in izraze sožalja Žalujoči hčerka Ani z družino ter vnukinja Mira Debeljak z družino. ŠAHOVSKI FESTIVAL V PULI V dneh od 19. do 25. maja 1979 je bil v Puli XXII. mednarodni ekipni šahovski festival v čast dneva mladosti. Na tej največji šahovski prireditvi v Jugoslaviji doslej je sodelovalo prek 350 ekip, od tega 57 iz tujine in to iz Avstrije, Nemčije, Madžarske, Poljske, Luksemburga in Kitajske ter 7 ekip naših zdomcev. Razveseljivo je, da je sodelovalo tudi 34 ženskih ekip. Sorazmerno dober uspeh so dosegli tudi igralci ŠD Iskra, saj so sodelovali s skupno 7 ekipami in to: Iskra — reprezentančna ekipa, ki je kot zmagovalec za pokal maršala Tita v SR Sloveniji sodelovala v glavni moški skupini, čeprav močno oslabljena, saj nista sodelovala niti mednarodni mojster Barle niti MK Konvalinka je ekipa v sestavi Steiner MK, Slak I, Krivec I in Šemrl I, ki je z manjšimi spodrsljaji med 16 ekipami dosegla 7 točk in zasedla 14. mesto v končni uvrstitvi. Iskre- k v sestavi Kerec, Čopič, Kumše, Šoukal, Černač je sodelovala v V. jakostni skupini in med 18 udeleženci z 10,5 osvojenimi točkami dosegla solidno 6. mesto. Iskra II je v sestavu Špende, Jerina, Brezigar, Jereb in Mayer v IX. jakostni skupini med 15 udeleženci z 10,5 točkami osvojila zelo dobro 5. mesto. Iskra III jev sestavu Aletič, Peškir, Iveta in Anžur v X. jakostni skupini s 7,5 osvojenimi točkami med 14 udeleženci pristala na predzadnje, 13. mestu Iskra — Elektromehanika pa je v sestavu Krek, Brce, Zorman in Planinc v XII. jakostni skupini dosegla doslej najboljši rezultat na tem festivalu, saj je po Bucholz sistemu zasedla odlično 2. mesto s 14 osvojenimi točkami, prav tako kot zmagovalne skupine. Ženska reprezentančna skupina v sestavi Matič in Obrez je zasedla 13. mesto s 5,5 točkami med 34 ekipami, medtem ko je Ženska ekipa Iskre-Elektromehanika je sodegla 20. mesto s 4 točkami v sestavi Mavrič, Lampe, Ržen. Poleg tega so ženske sodelovale tudi v kombinirani ekipi Zvezdama Beograd — Iskra Elektromehanika, ki je po zaslugi naše mlade igralke Damjane Ajdnik osvojila 2 točki in zasedla zadovoljivo 28. mesto. Za zaključek naj omenim še to, da je letošnji uspeh naših šahistov v tem tekmo-vanju najboljši doslej, saj se še ni zgodilo, da bi v katerikoli skupini osvojili kakšen pokal, kot je bilo to letos. P.Jereb PETI JULETOV SMUK ZA CMIROM Planinsko društvo Iskra bo priredilo 9. in 10. junija — 5. Juletov smuk za Cmirom. Dobimo se v soboto 9. junija ob 6. zjutraj pred gostiščem Jelen v Šentvidu, od koder bo odhod z osebnimi avtomobili. Letos bo smuk že petič in bodo podeljene prve zlate značke. Iz Ljubljane se bomo odpeljali dp Turkove planine v Vratih, kjer bomo pustili avtomobile, preskočili potok in se po lovski stezi povzpeli strmo v gozd. Te poti je kmalu konec, sledijo strma melišča med Vrbanovimi špicami in Cmirom, ki pa so spomladi v snegu lahko prehodna. Po približno 5 urah hoje, bomo dosegli sedlo med Vrba novim vrhom in Begunskim vrhom — od tu je čudovit pogled na Triglav. Do Kredarice, kjer bomo prenočili, je od tu še dobro uro hoda. V nedeljo zgodaj zjutraj se bomo s smučmi spustili po triglavskem ledeniku, nato prečili strma pobočja pod Ržjo in se po smeri pristopa spustili v dolino Vrat. Spust za Cmirom je strm, primeren le za dobre smučarje. Prijavite se pri vodji izleta: BREDA JANČAR - ISKRA POT, tel.: 20-341, int. 341. ___________________________________V Prebrali smo za vas Nekako neopaženo je šel mimo slovenske javnosti pomemben podvig Tehniške založbe Slovenije in sicer izid „Biografske enciklopedije znanosti in tehnike11 izpod peresa Isaaca Asimova. In čeprav je knjiga že nekaj časa na tržišču, vseeno ni prepozno, če o njej zapišemo nekaj besed. V množici biografij in leksikonov, ki jih izdajamo, oziroma prevajamo tudi pri nas, zavzema to Asimovo delo vsekakor svojevrstno mesto. Gre namreč za knjigo, ki zajema življenjepise in dosežke 1195 velikih znanstvenikov od starega veka do danes. Tudi ureditev in zamisel knjige je čisto asimovska: ne gre za običajno enciklopedijsko ureditev po abecedi, temveč je avtor ubral kronološko načelo, povezano z gosto mrežo kazalcev. S tema, razmeroma preprostima tehničnima pripomočkoma, je Asimov dosegel izreden učinek, rečemo lahko, da je dodal gradivu nove razsežnosti. S kronološko ureditvijo je namreč omogočil bralcu vpogled v sočasnosti znanstveno-tehničnih in — skozi biografsko gradivo - tudi zgodovinskih, torej družbenih pojavov in dogodkov, z mrežo kazalcev pa je pokazal na vzročne, razvojne povezave. Prav teh dveh razsežnosti se pri običajnem „šolskem“ spoznavanju ločenih področij in dosežkov vse premalo zavedamo. Največja odlika te knjige pa je njeno zlitje v Uterarno celoto. Avtorjeva osebna perspektiva je tisto, kar združuje mozaične kamenčke posameznih biografij in mrežo časovnih in vzročnih povezav v eno samo vznemirljivo zgodbo človekovega spoznavanja in obvladovanja narave. Seveda pa pri tem nastaja tudi vprašanje izbora imen, oziroma znanstvenikov. Kajti za skoraj petindvajset stoletij človekovega zavedanja, njegove zgodovine in seveda s tem tudi znanosti, je na eni strani 1195 imen ljudi vsekakor premalo, za eno samo knjigo pa verjetno zelo veliko. Tako se tudi v tem seveda v knjigi odraža, da jo je pisal Američan in to predvsem za ameriške bralce. O tem namreč ne priča samo pretirani poudarek na zahodnih, posebej ameriških dosežkih, temveč tudi to, da Asimov meri uspešnost posameznih znanstvenikov s pomembnimi državnimi in drugimi priznanji, ki so jih bili deležni. Tako smo Jugoslovani seveda zelo maloštevilno zastopani v tej enciklopediji (Mohorovičič, Ružička, Pupin, Tesla, Ljubljančan in Nobelov nagrajenec Pregl). Sicer pa se je tega zavedal tudi Asimov sam, ko je v predgovoru h knjigi med drugim zapisal: „Vse odločitve glede tega, koga je kazalo vključiti in koga ne, komu posvetiti veliko prostora in komu malo, sem prevzel sam. Odgovoren pa sem seveda tudi za vse stvarne zmote, ki sem jih morda zgrešil. Moj seznam gotovo ni popoln. Čeprav sem prepričan, da sem vključil v svojo knjigo večino tistih ljudi, ki so največ prispevali k napredku znanosti, sem pripravljen priznati, da je celotno število vseh, katerih prispevek je pomemben, morda desetkrat večje. A vendar to pomeni, da je napredek znanosti, skozi stoletja odvisen od vneto delujočih možganov, nič več kot samo enega človeka na šest milijonov ljudi.11 Kot smo že omenili, je knjigo izdala Tehniška založba Slovenije v prevodu Vladimiija Batagelja, Andreja Čadeža, Branka Gradišnika, Alojza Kodreta, Ladka Korošca, Boruta Mavka in Borisa Verbiča, opremil pa jo je Julijan Miklavčič. D.Ž. ČEZ POHORJE Planinska sekcija Iskre Elektromehanike Kranj bo priredila v dneh od 8. do 10. junija 1979 planinski izlet čez Pohorje. Potekal naj bi po naslednjem redu: PRVI DAN: vožnja z vlakom do Maribora z odhodom iz Kranja ob 5.45, nato z avtobusom do Razvanja in „vzpon" z žičnico na Mariborsko Pohorje. Nadaljevanje peš do koče pri Treh kraljih. (5,5 uri — prenočišče). DRUGI DAN: pohod do Ribniške koče, z ogledom kraja zadnjega boja Pohorskega bataljona in vzpon na Roglo. Hoje bo 7 ur. TRETJI DAN: nadaljevanje in zaključek ture v Slovenj Gradcu, od koder se bomo z rednim avtobusom vrnili domov. Hoje bo tega dne še za 5 ur. Oprema udeleženčev naj bo planinska. Cena prevoza 50 din. Prijave in vplačila sprejema Volga Pajk do torka, 5. junija (zaradi rezervacij). Vabljeni Vv