Leto dni od ene najhujših cestnih tragedij
Hrup, prah in smrad v Zidanem Mostu
		"l.i	
90,6 95,1 95,9 100,3			
IMUj	DN INPE1		IK FEK
EMM
T i
On
ST. 77 - LETO 65 - CELJE, 1. 10. 2010 - CENA 1,25 EUR
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvim
Vegrad v stečaj
Stavka javnih uslužbencev te dni zaposluje odgovorne, medtem pa je del Vegradovih delavcev po skoraj dveh tednih stavke izsilil stečaj. Kot kaže, bodo morali nekateri zaposleni še naprej zahtevati tisto, kar so si zaslužili z delom.
Izdelal dvigalo za bolno teto
Za praznik Kovinar »položilu Hajduk
^ Mercator Center Celje
Opeltamiika 9. Cslja. tel. ät 03/42e BQ 00
dožlmlfa
Razstava likovnih de) situpine razstavljalcev Univerze za tretje živijenskD obdobje Žalec.
Otvoritev v pHjnedeljek. 4. oktobra, ob 18. uM
2
DOGODKI
NOVI TEDNIK
uvodnik
»Prava štala«
TATJANA CVIRN
Se tudi vam zdi, da živite v vse bolj kaotičnih razmerah? Če niso na vidiku naravne katastrofe, za katere smo v bistvu sokrivi, pa izbruhnejo take, ki nam jih ponudi naša oblast. Zanje ne vem natančno, koga okriviti, ker so očitno posledica številnih slabih odločitev, odkar se Slovenci ponašamo s svojo državo. Zdaj, ko je kriza, smo, kjer smo, gašenje požarov je na dnevnem redu.
Slovenska država je potratna in zadolžena preko vseh meja. Logično je, da se v takšnih razmerah varčuje, da je treba v časih, ko številna podjetja živijo na meji preživetja in se zato tudi v proračun steka bistveno manj, paziti na vsak evro. Toda, kje zategniti pas in komu vzeti, tu mnenja nikoli ne bodo enotna, nasprotno, vedno več ljudi razburjajo, kajti nihče ni varen pred ukrepi in vsakogar se dotaknejo tako ali drugače. Če nič drugega, se vsem nam nekje v prihodnosti obetajo drugačne, predvsem slabše pokojnine, že sedanjim upokojencem pa zamrznjene. Velika skupina občanov torej, ki ne more biti zadovoljna. Bodo stavkali, šli na ceste in skušali s pritiski doseči zase boljše pogoje? Jih bo sploh kdo vzel resno, saj ne morejo zablokirati mejnih prehodov, s tovornjaki zapreti cest, omejiti zdravstvene oskrbe ^
Več vzvodov imajo gotovo javni uslužbenci, ki so te dni s stavko ljudem ponekod otežili življenje, predvsem tisti, ki so zaradi stavke delali več Kaj hujšega na našem območju še ni bilo, čeprav napovedujejo »pravo štalo«, če jim vlada ne bo prisluhnila in se začela pogajati. V bistvu so njihove zahteve upravičene in razumljive, vprašanje je le, če so v tem času primerne. Je pa res, da se denar, ki je še na razpolago, velikokrat troši neracionalno, kar sami najbolje vedo, saj vidijo, za kaj vse se ga nameni prav v javnem sektorju .
Na drugi strani imamo stavko, ki je v resnici nihče, razen vpletenih, ne občuti. Vegradovi delavci mirno in potrpežljivo zahtevajo to, kar so si z delom prislužili, pa niso dobili. Medtem jih hranijo dobrodelne ustanove in občina Velenje, ki pa ji zmanjkuje sredstev. Čakajo, da se bo kdo od odgovornih zganil. Njihovo življenje je že »prava štala«.
Bo torej to naš vsakdan v prihodnje? Iz ene stavke v drugo? Da vsak zase pridobi čim večji kos pogače, dokler jo je še sploh kaj? Zgledi te dni v Evropi kažejo, da je podobno tudi drugje. Le da se mi na tak kaos šele privajamo .
V šentjurski knjižnici delajo normalno
V Knjižnici Šentjur v teh dneh ni nič drugače kot običajno. Direktorica Tatjana Oset je povedala, da zaradi neorganiziranega sindikata niti ni jasno, kdo bi dan stavke plačal, po drugi strani pa je ustanoviteljica Občina Šentjur do njih izpolnila večino zakonskih obveznosti, zaradi česar do stavke niso upravičeni. Sicer pa glede stavke na splošno meni: »Stavka v javnem sektorju ni upravičena glede na položaj delavcev v Alposu, Vegradu, Muri in še kje, zaradi velike neenakosti znotraj javnega sektorja pa je. Znano je, da se je število otrok v zadnjem desetletju prepolovilo. Po drugi strani pa je bilo največ novih zaposlitev prav v šolstvu. In prav zdaj nam sporočajo, da bodo zaposlili sto novih učiteljev. Če ta sektor primerjamo s kulturo, kjer po analizah v zadnjih desetih letih praktično ni bilo zaposlovanja, osebni prejemki pa za ostalimi najbolj zaostajajo, je na področju kulture stavka upravičena.«
StO
DVE TRISOBNI STANOVANJI in ŠTIRI GARAŽNA MESTA
vse bremen prosto in takoj vselji-vo, v povsem novem bloku Lipa
v Štorah, ugodno prodamo. Izredna lokacija! Prodamo tudi STANOVANJA V NOVOZGRAJENEM BLOKU ŽIBERNIK v Rogaški
Slatini. Več podatkov je na www.elektrosignal.si ali 031 800-639

www.radiocelje.com
10 14
SOBOTA NEDEUA ^NEDELJEK
A
1611
Delo med stavko opravljeno?
Uradna stališča so kratka in jasna, neuradno pa naši sogovorniki povedo, da je čas in način izvedbe stavke s pritiskanjem na nič krivo ljudstvo zgrešen. Poleg tega tudi zahteve naj ne bi šle v pravo smer.
Eno so na primer strežnice v bolnišnicah in domovih za ostarele, drugo zdravniki, visoki uradniki in direktorji zavodov, da o državnih podjetjih z visokimi plačami in nagradami sploh ne govorimo. Po drugi strani se varčevanje po njihovih izkušnjah ne izplača. Če v določeni upravni enoti na vse kriplje upoštevajo navodila in varčujejo pri materialnih stroških - vlada pri svojih varčevalnih ukrepih ne glede na to po uravnilovki vsem odreže enak odstotek. Drug primer - direktorica knjižnice, ki poskuša vse delo opraviti z manj ljudmi, kot ji pripada po normativih, ni nagrajena, ampak kaznovana z manjšo plačo. Pač vodi manjši kolektiv.
Evri puhtijo
Zaradi stavke so nastali zastoji na mejnih prehodih, kjer policisti in cariniki temeljiteje opravljajo pregled vozil in potnikov. Policisti opravljajo bolj temeljit nadzor tudi v notranjem prometu in ne pišejo glob za manjše prekrške.
V Sindikatu policistov Slovenije s sedežem v Celju ocenjujejo, da je v štirih dneh stavke nastalo za okoli 800 tisoč evrov škode. Včeraj so na primer celjski policisti v Škofji vasi v uri in pol ustavili 92 vozil in izrekli 42 opozoril, če bi pisali kazni, bi te skupaj znašale 9.300 evrov. »Dnevno je povzročene za okoli 200 tisoč evrov škode. Se pa te ne da metodološko izračunati in se pri napovedih opiramo na povprečje izrečenih glob v preteklem letu,« pojasnjuje predsednik SPS Zoran Petrovič. Na mejnih prehodih, kjer je v prvih dneh stavke prihajalo do velikih zastojev, naj bi se stanje pri prometu tovornih vozil normaliziralo, saj bodo cariniki svoje aktivnosti prenesli v notranjost države. Medtem ko so cariniki nekoliko omilili delo, so policisti že včeraj napovedali dodatno zaostritev in napovedali umik soglasja za nočno in nadurno delo. »Policistom tega dela v osnovi ni treba opravljati. Ker ne želimo ogrožati operativnega dela policije, smo doslej predali le okoli sto soglasij za umik. Z ostalimi bomo začasno počakali v pričakovanju na dosežen sporazum.«
Zaostrovanje v zdravstvu
Stavke v zdravstvu zaenkrat na Celjskem bolniki na < svoji koži še niso občutili, vse 5 pa kaže, da bo prihodnji te-
PolicistJ v času stavke ne pišejo glob za manjše prekrške in temeljiteje opravljajo nadzor prometa. Prostor ob cesti v Škofji vasi se je včeraj zjutraj spremenil v parkirišče vozil.
den drugače - vsaj v celjski bolnišnici.
V	njej so se v stavko vključili sindikati zdravnikov in zobozdravnikov Fides, medicinskih sester Florence -Pergam, laboratorijske medicine ter sindikat sevalcev Slovenije, ki vključuje višje rentgenske tehnike, inženirje in diplomirane inženirje radiologije. V ponedeljek so se stavkajoči zbrali na enour-nem zboru, tako da se je takrat delo ponekod začelo z zamikom, a so izgubljeni čas nadomestili še isti dan. »Bolniki ostale dneve stavke niso občutili,« pravi strokovna direktorica bolnišnice Frančiška Škrabl Močnik. To se lahko spremeni prihodnji teden, saj napovedujejo zaostrovanje stavke. Podrobnosti bodo znane šele v ponedeljek, saj je za danes napovedan skupni sestanek stavkajočih, v ponedeljek zjutraj pa tudi sestanek z vodstvom bolnišnice.
Čeprav je ta teden minil dokaj mirno, ne moremo biti brez skrbi, še zlasti, ker napovedujejo sodelovanje v stavki tudi tisti, ki sicer niso v stavkajočih sindikatih. »To velja zlasti za srednje medicinske sestre, med katerimi se nezadovoljstvo izrazito povečuje,« ugotavlja predsednik bolnišničnega sindikata in član predsedstva Sindikata medicinskih sester Florence - Pergam Marjan Tkavec.
Vrat ne bomo zaklenili!
V	Upravni enoti Celje opravljajo dela in naloge, ki so za občanke in občane nujna. Povedano drugače: dokumente, potrdila in dovoljenja izdajajo le v primerih, ko bi neizdaja ogrozila življenje, varnost in premoženje ljudi. Podobno je tudi v davčnih uradih, kjer opravljajo le nujne naloge na področju kontrole ter davčnega knjigovodstva in izterjave. V UE opažajo v teh dneh
precej manjši obisk strank kot sicer, saj ljudje pridejo med stavko urejat zadeve le, če je to zares nujno. Težav z nezadovoljstvom strank tako nimajo, pravi načelnik Damjan Vrečko. Kljub stavki v celoti opravljajo naloge v izpitnem centru, čeprav te naloge niso opredeljene kot nujne.
Tudi v upravi Mestne občine Celje zagotavljajo, da delo kljub stavki poteka nemoteno. Med drugim normalno opravljajo naloge, ki so vezane na odpravo posledic zadnjih poplav. Izdajajo vsa nujna soglasja, izvajajo postopke za reševanje vlog za komunalni prispevek, nemotena je tudi obravnava in pomoč socialno ogroženim občanom. Med stavko nemoteno obratuje tudi mestna blagajna.
V UE Slovenske Konjice zaposleni stavkajo, vendar lahko po zagotovilih načel-nice Sonje Punčuh občani uredijo vse potrebno brez čakanja. V UE Šentjur ne stavkajo; načelnica Marjana Metličar je povedala, da so zaposleni tako sklenili, ko so ugotovili, da jih je tako malo, da bi že za izvajanje zakonsko predpisanih nalog tako ali tako morali vsi delati. »Poleg tega naša sprejemna pisarna opravlja to vlogo še za občino in druge in-štitucije v stavbi. Misliti moramo na ugled celotne stavbe. Stvari se sicer dnevno spreminjajo, vendar sem izrazito proti, da bi se pred strankami zaklepali.«
Stavki se je pridružil tudi Sindikat Mestne občine Velenje, vendar gre bolj kot ne za simbolno podporo, saj delo teče nemoteno. »Večina ljudi je izrazila podporo stavki, a ne stavkajo. S sindikatom smo takoj, ko je bila napovedana možnost stavke, opravili razgovore in sindikat je sam pripravil predlog del in nalog v času stavke. Delo zato teče nemote-
no. Ker smo močno socialno usmerjena občina, se je sindikat sam ponudil, da vse naloge, ki so kakorkoli vezane na pomoč soobčanom in delavcem Vegrada, opravlja brez izjem. V ta sklop štejejo tudi delovanje mestne blagajne, kjer občani lahko plačujejo brez provizije. Izvajajo se vsi ukrepi, vezani na odpravo posledic zadnjega neurja. Delo praktično ni okrnjeno in menim, da občani ne občutijo stavke,« je povedala direktorica občinske uprave Andreja Katič.
Jeseni je še posebej hudo
V stavki sodeluje tudi celjski center za socialno delo. Vendar ljudje zaradi tega niso prikrajšani, zatrjuje direktorica Olga Bezenšek Lalic. »Delo je organizirano tako, da morajo vse strokovne delavke opraviti prvo socialno pomoč in ugotoviti, ali je v posameznem primeru potrebno nujno ukrepanje. Seveda morajo potem tudi ustrezno ukrepati. Tudi denarna socialna pomoč se izvaja normalno, prav tako sprejemamo vloge za štipendije, skratka delo je nemoteno. Ostale zadeve, ki niso nujne, pa bodo počakale na konec stavke.«
CSD Šentjur ne stavka, vendar zaposleni stavko podpirajo. Namestnica direktorice Majda Kožuh pravi, da v specifični ustanovi, kjer imajo vsak dan opravka tudi z zelo depriviligiranimi ljudmi, zapiranje vrat pač ne pride v poštev. »Dejstvo je, da smo hudo preobremenjeni, in zato je časa, ki ga lahko posvetiš posamezniku, vedno manj. Kriza pa se pozna vedno bolj. Ljudi v stiski je vedno več, hitreje pridejo po pomoč in hitreje na rob z živci. Jesen je glede tega - treba je kupiti kurjavo, šola zahteva svoje, kleti in shrambe so prazne - še posebej izrazita.
BA, ST, MJ, MBP, PM
Državi, kar je našega
Do 4. oktobra bodo lastniki prejeli poskusni izračun vrednosti nepremičnin - Izračun preglejte in se pritožite, če je potrebno
Do 4. oktobra naj bi vsi lastniki prejeli poskusni izračun vrednosti nepremičnin, čeprav je odločitev, ali nas bo nov davek udaril v začetku prihodnjega leta ali leto kasneje, še v rokah vladajoče koalicije. Vendarle velja opozoriti, da bodo lastniki nepremičnin davčno osnovo krojili sami -lastnik nepremičnine ima 53 dni časa za pripombe in pritožbe. Zaradi stavke javnega sektorja bo obveščanje v začetku potekalo v omejenem obsegu, pravijo na geodetski upravi in dodajajo, da bodo roke za pripombe podaljšali, če bo stavka tudi po 4. oktobru.
Vrednost nepremičnin je do-
ločena za vse nepremičnine v Sloveniji, sicer pa so podrobnejši podatki zajeti v brošuri, ki jo je izdalo in v vsa gospodinjstva razposlalo ministrstvo za okolje.
Da lastniki nepremičnin neposredno ne morejo vplivati na posplošeno tržno vrednost nepremičnin, verjetno veste. Gre za to, da je tržna vrednost določena na osnovi 20 vrednostnih con, ki so odvisne od lokacije. Kot so že pojasnili na geodetski upravi, bodo meje vrednostnih con preverjali, če bo večina lastnikov na nekem območju ocenila, da je vrednost njihove nepremičnine bodisi previsoka bodisi prenizka. Zakonodaja namreč predvideva, da se bo vrednost spre-
menila, ko se bodo spremenile cene za več kot deset odstotkov. Lastniki nepremičnin lahko seveda še spreminjajo posplošeno vrednost s spreminjanjem podatkov o nepremičnini in njenih značilnosti.
Na vrednost vplivajo vsi podatki, ki so na obvestilu o poskusnem izračunu natisnjeni v poševnem tisku, medtem ko tistih v krepkem tisku ni mogoče spreminjati (na primer površine zemljišča). Še največji vpliv na vrednost ima uporabna stanovanjska površina. Na izračun vpliva leto gradnje stavbe, leto obnove stavbe in fasade, opremljenost z vodovodom, s kanalizacijo, z elektriko in centralno ogrevanje, ne pa tudi telefon in kabelska televizija. Nekoliko
manj vpliva na vrednost še leto obnove oken in inštalacij. Pomembno merilo za določitev vrednosti je tudi vplivno območje, ki je odvisno od oddaljenosti ceste, železnice in daljnovoda. Če je nepremičnina v bližini takšne infrastrukture, je njena vrednost nižja.
Trkanje na vrata
Na vrednost oziroma obdavčitev nezazidanih stavbnih zemljišč najbolj vpliva možnost dejanske gradnje. Če je z občinskim prostorskim načr-
Do 4. oktobra bodo vsi lastniki prejeli poskusni izračun vrednosti nepremičnin.
zidljivega; predvidoma bo obdavčeno z dvakratnikom osnovne stopnje. Povedano drugače: zazidljivo stavbno zemljišče je le tisto, na katerem je
Decembra bo potekel skrajni rok, ko naj bi vlada sprejela uredbo, na podlagi katere bo izračunana končna tržna vrednost nepremičnin, ki bo podlaga za odmero davka. Nato naj bi sprejeli zakon o davku na nepremičnine, za januar 2011 pa je predvidena uveljavitev nove davčne obveznosti. Že zdaj pa napovedujejo, da je možen zamik za eno leto.
tom na zemljišču sicer predvidena gradnja, vendar ta ni mogoča, dokler niso izpolnjeni določeni pogoji (komunalna opremljenost, zagotovitev poplavne varnosti in podobno), zemljišča ni mogoče vrednotiti oziroma obdavčiti kot za-
ta trenutek mogoče pridobiti gradbeno dovoljenje. Tu so še poslovne in industrijske nepremičnine, ki bodo predvidoma obdavčene s pet- oziroma sedemkratnikom osnovne stopnje. Poleg površine nanje najbolj vpliva dejanska raba.
Dejanska raba pa je pomembna tudi pri vrednosti oziroma obdavčitvi kmetijskih zemljišč.
Kot so pojasnili na geodetski upravi, so podatke črpali iz zemljiške knjige, zemljiškega katastra, katastra stavb in popisa nepremičnin. Seveda pa se že vnaprej ve, da je možnih tudi nekaj napak. Tako je možno, da bo v obvestilu pisalo, da je lastnik nepremičnine nekdo drug. Tovrstno napako bo treba osebno prijaviti v geodetski pisarni, mnogi pa se bo-
Za napačno navedbo podatkov o nepremičnini je zagrožena kazen od 41 do 626 evrov.
jijo, da bo potrebnih kar nekaj poti za ureditev vseh podatkov. Zakon predvideva možnost nižanja vrednosti nepremičnine, verjetno pa bo treba na kakšno dodatno možnost še počakati.
US
Foto: SHERPA
Cilj ostaja redni študij
Regijsko študijsko središče je v sodelovanju z Visoko zdravstveno šolo v Celju v prostorih na Mariborski cesti 7 prejšnji torek slovesno odprlo tri predavalnice in dve specializirani učilnici za izredni študij zdravstvene nege.
Visoka zdravstvena šola v Celju je nastala na pobudo lokalnega okolja ter zlasti srednje zdravstvene šole in
celjske bolnišnice. V drugem letu delovanja se seli v lastne prostore, za ureditev treh predavalnic in dveh specializiranih učilnic pa je mestna občina prispevala 60 tisoč evrov. Velika želja visoke strokovne šole, ki bo imela oktobra vpisanih preko 120 izrednih študentov, pa ostaja uvedba rednega študija, za kar si po besedah direktorice Regijskega študijskega središča Celje Katje Esih prizadevajo že vse od ustanovitve šole.
IS
Foto: SHERPA
»Bus je in«
Celjski mestni svetniki so minuli teden na mizo vendarle dobili predlog težko pričakovanega odloka o izvajanju javnega mestnega prometa, na katerega so Celjani čakali več let. V prvem branju so svetniki odlok potrdili, njegovo dokončno sprejetje pa bo v rokah novega mestnega sveta.
Avtobusi bodo po mestu verjetno začeli voziti prihodnje leto. Predlagana krožna pot naj bi povezala od 60 do 70 odstotkov prebivalcev Celja. Zajela bi večino mestnih četrti in nekatere krajevne skupnosti, staro mestno jedro in trgovske centre. Dnevna vozovnica bi stala en evro, mesečna 20 in letna 200 evrov. Po mestu bodo vozili manjši avtobusi, čakalna doba na postajališču pa naj ne bi bila daljša od 20 minut.
Nekateri svetniki so vztrajali, da bi moral biti mestni avtobus brezplačen ali vsaj ugodnejši za upokojence, dijake in študente. Župan se s tem ni strinjal, saj bi nižja cena za uporabnike pomenila višji strošek za občinski proračun. »Zdaj je v proračunu za javni promet predvidenih 500 tisoč evrov, če bi bil ta brezplačen, pa bi morali zanj zagotoviti milijon evrov,« je dejal. Svetniki so tudi poudarili, da bi morale avtobusne linije zajeti vse celjske krajevne skupnosti in mestne četrti ter da bi bilo dobrodošlo, če bi avtobus vozil tudi do Šmartinskega jezera in Starega gradu. Eden od svetnikov je tudi predlagal, da bi bilo treba v Celju že zdaj začeti promocijsko akcijo »Bus je in«, saj je pričakovati, da na avtobusih vsaj na začetku ne bo pretirane gneče.
BA
Pogled v bolniško sobo oziroma specializirano učilnico zdravstvene nege.
Regija štipendira
Razvojna agencija Savinjske regije je objavila Javni razpis štipendij enotne regijske štipendijske sheme Savinjske regije za šolsko in študijsko leto 2010/11.
Javni razpis je namenjen skupno je letos razpisanih 125
Za Delovna Mesta
LEPšAjNmnm^m
dijakom in študentom, ki se izobražujejo za poklice, po katerih so delodajalci izrazili interes in se bodo po končanem šolanju zaposlili pri delodajalcu na območju Savinjske statistične regije. Med razpisanimi je večina štipendij namenjena naravoslovnim in tehniškim poklicem;
štipendij. V agenciji so za štipendiranje namenili 727 tisoč evrov, saj poleg delodajalcev polovico štipendije pokrivajo tudi s sredstvi evropskega socialnega sklada. S štipendijami želijo predvsem spodbujati deficitarne poklice, zmanjševati odliv diplomantov ter dvigniti raven izo-
brazbene strukture. Rok za oddajo vlog je sobota, 9. oktober. Prve štipendije bodo predvidoma podeljene decembra.
Med večjimi delodajalci oziroma tistimi, ki so razpisali več štipendij, so štorski Valji, zreški Unior, Emo orodjarna ter velenjski podjetji Esotech in Gorenje. Kar nekaj štipendij je s področja turizma, v ospredju zanimanja delodajalcev pa so poklici, povezani s strojništvom.
US
NAREDILI BOMO VSE, DA ZMANJŠAMO NEZAPOSLENOST CELJANKIN CELJANOV!
4
GOSPODARSTVO
O cetis'
»V okoljski zakonodaji ne bo izjem!«
Žarnic in Žlebir v Celju tudi o soglasju za Štore Steel in dovoljenju za Cinkarno Celje
V Celju sta se v ponedeljek mudila okoljski minister Roko Žarnic in direktor republiške agencije za okolje (Arso) Silvo Žlebir. Na posvetu v celjski regionalni gospodarski zbornici sta odgovarjala na vprašanja gospodarstvenikov s Celjskega, ki se strinjajo, da jih ostra okoljska zakonodaja omejuje v konkurenčnosti na trgu.
»Klimatske spremembe so dejstvo in Slovenije ne bodo zaobšle. Zaradi majhnosti bomo ekstremne vremenske razmere celo bolj občutili. Ne preostane drugega, kot da se jim prilagodimo, tudi z zakonodajo. Okoljske vrednote so drugačne kot nekoč in pravila, brez izjem, morajo veljati tudi za gospodarstvo in podjetnike. Poplavna varnost je pri tem ključnega pomena,« je v uvodu povedal Žarnic in se s tem že dotaknil tudi napovedanih tem -
izdaje soglasja družbi Štore Steel za novo valjarsko progo ter okoljevarstvenega dovoljenja Cinkarni Celje.
Očitki zbranih gospodarstvenikov so leteli skorajda izključno prav na nefleksi-bilno in zelo rigorozno okoljsko zakonodajo, za katero so prepričani, da je v Sloveniji celo bolj stroga kot v nekaterih drugih državah Evropske unije. »Kar ponekod za podjetja velja kot priporočilo, je v Sloveniji zakonsko predpisano! Preveč
izjavi tedna
»Niso samo poplave tiste, ki grozijo naši državi. Ne pozabite na potrese. Jaz sem po osnovni profesiji potresnik, zato to dobro vem.«
Okoljski minister dr. Roko Žarnič gospodarstvenikom na posvetu v celjski regionalni gospodarski zbornici
je birokracije z raznimi dovoljenji, postopki trajajo predolgo. Vse to zmanjšuje konkurenčnost naših v primerjavi s tujimi podjetji. Potem pa nam očitajo, da hočemo proizvodnjo seliti v tujino. Želimo si le enakovredne pogoje in razmere za poslovanje, kot jih imajo ostali v Evropi,« je bilo slišati. »Interesov kapitala ne moremo postavljati pred interes ljudi in narave. Izjem ne sme biti in jih ne bo, v zakonodaji ne bomo iskali lukenj niti v primeru podjetja Štore Steel. Tudi zadnje poplave, ki so prizadele Štore, so pokazale, da zahteva po doslednem izvajanje direktiv o poplavni varnosti ni iz trte izvita,« je bil jasen Žle-bir.
Valjarji v sklopu
poplavnih
ukrepov
Ali lahko v Štorah in Celju podjetja torej kar pozabijo na vse naložbe, glede na to, da skoraj celo Celje z okolico velja za poplavno območje? Direktor podjetja Štore Steel Marjan Mač-
»Podjetja letos ne bi poplavilo, če bi bilo ustrezno poskrbljeno za čiščenje ter vzdrževanje struge Voglajne,« je prepričan direktor Štore Steel Marjan Mačkošek.
košek je predstavil stališče podjetja: »Imamo visoko okoljsko zavest, pridite in se prepričajte, da so pomisleki odveč. Sploh pa podjetja ne bi poplavilo, če bi bilo ustrezno poskrbljeno za čiščenje ter vzdrževanje struge Voglajne. Sicer pa podjetje >ni plavalo< vse odkar smo za ukrepe poskrbeli in jih tudi financirali skupaj z MOC. Valjarna pa je izven poplavnega območja.« Poleg tega je podjetje Hidrosvet za Štore Steel izdelalo načrt za lokalne omilitvene ukrepe, v katerih je predvidelo postavitev mobilne zaščite oziroma zapornic, s katerimi bi zaščitili vse vhode v objekt.
Žlebir in Žarnic sta zatem obljubila, da bodo v pogovorih z vodstvom podjetja poskušali najti rešitev. Ta je zdaj predvidena v okviru urejanja
poplavne varnosti v Celju v naslednjih petih letih. Časovnih rokov za izdajo soglasja oziroma gradbenega dovoljenja za valjarsko progo pa vseeno nista hotela bolj jasno opredeliti.
Cinkarni odločba v enem mesecu
Je pa Žlebir zagotovil, da bo v roku enega meseca izdana odločba o okoljevars-tvenem soglasju za Cinkarno Celje. »V tem trenutku nočem prejudicirati, ali bo pozitivna ali negativna,« je še povedal. Spomnimo, da je Cinkarna Celje vlogo za dovoljenje oddala v roku, torej v letu 2006, na poziv Arsa pa je sredi leta 2008 poslala še administrativno dopolnitev. Vse od sredine leta 2008 tako čakajo na odločbo.
Kot je poudaril predsednik uprave Tomaž Benčina, je podjetje v zadnjih letih vložilo ogromno sredstev v okoljske investicije, kar odraža njihovo skrb za okolje. »Utrpeli smo ogromno škode zaradi pritiskov civilnih iniciativ in negativne medijske slike. Razmišljali smo celo o spremembi imena podjetja,« je še dejal Benčina. »Okoljevarstveno dovoljenje je za cinkarno eden najbolj kompleksnih primerov, ki jih obravnava Arso, saj govorimo kar o sedmih IPPC-dovoljenjih. Seveda je bilo treba prisluhniti vsem stranem, tudi civilnim iniciativam,« je povedal Žlebir. Benčina pa je optimist: »Prepričan sem, da bo odločba nam v prid. Arso je postopek zagotovo pikolovsko pregledal.«
POLONA MASTNAK Foto: GrupA (arhiv NT)
V	pivovarni še optimisti
Nadzorniki Pivovarne Laško (PL) so potrdili novelirano in dopolnjeno strategijo Skupine Pivovarna Laško do leta 2014. Temeljna predpostavka je preoblikovanje v pogodbeni koncern, ob tem pa prodaja Dela in deleža v družbi Mercator. Strategija predvideva tudi vključitev strateškega partnerja za Fructal, z naštetim pa bi sedanji dolg v višini 449 milijonov evrov konec prihodnjega leta zmanjšali na 147 milijonov evrov.
Tako naj bi v letu 2014 Skupina PL vključevala Pivovarno Laško, Pivovarno Union, kosovsko Pecko pivaro, kjer imajo Laščani približno polovičen lastniški delež, ter Radensko in Vital Mestinje. Po načrtih uprave PL naj bi v skupini do leta 2014 povečali prihodke iz prodaje na več kot 263 milijonov evrov, pri čemer bi lahko ustvarili več kot 48 milijonov evrov dobička. Pri tem računajo na povečanje tržnih deležev na tujih trgih in ohranitev položaja na domačem trgu.
V	tem tednu pa je Agencija za trg vrednostnih papirjev Banki Celje in Novi Ljubljanski banki do nadaljnjega prepovedala oziroma zamrznila glasovanje v PL. Agencija je ugotovila usklajeno delovanje bank, ki z malo več kot 26-odstotnim deležem presegata prevzemni prag v PL. Zato zahteva, da banki posamezno ali skupaj podata prevzemno ponudbo ali zmanjšata delež, tako da skupaj ne bosta več dosegali prevzemnega praga. Hkrati je agencija ustavila postopek ugotavljanja doseganja prevzemnega praga v nekaterih drugih bankah, ki ga je začela zaradi suma usklajenega delovanja v primeru zasega delnic PL Infond Holdingu.	US
Menedžer leta iz Obsotelja
Menedžer leta 2010, direktor Term Olimia Zdravko Počivalšek
»V desetih letih, odkar sem v Termah Olimia, smo izvedli veliko smelih potez, marsikaj smo postavili na glavo,« komentira podelitev priznanja letošnji slovenski menedžer leta, direktor Term Olimia iz Podčetrtka Zdravko Počivalšek. Podelili so mu ga včeraj zvečer, v Portorožu.
Številke, ki jih beležijo v Termah Olimia, so zgovorne. »Finančni podatki kažejo, da so Terme Olimia v desetih letih prihodke povišale za trikrat in lani dosegle promet v višini 15,9 milijona evrov, v celotni skupini pa so prihodki presegli 21 milijonov evrov,« med drugim uteme-
ljujejo podelitev priznanja Počivalšku v Združenju Manager, ki ga podeljuje že dve desetletji. Število nočitev v Termah Olimia je v desetletju poraslo za 40 odstotkov, kar je za četrtino več kot v panogi, dodana vrednost na zaposlenega je lani presegla 43 tisoč evrov na zaposlenega (panožno povprečje znaša 32 evrov na zaposlenega), donosnost kapitala je bila še-stodstotna. Družba Terme Olimia se pod Počivalškovim vodstvom odlično drži tudi v kriznih časih, saj bodo letos njeni prihodki višji za petino, pričakovati pa je mogoče 1,3 milijona evrov čistega dobička.
V Podčetrtku so veliko vlagali, med drugim so lani za 21 milijonov evrov zgradili prestižne terme Wellness Or-hidelia in garažno hišo ter obnovili in razširili Hotel Breza. Na sosednjem Hrvaškem so kupili Terme Tuhelj, prav tako želijo vlagati še v drugih balkanskih državah. »Lahko rečem s ponosom, da smo postali prepoznavna destinaci-ja ne le v Sloveniji, ampak tudi v bližnji in daljni okolici,« je bil včeraj zadovoljen Zdrav-ko Počivalšek ter omenil cilj, da postanejo najboljše terme v prostoru med Alpami, Donavo in Jadranom.
BRANE JERANKO Foto: arhiv NT
na kratko
V Libojah Keramika Bojnec
Nepremičnine podjetja Kili Liboje v stečaju je kupil zdajšnji najemnik prostorov Keramika Bojnec iz Bogojine.
Nepremičnine in osnovna sredstva Kilija v višini 590 tisoč evrov so prodali na javni dražbi. Podjetje Kili Liboje je v stečaju od lani, najel pa ga je zasebnik iz Bogojine Alojz Bojnec, ki je sprva podpisal pogodbo za 4-mesečni najem. Že takrat je bilo slišati, da Bojnec želi kupiti celoten kompleks Kilija in razširiti proizvodnjo, zdaj pa mu je preko javne dražbe tudi uspelo. Keramika Bojnec svoje izdelke prodaja preko Merkurja in Tuša, s celjsko Galerijo Oskarja Kogoja pa sodelujejo pri izdelavi tehnološko zelo zahtevnih keramičnih umetnin.	US
osfcrU s plinorr^ in toploto
m
Smrekatjeval, Celje
ENERGETIKA CELJE
javno poöjetje; 9.o.o.
tel.: 03 425 33 00, e-pošta: ltifo§enet^etika-ce.5l
Država se za »bosance« ne meni veliko
Po skoraj dveh tednih stavke se je v Vegradovi matični družbi včeraj končala agonija, začenja se stečaj - Delavci še včeraj kritični do države
Delavci v rdečih čepicah, mnogi postarani in utrujeni, s ponižanjem na ramenih in skomigom v smislu »kaj moremo«. Policisti v uniformah in civilu, pol-prazni lokali, v enem od njih na plazmi trd »pornič«, ki pa ga nihče ne gleda. Pa spet piščali, pozivanje k izplačilu plač, transparenti ^ Kljub občasnemu smehu in živahnim pogovorom prevladuje obup. Takšna so bile včerajšnje podobe stavkajočih Vegradovih delavcev pred upravno zgradbo v Velenju.
Kot se je izkazalo, pa je včeraj le bil dan D za družbo Ve-grad. Uprava oziroma direktor Boris Medved je namreč v popoldanskih urah umaknil predlog prisilne poravnave in s tem posledično vložil zahtevo za stečaj. Vendarle pa to velja samo za matično družbo, medtem ko je položaj hčerinskih družb še nejasen.
Medved in lisica
Včeraj, ko je mineval 11. dan stavke Vegradovih delavcev, so se ti bali, da bo direktor družbe Boris Medved
agonijo Vegrada še podaljšal, saj je stavkajočim v sredo napovedal, da naj bi avgustovske plače prejeli prihodnji teden. Menda med 5. in 8. oktobrom. Direktor je delavce prosil, naj se vrnejo na delo. Njegovega poziva niso uslišali. Kot očitno nihče ni uslišal stavkajočih. »Nobenega odziva ni. Ne od vlade, od nikogar,« je glasno izpostavila skupina delavcev.
Napoved Hasana: »Ne bomo šli delat, prevečkrat smo slišali laži. Samo svoje želimo, tisto, kar nam pripada in kar smo krvavo zaslužili. In da nekdo odgovarja, da se vzpostavi pravna država.«
Zgodba Ibra: »27 let delam v Sloveniji, vsa leta sem bil v Vegradu. Svoje zdravje, mladost, vse sem pustil tu. Po teh letih sem končal na ulici _ Kje so zakoni? Če bi sam ukradel kilogram žebljev, bi dobil odpoved, oni pa pokra-dejo milijone, a nihče ne odgovarja. Žalostno. Zakon, napisan na papirju, pač ne velja za vse enako. Le tule smo vsi enaki - z vsemi delavci ravnajo slabše kot v začetku 20. stoletja.«
Mestna občina Velenje je plačevala obrok v javni kuhinji za 180 delavcev, 110 družinam so pomagali pri nakupu šolskih potrebščin, preko RK in Karitasa bodo razdelili tisoč paketov, izplačali so več kot 100 socialnih pomoči, podobno tudi v centru za socialno delo. V MOV je po dostopnih podatkih 250 družin, kjer je vsaj en član zaposlen v Vegradu, in 250 samcev, ki imajo družine tam, od koder prišli.
Predsednik vlade Borut Pahor je včeraj napovedal, da bo obiskal Vegrad, ko bo ta v stečaju, saj mu prej država ne more pomagati. Kot je še dejal pred razpletom dogajanja v Velenju, mu je direktor Medved povedal, da bo poskusil še z določenimi ukrepi in če ti ne bodo uspeli, bo umaknil predlog za prisilno poravnavo.
Pomisleki Enesa: »Očitno bomo le z upornostjo nekaj dosegli. Zato ne bomo odnehali, dokler ne bomo česa dosegli. Imam stalno vi-zo, nimam slovenskega državljanstva. Doma v Bosni, v Tuzli, imam dva šoloobvezna otroka. Delal sem, a jima ne morem kupiti potrebščin za šolo. Še sebi tega ne morem razložiti, kako naj otrokoma?«
Obup Seada: »Po 20 letih dela v Sloveniji me najbolj boli, da nam je država pokazala svoj pravi obraz. Smo pač tu južnjaki, >bosanci<, če hočete. In kot kaže, se zgodba odvija v stilu: če imajo >bo-sanci< dovolj potrpljenja, naj trpijo, ko ga ne bodo imeli več, naj gredo. Praktično smo vsi v istem >dreku<. In zato povem - gledam Medveda, slišim lisico. Ptice na veji vedo, da sedanji direktor počne to, kar mu reče Hilda.«
In še Veronika: »Stavka nas tudi nekaj iz uprave. Kaj hočemo! Vse bolj izgleda, da so prišli pobrat, kar je osta-
lo. V podjetju ni več nobenega računalničarja, nobenega pravnika ali finančnika - kako naj bi potem še delali? Večina, sploh mladi, je pravočasno odšla iz Vegrada. Ampak meni se navadni delavci najbolj smilijo. Veste, ti so najbolj ponižani.«
V Velenje sta včeraj prispela dva avtobusa Vegrado-vih delavcev iz Ljubljane. Nekaterim med njimi grozijo, da jih bodo vrgli iz samskih domov. Najemnino za bivanje v sobah delavcem odtegujejo od plač. Ki pa, kot vemo, jih nimajo že več mesecev. In, kot je lakonično pripomnil eden od »Ljubljančanov«: »«Mi smo bolj lačni. Nimamo povsod velenjske občine, ki bi delavcem plačevala topel obrok. V Velenju dobimo vsaj sendvič.« Včeraj jih je plačal sindikat, prej Srečko Meh, v torek Bojan Kontič, v ponedeljek pa neznan upokojenec.
»Razmere postajajo kaotične. Delavce vse težje obvla-
dujemo, padajo zelo nacionalistične ideje. Delavci ostajajo na ulici, brez plač in denarja ter s kupom položnic,« je povedal vršilec dolžnosti sekretarja velenjskih svobodnih sindikatov Srečko Čater. »Veliko tudi zaradi tega, ker niso Slovenci.«
Misija nemogoče
Vmes pa, tudi včeraj dopoldne, pričakovanja, da naj bi se pred Vegradom spet pojavil direktor Medved. »Če bi
Velenjski župan Srečko Meh: »Včasih me vprašajo, če nas je sram. Mislim, da mora biti sram menedž-ment. In to v dno duše. Čeprav poskušamo pomagati, je žalostno, ko poslušamo stiske ljudi, ki so v obupnem položaju. Samo res umazana duša lahko naredi z ljudmi tako, kot so naredili v Vegradu.«
»Na vlado naslavljam pobudo, da ustanovi poseben sklad, iz katerega bi lahko poplačali delavce z začasnim delovnim dovoljenjem in začasnim bivališčem v Sloveniji. Tako bi jim omogočili, da se lahko vrnejo domov, s tem pa bi ohranili tudi ugled naše države v očeh mednarodne javnosti,« je pred dnevi zahteval poslanec in vodja poslanske skupine SD Kontič. Odgovora (še) ni dobil. Podobno kot tudi v Velenju ne vedo, kako bodo poplačali topel obrok, na kar so pred dvema tednoma opozarjali ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivana Svetlika. Tudi z ministrstva ni odgovora.
bile razveseljive novice, bi jih direktor z veseljem sporočil,« je ocenil Čater in se pridružil razmišljanjem in ogorčenju mnogih, tudi mimoidočih Velenjčanov: »Na primeru Vegrada je padla celotna država. Da tako dolgo stavkajo, zanje pa se nihče ne zmeni! Če bi tu stali sami Slovenci, bi prišlo pol vlade, za >bosance< se pač nihče ne obremenjuje. Najhuje je to, da glede na stanje lahko bitka traja še mesec in pol. Še vedno pa upam, da je direktor dovolj korekten in da bo zadeva končana. Tudi danes lahko namreč direktor odpove prisilno poravnavo in po zakonu sledi stečaj.«
Čatrovo upanje se je uresničilo popoldne, ko je direktor sporočil odločitev o prekinitvi »prisilke« za Vegrad, d.d.. O stečaju bo v osmih dneh odločalo sodišče, ki bo imenovalo tudi stečajnega upravitelja, v 20 dneh pa bi lahko delavci pričakovali sredstva iz jamstvenega sklada. Tudi delavci iz drugih republik naj bi dobili tisto, kar jim po zakonu gre. Še vedno pa je nejasen položaj Vegra-dovih hčerinskih podjetij, in tudi zato, vsaj včeraj popoldne je veljalo tako, bodo delavci prihodnji teden morebiti še stavkali. »Stranci«, smo za Vegradove delavce zapisali pred časom. Povsem mimogrede: država je skoraj tret-jinski lastnik Vegrada.
URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA
6
AKTUALNO
NOVI TEDNIK
Vesna Vodišek Razboršek
Postati dom je
v ■ ■
najvecji izziv
Z Vesno Vodišek Razboršek, novo direktorico doma starejših v Šentjurju - 1. oktober je posvečen jeseni življenja
Svetovni dan starejših v domu starejših v Šentjurju letos praznujejo z novo direktorico. Potem ko je s tega mesta odstopil Branko Gorečan, ga je v začetku avgusta nasledila Vesna Vo-dišek Razboršek. Univerzitetna diplomirana socialna delavka je doslej službovala v celjskem Domu ob Savinji. Rojeni Laščanki je bil nov delovni izziv pisan na kožo. »Šentjurski dom na srečo ne spada med prevelike, ima odlično lokacijo in izvrsten kolektiv. Seveda je skrb za dobro počutje naših stanovalcev nikoli končana zgodba,« pove za začetek.
V	Šentjurju imajo trenutno 141 stanovalcev v klasičnem delu doma, število stanovalcev v 14 varovanih stanovanjih pa je spremenljivo. Osebje šteje 67 zaposlenih. »Kot je v navadi, je najmočnejši zdravstveni kader. Malo pred mano je prišla tudi nova vodja zdravstvene nege. Skupaj vodiva že sicer zelo dobro uigran tim. Trudimo se čim bolj približati stanovalcem in nenazadnje tudi svojcem. Svojci so nam v izredno pomoč pri vživljanju posameznika v novo okolje,
V	domu starejših v Šentjurju se organizirano srečujejo svojci bolnikov z de-menco v skupini za samopomoč vsak prvi četrtek v mesecu od 17. ure do 18.30. Svojcem so v pomoč različni izobraževalni programi in predavanja. V domu bo tako od oktobra do decembra niz šestih predavanj Pogled v svet oseb z demenco. O varnejšem bivanjskem okolju za osebe z demenco bo 21. oktobra ob 17. uri predaval doc. dr. Aleš Kogoj, psihiater in priznani slovenski strokovnjak za demenco.
saj svoje bližnje najbolje poznajo.« Zavedajo se namreč, kako stresna je za starega človeka selitev v dom. »Vedno pravim, da gre za dvojno izgubo. Človek, ki pride k nam, običajno izgubi sposobnost, da bi samostojno skrbel zase, izdajo ga zdravje, telesne funkcije, po drugi strani izgubi dom. In zato je moje temeljno vodilo, da moramo mi svojo funkcijo čim bolje opraviti. Da ne bomo dom samo v besedi, ampak tudi v resnici.« Skupnega pravila ali dobrega recepta za vsakogar, ki se na novo vseli, seveda ni. Prav zato se vsakomur posvetijo posebej. »Včasih je treba tudi med vrsticami razbrati, kaj si nekdo želi, kaj zmore in česa ne. Vsakomur pa je treba bivanje v novih razmerah na nek način osmisliti.«
Dobrega
■	i ■ v
»cimra« ali se raje svojo sobo
Tudi če se še ne prištevamo ravno k najstarejši generaciji, nam je z leti hitro jasno, kako težko se je prilagajati. Že »cimre« v študentskih sobah človek v nekaj letih nepreklicno preraste, z zakonci se brusimo leta in leta, na starost pa je spet treba deliti sobo z nekom, ki v 70, 80 ali več letih tudi nima malo take ali drugačne »prtljage«. Če boste pokramljali z desetimi stanovalci katerega koli doma v Sloveniji, jih bo vsaj pet zagotovo prepričanih, da je njihov sostanovalec v sobi milo rečeno motena oseba, če že ne kaj hujšega. Vodišek Razborškova se teh težav zaveda. »Trudimo se uskladiti želje, čim bolj poslušati, jih razvrstiti po znanstvih, skupnih lastnostih, vendar je res, da so enoposteljne sobe še vedno najbolj zaželene.« A imajo jih le malo več kot 30. Veliko premalo, da bi lahko ustregli vsem. A žal so standardi
Ob 1. oktobru, mednarodnem dnevu starejših, so imeli v Šentjurju včeraj trgatev, saj so eden redkih, če ne kar edini dom, okrog katerega raste trta. Danes bodo odprli razstavo del stanovalcev, jutri pa bo sledila tradicionalna prireditev Sonce v jeseni, ki bo tokrat v obliki različnih delavnic in druženja med stanovalci, svojci ter zaposlenimi.
taki in z drugačno ureditvijo bi izgubili preveliko postelj. V prihodnosti jih bo tako ali tako vedno bolj pri-
V Domu starejših Šentjur vabijo k sodelovanju prostovoljce, ki bi bili pripravljeni nekaj svojega časa nameniti starejšim. Lahko gre za individualno druženje, pogovor s starostniki, vodenje skupin, učenje različnih veščin. Pri tem ni posebnih starostnih omejitev, primeri dobre prakse pa kažejo, da so predvsem mladi zelo dobrodošla družba. Izkušnje so običajno tudi zanje nepozabne.
manjkovalo. »Glede na demografske kazalce nam je vsem jasno, kam pluje čoln. Domovi imamo pri tem izredno pomembno vlogo in v prihodnje bo še težja. Mislim, da se bomo vedno bolj razlikovali. Da je denarja vedno premalo, ni treba poudarjati. Vseeno pa ne bo pomembna samo cena oskrbnega dne, ampak tudi, kaj za to nudimo. Se mi pa zdi pri socialnem varstvu izredno pomembno razvijati ino-vativne oblike. Varstvo na domu, dnevni center sta že med njimi. Tu je možnosti gotovo še veliko.«
Kljub širšemu pogledu na problematiko se Vesna Vo-dišek Razboršek v prvi vrsti posveča dobremu počutju stanovalcev, ki so že pri njih. »In če naj bodo oni zadovoljni, mora biti zadovoljno tudi osebje. Veliko damo na izobraževanja, ne samo strokovna, tudi z različnih področij osebne rasti. Tako velik kolektiv, ki mora zagotavljati neprestano oskrbo, je lahko hitro spolzek teren. Pomembno se mi zdi, da se pogovarjamo. Da sem sama vedno dostopna in da lahko vsakdo kadarkoli pride v mojo pisarno. Zato so moja vrata dobesedno vedno odprta,« s smehom zaključi sogovornica.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA
Da bi bilo Celje
M	■ v	v
za starejse se prijaznejše
Lokalna interdisciplinarna koordinacija za potrebe starejših v Celju je pripravila že tretjo v nizu okroglih miz. Na njej so sogovorniki predstavili storitve in programe socialnega varstva, ki so starejšim na voljo v mestni občini Celje, ter iskali rešitve, kaj bi se na tem področju v Celju dalo še izboljšati. Predlogi bodo namreč zapisani v strategiji varstva starejših v Celju do leta 2015, ki jo pripravljajo v mestni občini.
Na splošno velja, da je za starejše v občini Celje dobro poskrbljeno. V Celju sta dva domova za starejše - Dom ob Savinji in Dom sv. Jožefa. Občanom so na voljo tudi dnevni center in oskrbovana stanovanja, dobro so razvite storitve pomoči na domu in pomoč na daljavo ter družinski pomočnik. Poskrbljeno je tudi za brezdomce, med katerimi prevladujejo prav starejši, kot tudi za vse ostale, ki na starost ostanejo sami in nimajo nikogar, ki bi skrbel zanje. V takšnih primerih obstaja možnost nujne namestitve v dom in podobno.
»Čeprav lahko rečemo, da je Celje med tistimi občinami, ki imajo zelo dobro poskrbljeno za socialno varstvene storitve in programe, to še ne pomeni, da se ne bi dalo nič izboljšati,« pravi predsednica lokalne interdisciplinarne koordinacije za potrebe starejših v Celju Janja Romih. Po njenem mnenju bi bilo treba razviti socialne servise kot nekakšno dopolnilo pomoči na domu, kjer bi starejšim pomagali pri vsakdanjih opravilih. Prav tako bi Celje potrebovalo med-generacijsko središče, ne samo v smislu združevanja več generacij, ampak bi bil to tudi informacijski in izobraževalni center. V njem bi bile na voljo različne storitve in tudi možnost namestitve. Na okrogli mizi so udeleženci opozorili tudi na potrebo po povezovanju in sodelovanju ustanov, ki izvajajo socialnovarstvene storitve in programe. Tako bi bile te storitve še kakovostnejše.
BA
> pohištvo, bela tehnika, gradbeni material...)
Za informacije o dostavi in ceni polcličite na tel.: 425 64 00 ali GSM: 041 669 362 (do 14. ure)
Prenove in zamenjave kotlov
Koliko lahko prihranimo za ogrevanje
Dajatve pri kurilnem olju se bodo občutneje povečale. V urbanih naseljih rešitev zemeljski plin.
Ali ste vedeli, da v slovenskih gospodinjstvih prevladujejo zastareli in večinoma predimenzionirani kotli za ogrevanje na kurilno olje, ki so po nekaterih ocenah v povprečju starejši od 15 let? V kar nekaj občinah, kjer so že opravili analize in preglede ob pripravi lokalnih energetskih konceptov, so ugotovili, da so prav starejši kotli eden izmed glavnih razlogov za visoko porabo energije gospodinjstev in hkrati priložnost, za doseganje velikih prihrankov energije kot tudi denarja ob hkratnem izboljšanju kakovosti zraka.
Med prehodi na ekonomične in okoljsko ustreznejše energente velja izpostaviti zemeljski plin. Ta je zanimiv za uporabnike na tistih območjih, ki že imajo plinovodno omrežje. Tudi sami distributerji nudijo odjemalcem, ki se odločajo za prehod na zemelj ski plin, vrsto ugodnosti: od kreditov z ugodno obrestno mero do
brezplačne izdelave celotnega projekta notranje plinovodne napeljave, brezplačne de-montaže z odvozom starih ogrevalnih peči in celo brezplačen obisk strokovnjaka.
Prof. dr. Vincenc Butala iz Fakultete za strojništvo
je preračunal, kakšni bi bili učinki, če bi vsaj 30 odstotkov od 160.000 kotlov na kurilno olje v Sloveniji zame-
njali s kotli na zemeljski plin. Pri zamenjavi starejših kotlov na kurilno olje z novimi kondenzacijskimi kotli na zemeljski plin bi se poraba energije pri posameznemu odjemalcu zmanjšala za 30 odstotkov, emisije CO2 pa bi se znižale za 94 ton na leto.
Če seštejemo od 15 do 30 odstotkov boljši izkoristek so-
Ob prenavljanju, obnovi, novogradnji ali odločanju o zamenjavi grelnega kotla si uporabne informacije o značilnostih uporabe zemeljskega plina preberite na: www.zemeljski-plin.si.
dobne tehnologije plinskih kotlov in v povprečju za 15 odstotkov nižje cene zemeljskega plina, se lahko na letni ravni prihrani vsaj 30 odstotkov ali več denarja za ogrevanje. Na ta način se vložena sredstva povrnejo dokaj hitro (v nekaj letih), po tem obdobju pa se odjemalci udobno ogrevajo z veliko nižjimi stroški.
Prehod na zemeljski plin je še toliko bolj upravičen, ker v prihodnosti ni mogoče napovedati natančne cene kurilnega olja, lahko pa se predvidi smer njenega gibanja. Država je napovedala, da se bodo dajatve pri kurilnem olju postopoma dvigovale in do leta 2020 se bo cena kurilnega olja izenačila s ceno pogonskega dizelskega goriva na bencinskih črpalkah. Po trenutnih cenah to pomeni podražitev kurilnega olja za 56 odstotkov oziroma 0,42 evra/l. Razlog za tako politiko je v dejstvu, da kurilno olje zelo onesnažuje okolje.
IZ NAŠIH KRAJEV
Gradnja zagrenila življenje ob
^	■ Kolone, smrad in hrup vozil v Zidanem Mostu - Zaradi semaforja ob goste - Bo zaprl gostil-
C^^Sti no ali cesto?
Urejene ceste so želja in pridobitev za vsako lokalno skupnost, ki se običajno veseli vsakega metra obnovljenega odseka. Zaradi prometne varnosti, razvoja in napredka ^ Z vsem tem se strinja Janez Krivec iz Zidanega Mosta, medtem ko že eno leto cele dneve gleda nepregledne kolone pločevine, ki se vali iz Rimskih Toplic proti Zidanemu Mostu in obratno. Semafor je namreč umeščen tik ob njegovi hiši in gostilni. Hrup, prah in smrad stoječih tovornih in osebnih vozil bi še prenesel. A kaj, ko mu propada gostinska dejavnost.
Krivec je prepričan, da bi nekaj metrov. Hiša, v kate-marsikaj rešila prestavitev ri ima tudi gostinski lokal, svetlobne signalizacije za je postavljena tik ob cesti
(gledano iz smeri Rimskih Toplic proti Zidanemu Mostu). Na drugi strani ceste pa ima še nekaj zemlje, nasute z gramozom, ki služi kot parkirišče, saj ob objektu ni dovolj prostora za parkiranje. Semafor je postavljen na koncu njegovega parkirišča (v smeri Rimskih Toplic) tik pred gradbiščem na cesti, po kateri poteka promet izmenično enosmerno.
Ze prečkanje ceste pri gostilni je pravi vratolomni podvig.
Sončni elektrarni na šoli in športni dvorani
V Slovenskih Konjicah sta prejšnji teden član uprave podjetja Bisol iz Latkove vasi Dag Kralj in konjiški župan Miran Gorinšek podpisala pogodbo za gradnjo dveh sončnih fotonapetostnih elektrarn.
Občina je podelila Bisolu služnostno pravico na strehah športne dvorane in Osnovne šole Ob Dravinji. Gre za površino 4 tisoč kvadratnih metrov, na kateri bo podjetje Bisol postavilo fotonapetostne module za proizvodnjo sončne energije z močjo 370 kW, ki jih tudi samo proizvaja. V zameno za 20-letno služnost bo namesto najemnine Bisol že do konca oktobra zamenjal kritino na športni dvorani. Vrednost teh del je ocenjena na 100 tisoč evrov.
To pa ni edini motiv, ki je vodil občino pri odločitvi za sončne elektrarne. Pričakujejo namreč tudi vzgojni učinek, še zlasti, ker bosta sončni elektrarni na strehah šole in športne dvorane.
Družba Bisol pričakuje, da se bo naložba povrnila najkasneje v 15 letih. Sicer pa je ta edini slovenski proizvajalec fotonapetostnih modulov iz Latkove vasi zadovoljen z vedno večjim zanimanjem za sončne elektrarne, saj bodo po pričakovanjih letos podpisali blizu 20 pogodb s slovenskimi občinami za služnost na različno velikih površinah. Med prvimi so pogodbo podpisali prav s Konjičani.
MBP
Elektrarno končno
gradijo
Janez Krivec na mestu, kjer se začne kolona, ki čaka na zeleno luč pred gradbiščem. Parkirišče za njegovim hrbtom nasproti gostilne je zaradi tega, pravi, že leto dni prazno. Na njem sameva le naš službeni avto.
Promet po tej ozki in povsem dotrajani cesti je izjemno gost, poleg osebnih avtomobilov po njej vozi brez števila težkih tovornih vozil mednarodnega tranzita. Ves čas, noč in dan, zato pred Krivčevo hišo stojijo dolge kolone, ki se ob zeleni luči sicer sprostijo, vendar se potem vsujejo vozila iz druge smeri. Parkiranje nasproti hiše je tako povsem nemogoče, ker bi morali zavoziti v kolono, iz obratne smeri pa je načeloma možno, vendar boste ob poskusu ponovne vključitve na cesto odvisni od prijaznosti čakajočih v koloni, ali vam bodo dali prednost _ Vse leto je prenašal to stanje, nato je na direkcijo od letošnjega junija poslal tri dopise, v katerih prosi, ali lahko semafor prestavijo za borih sto metrov. »S tem po moje ne bi vplivali na zastoje, meni pa bi bistveno olajšali življenje in bivanje. Pisno so mi odgovorili le, da prestavitev ni mogoča, saj bi
potem prišlo do zastojev na drugem mestu. Ampak ali ni bolj smiselno, da so zastoji tam, kjer ljudje ne živijo tako blizu?«
Bo gostilna s
tradicijo
propadla?
»To gostilno sem podedoval od staršev, naša je že od leta 1940. Vedno je bila priljubljena med šoferji, ki so hodili na malico. Že leto sem brez teh strank. V zadnjega pol leta imam za pet tisoč evrov izgube, če bo šlo tako naprej, bomo propadli. Prisiljen sem si bil poiskati dodatno delo, do konca leta imam še pogodbo za raz-važanje s kombijem. Potem ne vem, kaj bo. Niti kaj bo z zaposlenimi. Notranjost gostilne sem še obnovil, fasade, saj vidite, nima smisla, dokler bo toliko prometa. Da bi kdo v tem dušečem smradu, prahu, umazaniji in hrupu sedel na letnem vrtu, pa tako nima smisla pričakovati. Verjetno
bom moral gostilno zapreti,« se je v usodo že skorajda vdal Janez Krivec.
»Ne gre le zame, še nekaj takšnih prebivalcev je, ki živijo tik ob cesti. Že pred časom, pred začetkom del, so se na krajevni skupnosti pogovarjali, da bi bilo treba v času gradnje prepovedati vsaj tovorni promet, a se to ni uresničilo. Upam, da se bo vendarle kdo od pristojnih iz Ljubljane odzval. Naj si vsaj pridejo pogledat stanje. Sicer bomo prisiljeni uporabiti druga sredstva. Civilno pobudo, zaporo ceste, če ne bo drugače. To bi bil izhod v skrajni sili, še vedno sem v prvi vrsti za dialog in kompromise. Menim, da ne zahtevam preveč, glede na to, da sem izgubil že ogromno,« sklene Krivec.
Ko se poslovimo, se odpravlja na teren. Ko se že odpeljemo, se on še vedno trudi izpred domače hiše speljati na cesto.
POLONA MASTNAK Foto: SHERPA
Po zapletih so začeli v začetku tedna v Šmarju pri Jelšah graditi sončno elektrarno na strehah osnovne šole, ki je med največjimi šolskimi stavbami v Sloveniji.
Sončno elektrarno, ki jo je želela družba Bisol iz Latkove vasi postaviti že med poletnimi počitnicami, bodo po podpisanem aneksu k pogodbi z občino dokončali do 5. novembra. Po opažanjih vodstva šole potekajo dela korektno, skrbno ter hitro, zaradi česar je mogoče pričakovati, da bodo opravljena do naknadno dogovorjenega roka.
Kot so povedali v Bisolu, je prišlo do zamude pri gradnji zaradi 30-dnevnega roka za soglasje za priključitev na elektrodistribucijsko omrežje, saj je bila pogodba za soglasje podpisana konec julija, projektno dokumentacijo pa so lahko začeli pripravljati šele po pridobljenem soglasju. Sončna elektrarna na strehah šmarske šole naj bi letno proizvedla 246 megavatov električne energije, kar predstavlja v primerjavi z največjo sončno elektrarno v Sloveniji približno eno petino.
BJ

Drage Laščanke, dragi Laščani! Socialni demokrati se še naprej zavzemamo za socialno povezanost med ljudmi
Zato bomo v naši občini poskrbeli: -za nova delovna mesta
-	za strateški razvoj turizma
-za ohranjanje temeljnih človekovih vrednot in dostojanstva
-	za povezanost urbanih okolij s podeželjem
Za moderno in turistično občino! Vaš Danijel Lapornik
Naročnik oglasa: 00 SD Laško
8
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Na celjski tržnici so v tem tednu začeli nameščati lesene pode, v prihodnjem tednu naj bi na vrsto prišli še nadstreški nad ekološkim in cvetličnim delom tržnice.
Dela na tržnici so se začela
Celjska tržnica naj bi še pred volitvami dočakala obljubljene izboljšave. Kot je znano, ekološki kmetje že vse od odprtja nove tržnice pred slabim letom opozarjajo na nujnost postavitve nadstreška nad ekološkim in cvetličnim delom tržnice. Bra-njevke pa si na tleh želijo lesene pode ter zaščito prodajnih mest na zunanji strani pred vremenskimi vplivi.
V tem tednu so med stojnicami na celjski tržnici tako le začeli postavljati lesene podije, v prihodnjem tednu naj bi prišli na vrsto še nadstreški nad zunanjimi ekološkimi in cvetličnimi stojnicami. Očitno pa je to tudi vse, kar zaenkrat nameravajo postoriti na tržnici.
Kot so nam pojasnili v podjetju CM Celje, ki upravlja s tržnico, so v sodelovanju z občino in s projektantom proučili tudi različne mož-
nosti za zaščito zunanjih prodajnih mest, vendar nobena možnost ni bila ustrezna. Razmišljali so o tendah med stebri, ena možnost so bili dežniki, pa nekakšna jadra, toda nič od tega se po njihovem ne bi obneslo. »Jeklena konstrukcija nadstreška tržnice namreč ne dovoljuje dodatne obremenitve, dežniki so problematični glede odvajanja meteornih padavin, jadra zahtevajo dodatne stebre,« navajajo v CMC.
Izboljšave na tržnici bo financirala Mestna občina Celje.
BA, foto: GrupA
Telovadnica bo, a kdaj?
Občina Vojnik ima že več let v načrtih gradnjo telovadnice, ki jo osnovna šola nujno potrebuje.
Sicer je bila občina na zadnjem razpisu ministrstva za šolstvo in šport pred dvema letoma že uspešna, vendar je z gradnjo zaradi drugih večjih investicij odlašala, ker za šolo ni mogla zagotoviti svojega deleža. Občinski svet je na zadnji seji v tej sestavi sprejel sklep, da se v proračunih za leto od 2011 do 2014 zagotovijo sredstva za gradnjo telovadnice v vrednosti 1,7 milijona evrov. Celotna vrednost gradnje bo 2,5 milijona evrov, razliko do te cene pa bo občina dobila od šolskega ministrstva. Sklep, ki so ga prejeli pred časom od fundacije za šport, da prispeva 200 tisoč evrov za nabavo opreme, je že propadel, zato bodo čakali na ponoven razpis, na katerem upajo, bodo spet uspešni, sicer bodo morali tudi ta sredstva zagotoviti sami.
MK
lokalne volitve
Nova Slovenija za delovna mesta
Ta teden je svojo listo kandidatov za konjiški občinski svet predstavila stranka NSi. Na čelu liste je predsednik občinskega odbora stranke, ki je tudi kandidat za župana Občine Slovenske Konjice, Stanislav Podplatan. Stranka in njeni kandidati se nameravajo zavzemati predvsem za vse tisto, kar lahko omogoči nova delovna mesta. Po njihovem je to zlasti oživitev in gradnja industrijskih con Konus in Tepanje. Posebno pozornost namenjajo tudi komunalnemu področju (vključno z reorganizacijo JKP) ter sanaciji objektov vrtcev.	MBP
SLS podprla Tisla
»Četudi smo sprva načrtovali drugače in se osebno s tem težko poistovetim, je pošteno, da se izjasnimo pred volitvami,« je Jurij Malovrh pospremil novico, da bo šentjurska SLS v prvem krogu podprla sedanjega župana Štefana Tisla. Prav Tislova garnitura je namreč nekdanjega župana in državnoz-borskega poslanca pred osmimi leti zrušila s položaja. »Vendar je zamere treba preseči,« dodaja Malovrh. Glede programa je v Šentjurju očitno težko biti izviren. Je pa posebej izpostavil dokončanje nadvoza, ki bi v preteklih poplavah bistveno izboljšal prometne razmere v občini, ter hitro sanacijo plazov. »V začetni fazi lahko plaz ustaviš za 20, 30 tisoč evrov, ko uide izpod nadzora, pa pol milijona evrov ni več dovolj.« V občinskem svetu se nameravajo zavzemati predvsem za transparent-nost vseh projektov in predstavljati nekakšen notranji nadzor nad delom občinske uprave.	StO
«MQlVP ilI^B Vrjl^in
Vedeževanje 090 42 24

Razpis za štipendije in donacija
Lions klub Konjice je pred leti na pobudo ustanovnega člana in prvega tajnika Božidarja Punčuha v program svojih humanitarnih aktivnosti uvrstil tudi štipendiranje mladih. Letos so razpis, ki se bo končal 20. oktobra, objavili že četrtič.
Namen pomoči je finančna podpora pri visokošolskem izobraževanju mladih talentov, mladih s posebnimi potrebami in mladih iz socialno ogroženih okolij. Za štipendije bodo namenili 6 tisoč evrov. Pomoč pri študiju je le ena od oblik pomoči tega humanitarnega društva. Te dni so podarili društvu Sožitje terapevtski blazini in tisoč evrov denarne pomoči za letovanja desetih članov društva z motnjo v duševnem razvoju iz socialno šibkejših okolij.
Darila so novi predsednik Lions kluba Konjice Dušan Slapnik, tajnik Miro Kvas in pooblaščenec za stike z javnostmi Stanko Kolar predali članom društva Sožitje, ki ga vodi Marija Opravs, v prostorih Varstveno delovnega centra Slovenske Konjice. Terapevtski blazini bosta namreč popestrili fizioterapevtsko vadbo v dnevnem centru varovancem, ki so tudi člani društva Sožitje.	MBP
Prijavite škodo
Občinska komisija za oceno škod po naravnih in drugih nesrečah obvešča občanke in občane mestne občine Celje, oškodovance v zadnjih poplavah, ki so Slovenijo prizadele med 17. in 19. septembrom, da lahko vloge za oceno neposredne škode v tekoči kmetijski proizvodnji, gozdarstvu in ribištvu podajo na predpisanih obrazcih (obrazec 1, 2 in 6) preko svojih krajevnih skupnosti in mestnih četrti. Obrazci so objavljeni na spletnem portalu Mestne občine Celje na http://moc.celje.si (meni Novice), na voljo pa so tudi na sedežih krajevnih skupnosti in mestnih četrti, kamor morajo občani izpolnjene obrazce oddati najkasneje do 15. oktobra.	BA
Upravne dame kontejnerje
v
V Šmarju pri Jelšah bodo začeli v ponedeljek, 4. oktobra, pripravljati vse potrebno za postavitev bivalnih zabojnikov, kamor bodo za dalj časa preselili upravno enoto. Uslužbenci upravne enote in njihove stranke se bodo tja preselili januarja.
Kontejnerje bodo postavili na parkirišču nad obstoje-
čo stavbo upravne enote in občine, ki je postala zaradi delnega pogrezanja po ugotovitvah strokovnjakov v primeru potresa nevarna, zato jo nameravajo podreti. V občinski upravi, ki si deli prostore z upravno enoto, bodo v nevarni stavbi delali še večji del zime ter se nato v prvih mesecih prihodnjega leta preselili v sosednjo upravno stav-
bo. Tam so nad nadstropjem, ki ga zaseda sodišče, prostori v lasti občine, ki so trenutno že delno vseljivi.
Občina je zaradi nevarne stavbe ter načrtovanih preselitev v rednih stikih z ministrstvom za javno upravo, obe strani pa sta - vsaj zaenkrat -naklonjeni gradnji novega skupnega upravnega središča, ki naj bi ga zgradili kot nadomestno stavbo. To naj bi se zgodilo v približno treh letih.
BJ
Tel: 03/780 00 48 03/780 00 50 www.cepiii.si
i^PotvLešje1,Vojni
IZJEMNO UGODNO FINANCIRANJE:
- polog: 3.100 EUR;^6^obrokov: 250 EUR

EURO
m NCAPl
■Honda.CIvIc.l AComfort
iMww.Fur4anup,CDrn
73 Kw, mešani cikel 5,91/kni, 6 prestav, VSA sistem proti zdrsu, ABS+EBD, EBAS, 18 airbagov, avtomatska klima, ISOFIX vpetje otroškega sedeža, elek. stekla, radio CD-MP3...
IZ NAŠIH KRAJEV
Stojijo: Jože Kunst, Stanka Jovan Veranič, Irena Štravs, Nataša Kovač, Danica Jezernik, Brigita Jezernik, Ivan Jezernik. Čepijo: Silva Jezernik, Zvezdana Gal, Martina Štravs, Zvonka Piskule, Sabina Penič
Gasilke skorajda brez konkurence
Gasilke PGD Nova Cerkev so na tekmovanju za pokal Gasilske zveze Slovenije zmagale in društvu prinesle zgodovinski uspeh.
Na tekmovanju, ki je sestavljeno iz šestih posameznih tekem, sodelujejo najboljše ekipe iz cele države, tudi tiste, ki so Slovenijo zastopale na gasilskih olimpijadah. Članice B PGD Nova Cerkev so pod mentorstvom Ivana Jezernika in Jožeta Kunsta na vseh letošnjih tekmah, ki so bile v
Kamencah, Hajdošah, Štrekljevcu, na Vrhniki, v Tacnu in Škofji vasi zmagale in osvojile skupno zmago. So prva ekipa, ki je zmagala na vseh posameznih tekmah, premagale so celo aktualne olimpijske prvakinje iz Begunj. Izjemen pokalni uspeh so dopolnile še s tretjim mestom v državnem tekmovanju.
MOJCA KNEZ Foto: PGD Nova Cerkev


J^^www.
radiocelje.com
Ekipe nujne medicinske pomoči na Rogli
Na Rogli je bilo od petka do nedelje tridnevno mednarodno strokovno izobraževanje ekip nujne medicinske pomoči. Na pobudo Službe za nujno medicinsko pomoč Zdravstvenega doma Slovenske Konjice in v sodelovanju s Slovenskim združenjem za urgentno medicino ter Sekcijo reševalcev v zdravstvu so tekmovanje pripravili že četrtič.
»Tovrstno praktično usposabljanje ekip NMP s pridihom tekmovalne note je edino tovrstno izobraževanje v Sloveniji in med zaposlenimi v nujni medicinski pomoči dobro sprejeto. Ekipe na ta način preverijo svoje znanje in usposobljenost za delo na terenu, saj vadijo v neugodnih vremenskih razmerah, kar je bilo ta konec tedna še posebej izrazito. Kljub temu so ekipe na terenu uspešno rešile pet nujnih intervencij,« opisuje Jasna Satler iz konjiškega ZD.
Poleg praktičnega usposabljanja so ekipe NMP svoje znanje nadgradile tudi v učni delavnici na temo masovnih kemičnih nesreč in ukrepanja ekip v NMP.
Na strokovnoizobraževalnem tekmovanju Rogla 2010 je sodelovalo 14 ekip iz različnih koncev Slovenije in ena s sosednje Hrvaške. Tekmovanja se je udeležila tudi ekipa pa-ramedikov specialne enote policije in dosegla odličen rezultat. Sicer pa je prvo mesto osvojila ekipa iz Kranja, drugo ekipa iz Škofje Loke in tretje mesto ekipa iz Ljubljane.
MBP
Slatinčanom evropska zastava
Delegacija Rogaške Slatine, kjer bo septembra prihodnje leto zaključna prireditev Entente Florale Europe, je konec tedna slovesno prevzela prehodno zastavo tega tekmovanja.
Zastavo so prejeli od mesta Cervia v Italiji, kjer je bila letošnja zaključna prireditev, na kateri so kot ponavadi sodelovali številni predstavniki vključenih držav. Na zaključni prireditvi mednarodnega tekmovanja v urejenosti ter za večjo kakovost bivanja v mestih in drugih krajih, ki bo prihodnje leto v Rogaški Slatini, bodo kot ponavadi podelili priznanja najboljšim iz različnih držav. Slatinčani so bili za zaključno prireditev izbrani zaradi doseženega srebrnega priznanja pred dvema letoma ter infrastrukture, ki jih za pripravo tako pomembnega srečanja imajo. Delegacijo, ki je obiskala Cervio, je vodil župan mag. Branko Kidrič.
BJ
' p^'ketarsivo
TALNE OBLOGE
SG/MZEBECd,
VRUNČEVA2 3000 CELJE GSM: 051/335-200 FAX: 05/9118150
Najprej zrno, na koncu kruh
Ljudske pevke Dobrna so z domačim turističnim društvom pripravile koncert z naslovom Res lušno je tu pri nas.
Pevke so na že šestem tovrstnem koncertu postregle s prikazom kmečkih opravil. Ker je bila letošnja rdeča nit
dogajanje od zrna do kruha, so na odru kulturnega doma med nastopi različnih pevskih skupin prikazovali oranje, setev, žetev, mlačev, mletje žita in peko kruha. Predsednica pevk Marta Javornik si želi, da se kmečka opravila ne bi pozabila. »Trudimo se ohra-
niti in obuditi iz pozabe razna kmečka dela. Med koncertom smo imeli tudi organizirano igro, v kateri sta se glavna lika Franc in Justa pomenkovala o zemlji, žitu, sejanju in vsem, kar je potrebno postoriti pred žetvijo in po njej.« Na koncu kulturnega in družabnega programa so organizatorji pripravili še pravi »li-kof«, kjer so vsi nastopajoči še enkrat zapeli o delu in veselju preprostih ljudi.
MK
Foto: STANISLAV PEČNIK
Skupina ERA povezuje družbe, ki na osnovi dolgoletnih izkušenj na področju trženja in distribucije zadovoljujejo potrebe zahtevnih potrošnikov, velikih in malih trgovcev, hotelov, restavracij, javnih porabnikov in končnih kupcev z živilskim in neživilskim blagom.
E R^
OsiTfuierno. FVivmijieino. HlizvJjjrr». imit.
K sodelovanju vabimo kandidate, ki so z dosedanjim delom, motiviranostjo, pa tudi ino-vativnostjo pripravljeni prispevati k razvoju družbe in se spopasti z novimi izzivi na enem izmed spodaj navedenih delovnih mest:
•	DIREKTORJI PROGRAMOV,
•	SAMOSTOJNI KOMERCIALISTI,
•	KOMERCIALNI ZASTOPNIKI ZA PRODAJO NA TERENU,
•	KOMERCIALISTI ZA UVOZ BLAGA,
•	KOMERCIALISTI V NAROČNIŠKO SVETOVALNEM CENTRU
Delovna mesta so pisana na kožo tistim, ki verjamejo vase, so vztrajni pri svojih odločitvah, hkrati pa jim posel omogoča, da se osebnostno in poslovno razvijajo.
Za vsak začetek je treba narediti prvi korak ^ Naj bo vaš prav ta, da nas kontaktirate na telefonsko številko 031 691-863 ali po elektronski pošti: lilijana.obradovic@era.si in skupaj bomo preverili, če ste primeren kandidat.
Svojo vlogo z življenjepisom pošljite na naslov: ERA, d.d., Prešernova 10, 3320 VELENJE
Mi vidimo v prihodnost - pa vi
IZ NAŠIH KRAJEV
Vreme kraparjem tokrat ni bilo naklonjeno. Bolj kot so umikali svojo opremo, bolj jim je jezero sledilo. Po 26 urah se je zaradi varnosti tekmovanje na poplavno soboto končalo.
Na lovu za
■	v ■ ■	■
največjim krapom
Drugi Carp Cup na Slivniškem jezeru v znamenju poplav in policistov
Slivniško jezero je bilo letos že drugič prizorišče mednarodnega tekmovanja v krapolovu Carp Cup Slivnica 2010. Udeležilo se ga je 14 ekip, med drugim tudi iz Avstrije in s Hrvaške. Kljub nemogočim vremenskim razmeram so tekmovanje pripeljali do konca in zmagovalno trofejo izročili ekipi iz Avstrije, ki je iz vode potegnila dobrih 92 kilogramov rib. Pokal za največjo ribo pa je za malo več kot 17 kg težkega krapa osvojila ekipa iz Brežic. Kljub nevšečnostim, ki organizatorjem tudi letos niso ušle, se bo Športni klub kraparjev Slovenije potrudil, da bo tekmovanje postalo tradicionalno.
»Jezero je krasno, organi- torja, zakonca Sidonija in
zacija tekmovanja pa izvrstna,« sta še pod vtisom zmage povedala zmagovalca iz Avstrije. Nad številom zdravih krapov in predvsem kolegial-nim odnosom sotekmovalcev so bili navdušeni tudi gostje s Hrvaške. Med slovenskimi kraparji pa ima Slivniško jezero tako ali tako posebno mesto. »Že mogoče, da ima Šmartinsko v svojih globinah kapitalne ribe, Slivniško ima pa poseben čar. Sicer tudi ribe ne zaostajajo dosti,« sta prepričana glavna organiza-
Aleksander Kolar. Žal letos z vremenom niso imeli sreče. Tekmovanje je bilo namreč ravno tisti konec tedna, ko je praktično celotno Slovenijo zalila voda. Ko je bilo 50-urno lovljenje približno na polovici, so ga prekinili. Naraslo Slivniško jezero je za tekmovalce postajalo nevarno. Dobre volje in navdušenja, ki ga pravim krapolovnim zasvojencem ne more dati noben drug šport, pa si kljub vremenu niso pustili vzeti.
2.500 evrov za miren konec tedna
So pa nekoliko bolj grenak priokus pustile večne zdrahe med lastniki jezera v družbi RTG. Klub je od Ribiške družine Voglajna v tem primeru zgolj najel prostor, a mu to ni prihranilo obiska policije, ki smo mu bili priča tudi mi. Pred časom so večinski lastniki RTG, družina Moser, policiste pošiljali nad
ribiče, češ da kampirajo na nedovoljenem območju izven urejenih kampov. Potem so se policisti poučili, da ne gre za šotore v klasičnem smislu, ampak bivake, ki so del krapolovne opreme. Tokratna prijava je klub kraparjev ovadila, da nima dovoljenja za javno prireditev. Organizatorji so bili na to pripravljeni in od upravne enote poučeni, da za interno klubsko prireditev brez zunanjih gledalcev takega dovoljenja niti ne potrebujejo. Preden so policisti odšli, so vrnili žogico. Ivana Moserja so ovadili zaradi izsiljevanja. Si-donija Kolar je v dokaz priložila elektronsko pošto, v kateri Moser od nje zahteva 2.500 evrov za to, da jim pri izvedbi tekmovanja ne bo delal težav.
SAŠKA T OCVIRK
Gimnazijci za
v v ■	■ ■
pomoč živalim
V šolski knjižnici Gimnazije Celje - Center je od 13. septembra na ogled razstava o odnosu do živali z naslovom Imej srce, pomagaj živalim, bodi aktiven.
Ob razstavi poteka tudi zbiranje odsluženih odej, brisač, posteljnine, hrane in prostovoljnih prispevkov za potrebe zavetišč z geslom, da »drobna dejanja štejejo največ in s skupnimi močmi lahko naredimo veliko«. Razstava bo na ogled do ponedeljka, ko bodo pred Mestnim ki-
nom Metropol postavili tudi stojnico, kamor bodo ljudje lahko prinesli stvari, ki bi jih drugače zavrgli, bi pa prišle prav za vse pasje in mačje duše po zavetiščih. Ob tem bodo imeli pripravljeno tudi skrinjico za prostovoljne prispevke. Zbrani denar bodo nakazali na račun zavetišč Zon-zani, Horjul in Mačje hiše, torej ustanovam, ki se ukvarjajo s problematiko zapuščenih živali širšega celjskega območja.
R A
110-letnica braslovških gasilcev
Prostovoljno gasilsko društvo Braslovče praznuje 110 let in je najstarejše društvo v občini. Visoko obletnico društva so proslavili s slavnostno akademijo in z dobrodelnim koncertom.
Na akademiji so podelili priznanja in odlikovanja, predstavili so se tudi najmlajši in najstarejši gasilci - veterani. O visokem jubileju je govoril predsednik društva Jožef Matko. Poudaril je, da so v daljnem letu 1900 nesreče, požari in druge nezgode v Braslovčah pripeljale do tega, da so ustanovili Požarno obrambo Braslovče. Ustanovni člani, kakor tudi takratna oblast, so se zavedali, da je treba organizirano pomagati sočloveku v ne-
sreči. V vseh letih delovanja so kupovali gasilsko zaščitno opremo in tehniko, kar je pripomoglo k hitrejši odzivnosti ob klicu na pomoč. Po 75 letih so pozidali nov gasilski dom. V društvu je danes 94 članov. Aktivno se udeležujejo tekmovanj, izobraževanj in skrbijo za redno obnovo gasilskega doma ter veliko pozornost posvečajo delu z mladimi. Imajo tudi dobro opremo in dve sodobni vozili.
TT
Slovesno za gasilce
Dan gasilcev Gasilske zveze Žalec so združili s praznovanjem 80-letnice delovanja PGD Vrbje. Velike gasilske parade, kjer je sodelovalo več kot 500 gasilcev z najnovejšo gasilsko tehniko, so se udeležili tudi poveljnik GZ Slovenije Matjaž Klarič.
Predsednik domačega društva iz Vrbja Denis Herle je poudaril, da je bil prvi pobudnik društva Jurij Debič ob pomoči 37 mož in fantov v kraju. Že v prvem letu delovanja so kupili brizgalno in voz za prevoz opreme. Pred začetkom druge svetovne vojne so gasilci pridobili zemljišče in začeli graditi dom, ki je bil končan leta 1952. Nato so kmalu razvili prapor in kupili rabljeno vozilo. Velik na-
predek je bil po letu 1995, ko so obnovili dom in kupili nov gasilski kombi s prikolico. Za 70-letnico so razvili nov prapor ter kupili novo brizgalno ter avtocisterno. Za 80-letni-co jim sicer ni uspelo dokončati del pri obnovi doma, vendar upajo, da bo tudi ta cilj kmalu uresničen. Poveljnik GZ Slovenije Matjaž Klarič je sedmim gasilcem podelil gasilsko odlikovanje plameni-ca II. stopnje, štirim plame-nico III. stopnje, PGD Vrbje je prejelo gasilsko odlikovanje I. stopnje, Martin Cilen-šek iz PGD Žalec pa odlikovanje za posebne zasluge. Ob koncu so pripravili prikaz posredovanja ob prometni nesreči vozila, v katerem je bila tudi nevarna snov.
TT
tus
Denar nazaj na
kartico
člani Tuš kluba lahko kupujete poceni, prihranite in obenem dobite denar nazaj. Čakajo vas izjemno ugodne RE:AKCIJSKE cene pri kar500 izdelkih, pri katerih vam del kupnine vrnemo v obliki popusta nazaj na Tuš klub kartico. Unovčite jo pri svojem naslednjem nakupu. Obrnite več denarja v svojo korist! V trgovinah
in franciyah Ti ič


.MiCH^Iklub
FnorntiiS H ri • Tpcta u Trnnulip lOa •	Tplip
Tuš trgovine
Tiic franciTA
tuskluh
Št 77 . 1 ok*oker 9010
IZ NAŠIH KRAJEV
Dvigalo za bolno teto
Roziki Mahne je nadarjeni nečak David ob stopnišču hiše izdelal osebno dvigalo
»Zelo sem zadovoljna, enkratno je, boljše bi težko bilo,« se je v preteklih dneh veselila Rozika Mahne iz Štor, ki ima že precej časa težave s hojo ter je začela uporabljati invalidski voziček. Njen nečak, za katerega ugotavljajo, da je mojster za vse, ji je ob stopnišču družinske hiše izdelal osebno dvigalo, s katerim se invalidka lahko vozi na vrt, kadar le hoče.
Osebno dvigalo uporablja šele nekaj dni. »Uporaba je enostavna, preprosto pritisnem na gumb in dvigalo me udobno pripelje iz hiše,« je bila vesela med našim obiskom gospa Rozika, ki je bila pred upokojitvijo v službi v računovodstvu Kovinotehne. »Predračuni za nakup osebnega dvigala so bili tako visoki, da smo se kar usedli,« je pojasnil svojo odločitev, da bo dvigalo za teto izdelal kar sam, inovatorski nečak David Mahne. Najcenejše dvigalo, ki je bistveno bolj skromno kot nečakovo, bi stalo dobrih sedem tisoč evrov, za podobno dvigalo, kot ga imajo, bi morali odšteti 13 tisoč evrov. Tako so računali.
Če dvigne avto, bo pa še človeka
Nečakovo tehnično nadarjenost pozna najširša okolica. Dolgo je delal v sorodni-kovi urarski delavnici, zdaj se pošali, da je poklicni vlo-
milec, ki po naročilu strokovno odpira vrata zaklenjenih stanovanj, zaprtih avtomobilov in podobnega, kar po običajni poti ni mogoče odkleniti. Osebno dvigalo za teto, ki je noge ne ubogajo več, kot
bi jo morale, se mu zdi v bistvu preprosta zadeva. Postavil je polovico dvostebrnega av-todvigala, ki ga poganja elektromotor, poskrbel je še za krmilno enoto ter dodal stikalo za invalidovo samostojno
Invalidki Roziki Mahne iz Štor je osebno dvigalo, ki ji nadomešča stopnišče ob družinski hiši, po svoji zamisli izdelal kar nečak David.
Petka za vse priložnosti
Pet mladih fantov je povezala želja po kakovostnem izvajanju narodnozabavne in zabavne glasbe in združili so se v ansambel Petka. Uradno so Urban Sadek, ki igra v ansamblu trobento in je doma iz Oplotnice, Roman Rošer, ki je kitarist iz Vitanja, baritonist Aleš Švab iz Socke, harmonikar Stane Žekar iz Dobja in klarinetist Matjaž Vodišek iz Dobja začeli delovati januarja 2008. Repertoar ansambla Petka je zelo obširen, saj izvaja kvin-tetovsko glasbo, trio glasbo z večglasnim petjem ter slovensko in tujo zabavno glasbo.
Ansambel Petka ustvarja tu- pa je Moji dragi. Skladbi je sam
di lastne melodije, ki jih je mogoče slišati tudi na radijskih valovih. Prva »viža« je nastala pod peresom klarinetista Matjaža Vodiška, naslov skladbe
pripisal tudi aranžma in besedilo. Druga skladba ima naslov Ženin bom in je nastala pod peresom Roka Švaba, harmonikarja in pevca ansambla
upravljanje dvigala. »Če dvigalo lahko dvigne avtomobil, človeka potem še lažje,« pojasnjuje svoj izum na preprost način. Med testiranjem je z osebnim dvigalom že dvignil 500 kilogramov, vendar meni, da bi zdržalo eno tono ter več. Osebno dvigalo z osem kilogramov težko kletko je za teto izdelal v komaj dveh tednih, za material je odštel okoli dva tisoč evrov. »Najpomembnejše je, da ga teta lahko uporablja sama, da gre lahko z njim na vrt,« se tudi sam veseli velike pridobitve.
Kmalu morda tudi taksi za invalide
Pri Mahnetovi družinski hiši imajo, preden pridejo z vrta na cesto, še eno oviro za invalidski voziček, še ene stopnice, zato je moral David Mahne poskrbeti še za dodatno rešitev. Ob robovih vrtnih stopnic je postavil kovinsko klan-čino, ki je teta zaradi strmine zaenkrat sama sicer še ne more uporabljati. A tudi za tam je predvidel rešitev, po kateri bi lahko teta premagovala višino sama, po istem principu kot ob stopnišču hiše. Na zanimivo tehnično novost pri Mahnetovih ter na njihovega nadarjenega nečaka nas je opozorila Marija Lamut, ki deluje v Društvu upokojencev Štore ter v projektu Starejši sta-
Pri Mahnetovi družinski hiši je še ena ovira za invalidski voziček, še ene stopnice. Tam je David zaenkrat postavil kovinsko klančino ter že načrtuje, kako bi teta premagovala strmino brez tuje pomoči.
rejšim. Pravi, da je po njenem vedenju to edino osebno dvigalo na območju štorske občine, čeprav bi ga potrebovalo več občanov.
David Mahne, ki je seveda poln tehničnih zamisli, pa med drugim že razmišlja o izdelavi taksija za invalide, podobnega londonskemu taksiju,
kjer je mogoče naložiti invalidski voziček skupaj z invalidom brez posebnih težav. Takšni avtomobili sicer stanejo približno 30 tisoč evrov, vendar ima David že na piki fiat doblo, ki bi ga ustrezno predelal.
BRANE JERANKO Foto: GrupA
Modrijani, ki se je 18. septembra poročil s Petro Zalokar iz ansambla Iskrice. Vera Šolinc je dodala tekst, aranžma pa Matjaž Vodišek, klarinetist ansambla Petka. Petka je imela to čast, da je mladoporočencema igrala na poroki in jima pričarala prav poseben praznični dan.
Ansambel zelo veliko nastopa na raznih prireditvah in zasebnih zabavah in zna pripraviti tudi pester šov program, tako da z njim ni nikoli dolgčas.
Ansambel Petka bo nastopil to soboto, 2. oktobra, v dvorani avle Zlatorog po tekmi lige prvakov med RK CPL in klubom Kielce s Poljske. Vstopnine za koncertni del, ki se bo začel ob 21.30, ne bo.
SB
Za medgeneracijsko solidarnost!«
1.	Goran Blatnjak	1-	Jože Kragelj
2.	Dejan Skok	2-	Dušan Kragelj
3-	Nika Ladstatter	3-	Saša Pintar
4-	Uroš Kumperger	4-	Dragotin Flis
5-	Zlatko Leskovšek	5-	Branko Ožek
6-	Danijela Maček	6-	Milica Ožek
7-	Gojmir Klinar		
8-	Zlata Romih		
SKUPAJ ZA ŠTORE

Socialni Demokrat
12
KULTURA
NOVI TEDNIK
Znameniti Celjani
Na razstavi 17 portretov Celjanov, ki so zaznamovali razvoj mesta
V Pokrajinskem muzeju Celje so v torek odprli razstavo Celjani so jih poznali, za katero je avtorica Tatjana Badovinac ob zglednem sodelovanju še dveh celjskih kulturnih institucij - knjižnice in zgodovinskega arhiva - izbrala 17 portretov znamenitih Celjanov iz 19. in z začetka 20. stoletja.
Gre za ugledne meščane, ki so se uveljavili bodisi kot župani ali kot deželni poslanci, obrtniki, industrijalci, umetniki, politiki _ Slikam, portretom, reliefom in fotografijam uglednih mož, podjetnikov, županov, znanstvenikov, duhovnikov in drugih so na razstavi dodali še osebne predmete in kratke opise njihovih zaslug. Muzej je slike že dlje časa hranil v svojem depoju, potem ko
so identificirali upodobljene na njih in slike restavrirali, pa so zdaj prvič javno na ogled.
V pripravah na razstavo je bilo pravzaprav najtežje med množico slik, ki jih muzej hrani v depoju, z gotovostjo prepoznati upodobljene zaslužne
delovanju treh celjskih kulturnih ustanov pa nam je to vendarle uspelo,« pojasnjuje avtorica Tatjana Badovinac.
Razstavo, ki bo na ogled do sredine januarja, spremlja obsežen katalog s teksti, ki primerno opisujejo pomen
Na razstavi so portreti, fotografije in reliefi Josefa Neckermanna, Josipa Serneca, Maxa Wladimirja, barona pl. Bec-ka, Mihaela Vošnjaka, Štefana Kočevarja, Lovra Baša, Gustava Stigerja, Juliusa Rakuscha, Jura Hrašovca, Franca Lipolda, Franza Ludwiga Herzmanna, Leopolda Leona Ru-zicke, Matije Voduška, Vatroslava Oblaka, Matije Benča-na, Adolfa Westna in Avgusta Friderika Seebacherja.
može. »Identifikacija je bila pravzaprav najtežja med slikami, ki jih je hranil muzej, zlasti med tistimi, ki jih je muzej pridobil po II. svetovni vojni. Nekoliko lažje je šlo pri delih, ki so jih muzeju darovali posamezniki ali družine in ki so del zapuščine teh uglednih ljudi, in pri slikah, ki jih je muzej dobil z odkupi. Najtežje je bilo povezati te osebnosti z njihovimi osebnimi predmeti. Ob zglednem so-
za razstavo izbranih osebnosti ter njihovo vlogo pri razvoju Celja. Besedila sta ob avtorici prispevala še Janko Ger-madnik in mag. Branko Go-ropevšek, razstavo in katalog je odlično oblikoval Jože Domjan, slike pa je restavri-rala Jasna Radšel. Na spletu si bo mogoče ogledati tudi virtualno postavitev razstave Celjani so jih poznali.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: Grup A
Fotografije na vsakem koraku
Oktober bo v znamenju Meseca fotografije v organizaciji Svita
Z današnjim odprtjem razstave fotografij švedskega fotografa Nilsa-Erika Jerlemarja v Galeriji Stolp na Starem gradu se v Celju začenja Mesec fotografije, ki ga je že četrto leto zapored pripravilo Društvo fotografov Svit iz Celja.
Za letošnji mesec so pri- cev, fotografije, ki bodo na-
pravili osem velikih dogodkov. Ob omenjeni razstavi bomo tako do 22. oktobra videli še društveno razstavo svitovcev, društveno razstavo Fotokluba Maribor, doživeli večer digitalnih projekcij 14 članov društva Svit, najboljše fotografije slovenskih osnovno- in srednješol-
stale na ex-temporu Celje skozi oči fotografa, in za konec še fotografije mednarodnega FIAP- in PSA-salona Celje 2010. V tem bo letos sodelovalo več kot 450 avtorjev iz več kot 50 držav vsega sveta, prvič tudi iz Afrike. To celjski salon uvršča v sam svetovni vrh fotografskih
salonov pod pokroviteljstvom obeh mednarodnih fotografskih zvez.
»Posebej vabim vse fotografe, ne glede na izkušnje in fotografsko znanje, da pokažejo svoje videnje Celja, kot ga še ne poznamo. Vsi sodelujoči lahko svoje fotografije oddajo do 4. oktobra v prostorih TiC ali jih do 10. oktobra pošljejo na društveni naslov,« pravi predsednik društva Svit Marko Rebov.
BS
^ javne generalke orkestrov pred mednarodnim tekmovanjem pihalnih orkestrov, ki bo v nedeljo ob 18.00 v Koncertni dvorani Glasbene šole Celje. Nastopili bodo Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Celje pod vodstvom dirigenta Bernarda Beline, Pihalni orkester Šentjur pod vodstvom dirigenta Jurija Hlad-nika in Godba Slovenskih železnic pod vodstvom dirigenta Francija Lipovška. 4. mednarodno tekmovanje pihalnih orkestrov v koncertnem igranju Slovenija 2010 bo med 7. in 10. oktobrom v Velenju. Tekmovalo bo 21 godb na pihala iz Slovenije, Avstrije, z Madžarske, Hrvaške, Češke in Poljske. Vstop na celjsko generalko je prost ^
ne zamudite
^ koncerta elektronske glasbe N.E.C. (Nova elektronika Celje), ki bo v soboto ob 21.00 v Mestnem kinu Metropol. Svojo glasbo bosta predstavila Marko
Batista v zvočnem perfor-mansu Paralelne digitalne strukture in Dani Bedrač, ki bo predstavil svoje Razme-hurjene sinapse. Vstopnina 5 EUR ^
Asociacije Ane Rebič
V Galeriji Nika Ignjatiča v Celju so v petek odprli prvo samostojno razstavo 25-letne Celjanke Ane Rebič, ki trenutno študira notranje opremljanje v Ljubljani.
Vsaj tako kot razstavljenih ba o njihovem nastajanju. osem slik je zanimiva zgod- Ana je namreč za 18. rojst-
ni dan od sestre v dar dobila sedem knjig. V vsaki od njih je našla navdih za eno od slik. »Na osnovi teme vsake knjige sem naredila eno sliko.
Na vsaki so podrobnosti s citati iz te knjige in košček papirja, v katerega je bila knjiga zavita. Tudi zato so slike tako raznolike po vsebini in obliki. Dodala sem še uvodno sliko v razstavo, ki skozi ponavljajoči napis Ana povzema slog vseh treh na slikah ponavljajočih se barv -rumene, modre in zelene,« pravi Ana.
Slike Ane Rebič so zanimive ne zgolj zaradi uporabe teh treh izrazito simboličnih barv, ampak tudi zaradi raznolikosti, kljub abstrakciji. Izstopa slika, kjer abstrakcijo razlitih barv dopolnjuje odtis njenega telesa. »Mislim, da svojega sloga slikanja še nisem do konca razvila, tudi zato so slike tako različne. Rada imam abstrakcijo, a mislim, da bom nadaljevala v nekoliko drugačni smeri. V kombinaciji realnega in abstrakcije,« pravi.
Razstava bo v Galeriji Ni-ka Ignjatiča na ogled do 8. oktobra.
BRST Foto: TimE
Neža Maurer
Nezine
Piramide upanja
V celjskem Narodnem domu je pred tednom dni svojo novo pesniško zbirko Piramide upanja predstavila letošnja dobitnica zlatnika poezije, pesnica in pisateljica Neža Maurer.
Ta zbirka, izšla je pri založbi Pivec, »prinaša pesmi o času, razmerju do časa, o časnosti in večnosti. Pesmi zračijo energijo pristnosti in prisotnosti. Zaradi neizprosnega postavljanja vprašanj so pesmi v Piramidah upanja mile, nepopustljive in do bolečine žive,« je med drugim v spremni besedi zapisala Lidija Gačnik Gombač. Neža Maurer - slavistka, pesnica, pisateljica, novinarka, urednica in pedagoginja - je do sedaj napisala že mnogo verzov, ki so se usedli v srca bralcev več generacij. Njen literarni opus je obsežen in
raznovrsten: poezija in proza za odrasle, otroke in mladino ter več kot osemdeset otroških radijskih iger. Za svoje novinarsko in literarno delo je prejela številne nagrade, leta 2009 pa je bila razglašena tudi za Slovenko leta.
Zbirka Piramide upanja je posvečena avtoričini osemdesetletnici in je razdeljena v tri sklope: Brezčasna kretnja, Noč vprašanj in Piramide upanja. Zbirka je posebna tudi zato, ker vsako pesem spremlja umetniška fotografija dr. Gregorja Rado-njiča.
BS, foto: GrupA
V tej in še naslednji številki Novega tednika bomo predstavili županske kandidate v 33 občinah Savinjske regije. Po vrstnem redu, kot bo zapisan tudi na glasovnicah, tokrat predstavljamo kandidate iz Laškega in Radeč ter Spodnje Savinjske doline.
Danijel Lapornik, 47 let, ekonomist, komercialist, SD: »Za boljši jutri združujem tri pomembna področja; ohranjanje tradicije, možnost razvoja in kreiranje mesta ter občine vzajemno z občani. Zato je naša nova pot jasna: Skupaj odgovorno za našo prihodnost! Nahajamo se v situaciji, ko se je upočasnil vzpon gospodarstva in blagostanje družbe ni na zavidljivem nivoju. Smo v obdobju, ko bo še kako prav prišla socialna povezanost in odnos do sočloveka in družbe kot celote. Je čas, ko moramo odločno stopiti skupaj in imeti jasno vizijo za našo prihodnost. Zato bomo v naši občini poskrbeli za nova delovna mesta, strateški razvoj turizma, ohranjanje temeljnih človekovih vrednot in dostojanstva ter povezanost urbanih okolij s podeželjem. Ustvarili bomo moderno in turistično občino!«
Franc Zdolšek, 51 let, dipl. ekonomist, direktor Vrtnarstva Celje, župan, SLS s podporo Mlade moči občine Laško in NSi:
»V Občini Laško smo reorganizirali delo ter povečali preglednost delovanja občinske uprave. Nadaljevali bomo s pridobivanjem finančnih sredstev ter razvojno usmeritvijo. Vključevanje prebivalcev, društev in gospodarstva v razvoj občine je ključ do uresničitve ciljev. Razvojni poudarek velja turizmu in izgradnji kolesarske steze Celje-Laško-Rim-ske Toplice. Za našo občino je pomembna izvedba nujnih državnih obveznosti; posebej na področju poplavne varnosti ter vzdrževanja državnih cest. Pred nami so številne naloge; izboljšanje oskrbe z vodo, končanje kanalizacijskega sistema, ureditev vaških jeder, novi prostori za glasbeno šolo, izgradnja stanovanj, razvoj športne infrastrukture, šolski prostori v Rimskih Toplicah, zdravstvene storitve in prostori v Laškem.«
radeče
Kandidatka Damjana Pe-tavar Dobovšek je zavrnila pobudo za predstavitev v našem časopisu.
Andrej Mavri, 61 let, strojni tehnik, upokojenec, Slovenska unija:
»Občino Laško želim uveljaviti kot v Sloveniji in širšem prostoru prepoznavno po bogati turistični ponudbi in zdravem načinu življenja. Z odločnejšim zagonom razvoja bomo dokončali projekte, ki so v teku, in se lotili projektov, ki že dolgo čakajo na realizacijo. Tu mislim na izgradnjo širokopasovnega informacijskega omrežja, obnovo kartu-zije v Jurkloštru, dokončanje sistema vodooskrbe, izgradnjo telovadnice in razširitev šole v Rimskih Toplicah, izgradnjo obrtne cone v Rečici ter na izboljšavo poplavne varnosti. Ob tem bomo pripravili projekte za izboljšavo cestnih povezav in prometne varnosti, izpolnili željo po izgradnji nogometnega igrišča in željo Laš-čanov, da bomo bučnejši del prireditve Pivo in cvetje premestili iz starega mestnega jedra na obrobje v Jagoče.«
Matjaž Han, 39 let, trgovec, poslanec v DZ, župan, SD: »Kot župan vaše in naše občine, spoštovani občani, v teh dneh zaključujem svoj prvi mandat. Za nami je pestro obdobje, v katerem je občinska uprava po mojem prepričanju ob podpori naše stranke in koalicije opravila veliko delo. Dokazali smo, da tudi v težkih časih znamo racionalno upravljati našo občino, najti potenciale in jih razviti v skupno, enakopravno korist. V Radečah je zavel svež veter in skupaj smo stopili na pot novega razvoja, na kateri nam idej in izzivov zlepa ne bo zmanjkalo. Da se slednjih ne bojimo, je dokaz delo na projektu Centralna čistilna naprava. Da jih pogumno sprejemamo, je dokaz delo na projektu TRC Sa-vus. Da se zavedamo odgovornosti, je dokaz delo na novem Vrtcu Čira Čara. Radeče se spreminjajo in ponosni smo na to! Srečno, Radeče!«
žalec
Srečko Lesjak, 54 let, univ. dipl. inž. el., magister znanosti, pomočnik direktorja SPO v Elesu, SDS:
»V programu izpostavljam skladen razvoj in zmanjševanje razlik v kvaliteti bivanja vseh občanov, reševanje socialnih stisk ter nujnost po pridobivanju državnih in evropskih sredstev, ki jih bom namenil zmanjševanju poplavne ogroženosti v občini, obnovi in razvoju komunalne, vodovodne in prometne infrastrukture. Prioritetni razvoj bo v turizmu kot nosilni dejavnosti občine in v zagotovitvi stavbnih zemljišč za poslovno-obrtne cone in nova delovna mesta. Nujna je še obuditev podeželja s spodbujanjem samozapo-slitve na kmetijah, gradnja novih trgovskih objektov ter vlaganja v šolstvo, šport in kulturo, večja odgovornost občine pri skrbi za mladino, starejše in društva ter dodelitev prostorov, ki jim bodo omogočili normalno delovanje.«
»Prigovarjanje članov in občanov, da naj vztrajam, me je prepričalo, da spet kandidiram. Kot član občinskega sveta in predsednik Odbora za finance, proračun in premoženje sem spoznal, da se s proračunom da narediti veliko več, predvsem z drugačnim vodenjem. Prioritetno želim izpeljati že večkrat omenjene projekte (šola Griže, dom starejših, čistilna naprava Kasaze, kanalizacija Šempeter) in jih od idej pripeljati do izvedbe (velja tudi za staro mestno jedro Žalec). Priložnost bodo dobili novi ljudje, podjetniki bodo zaželeni, krajevne skupnosti bodo tudi dejansko odločale o svojem razvoju _ Kampanja bo odraz kandidatov. Sam bom kritičen do sedanje oblasti; a ne >kriti-zerski< vse povprek. Usmerjen bom v prihodnost; zamujene priložnosti so žal mimo.«
Robert Čehovin, 47 let, univ. dipl. ekonomist, vodja projektov, SDS:
občanom bom ponudil 500 vrtičkov po 1 evro; imeli bomo svoj radio in tedenski časopis.«
Gregor Vovk Petrovski,
48 let, univ. dipl. politolog, podjetnik, LDS:
»Naš program, pravzaprav vizija razvoja občine Žalec v naslednjih letih: 50 novih podjetnikov, 400 novih delovnih mest; 100 novih stanovanj; podjetniške cone v Žalcu, Grižah, Libo-jah in Šempetru; staro mestno jedro Žalca bo postalo velik center malih lokalov; Ribnik Vrbje bom oplemenitil s kampom in bazenom; Šempeter bo postal športno turistični center; Petrov-če, Levec in Liboje bodo postale nova sejemska središča; Gotovlje bodo spet konjeniški center; Ponikva in Galicija kmetijsko-turistič-ni jedri občine; Zlata dolina bo postala blagovna znamka savinjskih kmetov;
Ivan Jelen, 65 let, rudarski tehnik, upokojenec, De-SUS:
»S svojim znanjem, bogatimi izkušnjami in tudi z osebnimi poznanstvi, ki sem jih v 30-letnem delovanju v politiki nabral, želim aktivno delovati pri razvoju naše občine. Načela programa želim strniti v: izgradnja doma upokojencev; športno rekreacijske centre v vse KS; spodbujanje malega in srednjega gospodarstva; izgradnja vrtcev, šol; obnova zdravstvenega doma; izgradnja lekarne. Vse sile želim usmeriti v projekte za pridobivanje evrop-
Lojze Posedel, 55 let, univ. dipl. ekon., poslanec v DZ, župan, neodvisni s podporo nadstrankarske liste:
»Z dosedanjim delom sem potrdil obljubo, da bom delal za ljudi in z ljudmi. Samo dobro sodelovanje in medsebojno spoštovanje vseh je pogoj za uspešno delo in doseganje zastavljenih ciljev. Veliko projektov je bilo doslej realiziranih, nekateri so v fazi izdelave ali priprave. Posebno pozornost bomo v tem mandatu namenili gospodarstvu in to z zagotavljanjem pogojev za razvoj obrti in podjetništva, sofinanciranjem in spodbujanjem vlaganj v turizem, vse-življenjsko učenje in socialno skrb za vse občanke in občane, od tistih najmlajših do tistih v tretjem življenjskem obdobju. Tako kot doslej bomo reševali okoljske probleme in si prizadevali za čimbolj pravilen odnos do narave pri vseh naših občankah in občanih.«
Naročnik: Sloven!
e^ia[iiBriikar^tranika ^
14
LOKALNE VOLITVE
NOVI TEDNIK
skih sredstev za kanalizacijska omrežja in čistilne naprave. Vzpodbujati želim izobraževalne dejavnosti za vse generacije, pripraviti podlage za zaposlitvene zmožnosti. Gre za ustvarjanje blaginje sedanjih in bodočih generacij. V sebi nosim skrb za kvalitetnejše življenjsko okolje in socialni čut z odgovornostjo, ki jo s svojim življenjskim slogom postavljam na prvo mesto.«
Janko Kos, 49 let, univ. dipl. org., spec. menedž-menta, vodja prodaje, SD s podporo SLS:
»Ponujam nov način vodenja občine, temelječ na povezovanju, sodelovanju in demokratičnem dialogu z vsemi za skupen razvoj in napredek. Ustvarili bomo partnerstvo z lokalnim gospodarstvom, ustvarili pogoje za odpiranje novih delovnih mest. S pomočjo kadrovsko in finančno okrepljene RA Savinja bomo zagotavljali pospešeno črpanje državnih in evropskih sredstev. Krajevne skupnosti bodo dobile več pristojnosti in sredstev za delovanje. Nadaljevali bomo s pospešeno izgradnjo komunalne infrastrukture, zgradili OŠ Griže s telovadnico in vrtcem, zagotovili pogoje za delovanje društev in organiziranih skupin vseh generacij. Ustvarili bomo novo blagovno znamko povezanih turističnih biserov naše občine ter uredili razmere v mestnem jedru. Z novim sistemom vodenja občine bo Žalec bliže ljudem.«
Januš Rasiewicz, 60 let, akademski glasbenik, učitelj za trobila, NSi:
»Kot župan vidim razvoj občine zgolj v zmožnostih, ki jih imamo. Prioriteta je nedvomno gradnja in izgradnja šole v Grižah ter dom starejših v Žalcu, drugih obljub ne želim ponujati, saj moramo najprej videti, koliko bomo imeli v denarnici. Čas debelih krav je minil, zato bomo zelo smotrno segali po proračunskih sredstvih, ki jih v aktualnem času ne bo na pretek. Spodbuditi moramo malo gospodarstvo in obrt, da bomo pridobili delovna mesta, ki prinašajo dodano vrednost. Lokalna skupnost je na tem mestu dolžna odigrati bistveno večjo vlogo kot doslej. Ker sem svetnik v občinskem svetu že tretji mandat, sem prepričan, da je tudi ta izkušnja porok za dobro delo v korist občank in občanov. Zavezujem se k transparentnemu, poštenemu in trdemu delu.«
občini Žalec, prestavil dnevni center odvisnikov Želva na drugo lokacijo. Zgrajena bo OŠ Griže, dom starejših občanov, 100 novih stanovanj, odprtih 100 novih delovnih mest, vzpostavili bomo gimnazijo s športnimi in umetniškimi oddelki in realizirali vse dobre in izvedljive ideje županskih protikandidatov. Občani bodo deležni odgovornega upravljanja javnih zavodov in javnega podjetja. Ne bo podražitve komunalnih storitev. Poudarek bo na odpravljanju razvojnega zaostanka občine in realizaciji nedokončanih projektov iz prejšnjih mandatov ter gospodarnem upravljanju občine, javnih zavodov in javnega podjetja.«
braslovce
goročnim ciljem izgradnje doma za ostarele.«
Gvido Hribar, 41 let, dipl. upr. org., direktor, Zveza za prihodnost:
»Zagotovil bom brezplačen brezžični internet za vse v
Karmen Dvorjak, 43 let, univ. dipl. ekon., direktorica za področje financ, računovodstva in nadzora, SDS:
»Moje geslo je profesionalnost, moč, načela in izkušnje za novo obdobje v občini Bra-slovče. Kot poklicna županja se bom zavzemala za nove asfaltirane ceste, pločnike, kolesarske steze in krožišča, izgradnjo okolju primernega po-slovno-trgovskega centra v povezavi z lokalnimi podjetniki, celovito izvedbo poplavne varnosti, dobro komunikacijo občinske uprave z občani, nov štiriletni program sodelovanja z vsemi društvi, pomoč podjetnikom pri njihovih razvojnih projektih, novo kmetijsko politiko pridobivanja evropskih in državnih sredstev, celovito in dolgoročno strategijo turističnega razvoja, za mlade z izgradnjo neprofitnih stanovanj in za starejše z dol-
Branimir Strojanšek, 52
let, univ. dipl. pravnik, višji svetovalec v Davčnem uradu Velenje, SD s podporo DeSUS: »Skupaj z ekipo želim Občino Braslovče odpreti ljudem in idejam ter zagotoviti komunikacijo z občani, zato bom poskusno uvedel uradne ure tudi v Letušu, na Gomilskem in v Trnavi. Zagotovili bomo pogoje za stanovanjsko in poslovno gradnjo ter razvoj turizma. Mladi morajo imeti varno sedanjost in prihodnost pred vplivi drog, kriminala in drugih nevarnih pojavov. Kulturno življenje bomo utrdili z izgradnjo kulturnega doma v Bra-slovčah, trgovsko oskrbo izboljšali z manjšim trgovskim marketom. Zgraditi moramo krožišče v Malih Braslovčah in Parižljah ter dokončati kanalizacijsko omrežje. Obnova obrambnega stolpa na gradu Žovnek je dolg do zgodovine. Zadnje povodnji potrjujejo naše vztrajanje na izgradnji protipoplavnih nasipov s sredstvi države.«
»Usmeril se bom v razvoj gospodarstva, ohranjanje klasičnega in razvoj ekološkega kmetijstva, varovanje narave, kjer je treba ustvariti pogoje za mirno družinsko podjetništvo, razvijanje družbenega okolja, kjer se bodo naseljevale mlade družine. Posebno pozornost bom namenil poplavni varnosti, kanalizaciji, hitri cesti, trgovskemu centru z banko, urejanju območij za stanovanjsko gradnjo in hitrejši pripravi projektov za črpanje denarja iz evropskih strukturnih skladov. Prizadeval si bom za redno zdravstveno oskrbo v Braslovčah, industrijsko cono Trnava-Šentrupert, ustanovitev evropske univerze za ekološko kmetovanje in borzo prodaje izdelkov, razvoj turizma s poudarkom na kulturni dediščini občine.«
vRAnsko
Janez Štusej, 48 let, inž. gradb., zaposlen v Nivo Eko d.o.o., LDS:
Marija Rančigaj, 51 let, univ. dipl. ekon., direktorica, SLS:
»Poudarek dajem investicijam na področju izobraževanja, vodooskrbe, obnove cest in nadaljevanja agromelioracij na območju Dobrovelj, izgradnji primarne in sekundarne kanalizacije, obnovi cest in javne razsvetljave ter ohranjanju kulturne dediščine. Na področju kmetijstva bomo s programi za razvoj kmetij (tudi ekološkim kmetovanjem) ohranjali kmečko krajino in istočasno skrbeli za razvoj turizma na osnovi koriščenja naravnih danosti. Pogoji za odpiranje delovnih mest in stanovanjsko gradnjo bodo glavna skrb, seveda ob zagotavljanju sredstev za sistem zaščite, vzpostavitve poplavne varnosti in varstvo okolja. V ospredju je skrb za kakovost bivanja in spoštovanje temeljnih vrednot.«
Stanislav Zdešar, 62 let, električar, upokojenec, Demokratska stranka Slovenije:
»Mladina mora dobiti možnost zaposlitve na kreativnih delovnih mestih v kraju, socialno ogroženi in starostniki pa dostojno in človeka vredno oskrbo. Ustrezno je treba urediti infrastrukturo na podeželju občine Vransko. Ko bom izvoljen za župana, vam spoštovane občanke in občani, zagotavljam, da bo Vransko zaživelo na nivoju uglednih mest in ne kot predmestje. Glas občanov mora biti deležen ustrezne pozornosti in posluha! Obljubljam vam, da ne bom delal razlik ter da bo zagotovljena enakopravnost in vzpostavljeno zaupanje. Gospodarstvo bo deležno ustreznih vzpodbud in olajšav, ker verjamem v domače delo in znanje. Verjamem in vam zagotavljam, da bomo skupaj sposobni rešiti vse probleme transparentno, pošteno in z vestnim delom.«
Franc Sušnik, 55 let, gim. maturant, župan, SDS:
Celje
Velpnie
Radeče
Ljubno
Razvoj in socialna povezanost.
mag. Andreja Rihter
Bojan Kontič
Matjaž Han
Paul Orešnik
Laško
Rogaška Slatina

Danijel Lapornik
»Kot župan si bom še naprej prizadeval za vsestranski in skladen razvoj občine. Največ pozornosti bom posvetil najmlajšim in najstarejšim občanom. Zagotovili bomo dovolj prostora v vrtcu za malčke vseh staršev, ki imajo stalno prebivališče v občini. Kvalitetno zdravstvo je nujen pogoj za prijetno in urejeno bivalno okolje. Zagotovil bom pogoje za delovanje društev na področju kulture in športa. Izpostaviti želim skrb za razvoj obrti in podjetništva. Obljubljam: obnovo lokalne ceste Vransko-Lipa in Vransko-Tešova, nadaljevanje prenove javnih poti, izgradnjo kanalizacije in či stilne naprave za Čeplje, Prekopo in Stopnik, vaško klavnico in urbanistični načrt za trg Vransko. Prizadeval si bom za izboljšanje poplavne varnosti z izgradnjo suhega zadrževalnika na Me-rinščici.«
»Poudarek bi dal novim idejam in vanje vključil tudi mlajšo generacijo. Prva naloga je v formiranju ekipe sposobnih in prizadevnih ljudi, ki bi bili osnova razvoja v kmetijstvu, turizmu, energetiki in podjetništvu v dolgo načrtovani industrijski coni. Zavedati se moramo, da je največ odvisno od lastnih sposobnosti in prednosti. Nujna je rekonstrukcija starega salonitnega cevovoda v povezavi s sosednjimi občinami tudi s projektom polnilnice vode. Možnosti vidim v naložbah v zeleno energijo; solarno, veterno, biomaso. Nadaljevala se bodo dela na kanalizaciji in čistilni napravi, lotiti se bo treba protipo-plavnih ukrepov. Nujno je dezinvestiranje občine z radikalnim znižanjem režije. 10-odstotna nižja režija že pomeni skoraj kilometer asfalta.«
Vida Slakan, 52 let, uslužbenka v Geodetski pisarni Žalec, NSi:
»Obljubljam takrat, kadar vem, da bom obljubo lahko izpolnila. Zato sem pri obljubah rada previdna. Ker ne poznam dovolj trenutnega finančnega stanja Občine Tabor, še toliko bolj. Pa vendar želim nadaljevati že začete projekte: popolna osnovna šola Tabor, kanalizacija s čistilno napravo, dom za starejše, dokončati projekt, ki je zastal po zaključku mojega mandata pred osmimi leti, t.j. dokončna ureditev Šentjurskega klanca, posebno pozornost želim posvetiti razvoju podeželja, ohranjanju in varovanju njegovih danosti in v tem okviru spodbujati razvoj podjetništva in obrti, posebno pozornost želim posvetiti krepitvi prepoznavnosti in ugleda Občine Tabor ter preglednosti njenega delovanja.«
okolje in odnose z ustrezno odprto komunikacijo med krajani in občino, skušal bom vpeljati odprto in transpa-rentno odločanje. Trudil se bom za prijazno in učinkovito občinsko upravo, uvedbo lokalne samooskrbe za vrtec, šolo in prebivalstvo, ureditev kanalizacije, vodovoda, javne razsvetljave, obnovo lokalnih cest, energetsko samooskrbo občine, dokončanje nedokončanih projektov, varnost otrok, starejših in pomoči potrebnih, ustvaril bom pogoje, ki bodo omogočili razvoj podjetništva, se trudil za oživitev društev ter podporo pri realizaciji njihovih
načrtov.«
ciljem, in sicer bomo na kanalizacijsko omrežje priključili gospodinjstva v nižinskem delu, obnovili glavne dotrajane cestne odseke v občini, na novo zgradili tri zdaj dotrajane mostove, zgradili nov vrtec na Polzeli, skupaj s Slovenskimi železnicami bomo poskrbeli za varnejše prehode čez železniško progo, poskrbeli za večjo poplavno varnost na več lokacijah ter ohranili in zavarovali naravno dediščino območja Slatin.«
prebold
Anton Gržina, 57 let, univ. dipl. ekon., samostojni podjetnik, SD:
»Moj program obsega: boljšo in osebno komunikacijo s posluhom za pobude in predloge občank; objavo zapisnikov sej občinskega sveta v občinskem glasilu; namenitev dela sejnin občinskim humanitarnim organizacijam; prizadevanje za zaposlitev zdravnika pediatra v Zdravstvenem domu Vransko; izgradnjo avtobusnih postaj v občini in nadaljevanje asfaltiranja občinskih povezovalnih cest; pomoč društvom v občini, da bodo s svojo dejavnostjo prispevala k njeni čim večji prepoznavnosti; brezplačno promocija kmetijskih pridelkov in izdelkov na občinskih internetnih straneh; povečanje števila zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov.«
Vilko Jazbinšek, 58 let, univ. dipl. inž. str., vodja oddelka nepremičnin, SDS: »Prvi cilj predstavljata uspešno dokončanje prizidka k osnovni šoli in uvedba popolnega devetletnega šolanja v domačem kraju. Celoten mandat bo trajala gradnja primarne in sekundarne kanalizacije s čistilno napravo. Cilj je tudi sprejetje občinskega prostorskega načrta in ureditev stanovanj-sko-poslovnega kompleksa Kurnik. Za varnost v prometu bomo poskrbeli s prehodi za pešce na križišču Pihl-birt, ureditvijo križišča Pon-dor-Vindija, poti skozi Oj-striško vas ter krožišča z avtobusno postajo Tabor-center. Urediti bo treba vodoo-skrbo hribovitih predelov Miklavža ter zamenjati azbestne vodovodne cevi. Investitorje čaka še kompleks doma starejših z varovanimi stanovanji.«
polzela
Ženske v ospredje
Manjše in nove stranke in liste so za ženske prijaznejše kot že uveljavljene stranke
Vinko Debelak, 54 let, univ. dipl. inž. grad., projektant gradbenih konstrukcij, LDS, SDS, SD, DeSUS in SLS:
»V Preboldu smo se trudili, da bi ustvarili boljšo življenjsko raven, uspešno delovanje društev, visoko raven komunalne opremljenosti, urejeno izobraževanje in pravično socialno politiko. Osnovna vrednota naše občine mora ostati solidarnost. Samo občina, ki nikogar ne odriva in ne pušča za sabo tistih, ki so prispevali k njenemu razcvetu, gre lahko srečno naprej. Tudi v naslednjem mandatu bomo nadaljevali delo za sodobno in aktivno občino, prijetno življenjsko okolje vseh občanov, spoštljiv odnos do vseh ljudi, dosledno in javno pregledno delo ter za nova vlaganja, delovna mesta in razvoj.«
.radiocelje.com
www.novitednik.coiii
Na zadnjih lokalnih volitvah pred štirimi leti je bilo v mestne in občinske svete v Sloveniji izvoljenih le slabih 22 odstotkov žensk. Županj je komaj tri odstotke, medtem ko v dvanajstih slovenskih občinskih svetih ni niti ene svetnice. Da bi bile ženske v organih odločanja zastopane enakomernejše, si že vrsto let prizadevajo v Ženskem lobi-ju Slovenije.
Pri tem ugotavljajo, da je Celje po številu svetnic v slovenskem prostoru svetla izjema, saj ima v 33-članskem svetu kar 15 svetnic. »Je pa zanimivo, da imate v celjskem mestnem svetu liste in stranke, ki imajo stoodstotno zastopanost žensk, in takšne, ki nimajo nobene ženske predstavnice. In to je treba spremeniti,« pravi Sonja Lo-kar iz Evropske mreže za enakost spolov.
Da bi bila zastopanost obeh spolov v mestnih in občinskih svetih enakomernejša, je v Sloveniji uveljavljen sistem tako imenovanih kvot. Tokrat je sicer zakonsko določeno, da mora biti na kandidatni listi vsaj 30 odstotkov žensk, kar je za deset odstotkov več kot na prejšnjih lokalnih volitvah. Vendar samo kvote še niso zadosten ukrep, ki bi zagotavljal enakomerno zastopanost obeh spolov. Pomembno je zlasti, kako so kandidati in kandidatke razvrščeni na liste. Pri čemer so pravila, po katerih je treba osebe po spolu razvrstiti na liste, ostala enaka kot pred štirimi leti. Strankam in listam je tako še vedno dovoljeno, da svojo prvo kandidatko uvrstijo šele na tretje mesto na listi. Tako imajo manj možnosti, da so izvoljene, kot če bi bile uvrščene na drugo ali prvo mesto. Zato si v Ženskem lobi-ju Slovenije prizadevajo za uveljavitev tako imenovanega sistema zadrge oziroma izmenično razvrščanje spolov
v prvi polovici list (po sistemu: moški, ženska, moški, ženska _ ali obratno).
S popolno zadrgo le Desus
Žal v ženskem lobiju ugotavljajo, da večina strank in list v Celju predlaganega sistema zadrge ni upoštevala. Od večjih strank je popolno zadrgo uporabil samo Desus. Je pa tudi nekaj drugih strank in list (SNS, SLS, LDS, Zeleni Slovenije, NSi in Neodvisna lista - Mladi za našo prihodnost), ki so vsaj v posamezni volilni enoti vzpostavile zadrgo. Kot je še pokazala raziskava, ki so jo opravili v ženskem lobiju, so ženske z list sedanjih parlamentarnih strank in z list, ki so zdaj v celjskem mestnem svetu, dobile le 33 odstotkov možnosti kandidiranja na prvem mestu, 50 odstotkov na drugem in prav toliko na tretjem mestu. Upoštevajoč vse kandidatne liste pa so ženske dobile 40 odstotkov možnosti kandidiranja na prvih mestih ter 44 odstotkov na drugem in 39 odstotkov na tretjem mestu. Zato je možno sklepati, da so manjše in nove liste za ženske še vedno prijaznejše kot že uveljavljene stranke. Primerjava s prejšnjimi volitvami pa kaže, da se je zgoš-čanje kandidatk v mestni občini pri večjih strankah vendarle premaknilo s 3. na 2. mesto in da se je tudi odstotek prvouvrščenih kandidatk na teh listah povečal.
»Raziskave v bolj demokratičnih državah od naše ugotavljajo, da enaka zastopanost obeh spolov v občinskih svetih zagotavlja odločitve, ki bolj upoštevajo interese in dobrobit vseh občank in občanov,« pravijo v ženskem lobi-ju. Zato vse volivke in volivce pozivajo, naj glasujejo za stranke, ki so pri sestavi list upoštevale sistem zadrge, ter naj svoj preferenčni glas namenijo tisti kadidatki, ki ji najbolj zaupajo.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Zeleno, im mm vti meml
Andrej Natek, 60 let, univ. dipl. ekon., brezposeln, LDS:
Ludvik Miklavc, 53 let, direktor, univ. dipl. ekon. neodvisni:
»Kot nestrankarski kandidat se bom trudil za zdravo
Ljubo Žnidar, 50 let, dipl. inž. gradbeništva, direktor, SDS:
»Sem mož beseda, kar obljubim, naredim. S sodelavci smo postorili vse, kar smo pred štirimi leti zapisali v program. Tudi v prihodnje bomo sledili zastavljenim
16
I REPORTAŽA
NOVI TEDNIK
Z vsako ljubeznijo nas je več
Brina Svit, najbolj prepoznavno slovensko pero v tujini - Z George Sand in s Chopinom od pobratenega francoskega mesta do Šentjurja
Pod njenim peresom so nastali April, Smrt slovenske primadone, Moreno, Con brio, Odveč srce, Coco Dias ali Zlata vrata ^ Svetovljan-ka, razpeta med slovenskim krasom in mondenim Parizom. Brina Svit. Ženska, ki ne nosi ne imena očeta ne moža. Ponosna je na to, da si ga je v svoji umetniški identiteti izbrala sama. Za črkami imena avtorja bolj ali manj ljube knjige se vedno skriva imaginarna oseba. Kdo je ženska, ki je razburkala literarni svet doma in v tujini? Kakšna je od blizu ^ In pustila si je priti blizu. Uglajena, nežna gospa s prijetnim glasom kljub privzdignjenemu odru šentjurskega kulturnega doma ni delovala prav nič vzvišeno. In četudi v množici za literarni pogovor ne prav skromnega števila obiskovalcev, je znala nagovoriti vsakogar posebej. Pisati, ustvarjati ni vedno lahko. Splet pravega razmerja navdiha, pridnosti in obrtništva se ne zgodi vsak dan. »Ne gre zgolj za poznavanje zgodbe. Gre tudi za postavljanje stavkov, zlaganje besed. Kot bi tkal blago. In včasih se nitke enostavno ne zložijo, kot bi se morale. Pišem
na računalnik, ker se mi zdi bolje leteti z letalom, kot hoditi peš. V dneh, ko ne gre, ga je treba enostavno zapreti. Ampak včasih sem trmasta. Si rečem, da bom sedela. To je tako slovensko. Da bom pridna, se temu reče še bolj slovensko.« A kot pravi Brina, je včasih bolje biti len in si spočiti duha ob čem drugem. Njene knjige so ženstvene v tem pogledu, da so čutne in emocionalno izostrene, a vseeno ne klišejske. »Vedno bolj me zanima realnost. Življenje ima toliko več domišljije kot mi sami. Vedno bolj sem skromna v tem smislu. Zdaj bolj opazujem, gledam, kukam ljudem v krožnike se zasmeji. »Prva vljudnost do bralca je v tem, da ga ne dolgočasim. Vse je v službi zgodbe. A resnici na ljubo, na nek način so bile že vse zgodbe povedane. Umetnost jo je povedati na nov način, z drugačnega zornega kota. Nismo več v 19. stoletju. Danes ne moreš več pisati kot George Sand ali Jurčič, če hočete.«
Izbrati črke za svojo knjigo čisti užitek
»Vsak roman potrebuje nekaj erotike,« odgovarja Brina
Hinko Haas, sicer Celjan, je redni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot predstavnik vodilne slovenske srednje pianistične generacije je prejemnik številnih nagrad, s koncerti pa tudi v tujini cenjen gost. V Šentjurju je s Chopinovim repertoarje počastil njegovo leto.
na vprašanje, kakšen odnos ima do žgečkljivih strani resničnega in literarnega sveta. »Če smo sami s sabo iskreni, nas to vedno najbolj zanima. Po drugi strani je zelo težko napisati dobro seksualno sceno. In dobra je tista, ki bralca ves čas drži v napetosti, ko vsaka podrobnost nekaj ali pa nič ne pomeni.« Če je sodobnega človeka včasih strah ljubiti, ker se boji izgubiti del sebe, nam Brina Svit skozi svoje junake pripoveduje, da nas je z vsako ljubeznijo več. Nobeno srce ni odveč. Odveč niso niti nagrade, ki so jih deležna njena dela. »Nič nimam proti. Še posebej, če so denarne,« spet z odkritim smehom pove gostja. »Od litera-
ture poskušam živeti. A v resnici še niso zagotovilo za kakovost. Čast in slava pa sta tako relativni, predvsem neoprijemljivi in minljivi.« Največ ji pomeni odziv bralcev. »Zadnjič mi je nekdo poslal mojo knjigo z lepim pismom in s prošnjo za posvetilo. To je to. Po pravici povedano, do kritike mi je malo mar. Danes prave, poglobljene tako ali tako ni več. Mi je pa veliko do tega, da se moje knjige berejo.« Prva bralka njenih romanov je hči. »Ona pove naravnost. Sicer redko, včasih pa vendar reče: >Tole pa tole popravi.< Se je že zgodilo, da je imela zelo prav.« Kar se popravljanja tiče, so francoski avtorji kar malo razvajeni. »-
Knjigo prebereta dva lektorja, potem še enkrat sama pregledam popravke, v tretje jo bere neodvisni bralec, ki te opozori na kakšne smiselne napake.« V Sloveniji je čisto drugače. »Vsakič sem tako jezna. Tu popravljajo vratarji. Nemogoče, da bi take >šlamparije< šle skozi roke resnega lektorja,« se jezi pisateljica, ki sicer pri materializaciji knjige najbolj
uživa. »Nekaterim je čisto vseeno, meni pa niti pomotoma. Pri moji založbi so vse knjige podobne, brez vseh ilustracij. Lahko pa si izbereš velikost in obliko črk, naslove in podobno. Vsi tiskarji me poznajo. Izbrati njeno podobo, to je pri rojstvu knjige zame čisti užitek. Čisti užitek!«
SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA
Bralno značko za odrasle so v Šentjurju posvetili francoski avtorici George Sand in Brini Svit. Sandova izhaja iz pokrajine, kjer leži s Šentjurjem pobrateno mestece Saint Florent Sur Cher. Brina Svit povezuje sodoben francosko-slovenski svet. Pogovor z njo je vodila Maja Furman. Z George Sand je tesno prijateljeval tudi Chopin in ker je letos njegovo leto, so literarni pogovor obogatili s koncertom njegovih del izpod rok pianista Hinka Haasa.
Brina Svit. »Tango je moja strast, v kateri vem, da imam še veliko prihodnosti. To je ples, kjer napreduješ počasi in z leti. V Parizu na cesti sicer rada gledam mlade fante. A enkrat na leto v Buenos Airesu postanem oboževalka starih gospodov. Prav zaljubljeno jih gledam.«
Rodila se je v Zagrajcu na Krasu kot Brina Švigelj. Na filozofski fakulteti je diplomirala iz francoščine s književnostjo ter primerjalne književnosti in literarne teorije. Vpisana je bila tudi na AGRFT, smer gledališka režija. Študij je nadaljevala v Franciji in tam postala Švigelj Me-rat. V Parizu živi že 30 let. Izšolala se je za kulturno menedžerko in posnela tudi nekaj kratkih filmov in radijskih iger. Njeni romani so prevedeni v več svetovnih jezikov. Piše v francoščini in kasneje svoja dela sama prevede v materinščino. Njen opus je bil večkrat nagrajen ali nominiran za več pomembnih domačih, francoskih in mednarodnih literarnih nagrad.
BU£jfyica/do dobreßcuajHomobUcu

Voditeljica velike modne revije, Zoran hair spa showa in izbora lepotice poletja bo Gea Erjavec.
Zrcalce, zrcalce na steni povej, katera najlepša v deželi je tej. V uredništvu Novega tednika in Radia Celje tega vprašanja nismo zastavljali zrcalcu, ampak kar vam. Med 19 kandidatkami, ki so se prijavile na naš razpis, ste izbrali najlepše tri. To so po vašem mnenju (zapisali smo jih po abecednem vrstnem redu) Maja Be-lak, Natalija Pustišek in Sanja Ramšak.
Katera bo lepotica poletja Nove- Iryna Osypenko, Miša Mugelj, Eva
ga tednika in Radia Celje, katera bo prva in katera druga spremljevalka, bo izbrala strokovna komisija danes ob 19. uri med biseri pred Mestno občino Celje, v primeru slabega vremena pa v Celjskem domu
Vstopnine ne bo, bo pa to velik modni dogodek, saj bo hkrati veli-
Ahačevčič, Jana Koteska, Petra Švaj-ger, Metka Operčkal in manekeni Predrag Mladenovič, Marko Janko, Bojan Ilijanič in Dragan Nikolič. Prava paša za oči bo tudi Zoran hair spa show. Drznite si več! Ne zamudite prireditve in modnih novosti za hladne dni! Na vse lepo v minu-
ka modna revija blagovnih znamk lem poletju pa vas bo spomnil iz
Pepe jeans, Miss Sixty, Energie in Killah. Kakšni so trendi za jesen in zimo, bodo prikazale manekenke
bor lepotice Novega tednika in Radia Celje.
Foto: NATAŠA MÜLLER
Mateja Planjšek Kristanič, glavna urednica revije Bella Donna, bo ena izmed članic strokovne komisije.
Med člani strokovne komisije bo tudi, kot smo že razkrili, Tinkara Zorec. Eden od članov strokovne komisije pa še vedno ostaja zavit v tančico skrivnosti.
SPORT
»Sojenje, kakršno je bilo v Kopru, odobravam«
Pravi trener Zvonimir Serdarušic, ki bo jutri spet na klopi
Celjski rokometaši se bodo po sredinem porazu v domači konkurenci jutri v 2. krogu skupine A lige prvakov v dvorani Zlatorog spopadli z nemško ekipo Rhein-Neckar Löwen.
Po uspehu v Kielcah je poraz na Obali zagotovo malce pokvaril odlično vzdušje.
»Moral bi podati Žvižeju«
Levi zunanji napadalec Mo-mir RniC, ki je v izvrstni formi, je najprej omenil razloge za izgubo točk v Kopru: »Nismo se držali dogovora, igrali smo premalo kolektivno. V zadnjem napadu bi se lahko izognili porazu, toda zaključil sem ga neuspešno. Šele po metu sem videl, da je bil na krilu sam Luka Žvi-žej. Moral bi mu podati. Mislil sem, da bom zadel, Stanič je zaustavil moj strel. Potrudil se bom, da bo naslednjič v podobnem položaju žoga končala v mreži. Jutri bo spet z nami na klopi Zvonimir Serdarušič, kar bo za nas velik plus. Upam, da bo dvorana polna. S pomočjo občinstva bomo storili vse za

m
ieprav so bile določene kvalitete kljub temu na nek način presenetil
Slovenska moška reprezentanca bo konec prihodnjega meseca začela kvalifikacije za nastop na EP v Srbiji leta 2012, prvo tekmo pa bo igrala 27. oktobra, ko bo v celjskem Zlatorogu gostila Portugalsko. Tekmici Slovenije sta še Poljska in Ukrajina, na evropsko prvenstvo pa se uvrstita dve najboljši reprezentanci iz skupine.
V sosedskem obračunu tudi Beršnjak
V torek sta se razšla vodstvo nogometnega kluba CM Celje in igralec Dejan Purišič.
Vezist, ki je v Areno Petrol prestopil iz drugoligaša Aluminija, je za celjsko moštvo v prejšnji in tej sezoni odigral 19 tekem. Edini gol je najnižji nogometaš CM Celja dosegel v avgustu, ko je v Novi Gorici v 91. minuti izenačil na 3:3 (domači so vodili s 3:0). Bil je nezadovoljen s svojim statusom. Do 17. oktobra lahko moštvo uradno vodi trener Damjan Romih, potem bo najbrž dobil začasno dovoljenje, da to še naprej opravlja brez licence, sicer pa bo na klopi poleg njega sedel Borut Arlič, ki ima ustrezno licenco.
Jutri bo Ob jezeru lokalni derbi med Rudarjem in CM Celjem. Obe moštvi sta zbrali le po 10 točk, s tem da ima celjsko tekmo manj. Pri gostih je vprašljiv nastop branilca Bekima Kapiča, ki se je poškodoval v uvodu tekme s Triglavom, medtem ko je vezist Mario Močič vadil brez težav, potem ko je izpustil obračun z Gorenjci. Po odsluženi kazni zaradi rumenih kartonov se v moštvo vrača izkušeni Sebastjan Gobec. Včeraj pa je bila urejena vsa potrebna dokumentacija za Dom-na Beršnjaka, ki ima tako že jutri pravico nastopa.
Prvi medsebojni dvoboj v sezoni so Celjani v Areni Petrol dobili kar s 5:1, ko je dva gola dosegel Rajko Rep, po enega pa Gorazd Zajc, Amel Mujakovič in Roman Beziak, na 3:1 pa je znižal Rok Kronaveter
Momirja Rniča dobro znane, pa je z vrhunsko igro.
zmago. Motivacija bo na najvišji možni ravni.«
»Nemci so favoriti«
V Kopru sta največ prahu dvignila sojenje in čudno obnašanje vodilnih mož domačega kluba. Zanimalo nas je, ali je bil sodniški kriterij vendarle težnja k približevanju merilom najboljših evropskih lig? »Ni razlogov, da se pogovarjamo o sodnikih. Pustila sta precej trdo igro, kar ni napačno. To celo pozdravljam in odobravam. Ce sta
imela kaj napak, so bile najbrž na obeh straneh. Dosti sodniških parov z EHF liste stori več napak, kot jih je dvojica s sredinega derbija. Ce je skoraj celotna tekma izgledala celo grdo, pa za to ne krivim sodnikov, saj nista imela skoraj nič s tem,« je z odgovorom domala navdušil Serdarušič, ki je večkrat poudaril potrebo po spremembi kriterijev v slovenskem rokometu. Zato je bilo prav, da stališča ni spreminjal.
Upa, da so njegovi varovanci dojeli potrebo po vrnitvi h kolektivni igri: »Sicer proti izjemno kakovostnemu nemškemu moštvu nimamo možnosti. O Olafur-ju Stefanssonu in Karolu Bie-leckem ne bom izgubljal besed. Velika okrepitev je Andy Schmid na mestu organizatorja igre. Zame je bil levo krilo Uwe Gensheimer kot mladinec kandidat za najboljšega igralca med člani na tem položaju. Valur Si-gurdsson je očitno eden izmed najboljših na svetu, toda zdaj igra manj. Nemci so zmagali v Barceloni in si močno dvignili samozavest pred prihodom v Celje. Zame so favoriti, mi pa imamo možnosti za točke, toda zgolj s popolnoma disciplinirano igro.«
Edi Kokšarov ima angino, Alem Toskic pa bo s pretr-ganimi vezmi prsta leve roke znova stisnil zobe. »Trpi bolečine. Kakršenkoli bo, dosti nam lahko pomaga, saj je boljši v napadu od Prieta,« je bil iskren Serdarušič. Obračun bosta sodila Romuna Di-nu in Din.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
riTVAM ČTTCTT7D
Mrtvi tek Š&P Koper in Pelikanov
V 1. letni ligi Radia Celje v malem nogometu na Skalni kleti imata vodilni moštvi še vedno enako število točk, v prednosti so sicer Pelikani, ki imajo tekmo manj, toda bržčas bo o prvaku odločal zadnji medsebojni obračun.
Izidi 16. kroga: Kalimero - Pelikani 0:6, Maček tisk -Tristar 2:11, Marinero - Š&P Koper 3:8. Zaostala tekma 2. kroga: Kalimero - Marinero 3:2.
Š&P Koper in Pelikani imata po 37 točk, Tristar 19, Maček tisk in Kalimero po 16, Marinero 4. Na listi strelcev vodi Mijo Adrinek (Š&P Koper) z 29 goli pred Dragom Adamičem (Pelikani), ki je dosegel 24 golov.
Razpored tekem 17. kroga, v ponedeljek, 4. oktobra: Marinero - Kalimero (18.20), Tristar - Pelikani (19.10), Š&P Koper - Maček tisk (20).
- e* Tw 1 nirf-nko.onm -
Edini gol je dal Oskar Drobne
Za praznik
»položili«
Hajduk
V deževni soboti je v Štorah nogometni klub Kovinar praznoval 80. obletnico začetka igranja nogometa v tem kraju.
Domači veterani so z golom Oskarja Drobneta z 1:0 premagali veterane splitskega Hajduka. Igrali so še kapetan Zvon-ko Jager, Dušan Ježovnik, Sašo Malgaj, Jaka Kroflič, Patrik Godec, Gorazd Bokšan, Ervin Škoberne, Srečko Fišer, Peter Štor, Božo Rozman, Drago Bobnič, Branko Lovrek, Bernard Ravnak, Marcel Mulej, Aleš Korošec, Boštjan Šlatau, predsednik kluba Miran Jurkošek, trener članskega moštva Matjaž Štancar, Sandi Kompolšek in Matej Križan. Enajste-rico Hajduka Bikič, Anič, Šušnjara, Kukoč, Miše, Vulič, Putnik, Mornar, Ivič, Vranješ, Vulas je vodil Dragan Holcer.
Začetni udarec je izvedel 90-letni Jurij Čehovin, tudi o njem je govoril predsednik Športnega društva Kovinar Ladislav Kaluža: »Bil je med tistimi, ki so leta 1930 začeli igrati nogomet v Štorah. Začelo se je na igrišču pri Juričevi hiši, na travniku ob Voglajni. Igrišče ni imelo pravih mer, kot tudi ne tisto kasneje v Pečovju. Leta 1948 je bilo zgrajeno igrišče v spodnjih Štorah, leta 1960 pa na Lipi. Dve leti kasneje so bila dodana še atletska steza in ostala igrišča. Vse skupaj bomo orisali in opisali v priložnostni brošuri, ki jo že pripravljamo. Sicer pa imajo Štore bogato športno tradicijo, ne le nogometno, s košarko, rokometom, kegljanjem, smučanjem, balinanjem, tenisom. Nekatere panoge so usahnile, nogomet pa je bil vseskozi nosilec športa v kraju.«
Naslednji dan so člani Kovinarja v lokalnem derbiju ugnali Šentjur z 2:0, v sredo pa zmagali še v Dravogradu s 3:2 in zadržali vodilni položaj v 3. SNL vzhod.
DEAN ŠUSTER, foto: TimE
Dravinja prvič poražena
Nogometaši Dravinje so v Murski Soboti vknjižili prvi prvenstveni poraz. Mura je bila uspešnejša s 4:1. Šmartno je na domačem igrišču z 2:1 klonilo proti Dravi.
Konjičani kljub porazu še vedno zasedajo odlično 2. mesto na lestvici, 2 točki za vodilnim Interblockom. Tekmo so končali z igralcem manj, saj je v 30. minuti drugi rumeni karton prejel Gregor Grašič. Domači so v prvem delu, ki so ga dobili z 2:1, uspešno realizirali strel z bele točke.
Trener Dravinje Marjan Marjanovič je priznal: »Mura je zasluženo slavila, saj je bila boljša. Na mokri podlagi in proti hitrim domačim igralcem moji fantje niso bili pravi. Sicer smo se na trenutke vračali v igro, imeli ob izjemni priložnosti in tudi zadeti vratnici možnost za izenačenje, vendar nismo uspeli. Naredili smo veliko neumnost za enajstmetrovko, zatem ostali z igralcem manj in potem se je težko vrniti. Dejstvo pa je, da smo v prvih sedmih krogih izkoristili prave trenutke in nabirali točke tam, kjer se je dalo. Tisti, ki mislijo, da imamo ekipo za vrh, se pošteno motijo!«
Dravinja bo jutri gostila Dob, ki je v pokalnem tekmovanju skorajda šokiral Maribor. »To je novinec v drugi ligi, ki pa ima izjemno dobre igralce. Sicer še ni dokončno prilagojen na drugoligaške tekme, a vem, da nas čaka težka tekma. Igrišče je v teh dneh nekoliko uničeno, zato bodo pogoji oteženi. Sedaj imamo tudi nekaj poškodovanih igralcev in prihaja čas, ki se ga bojiš. Ko imaš popolno ekipo, si konkurenčen, potem pa je težko kljubovati. Kljub temu upamo na najboljše,« je pripomnil Marjanovič.
Šmartno bo po šestem porazu gostovalo pri Interblocku.
A/tTTTA irMTVZ
NOVI ITEDN^K
SPORT
19
Kislo vreme jih ni motilo
Deseti tek po ulicah Žalca je bil navkljub deževnemu vremenu uspešno izveden.
Organizator ZKŠT Žalec OE Šport je ob podpori članov AK Žalec in prostovoljcev Gasilske zveze Žalec v večernem terminu pripravil prireditev, ki se jo je udeležilo več kot 300 tekačev. Okoli sto - med njimi je bilo 12 družin - je odteklo rekreativni tek, Žalsko miljo. Za osrednji članski tek, za Štajersko-koroški pokal in Pokal občine Žalec, je bilo prijavljenih 74 tekačev. V absolutni konkurenci sta slavila Daneja Grandovec (AD Štajerska) z rekordom proge (19 minut in 2 sekundi) in Rok Potočnik (AD Železniki) s časom 17,28.
TONE TAVČAR
Podpis pred kongresom
Tridnevni Slovenski kongres športne rekreacije se bo na Rogli danes začel s slavnostnim podpisom sponzor-ske pogodbe med delniško družbo Unior, njenim Programom Turizem, in OKS.
Podpisniki pogodbe bodo predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Janez Kocjančič, predsednik uprave Unior, d.d., Gorazd Korošec in izvršilni direktor Programa Turizem Damjan Pintar. Podpis pogodbe bo ob 9. uri v Hotelu Planja na Rogli. V prvem delu 8. kongresa se bodo posvetili povezanosti športa in turizma, v drugem pa vsebinskemu povezovanju športnih društev kot temelju ustvarjanja zdravega življenjskega sloga prebivalcev Slovenije.
DŠ
Polzelo
zapustil
Jelesijevic
Košarkarski klub Hopsi je v začetku avgusta podpisal enoletno pogodbo z Nemanjo Jelesijevicem.
Po nepolnih dveh mesecih pa sta vodstvo kluba in 208 centimetrov visoki center sporazumno prekinila pogodbo. Polzelani bodo najbrž iskali nadomestilo zanj, kajti visoki Dimitrij Sviridov ne bo dovolj za zastavljen cilj, uvrstitev med prvih šest ekip po prvem delu 1. slovenske lige in za uvrstitev v ligo za prvaka.
DŠ
Šesterica v Rim Mladi šahisti v Žalcu in Birmingham
Konec tega tedna bosta tekmi svetovnega pokala v judu v Italiji in Angliji.
Med 13 slovenskimi judoisti bosta v Rimu tekmovala tudi Matjaž Trbovc in Tadej Zalaznik iz celjskega San-kakuja, njune klubske kolegice Petra Nareks, Tina Tr-stenjak, Vesna Dukič in Urška Žolnir pa se bodo za nove točke borile v Birminghamu.
DŠ
Šahovski klub Žalec je organiziral turnir za tekmovalce do 20 let.
Nastopilo jih je 63, prišli so tudi s Hrvaške, v šestih starostnih kategorijah. Domačin Miha Bombek je bil v svoji kategoriji tretji, absolutno pa sedmi. Do starosti desetih let je bil najboljši David Brinovec.
TT
ROKOMETMI KLUB CELJE Pivovarna Laško
VELUX» m
VELUX EHF Liga prvakov 2010/11
Sobota, 2. oktober, ob 20.15 uri v dvorani Zlatorog

rk celje PIVOVARNA LAŠKO
rhein-neckar löwen (ger)
Z leve: Simon Brus, trener Aleš Kuder in Vid Karner
Zaokrožili uspešno sezono
Na pokalu Alpe Jadran v bližini Celovca je na umetni progi reke Gurk nastopilo kar 150 kajakašev in kanuistov iz Avstrije, Italije, Nemčije, s Slovaške, Hrvaške in iz Slovenije.
V kategoriji do 18 let je zmagal Simon Brus, ki je v torek dopolnil 17 let, v kategoriji do 14 let pa Vid Karner, oba KKK Nivo Celje. Pri mladinkah je Tonka Kadilnik osvojila 5. mesto, pri dečkih do 14 let je bil Teo Karner šesti, Nejc Konda pa sedmi. To je bila tudi zadnja letošnja velika tekma, ki je zaokrožila lepe uspehe celjskih kajakašev v tej sezoni.
DŠ foto- ANDREJ KARNER
Prodaja vstopnic (lo EUR in 7 EUR otroci) na prodajnih mestih Eventim, www.eventim.si. bencinski servisi Petrol, l<ompas. Big bang in ostali, pred tekmo na blagajni dvorane Zlatorog.
Pripravljamo spektakel!
Presenečenja pred in nied tekmo, po tekmi zabava v avli dvorane Zlatorog ter v lokalu Playcafe. Živa glasba, druženje z rokometaši Celja Pivovarne Laško, nagrade za obiskovalce, hostese, za hrano bo poskrbelo gostišče Amerika in še in še.
Ne zamudite tega dogodka, Liea prvakov se vrača na velika vrata!
If I UR C DO M O M
panorama
ROKOMET
1. SL, 3. krog: Koper - Celje Pi-vovarnaLaško 36:35(19:18); Ele-zovic, Krivokapic 7; Žvižej 9, Rnic 7, Gajič 6, Vugrinec 5, Zorman
3,	Prieto, Toskic 2, Pajovič 1.
KOŠARKA
1. SL (ž), 1. krog: Triglav - Celje 62:73; Ljubenovič 13, Černi-vec 10; Turčinovic 24, Barič 22, Abramovič 13, Bosilj 8, Klavžar
4,	Jagodič 2, Rogaška - AJM 36:80; Baloh 10, Muhovic 7, Krebs
5,	Svetič 4, Starček 3, Volarič, Zupanc, Polajžer 2, Vodeb 1.
NOGOMET
3. SL - vzhod, zaostale tekme 5. kroga: Dravograd - Kovinar 2:3 (1:2); Kraljič (26), Popovič (27), Kuljanac (64), Šentjur - Odran-ci 0:2 (0:1), Zreče - Stojnci 4:0 (2:0); Trunkl (14), Pučnik (42), Čander (70, 74). Vrstni red: Kovinar 16, Odranci 13, Malečnik 10, Zreče, Čarda, Veržej 9, Paloma, Dravograd, Tromejnik 8, Si-mer Šampion, Grad 6, Bistrica, Stojnci 4, Šentjur 1.
Štajerska liga, zaostale tekme 5. kroga: Mons Claudius -Koroške gradnje 5:2 (2:1); Peer (7), Polajžer (33, 46), Mikše (73), Rogaška - Peca 1:0 (0:0); Krsnik (82). Vrstni red: Zavrč 18, Šoštanj, Pohorje 12, Peca 10, Pesnica 9, Šmarje, Poljča-ne, Ormož 8, Mons Claudius, Gerečja vas, Rogaška 6, Pod-vinci 5, Marles 3, Koroške gradnje 1. (KM)
Sportni
koledar
Petek, 1. 10.
ROKOMET
1. SL (ž), 3. krog, Ljubljana: Krim Mercator - Žalec (17).
MALI NOGOMET
1. SL, 3. krog: Izola - Do-bovec (20).
ROKOMET
1. SL, 4. krog, Velenje: Gorenje - Maribor (19).
Sobota, 2. 10. NOGOMET
1.	SL, 12. krog, Velenje: Rudar - CM Celje (18).
2.	SL, 9. krog, Slovenske Konjice: Dravinja - Roltek Dob, Ljubljana: Interblock -Šmartno (15).
3.	SL - vzhod, 7. krog: Šentjur - Bistrica, Zreče -Odranci (15).
Štajerska liga, 7. krog: Rogaška - Mons Claudius, Šoštanj - Pohorje, Limbuš: Mar-les - Šmarje (15).
MCL, MNZ Celje, 5. krog: Radeče - Vransko, Kozje - Pi-vovar (15).
ROKOMET
Liga prvakov, 2. krog skupine A: Celje Pivovarna Laško - Rhein-Neckar Löwen (20.15).
1. SL (ž), 3. krog: Izola -Celje Celjske mesnine, Novo mesto: Krka - Velenje (18).
Nedelja, 3. 10.
NOGOMET
3. SL - vzhod, 7. krog, Celje (Olimp): Simer Šampion - Tro-mejnik, Grad - Kovinar (15).
ROKOMET
1. B SL, 2. krog: Celje Pivovarna Laško B - Izola (18)

20
ONIKA - SPORT
NOVI TEDNIK
klicali tudi celjske policiste, da nam pojasnijo, kaj so s tem mislili. Razložili so, da Zakon o javnih cestah opredeljuje tudi oglaševanje. Le-to je ob državnih cestah zunaj naselja prepovedano v varovalnem pasu ceste. Direkcija za ceste lahko izda soglasje za oglaševanje, če so obvestila pomembna za udeležence v prometu
in zanje ni predpisana prometna signalizacija, nekaj besede pa ima pri tem tudi občina s svojimi soglasji. Je pa tu še Zakon o varnosti v cestnem prometu, ki predvideva kazen za predmete »na cesti ali ob cesti, ki ovirajo ali ogrožajo udeležence cestnega prometa« _ Ker je na Cesto v Laško odšel tudi prometni inšpektor in pre-
krška v takšnem parkiranju ni videl, pomeni, da reklamno vozilo ni ogrožalo prometa.
Mimogrede, podobno vozilo stoji tudi v Šmarjeti. Tudi nanj so občinski redarji zataknili obvestilo o kazni zaradi nedovoljenega parkiranja na zeleni površini _
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Reklamno vozilo ne ogroža preglednosti voznikov na vozišču, če se ti s stranske ceste vključujejo na glavno.
Kazen za poteptano travico!
Reklamni vozili na Cesti v Laško in v Šmarjeti ne ovirata prometa in ne onemogočata preglednosti
Čez mejo skoraj 300 kilogramov trave
Na celjskem okrožnem sodišču se je ta teden začelo sojenje Gorazdu Odritzu in Elvinu Ramiču, ki jima obtožnica očita neupravičeno proizvodnjo in promet z drogami. Kaznivo dejanje naj bi storila lani, ko naj bi bila vpletena v tihotapljenje droge. Šlo naj bi za marihuano, ki so jo želeli pripeljali iz Albanije v Slovenijo. Na mejnem prehodu Debeli brijeg med Hrvaško in Črno goro so namreč lani v slovenskem tovornjaku zasegli kar 291 kilogramov marihuane in priprli Darka F. Vebra. Odritz naj bi tihotapljenje ber je na sodišču omenil ime
Pred dnevi smo v uredništvu prejeli klic jeznega občana, ki se je hudoval zaradi vozila, ki je bilo parkirano ob Cesti v Laško. Jezilo ga je predvsem to, da je šlo za reklamno vozilo, kar pomeni, da se je že vnaprej vedelo, da bo na tem mestu parkirano kar nekaj časa in ne le nekaj uric. Glavna skrb ljudi, ki so se s stranske ceste z avtomobili vključevali na glavno cesto, pa je bila, da je zaradi parkiranega vozila slabo viden promet. Vsi pa vemo, da je Cesta v Laško ena nevarnejših na našem območju, predvsem zato, ker je kar nekaj takšnih, ki se omejitev hitrosti ne držijo.
Ker nismo strokovnjaki za Kazen? 80 evrov. Redarji so na-
promet, smo za mnenje poprosili celjsko občinsko re-darstvo, od koder so zatem odšli na teren. Rezultat? Obvestilo o prekršku v zvezi s parkiranjem na zeleni površini.
to obvestili še prometnega inšpektorja, ki se je prav tako odpeljal na kraj. Treba pa je zapisati, da vozilo ni bilo parkirano tako, da bi onemogočalo preglednost voznikom, ki
se vključujejo na glavno cesto, zato druge kazni ni bilo. Tako je videti, da so tisti, ki se poslužujejo takšnega načina oglaševanja, že dobro poučeni, kje lahko parkirajo, da se izognejo večji kazni. Moramo pa reči, da so jim nekoliko le neznani predpisi o nedovoljenem parkiranju na zelenici.
Ker nam je občan dejal, da je klical tudi na policijo, kjer naj bi mu rekli, da lastnika vozila ne morejo kaznovati, ker naj bi ta »parkiral z dvema kolesoma na javni, z dvema pa na občinski zemlji«, smo po-
organiziral tako, da naj bi plačal 25-letnemu Darku Vebru, ki je tovornjak vozil. Vebra so na meji prijeli, ga priprli, mu čez tri mesece že sodili v Pod-gorici in ga obsodili na petletno zaporno kazen. Kot so pisali črnogorski mediji, naj bi Veber krivdo sprva zanikal, nato pa priznal in tudi opisal, kako je storil kaznivo dejanje in kdo mu je tihotapljenje droge naročil. Drogo, ki jo je v Črno goro pripeljal iz Albanije, je imel skrito v dvojnem dnu kamiona in prikolice. 239 zavojčkov droge je bilo razporejenih po celi dolžini vozila. Ve-
Odritza, so pisali črnogorski mediji, in dodal, da mu je Odritz za to ponujal denar in da mu je razlagal, da ne gre za hudo drogo in da je vse, za kar bi lahko bil kaznovan Veber, le manjši prekršek. Pri Odrit-zu doma so policisti našli še ročne bombe, zato mu sodijo tudi zaradi posedovanja orož-
ja. Kaj naj z drogo, naj bi Ve-bru po telefonu govoril tudi dru-goobtoženi v Sloveniji, Ramič. Ta se ni zagovarjal, Odritz, ki je na sojenje prišel iz pripora, pa je v zagovoru povedal, da ni kriv ter da ga je v primer vpletel Veber le zato, da v Podgori-ci ni dobil še višje kazni.
Na sojenju, ki je bilo v sredo, je med drugim pričala Ve-brova mati, ki je senatu dejala, da ji je sin povedal, da je kaznivo dejanje storil po naročilu Odritza. Temu grozi od 5 do 15 let zapora. Je pa senat zavrnil predlog, da se mu odpravi pripor. Naslednja obravnava bo sredi novembra.
SŠol

090 42 24

ARENA
GORAZD ZAJC
AtreKO/zma^oi/tdčM
#9
m
KARIERA
JAZ IN KLUB
n
DRUŽABNO
Začetki
Na prvi šolski dan mi je oče obljubil, da bom lahl(o šel na trening nogometa, če bom priden v šoli. Želja po igranju je bila tal(o velilca, da sem upošteval očetov pogoj, on pa je izpolnil svojo obljubo. Začel sem pri NK Kovinar Maribor in tam ostal do 14. leta. Kot kadet sem nadaljeval dve sezoni pri NK Maribor, eno sezono kot mladinec, s 17 leti pa sem odigral prvo tekmo za člansko ekipo in takrat dosegel tudi prvi zadetek.
Klubi do sedaj
NK Kovinar IVIaribor, NK Maribor, AC Siena, NK Rudar, NK Drava, NK Celje
Naj gol
Vesel sem vsakega gola, ki ga dosežem. Najbolj mi je ostal v spominu gol, ki sem ga dosegel, ko smo z NK Maribor igrali v pokalu Intertoto proti Villarealu.
Naj veselje
Prestop v sezoni 2006/2007 k AC Siena. Naj žalost
Tekma v pokalu Intertoto. Takrat sem še igral za NK Maribor. Bila je zadnja tekma za preboj, zmanjkal nam je en zadetek, vendar smo morali priznati premoč Partizanu.
Uspehi
Z NK Maribor kadetski prvak in takrat tudi najboljši strelec, nastop z NK Maribor v pokalu Intertoto, takrat še pod taktirko Marjana Pušnika
Nastopi
113 nastopov in 17 zadetkov v 1. SNL
Kot vsi moji soigralci si tudi jaz najbolj želim osvojiti naslov državnega prvaka z NK Celje. Čeprav trenutno stanje na lestvici ne kaže najboljše, mislim da se oblikuje dobra ekipa. S kančkom sreče je vse možno. Seveda je moja želja še enkrat zaigrati v tujini. Osebno pa si želim zdravja In čim manj poškodb.
Publiica
Nogomet se igra za publiko in prav je, da je zahtevna. Vendar nam včasih v ključnih in nam najbolj pomembnih trenutkih ne stoji ob strani. Naša želja je, da nas spodbuja v dobrem in slabem, mi pa se bomo potrudili pokazati dobro igro ter se povzpeti na vrh lestvice 1. SNL.
Stanovanje
Živim pri starših v stanovanjski hiši v Dogošah pri Mariboru.
Ljubezen
Trenutno samski
Hobi
Xbox, nogometni tenis Prosti čas
Ker sem veliko v Celju, svoj prosti čas največkrat namenim domu in družini. Rad se sprehajam tudi s svojim psom Jonom.
Glasba/Film
Katero glasbeno zvrst poslušam je odvisno od mojega trenutnega razpoloženja. Največkrat sta to Eros Ramazzotti in Rihanna. Od filmov mi je najljubši Gladiator.
Saks

Usodni 2. oktober 2009
Bolečina in žalost ne bosta nikoli izginili
2. oktober 2009. Avtocesta Šempe-ter-Žalec. 24-letni Peter Kračun, 21-letna Tjaša Koštomaj, 22-letna Nataša Godec so med potjo domov umrli v jutranjih urah, 21-letna Jerneja Rošer je bila hudo ranjena. Štirim družinam je 2. oktober spremenil in uničil življenje. Družine so zavite v bolečino in žalost, ki se nista končali od trenutka, ko so izvedele za smrt svojih najdražjih.
Minilo je leto dni, odkar je 46-Ietni Branko Maček nesrečo povzročil pijan, pri čemer je vozil v napačni smeri. Nesreča je tudi njemu uničila življenje, pravi. Z eno ključno razliko. Čeprav bo prestal kazen, ki mu jo bodo dosodili, ne bo nikoli čutil enake bolečine kot družine, ki so ostale brez svojih otrok _
Te dni bi morala biti pravnomočna obtožnica zoper njega. To pomeni, da
bo moralo sodišče zdaj razpisati glavno obravnavo. Takrat se bodo morale družine umrlih otrok znova spoprijeti s podoživljanjem najbolj bolečih trenutkov. Nekateri pravijo, da je ta tragedija v Sloveniji prelomnica. V razmišljanju in v občutljivejšem in hitrejšem obravnavanju takih primerov. Pa je res?
V letu od nesreče je bilo veliko pa-metovanj, veliko obljub, veliko oddaj in pojasnil novinarjem, zakaj je ali zakaj ni zadeva prednostna v sistemu kaznovanja. Od usodnega dne, ko smo kot reporterji stali na kraju prometne nesreče, do danes imamo občutek, da se nekaterim inštituci-jam zdimo nadležni. Niso vedno razumeli bistva vprašanj in zakaj smo jim jih pošiljali. V vsakem »vprašanju« so bili starši teh otrok in otrok,
Moji ljubljeni Nataši!
2. 7. 1987, ko sem te spoznal, sem te vzljubil in takoj si postala moja mala štručka, ki si me razveseljevala in mi popestrila dneve. S teboj sem rasel in postajal boljši človek, prav tako ti z menoj!
Ogromno lepih in prijetnih bratsko-sestrskih trenutkov sva doživela. Zaradi starostne razlike sedmih let sva se zelo dobro ujela in očetu Martinu in mami Sonji nisva delala težav. Imela sva veliko skupnih interesov in kar nekaj neuresničenih načrtov. Vsak od naju je prisegal, da bova dobre odnose vzdrževala (tudi ob svojih družinah) do poslednjih dni.
Ponosna si bila name in jaz nate!
Nisva se zavedala, da bo »najin« zadnji dan 2. 10. 2009 Tako kmalu Niti prvega nečaka nisi dočakala ^
Še vedno čutim iskro veselja, ki si jo nosila v očeh, še vedno te čutim. A nenazadnje je to »le« spomin, ki ni povezan s prihodnostjo! Prihodnosti ni .
. bolečina, upanje in vera .
Spomin nate prebudi pozitivne občutke in ponos. Ob pogledu začutim, kako pomembno, zabavno in prijetno sestrico sem imel in še vedno te imam!
Nataša, vem, da si blizu in da nas spremljaš .V večnosti pa si prostor deliš s Tjašo in Petrom, kar me na nek zelo čuden način pomiri.
Spomin nate in pogled na vse, kar si (za)pustila ob nasilno pretrgani močni vezi z življenjem, so le še dnevi polni solz in bolečin, prazna soba knjig, športnih rekvizitov, lepih oblek in kritično pomanjkanje tvojega optimizma in smeha v naših srcih. V predalih, kamor si ne upam pogledati, so ostali tvoji foto albumi, prepolni fotografij ujetih lepih trenutkov; vsaka fotografija posebej pa pove, kako si bila srečna in zadovoljna med nami.
Oblak, ki je prekril nebo in napoj, ki je omamil človeški razum ter povzročil prekletstvo črnega petka, 2. 10. 2009, ni razložljiv. Posledice so krvave in večne.
Zakaj si (ste bili) bila tistega deževnega 2. oktobra zgodaj zjutraj ob nepravem trenutku na nepravem mestu? Tega ne vem!
Leto dni od ene najhujših tragedij na celjskih cestah
ki bodo morali umreti na cestah zaradi drugih. Ni le en Branko Maček. In ni le en »povzročitelj tragične prometne nesreče« _ Je pa veliko birokratov, ki jim mrtvi na cestah pomenijo le statistiko in številke.
Ne, niso statistika!
»To te spremlja vsepovsod nam je v solzah dejal Simon Godec, brat Nataše Godec, ki je 2. oktobra svoje oči za vedno zatisnila zaradi pijanega voznika. Ne moremo si predstavljati, kako hud bo jutrišnji dan zanj _ Želimo, da bi njegov zapis na tej strani morda premaknil tisto hladno v ljudeh, ki ne razumejo, da ljudje niso le statistika. Smo lahko samo žrtve ali povzročitelji _
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA (arhiv NT)
Nataša Godec
Peter Kračun
Tjaša Koštomaj Št. 77 - 1. oktober 2010
Simon in Nataša Godec
Ubila te je pijana oseba,, medtem ko si, upam da, spala in sanjala o zabavnih osmih dneh, ki si jih preživela s prijateljicama Tjašo in Jernejo (Nejo) na Kreti.
Si morda sanjala o klepetu z mamico, ki si jo tako oboževala, o očetu in bratcu, ki si jima pred usodnim odhodom z Brnika sporočila, da si srečno prispela in da se ju zelo veseliš?
Morda si sanjala o romantičnem dogodku s fantom, ki si ga spoznala na absolventskem izletu? Tega ne bom nikoli vedel . Sporočam ti, da sem »prijetnega tujca« kljub vsemu spoznal (kar daje bolečini še dodatno razsežnost). Priznam, res je prijeten, a obenem, kot mi vsi, zaznamovan!
Pijanega povzročitelja in njegove javne nastope preziram!
Ne razumem, kako lahko v tako hudih primerih postopki pregona dovoljujejo povzročitelju prostost?!
Se Branko Maček zaveda, da mi je vzel sestro in njena prijatelja?
Vzel mi je zaupnico in najboljšo prijateljico, vzel mi je osebo, ki sem jo aktivno spremljal od rojstva, in me postavil v vlogo človeka, ki je moral narediti zadnjo prepoznavo na oddelku patologije v celjski bolnišnici.
Vzel mi je komaj 22 let in 3 mesece staro sestrico in me naredil edinca!
Vse, kar je ostalo po črnem petku, 2. 10. 2009, je neznosno skeleča bolečina, obup, tesnoba, želja po hitri sodbi .
. in upanje, da čudoviti spomini na vse trenutke, ki smo jih bili deležni ob tebi in naših dragih, nekoč preženejo črnino dni, v katero smo odeti .
Zate, moja Taša
brat Simon s tvojo živo podobo v žalostnem srcu
V spomin Nataši, Tjaši in Petru,
ki nas spremljajo v bolečini in trpljenju, v katerem živimo.
Če je to še sploh vredno besede - ŽIVLJENJE!
E o
«J
■<5
u
o ■Ö
Si
C
o
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA, 2. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj - glasba 60. let, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj - glasba 70. let, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj - glasba 80. let, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj - glasba 90. let, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.40 Jack pot, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Glasbeni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Sora)
NEDELJA, 3. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Damjan Murgelj, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, vmes 17.00 Sedem dni nazaj, 20.00 Katrca s Klavdijo Winder, 24.00 SNOP (Radio Sora)
PONEDELJEK, 4. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack -izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom - damjan Murgelj, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Soočenje županskih kandidatov, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
TOREK, 5. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Soočenje županskih kandidatov, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Der-molom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
SREDA, 6. oktober
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Soočenje županskih kandidatov, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Filmsko platno, 19.00 Novice, 19.15 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
ČETRTEK, 7. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Soočenje županskih kandidatov, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
PETEK, 8. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Murski val)
Že dvajset let predan golfu
To nedeljo bomo pred mikrofon povabili profesionalnega golfista in učitelja golfa Damjana Murglja. 33-let-nik se je z golfom prvič srečal pri 13 letih, od takrat pa je nanizal vrsto uspehov.
Damjan Murgelj je kot amater osvojil 35 turnirjev, od tega trikrat zapored naslov prvaka Ballantines open in enkrat Castrol. Dobri re-
zultati so mu omogočili preboj v slovensko reprezentanco, s katero je nastopil tako na mednarodnih kot tudi državnih prvenstvih. Pot ga je
vodila tudi v Zagrebu, kjer se je meril v hrvaški ligi, ko pa se je pred desetimi leti vrnil domov, mu je Združenje profesionalnih učiteljev golfa omogočilo, da je lahko kot učitelj golfa prestopil med profesionalce. Trenutno poučuje v Celju in Šmarju pri Jelšah, pod njegovim nadzorom trenirajo tudi mladinci GK Velenje.
Damjana Murglja je v oddajo Znanci pred mikrofonom, ki se bo začela po 10. uri, povabila Mojca Knez.
Ptice miru za Celjane
Ne dež ne predvolilna gneča konec minulega tedna nista mogla ustaviti učencev in dijakov nekaterih celjskih osnovnih in srednjih šol. Na pobudo Osnovne šole Lava so sredi Celja spet pripravili svojo, že tradicionalno prireditev Pozdrav ptic miru.
Na osrednjem prizorišču na zvezdi ter še drugod v mestnem središču so učenci in dijaki pripravili delav-
nice, kjer so izdelovali ptice miru in jih delili mimoidočim, peli in recitirali so pesmi o miru. Ker pa sta vre-
me in gneča vendarle bila tako huda, da celotnega programa, za katerega so se ob pomoči številnih učiteljev pripravljali kar nekaj časa, niso mogli izvesti na ulici, smo jih povabili na Radio Celje. In ubili dve muhi na en mah. Učenci so lahko del programa izvedli še na toplem in suhem, poleg tega je njihove pesmi in misli o miru lahko slišalo več ljudi, kot bi jih sicer v središču Celja.
Foto: SHERPA
Celjski učenci in dijaki so prireditev Pozdrav ptic miru začeli v mestnem središču, končali pa na Radiu Celje.
www.radiocelje.com
20 VROČIH RADIA CELJE
TUJA LESTVICA:
1.	GET OUTTA MY WAY - KYLIE MINOGUE	(3)
2.	WHITE KNUCKLE RIDE - JAMIROQUAI
(2)
3.	CLUB CAN'T HANDLE ME - FLO-RIDA FEAT. DAVID GUETTA	(2)
4.	SHAME - ROBBIE WILLIAMS & GARY BARLOW	(1)
5.	BEAUTIFUL MONSTER - NE-YO (5)
6.	ON YOUR HEAD - TIFFANY PAGE (5)
7.	DYNAMITE - TAIO CRUZ	(4)
8.	CROSSFIRE - BRANDON FLOWERS (4)
9.	TEENAGE DREAM - KATY PERRY (3)
10.	BUTTERFLY BUTTERFLY - A-HA (1)
DOMACA LESTVICA:
1.	TISTE LEPE DNI - NEISHA (2)
2.	OBJEM - PAPIR	(5)
3.	COLOR DELUXE - SHYAM (4)
4.	ADRENALIN - HEAVENIX (6)
5.	TU IN ZDAJ - ALYA	(3)
6.	TVOJA STVAR - TIDE	(1)
7.	HOČEM ŠE... - KATRINAS & CHERIE LUCAS	(3)
8.	VIPGLOS - REVOLUTE	(4)
9.	V VAKUUMU - FLIRRT	(1)
10.	PREDNOSTI NOROSTI IN NASILJA -MELODROM	(2)
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: MESTO ZA VSE LJUDI - 6 PACK ČUKUR
MODROST - ADAM
Nagrajenca:
Katica Obran, Bratov Vošnjak 5, Celje Sonja Recko, Pod gabri 21, Celje
Nagrajenca dvigneta nagrado, ki jo podarja ZKP RTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje.
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri.
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2009
CELJSKIH 5 plus
1.	DOVOLJ MI JE - UNIKAT	(6)
2.	NAJ NE BEŽI MLADOST - ZREŠKA POMLAD	(3)
3.	UŽIVAJ ZDAJ - ŠESTICA	(1)
4.	S TEBOJ ALI BREZ TEBE - POLKA PUNCE	(2)
5.	MOJ HARMONIKAR - ISKRICE	(4)
Predlog za lestvico: TI NISI TAKA - MODRIJANI
SLOVENSKIH 5 plus
1.	DOLENJC IN SAVINJČAN - LOJZE SLAK IN STRAŠNA JOŽETA	(6)
2.	OKTOBRA SE VESELIM - JODELEXPRESS	(5)
3.	JESENI NAPROTI - ANS. ERAZEM	(3)
4.	JESEN - GALOP	(2)
5.	REKLA BI NE - VERITAS	(1)
Predlog za lestvico: TVOJ METULJ - KOLOVRAT
Nagrajenca:
Pia Lebar, Ivenca 16b, Vojnik Antonija Pinter, Valentinčičeva 12, Laško
Nagrajenca dvigneta nagrado na oglasnem oddelku Radia Celje.
Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri.
Predstavitev knjige Kulinarični izzivi so obogatili z okusno in privlačno kulinarično ponudbo jedi, za katere najdete recepte v njej. Vnovič so za razvajanje brbončic poskrbeli dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje, ki so tudi sami z veseljem listali novo knjigo.
Jezerski kulinarični izziv
V prizadevanjih za turistični razcvet Šmartinskega jezera sledi še izziv zasebnim investitorjem in predvsem domačinom
Mestna občina Celje, Zavod Celeia Celje in Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje so pri pušn šan-ku Pr' Tini predstavili knjigo Kulinarični izzivi Šmartinskega jezera, ki je prvi otipljiv turistični produkt iz projekta oživljanja Šmartin-skega jezera z zaledjem.
S skoraj sto recepti za pripravo jedi, tipičnih za območje okoli Šmartinskega jezera, je ta knjiga prava posebnost, tem bolj, ker je zamišljena kot pripomoček za oblikovanje kulinarične ponudbe vsem, ki se bodo lotili turistične in kulinarične ponudbe v bližini jezera, zlasti pa tistim gospodinjam, ki razmišljajo o turističnih kmetijah ob jezeru. Knjiga je nastala skozi raziskovalno nalogo šole za turizem in gostinstvo, ob veliki pomoči gospodinj, ki živijo okoli jezera. Avtorji receptov so pedagogi te šole Boštjan Bezgovšek, Benjamin Gril, Andrej Voh in Edvard Kužner, ki je vse recepte tudi izbral in pripravil za objavo.
Celotna zgodba se je začela z ekskurzijo na Avstrijsko Koroško, kjer so zainteresiranim domačinom iz okolice Šmartinskega jezera pokazali, kakšen razvoj lahko prinese usklajena ponudba turističnih kmetij. Sledila je raziskovalna naloga šole za gostinstvo in turizem in leta 2004 tudi kulinarična delavnica, ki je temeljila na receptih, zbranih v raziskovalni nalogi. Po treh letih od te delavnice je slednjič izšla tudi obljubljena knjiga, za katero nosilec Edvard Kužner pravi, da bi bila lahko kar jedilni list morebitnih gostinskih lokalov na tem območju.
Knjiga je prvi turistični produkt, ki izhaja iz šest let starega projekta Razvoj Šmar-tinskega jezera z zaledjem, v okviru katerega so doslej uredili del sprehajalne poti okoli jezera in peš pot iz mesta do jezera. Hkrati s knjigo so predstavili tudi celostno grafično podobo, ki jo bodo uporabljali na vseh turističnih produktih, povezanih z jezerom in pri vseh ponudnikih turističnih storitev v tem delu občine. Domiseln znak, izdelal ga je Studio Kindin, je oblikovan kot zeleno (narava) in modro (voda) jabolko, obe polovici jabolka sta v obliki rib, jabolko pa seka linija v obliki črke Š, ki ponazarja pot ob jezeru, z napisom Šmarjak. Ta logotip bodo poslej uporabljali pri vseh dejavnostih, povezanih s Šmartinskim jezerom.
»Prva promocija te podobe je že knjiga Kulinarični izzivi, ki je mišljena tudi kot protokolarno darilo. V tej obliki je knjiga zapakirana v lepo škatlo z znakom jezera, dodani pa sta še dve izvirni glineni posodici za peko jabolk,« pravi direktorica zavoda Celeia Milena Čeko Pungartnik.
Ker je državni lokacijski načrt za Šmartinsko jezero sprejet, so ob promociji knjige vsi izražali optimizem, da to odpira nove poti zasebnim naložbam v rekreacijske in turistične objekte ob jezeru, ki bo končno, po skoraj 40 letih, odkar je nastalo, začelo postajati Celju in njegovi turistični ponudbi v ponos. Roman Kramer, ki vodi občinsko evropsko skupino, ta pa med drugimi usmerja tudi projekt oživ-liania Šmartinskega lezera.
pravi, da si jezero čez deset let ne zamišlja bistveno drugačno kot je danes. »Res pa je, da bo imelo na posameznih točkah dodatno in bogato ponudbo. Najbolj za zdaj spodbujamo razvoj rekreacije -smučišče z vlečnico na vodi, adrenalinski park ob pregradi, kopališče v enem od zalivov. Sledila bo gradnja manjših bungalovov in še kaj, a za vse to morajo najti interes in izziv zasebni vlagatelji.«
Zadnja izključno občinska naložba v zagotavljanje pogojev za razmah turizma ob jezeru bo dokončanje pešpoti okoli jezera in ureditev kanalizacije, kar je predpogoj za lepše in čistejše jezero. Kanalizacijo naj bi dogradili še do konca tega leta. Potem so na potezi potencialni investitorji in zlasti ter predvsem -domačini.
BRANKO STAMEJČIČ Foto- SHERPA
Knjigo je uredila Jerneja Kolar, zanjo pa so recepte napisali Andrej Voh, Benjamin Gril in Boštjan Bezgovšek (z leve). Recepte je zbral in obdelal Edvard Kužner. Na sliki zgoraj se vidi tudi logotip jezera.
Izšel je Katalog	^
EGIPT, RDEČE ^MORJEJ^U SONČNA Z4MA „^JjU
2010 / 2011 Mm^fi
jtf
Direkten polet iz Ljubljane , vsäko soboto! Izkoristite popuste za zgodnje prijave I ^MK;'
www.Dalma.si
I i-UAMA-nm,!.! tKon.i iTn;.DTr-ni/c'>n'>7nn .MD-nv,i«n>Qnn.uc-nt/MM >7n.(T-n>/,i'>i>,i tn,i
Vedeževanje
Astroloqija 090 42 24

,„ob\ieni na nepo^
•	Zabava in animacija z Radiem Celje
•	Otvoritev otroškega igrišča
"EKO SMRKOLANDIJE" ob 10.00
•	Otvoritev večnamenskega igrišča
(odbojka, nogomet, mini namizni tenis...)
•	Nočni BobKart od 19 00 do 2100
eimhin
www.celiska-koca.si
24
informacije
NOVI TEDNIK
I I I M I i I I 1 I I I n I I I ll_l IJ J. I. I-LI-IJ M 1 J t L-L I 1 I ImI,-L
031 692»^
(iščenje dimnika pred kurilno sezono
Dimnik je namenjen odvodu dimnih plinov, zato ga je potrebno skupaj i ostalimi dimo-vodnimi napravami redno fistiti. fiifenje dimnika in dimovodnih naprav prepustite dimnikarju, ki bo defo opravil strokovno. Oelo pri fiifenju dimnika je namreč lahko tudi nevarno, saj se moramo povzpeti na streho. Obifajno pa tudi nimamo vsepa potrebnega orodja za kakovostno izvedba del
Pred začetbfn kurilne sezone naj 6i bila omcena in pregledana i/sak kurilna napma, ne t|iede na to, fcaldno ()orii/o se uporablja, ^ed kurilno sezono se opravljalo se redrta čiščenja dimnikoi/, Ici so odi/isnn od i/rstefloriva. la peči no kurilno olje in plin pole^
letne^o pregleda pred kurilno sezono ni predpisano dodatno čisfenje med samo sezono. Oru^ofe pa je pri pečefi na trda r)orii/a in lesno biomaso, saj se pri tefi ti/ori i/eliko saj in drugih produlitoi/z^orevanja, zoto jifi je potrebno fistlli i/saka di/a meseca, Dimnikar med si/ojim obiskom očisti kotel, dimo-vodni kanal ter dimnik, saj so se med obrntoi/onjem
preko kurilne sezone i/ njih nabrale saje in razni stranski produkti z^oreyanjö. Pri c'is'fenju dimnika in dimoi/odne^a kanala dimnikarji prefliedajo tudi vse rei/izijske odprtine in mesta, na katerih bi lahko prišlo do uhajanja dimnih plinoi/ v prostor, fe pri tem opazijo kökrsnekoli neprai/ilnosti, pisno opozorijo lastnika s tako imenoi/anim mnenjem o ustreznosti dimoiiodne napeljave, lastnik pa mora te neproi/ilnosti odpraviti. Oimnikanka sluzbn sodi med obvezne državne
aospodößke javne službe. Namenjena je izvajanju meritev, pregledovanju in čiičenju kurilnih napröv, dimnih vodov In prezračevalnih naprav zaradi varstva okolja in učinkovite robe energije, varstvo človekovega zdravja in varstva pred požarom.
r:

-OBWIMfiitW
SdimiNMONT^MMlH WhWKEtilHHiliW INPlHUIllhill>IUV	VRIAWEDIUNIKW
DIMNIKARSTVO PEČNIK
Salek 108,33M Velenjft leLOJ/W?? (yfC	Faj(: 0VM77 MS; GSM: 041 61 fi 751
^null; piKnlkjjinn^siol.nec; wwwjjkmnlJ<ar!tvo-pemli<.tl

AGM NEMEC d.o.o. Sedraž 3,3270 Laiko
Te!.: 03/56-43-043 Fax.: 03/56-48-340 E mail: agm.nemec^kabelnet.net
GOSTINSTVO GRADBENIŠTVO IN KAMNOLOM
JPl

Celje
: 041/710-480
Rogaška Slatina: 041-767-52«
WSiWWWWWWWV
tMi SPtAOT imcumo NKBtwiirrt) MAW* n osoJ EH m
1 II
" ilOfilfVE:
äiänjt (MdHnHi (Htumrav. hK. siiiwirj
SI
HOü'Jhl.
PeinitjS
M™:lÄifi)5til-s!(mive.si ^werilnaöäienji
WüddkMUtetetlla	.......
Ttl: (]	otximi'M/eiijc üeUa. altmiitii^. Deqiumgi jchb. |:hs])inlh nui
'-"■'-•■ EliAlQikoflifcnJfmiKhilOVSCCi^lh^elitnrtl	fi
□ □
□
mm WDOvoMiH in cßmAiNW
NVQIAV TB SANAOIA KQPAIHIC
nniuiaitvnmin U t. I>j0ilulu »s 3Vi. itn», gun: Q4 I SBZ 907

MAJ
KRÖVS KO, KLEPARSKA DELA, MONTAŽA STRELNIH OKEN, »BREZPLAČNI OGLEDI [NSVETOVANJE, KONKURENČNE CENE.


«m: 041675 621 t{!l.ia3/7fl10240 gstii: (KI 677153 la*: 0i/7S102 41 «-poiEa: malejunz«l(#gmall,c(>rn
informacije
".......'T' " i .............................
POKilČITE NAS!
11 I
o MEDIKMIKO
^ • ' storitve in svitovanje d.o.o. Telefon: O J 5-^34 230. P.E.: GregoiSiifva 5	NfolJ.i 051 47S Ö10,
.TOOCelJc	c-po5ti; mcdikmiko^Md.ncc
- samopla^nijLi dcrmatcnvni-roJoilu ambuJanta ^	- ^ulravstvcno dežurstvo na priiTilin-aJi
^	■ samopla^nlskl n:si.-valni pncvozi
m
VITA-TERM
(k;revanje in prezračevanje
GSM:040 462 80S T«UFbx.:0B3 B94 862 www.vftetenn.5i
PneZRAfiEVAM JE Z REKUPERACUO
TOPLOTNE Črpalke
OGREVALNI IN HLADILNI SISTEMI
Ji
iNILAN
umuKKBUišuk ngumn
/IiBAVTi IS I' I itkn
1

MANUALN A TERAPIJA
IZVAJA: DW-A. VERilNIN ortopep REV\IATOI.OC FJTtX Clü-tl.,. PUIN^PSKA 120 A, lOftKlUWjANA
Matjal Zcleinik
i(5(flä(7.wii;f kl/wiTjCii
Bsm: 041 714 240
znsä&xn
glasbeni center
Gosposl«I5,3(KXlCi'lfe lul: 03 S4g 4U Dfi, faks 03 34S 40 «J
MAC-ŽELEZNiK d.a.o. Milänskcga 12, SOOO &ljf!
ID: SI33265397
GAL
l&l
r^^ , I P
Gjleiiji Okvir, kn^jrErili III
TeL03/i«5a38
Najboljša izbira okvirjev v mestu.
[>elovni čas:
ponedeljek-petek 8-H in 16-19 jBtota Z-U
■ BfigrtaEüäifip,
Strefiü za i/e£generaa}i
wwwjuftu-meiallwii jsnt 04i ta »s 181:03/5771 fsbOi/S? 7 Iffl p.	Tifli	nnditmetaltoi)uofSslcl«f
ŠTORE
Ih I7MERD IN iZDELAt^O PREDI^ACUNA HA KLJUC POKLIČITE NASEGA STROKOVNJAKA U STREHE. G. EMILA BUCARJA HA GSM: D41 632 i85.
Ml fl SaiTVC PREVOZI in ODI/OZJ CfUE
^^ Ifl Spetjarnp fif^tn/e tnlniJi.zidnjh poi/r|[n in D
poslo^niKprostoroif.stanotiQnj,
aparafoi/.odfOijn^i^i^P'"^'^''
flim: 051/88)788 0110/371793
Vl-iy a™»; t^TniWiifi, si I f.it»»ft(ir
fftv-FW/« Täjtiiek - Komšee
OOtrir' ajr /r. J1Ä»	—
M f** If ts	-J ,
Öt! eiW

aecvis plinskih peči
JUNKERS* BUOERUS •VIESSMANN-UNiCAL
* SAUNIR DUVAL
Stanko Fartelj s.p.
Gosposka ulica 3 ■3000 Celje
g sni: o-ii^ee 14 ee
vj wiv,eJei! rr<j meha ni - w ete ktrorTWhanik^ ,fa rte Ij^ vrji ja. net
osum-m
WWW.1CMAUF -VRSTOVSK .51 WWW.VMTOVSEK.SI INFOemSTOVSEKSI JURČTČeVJ* 7. 3310 ŽALEC
ruswuAMtroifiivn.'.,.
PREGRAOtIC SHENtiPUStENlSTPOPOVI, MANSARDE, WLAGAfUEPARKETOVIN LAMINATOV. PRENOVA STANOVANJ Iff HiS. SUKOPIESKARSTVO, FA5A0ERSTV0
TOLE
PESKANJ E
PESKANJE!
-	v peskalnih kqrnorah
-	na teienu
-	barvnih, čmth kovin, ptastike, lesa...
-	Izdelkov poljub rtih velikosti
OSTALO:
■ poliranje manjših delov
Vrbje 3J10 £a)«; G5M: 04; y 7S3176; e-mail: »ifuz(esnil[@ws4> Jiet
|H
Štefan šalamon s-p.
Gürtillfikc ÖOA FARKETAK5TV0. FEČAR&TVO, 3303 ÖOMILSKO	TALNE. STENSKE \H
Tel.: 03/5720 241	STROPNE OBLOGE,
GSM: 041 377 6ZO	NEPREMIČNINE

-IZD. KOV. NADSTREŠKOV ■IZD. RA2NIH KOV. J<ONSm KLJUČAVNIČARSTVO DVORISCNIH VRAT IN OGRAJ
-IZO. KOV. STOPNIŠČ IN DRUGIH KOV. IZDELKOV
Sešče S. 3312 Preboid
ključa v nicarstvo-h0rodez@sio1. net
GSM: 041 78 33 80 teJ.: 03 705 30 48
nSWRATTVNI KAMEN KERAMIKA / ÜIIIIOMOIVTA^Afknaun
Jani forincs.]». DrimlJrn.ilUPramlJt
Mom
040 601OBO
KROeyiiTIVANt.p. Ing.1«. e^sloi^ ivin.Krotut^niAlIxjom
herfock®
MZPELAVAINOBKOVA HROXPÜLTOV
MZDILAVAPOHjjTVA
PO naroČilu
@KOB
'^ü.TtinVii'M^rfjf^
^tisfis^iH^^^^ ui'iijjoiBijOBuitiii f ■!
riHUMUUrOtJ&fliaCCVMIHH VCttl .
1 ^ '
KOa TEÄMOINSTALACUE ML»/»f»10,tf»tll/U«n4,ht!D| WUfl M^A« a. 3MQ	. www.lnih-lnn«l|.«J
5IVANJEP0MER1
IZDELAVA ZASTAV ^IVAWJE ZAVES 5ERV|S0B|X1L_ _
MlUna Giiji«li».p.
Savinova 7 (v Rimljanki), 3000 CEUE.Te).: 03 5485-890
(zdelava vs«h VT!t
t(>pl()iro-li(jla(iiski1ifdHdr
Izdelava rsiKiifev; " Plesltäiskartela; >t äklJuCiudela ^ v gradbeništvu;
Zabukovšek
ZABUKOViEKin partnerji d.n.o. Žice 3115 LOČE	_

uporabljamo naslednje materi aie: Ju b, fragmat, roefiic, bau mit.
daiito mavric s.p.
C. kAqmlktBi odndt iifi^ur
1»s:l)l7«MW.HS3S76
Ht SIJ) D»	tMaJlTM
Miäl: dsrtogffliinJjl JCWmA
jzdalsvaddnliov
lamtfrfttzant, k linMiWf-o ^ smtil, E
SIVILJSTVO
KRPIC^
HsriborsftScertaBS
ODPtRAtNlCAS; pDnDdelJek- psick
- msnjia EKSPRESNA popravila •original krajianjej&ansa -oženje oblačil, menjava zadrg,, -popravila usnjenih oblafil
sobata nedelja in prainlki
07300-13:00 ZAPfiTO
KK
MARJAN TEnŽAH.»EK
Mariborska 54 pp. 1013. 3102 CEUE Tel.; 03^491-50-00, Fto: 03/491-38-01
_______ernuHHE
u OPTIKI nUÄM UUl HUlHHOi
•	SnnKfNhlfREaLEDVlIUlUClCALL . KumiTETrM sreKLAmotmiF«
M »DBtKCUaKAOfiAU t STROhrwhi ^BECi-EB Z* KCWIiltflvE LEČE
•	KVAIITSKW WWfUKTHE LtiE
•	CBantAZAHSjmWniEliÜE
. SOIOJAOeiLAPqCNViiH PflQI7\«itt.CEV
■ UETt» PAHKIUNI fflosron M STIWIKE OFTWE ■
□ELOVNl d«iavr<kJ otj 9.00-18.00. Mbata od B.00-12.W)
yLU/. «PLoSHOsiiitiABgryo
mNCHWOIMNCr«^ -PVriiHUamliniipofilit» gnuliuij«. pnlianjf In [urtJrai^ {li<ili In o^edil • vIkhIim n ^riiju vuti ifdelnsstelitniihiudiEreiltev.taHdl.	, liiiKkl rnovl
slfitXilknlli dgi«). M^niisli UtilC^ C. L Dobrällniki El, 323II SanMur
fiarc.majDrancStKli. nai vfww.m^fH^nc.si
iHiMklmml -nine, fahl iljr Kl lumarDikl ■Knrnteoürili Iis «Ekle ' gtKlHava [ivnEgi üdli ' yituöustfkli
II» Ii
Li« lit« IUP it'cl"' -
KC3VHVIEX Ey
KHDVSTVO - KLEPARSTVO
VRANBKCl 33D5 VnAIMBKO
□4*1 417 743 I kavinexp^sioLnee
Jurij Podbregar
SERVIS • PRODAJA - REZERVNI DELT
^sni:041 637 674	3. JOOO
5!3Ipiaggio
LESENA OKNA IN VHODNA VRATA ZA VAS DOM
linism v/'tDvaiip. 1; Jt'iav rsitmiitia, ilfnmntjia - V5f po vjiiti ft^jan
KontiMI;
M 03 70 SS 02 J fan Q3 57 36J90
MIKAMTVO
KORUN
« jnail: mlz3rst¥o.l(ori;niS)slol,Tiet: splet: www,mizarstvo-korun.sl
■ PREKRi VANJE VSEH VRS T KRITIN * fZOLATORS TVO • STAVBNO KLEPARSTVO	• BREZPLAČEN OGLED
TESARSTVO	fN SVETOVANJE
- BROMSLAV CANŽEK d. o. o.
W^ VHKOVSTVO, HLEHJtSrvD
Pttovie \9,3220SlO!e tti.:D3fB77- U-ll fax: Q3/R: 00-49
motiKhWrn^^i?
t-poito: brOrjis/trv.cCTfirfAgt-1 .ii
ni Mi! ifTiir Ml tli I i in lUi i 11 ^
- Št. 77 - 1. oktober 2010 -
I I 1 I T'11 I I I I I I I I I I I I I M 1 I
26
pisMQIDralgev
NOVI TEDNIK
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, velikost pisave 14, oziroma največ 3.000 znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.
UREDNIŠTVO
^DMEV
v
Članstvo v AMZS - 2.
V AMZS smo pripravili odgovor oziroma pojasnilo v zvezi s prispevkom Članstvo v AMZS, ki je bil objavljen v rubriki Pisma bralcev v Novem tedniku 24. septembra 2010.
AMZS je nacionalna avtomobilska zveza s 100-letno tradicijo. Združuje 83 avto-moto društev s 125.000 člani. Članom zagotavlja pomoč na cesti doma in v tujini v sodelovanju in s pomočjo evropskih avtomobilskih klubov 24 ur na dan, vse dni v letu. Za storitve, ki jih izvajamo na cesti in v delavnicah, skrbijo strokovno usposobljeni avtomehaniki s specialnimi vozili za pomoč na cesti, z vlečnimi vozili ter s široko mrežo pogodbenih partnerjev. Član - fizična oseba - je upravičen do članskih ugodnosti (pomoči na cesti,
prevoza pokvarjenega ali v nesreči poškodovanega vozila) za vozilo, ki ga je v času navedenega dogodka upravljal sam. Vozilo je lahko last katerekoli fizične osebe, članstvo pa ni prenosljivo na drugo osebo, kar je pojasnjeno v članski knjižici (stran 3), na hrbtni strani članskih kuponov za izrabo ugodnosti in na članski kartici, ki je sestavni del članskih dokumentov in jo ob včlanitvi oziroma ob podaljšanju članstva prejme vsak član. Pri pravnih osebah pa veljajo članske ugodnosti za njihovo vozilo, ki je evidentirano v članskih dokumentih, v tem primeru pa ni pomembno, kdo upravlja s tem vozilom v času, ko potrebuje pomoč AMZS.
Uslužbenci AMZS in avto-moto društev članom ob neposredni včlanitvi predstavijo članske ugodnosti in tudi pravila, ki veljajo pri uveljavljanju ugodnosti, res pa je tudi to, da se kar lepo število članov včlani po pošti na os-
novi pristopnice za včlanitev in preko naše spletne strani, kjer pa so tudi podrobno opisani pogoji in članske ugodnosti. Tudi v primeru včlanitve po pošti in preko spleta član prejme prej omenjene članske dokumente z vsemi informacijami o članstvu v AMZS.
Ge. Kaji Horvat, ki se je pritožila nad tem, da njen bratranec ni mogel uveljaviti brezplačne članske ugodnosti vleke pokvarjenega vozila iz naslova članstva njegove mame, se zdi zanimivo, da ob včlanitvi v AMZS ni treba predložiti vozniškega dovoljenja. Ob tem moramo povedati, da noben evropski avto klub ne zahteva za včlanitev vpogleda v vozniško dovoljenje. To je podobno, kot če bi tudi prodajalec avtomobilov ob prodaji zahteval od kupca, naj mu pokaže vozniško dovoljenje. Verjamemo, da tisti, ki se včlani v AMZS kot avtomobilist, ima vozniško dovoljenje in da uporablja avto ter si zato s plačilom članarine želi zagotoviti brezplačno pomoč ob morebitnih težavah z vozilom, v nasprotnem primeru se lahko včlani v člansko kategorijo »član brez vozila«, ki zagotavlja le prejemanje članske revije Motorevija in to za precej nižjo članarino.
Ugotovitev ge. Horvatove, da člani obljubljenih ugodnosti ne bodo mogli izkori-
Varčujem z Elektrom Celje, d. d.
Varčna priprava hrane - pečica
Pečica je poleg kuhališča najpomembnejši gospodinjski aparat za pripravo hrane. Pečice so različnih velikosti (prostornine 30-60 litrov). Opremljene so s stenskimi vodili oz. rešetkami ali pa s teleskopskim vozičkom, v katerem so vgrajene rešetke. Delijo se na klasične in večsistemske (ventilatorske).
Pri klasičnih pečicah se toplota širi z naravno konvekcijo in sevanjem toplote od grela proti hrani, zato jo imenujemo tudi konvekcijska pečica. Hrana se peče le na eni ravnini.
Večsistemske pečice združujejo različne sisteme delovanja, ki omogočajo optimalno izrabo pečice in na ta način manjšo rabo energije. Poleg klasičnih grel imajo te pečice infra grelec ali ventilator ali oba hkrati. Infra grelec omogoča pripravo jedi na žaru. Pri uporabi infra grelca je potrebno pečico vsaj delno predgreti. Ventilator na zadnji steni sesa zrak iz notranjosti pečice in ga nato potiska preko okroglega grelca nazaj v pečico. Prisilno kroženje zraka omogoča enakomernejšo in hitrejšo porazdelitev toplote. Pečica z uporabo ventilatorja peče v več nivojih in pri nižji temperaturi, kar pomeni prihranek energije do 15 odstotkov.
Varčni nasveti za peko v pečici in pri uporabi majhnih gospodinjskih aparatov!
Pečica
•	Pri starejših pečicah redno preverjajte te-snjenje vrat. Kupite pečico z dobro izoliranimi stenami in večplastnimi stekli na vratih.
•	Z odpiranjem vrat pečice izgubite med peko 20 odstotkov toplote. Zato je pametno upo-
rabljati pečice z elektronskimi programi, pri katerih lahko natančno določite ustrezno temperaturo toplotne obdelave hrane.
•	Pečico lahko brez skrbi izklopite 10-15 minut pred koncem peke.
•	Poraba električne energije je pri novejših modelih pečic manjša, kar je rezultat toplotne izolacije, boljšega tesnjenja in večkratne zasteklitve vrat.
•	Predgrevanju pečice se odpovejte, kjer je le mogoče!
Mikrovalovna pečica
•	Za pogrevanje hrane uporabite mikrovalovno pečico, ki je ni treba vnaprej ogrevati. Hrana se pripravlja krajši čas, za isti postopek pa porabite tudi do 70 odstotkov manj energije kot v klasični pečici.
Manjši gospodinjski aparati
•	Opekač za kruh je energijsko manj potraten kot opekanje v pečici.
•	Za pripravo vroče vode uporabite kotliček za vodo. Čas, da v njem voda zavre, je primerljiv s časom na indukcijskem kuhališču, poraba energije pa je manjša.
•	Kuhanje jajc v posebnem aparatu je bolj enostavno kot kuhanje v posodi na kuhali-šču. Klasično kuhanje poteka v večji količini vode, zato porabimo več energije.
•	Poskrbite, da so aparati in posoda čisti in brez apnenčastih oblog (kavni aparati, kotlički za vodo). Čiste površine bolje prevajajo energijo, kuhanje in pečenje je intenzivnejše.
Robert Romih
ELEKTRONSKI RAČUN - BREZPLAČNO, UDOBNO IN OKOUU PRIJAZNO!
1
Elektro Celje vam zagotavlja, da že od danes naprej lahko;,
•	prejemate zgoljIEBE^U^M^^EDj^^^^EI^^ električno energijo in s tem poslujete'J^^
•	prejmete račun za električno energijo po
•	poslujete boljIEESSUSDEE'
KOLJU PRIJAZNO
arhivirate vaše mesečne položnice za električno energijo, mogočamo v spletni aplikaciji eStoritve.
www.elektro-celje.si ^^
f Elektro Celje, d.d.

stiti, čeprav so plačali članarino, je zavajajoča, saj letno članom v povprečju zagotovimo 12.000 brezplačnih pomoči na cesti, 9.000 vlek pokvarjenega vozila in 2.000 vlek v nesreči poškodovanega vozila. V primeru, ki ga je ga. Horvat opisala v Pismih bralcev, je pomoč potreboval nekdo, ki ni bil naš član. Seveda smo mu bili pomoč pripravljeni ponuditi, toda s plačilom storitve, nikakor pa ne kot brezplačno storitev iz naslova članstva njegove mame.
LADO RUTAR, sekretar komisije za organizacijo članstva
Arhivi službe državne varnosti
Za odprto pismo ministrici za notranje zadeve Katarini Kresal glede arhivov nekdanje službe državne varnosti sem se odločil iz več razlogov. Prvenstveno iz razloga, ker se o teh, tudi po 20 letih od osamosvojitve sem oziroma točneje od časa vzpostavitve demokratičnih temeljev v Sloveniji, nič ne govori, nič ne piše, kot da tega sploh ne bi bilo. Zanima me pa predvsem iz razloga, ker sem globoko prepričan, da so organi SDV zagotovo raziskovali vsako početje ljudi v tedanji SFRJ, še posebej če je opravljala kakšne pomembnejše naloge v tedanji družbi.
Za razumevanje mojega pisanja naj spomnim, koliko je bilo govora o arhivih nekdanje vzhodnonemške STASI, oziroma pravilno MfS, to je ministrstva za državno varnost. V njihovih arhivih se je znašel vsakdo, ki je karkoli imel opraviti s tisto državo, še posebej, če je prišel v spor z njihovimi mejnimi organi. Vemo, da so takšno ali drugačno metodologijo tovrstnega delovanja imele vse tedanje vzhodnoevropske socialistične države, po vzoru ZSSR in v njej očeta tajne državne policije Džerdžinske-ga in njegovega šefa J. V. Stalina. Tako na primer ni skrivnost, da je češkoslovaška tajna državna policija VB vodila o vsakem tujcu, ki je prestopil mejo te države, posebno kartoteko, v katero so se vnašala opažanja osebe, njegovega početja, delovanja in nehanja, tudi če je šlo za tranzitne potnike in povsem navadne turiste in druge smrtnike. Navedeno mi je ob koncu 60. let prejšnjega stoletja zaupala takratna sekretarka CK mladine Češke ob nekem srečanju, ko sem jo zalotil z neko, meni neznano legitimacijo. Povedala je, da so in morajo biti vsi funkcionarji tajni sodelavci te policije.
V ZR Nemčiji so navedeni arhivi tako odprti, da so dostopni vsem zainteresiranim, ki želijo vpogled in ugotoviti, ali o njih v teh arhivih kaj piše.
Zato je moje vprašanje usmerjeno v to smer. Kako je to pri nas in ali so ti arhivi, ki so gotovo obstajali, lahko dostopni kakor nemški v Berlinu ali so bili uničeni in podobno. Kadar sem v preteklosti govoril s kakšnim bivšim predstavnikom organov za notranje zadeve, ki je bil na višji razvrstitveni ravni, se je
namreč ali zavil v molk ali je rekel, da mu ni znano, ali je domneval, da teh arhivov ni več, ker so bili uničeni in podobno.
VLADIMIR KORUN, Velenje
^AHVALA
Hvala za pomoč
Športni klub kraparjev Slovenije se zahvaljuje vsem sponzorjem in donatorjem za pomoč pri izvedbi mednarodnega ribiškega tekmovanja CCS 2010 na Slivniškem jezeru. Zahvaljujemo se Ribiški družini Voglajna, trgovini Kostevc iz Kočevja, trgovini Trnek.si iz Tržca pri Ptuju, društvu Lintvar iz Gorice pri Slivnici, podjetju Zadravec iz Murske Sobote, trgovini Nold iz Brežic, trgovini Tu-kano iz Hoč, podjetju Hrib iz Dobja ter Mlekarni Celeia iz Arje vasi.
Se vidimo naslednje leto!
Športni klub kraparjev Slovenije, Celje
Turistična agencija Palma vabi v svoj dinamičen kolektiv nove sodelavce!
Ste komunikativni, odprti, pozitivni, iznajdljivi in obožujete potovanja? Razpisujemo prosta delovna mesta za: PRODAJNEGA REFERENTA - PE CELJE: osnovna pogoja za prijavo na razpis sta 5. ali 6. stopnja izobrazbe in aktivno znanje vsaj enega tujega jezika. REFERENTA V MARKETINGU - PE CELJE: osnovna pogoja za prijavo na razpis sta najmanj 6. stopnja izobrazbe in aktivno znanje vsaj enega tujega jezika. REFERENTA V KOMERCIALI - PE CELJE in LJUBLJANA:
osnovna pogoja za prijavo na razpis sta najmanj 6. stopnja izobrazbe, aktivno znanje angleškega in zaželeno znanje vsaj še enega tujega jezika. Kandidati z bogatejšimi izkušnjami pri delu bodo imeli prednost pri povabilu na razgovor.
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas in s poskusno dobo 3 mesecev. Življenjepis s priloženimi dokazili in fotografijo pošljite do 15.10.2010 na naslov: Turistična agencija Palma d.o.o., Prijava na razpis, Obala 16, 6320 PORTOROŽ ali na elektronski naslov zap0slitev@palma.si. Obvezno navedite na katero delovno mesto se prijavljate.
Dobrodošli v uspešni Palmini druščini!
V SPOMIN Vaso Starovic
Vaso se je rodil 12. maja 1923 v Foči, v enem najstarejših mest na Balkanu. Trda življenjska pot je zaznamovala obrtniško-meš-čansko življenje družine s štirimi otroki. Ko so se v družini odločali o usmeritvi otrok v šolanje in ko so zanje načrtovali boljše življenje, jim je okupator spremenil življenje. Vaso se je star komaj 17 let pridružil Fočanski mladinski četi, ki je bila v sestavi I. prole-tarske brigade in tako vsa 4 leta sodeloval v mnogih bitkah in vojaških operacijah. Med drugim ga srečamo v ofenzivah na Sut-jeski in Neretvi, na Srem-ski fronti in v osvobodilnih operacijah mnogih mest, tudi Beograda. Svojo bojno borbeno pot je zaključil pred Trstom. Po vojni ga je službena pot kot oficirja vodila v Ankaran, Bertoke, Koper ter Renče, kjer mu je usoda namenila srečanje z udeleženko NOB Jerico, njegovo nezamenljivo življenjsko sopotnico.
V Celje je bil premeščen leta 1952 in si v njem ustvaril družino. Kot aktivni vojak je bil leta 1956 upokojen kot major. Status upokojenca mu ni ustrezal, zato se je ponovno aktiviral in vse do leta 1980 opravljal pomembne strokovne naloge na okraju in v občini na področju ljudske obrambe, ko se je v činu podpolkovnika dokončno upokojil. Z njegovo podporo in pomočjo je konec 60. let v Celju zaživel mladinski klub.
Na njegovih prsih so blestela mnoga odlikovanja,
največje in najbolj čislano pa je bila zagotovo Spomenica 1941. Z Vasom smo konec avgusta iz naše sredine izgubili prekaljenega in predanega borca za svobodo. Izgubili smo skromnega, a delovnega tovariša, prijatelja. Izgubili smo partizansko legendo. Žena Jerica je izgubila skrbnega in ljubečega moža, hčerka Danči in sin Vojko pa dobrega očeta, ki jima je bil odličen vzornik. Vaso je odšel za vedno. Mnogi, ki smo ga poznali, z njim delali in na različnih področjih aktivno sodelovali, se ga bomo spominjali kot človeka, ki je vedno znal najti topel stik z okoljem, vedno je izražal realni optimizem, razumel težave vsakogar in po svojih možnostih vsakomur pomagal. Bil nam je vzor skromnega, delovnega in poštenega sodelavca, soseda, spoštovanega občana in človeka, ki zase nikoli ni zahteval ničesar, kar ni bilo dostopno tudi vsem drugim, ki smo z njim v prostoru in času živeli. Ostajamo ponosni, da smo živeli z njim in bili njegovi prijatelji, tovariši.
K zadnjemu počitku ga je spremila tudi SV z vojaškimi častmi.
TONE ROŽMAN
mali oglasi - informacije
OBVESTILO OGLAŠEVALCEM!
Oglasni oddelek NT&RC
je od ponedeljka do petka odprt od 7.30 do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
KIPER prikolico, 4 t, s poviški, prodamo. Telefon 031 278-786. š 622
BREZ posrednika želim prodati manjšo hišo na Ponikvi. Vsi priključki. Telefon 031 340-695.	4200
STANOVANJSKO hišo, z zemljiščem, 2 km iz Rimskih Toplic, ob glavni cesti, na sončni legi, ugodno prodamo. Telefon 031 519-146.	4250
IJ'iiiH-li^hiiHi'MJ
KUPTM
KUPTM
PRVDAM
MARUTI 800, garažiran, dobro ohranjen, prodam. Telefon 031 415-589. 4i88 OPEL astra 1,4 16 w tvinsport, letnik 2005, modre barve, klima, servo, cz itd., reg. do 3/2011, prodam za 4.650 EUR. Telefon 041 220-375.	š 621
KMETIJSKI stroj, traktor, motokultivator, priključke, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130.
3951
3698
VDDAM

PRVDAM
KUPTM
OSEBNO vozilo, od letnika 2000 naprej, kupim. Gotovina. Telefon 041 708-497.
3486
V ŠENTJURJU, naselje Pešnica, prodam stanovanjsko hišo, letnik 1975, velikost približno 250 m2, na parceli 911 m2, vsi priključki, bližina šole, vrtca, trgovin ^ Cena 205.000 EUR. Telefon 041 638-268.
4036
STROJI
PRVDAM
KMETIJSKE stroje, rovokopač Skip, prodam. Možna menjava. Telefon 031 767-927.
š 585
KROJAŠKI šivalni stroj Pfaff, na motor, prodam. Telefon 5452-693. 4152 KOSiLNICO Alpina, malo rabljeno, prodam. Telefon (03) 5796-118, 031 858-278.
š 604
TRAKTOR Univerzal 445 dt, pogon 4^4, letnik 1978 in vitlo, prodam. Telefon 041 849-876.	4230
TROSILEC za hlevski gnoj Sip Krpan 30, s štirimi pokončnimi valji, prodam ali menjam za živino. Telefon 5821-678.
š 614
STISKALNICO za grozdje ali sadje, novo, 100 l, pomični koš, ročna hidravlika, prodam za 330 EUR. Telefon 031 783-954.
4262
Hišo, Šentvid pri Grobelnem, primerno tudi za večjo družino, prodam. Telefon 041 560-539.	3548
BUKOV gozd, 5.000 m2, v vasi Spodnji Bodrež, Grobelno, prodam za 7.000 EUR. Telefon 030 924-600. 4ii8 GRADBENO parcelo, 1.350 m2, v Kulturniški ulici v Celju, obrtna cona Trnovlje jug, z lokacijsko informacijo za gradnjo poslovno stanovanjskega objekta, 12^10 m2, prodam, cena 70 EUR/m2. Telefon 030 924-600.	4118
S pomočjo starodavnih magijskih metod - ritualov lahko v celoti spremenite svoje življenje!
Trajna pridobitev ljubezni katerega koli partnerja, uspeh v šoli, poslu, pravdah, lotu ... NI stvari, ki je ni moč obrniti sebi v prid!
tel: 040 191 488
spletna stran: www.parapsiholoqija.si
Suzana Antolin, Visoko 29, 1292 IG
DVOSOBNO stanovanje, 52 m2, na Otoku v Celju, klimatizirano, vpisano v zemljiško knjigo, prodam za 64.000 EUR. Telefon 031 833-064.	4176
GARSONJERO, 31 m2, v Žalcu, funkcionalni razpored, zastekljen balkon, vpisano v zemljiško knjigo, vseljivo takoj, prodam za 46.000 EUR. Telefon 041 858-090.
4176
STANOVANJE, 70 m2, Ložnica pri Žalcu, prodam. Telefon 041 736-056. 4255
OLEŠČE, 4 km iz Laškega, prodam posestvo, skupaj 5 ha gozda, 5 ha travnika, 2.000 m2 zazidljivi del, z novim objektom v 3. fazi. Na parceli stojijo še 3 starejši objekti. Zelo primerna za kmečki turizem. Telefon 041 632-881.	p
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
ima preko 2000 oglasov.
Veliko ponudb, ki so za mlajše dame brezplačne, ostalim strankam pa nudimo številna spoznavanja po dostopni ceni.
035726319,031836378 031 505 495,090 62 86 (i,99EUR/inini
Leopold Orešnik, s.p., Prebold
H!TRO NAROČITE
NOVI TEDNIK
Dvakrat na teden, ob torkih in petidli, zanimivo branje o živijenju in delu na območju 33 občin na Ceijskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25.
Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: ■ 5 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, £ 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki breipiačno prejemajo še vse posebne iidaje Novega tedniira. Naročniki imajo tudi pravico do štirih hresplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
1 J'V^'1	letnik2010 ^
m^ i iW^ prilogo TV-OKNOf ^ ^ ^^ ^
Vsak p«tek 48 barvnih strani teieviiijskega sporeda in lanimivosli ii sveta glasim in zabave.
I NOVI TEDNIK
Ime in priimek:
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
»iL
Datum rojstva:
Ulica:
Nepreklicno naročam lUovi tednik za najmanj 6 mesecev
podpis:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
VIKEND ali zidanico, do 40.000 EUR, kupim.
Telefon 031 400-673. 2972 MLADA družina kupi hišo ali parcelo v okolici Celja. Telefon 041 679-573.
IZPLAČILO TAKOJ! 03/4900336
Hwms^mmm
Žnider-S d.[i.i).. Ul. Vita Kraigherja 5. Maribor |
DVOSOBNO stanovanje, v Šentjurju, velikost 57,5 m2, opremljeno in takoj vseljivo, prodamo. Telefon 041 796-824. 4240 CELJE, Otok, Vojkova ulica. Prodamo enosob-no stanovanje, 41,64 m2, 6. nad. Stanovanje je prazno in vpisano v zemljiško knjigo. Cena po dogovoru. Telefon 041 970-698.	p
VDDAM
PISARNIŠKE poslovne prostore, različnih velikosti, oddamo v najem na Mariborski cesti - nekdanja upravna stavba Ema. Informacije po telefonu 041 777-704 ali tanja@turnsek.net. Marta Turnšek, s. p., Mariborska 86, Celje. n PISARNIŠKE prostore z računalniškim omrežjem in certificirano osvetljavo, v poslovno zdravstvenem delu Celja, pritličje, 270 m2, 2. nadstropje 287 m2, oddamo. Telefon 041 380-590. 4217 NEUREJENE kletne prostore, 270 m2, električna napeljava, tekoča voda, možnost priklopa na ck, oddamo. Cena in poračun vlaganj po dogovoru. Telefon 041 380-590.	4217
PRVDAM
ENOSOBNO opremljeno stanovanje, v Celju (Brodarjeva ulica), oddam. Telefon 041 864-311.	4020
V	CENTRU Celja oddam opremljeno majhno
stanovanje ali sobo s kopalnico, primerno za dve ali eno osebo. Telefon 041 733-265.	4083
ENOSOBNO stanovanje, v Novi vasi, Celje, opremljeno, pogoj predplačilo, oddam. Telefon 041 624-914.	4134
V	CENTRU Žalca oddam v najem enosobno
stanovanje. Telefon 040 333-055.
4139
OPREMLJENO sobo, 4^4, s souporabo kuhinje in kopalnice, ugodno oddam poštenemu študentu ali mamici. Telefon 040 682-552 in (03) 5418-144, od 8. do 13. in od 15. do 21. ure.	4198
DVOINPOLSOBNO stanovanje, na Hudinji v Celju, opremljeno, oddam za daljše obdobje. Telefon 040 377-554. 4222 STANOVANJE v Vojniku oddam v najem. Telefon 041 736-056. 4255
PRVDAM
OMARO za dnevno sobo ugodno prodam.
Telefon 041 369-422.	4196
PEČ Viadrus, 28 Kw, nova, prodam, možna tudi montaža. Telefon 031 611-745.
4258
GRAD MATE
PRVDAM
DRVA, dolga, v hlodih ter kratko žagana, z
dostavo, prodam. Telefon 040 211-346.
p
BUKOVA ali gabrova drva, možen razrez in prevoz, ugodno prodam. Telefon 051 614-316.	š 603
BUKOVA drva, suha, prodam. Telefon 031 276-086, (03) 5730-542. 4193 DRVA, razžagana, z dostavo, prodam. Telefon 041 574-703.	š 607 DESKE in plohe parjenega oreha, hruške, bukve; deske in plohe hrasta, češnje, lipe, hruške, oreha ter deske za ostrešje, prodam. Telefon 040 211-346. p DRVA, bukova, dolga, v hlodih ali kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. p
m
PRVDAM
DVA bikca, težka približno 130 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 549516.	4184 DVE kozi in kozliča, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon 051 371-596, 031 553-769. 4215 PRAŠIČE, težke od 100 do 200 kg, prodam.
Telefon 031 284-586. š 608 TELIČKO simentalko, staro 8 tednov, prodam. Telefon 041 794-267. š 610 TELIČKE, od 120 do 300 kg, in mlado jalovo kravo, prodam. Telefon 5792-315.
š 611
PRAŠIČE, težke od 100 do 140 kg, prodam. Telefon 041 928-010. š 612
KOZO, srnasto, poceni prodam. Ostalo po dogovoru. Telefon (03) 5728-208, 041 935-595.	Ž 110
DVE telici, pasma ls/lim, stari 14 mesecev in dva meseca in pol, prodamo. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu 031 328-417, 041 752-898. 4204 BIKCA, črno belega, starega 10 dni, prodam. Telefon 031 723-882. š 605
BIKCE in teličke, od 200 do 250 kg, prodam.
Telefon (03) 573-8059. 4221 PRAŠIČA, težkega približno 130 kg, prodam. Telefon (03) 573-8059. 4221
TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon (03) 5739-035. l 401
TELIČKO simentalko, staro 6 mesecev, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5778-225, 041 393-241. 4199
KRAVO, brejo 9 mesecev, 5. teleta, prodam. V račun vzamem telička. Telefon 051 808-637.	4228
BIKCA simentalca, težkega 150 kg, prodam. Telefon 031 464-629, 5778-429.
4202
TELICO simentalko, brejo 9 mesecev, težko 600 kg, telitev predvidoma v začetku oktobra, prodam. Telefon 031 509-687.
4201
TELICO, črno belo, brejo 9 mesecev, dobrih staršev, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 266-738.	p
NESNICE, grahaste in rjave, prodamo. Nakup 10 živali - petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5472-070, 041-763-800. p
DEVET pujsov, težkih približno 25 kg, mesnate pasme, prodam. Telefon 5823185, kličite v večernih urah. 4241 TELIČKO limuzin, staro 14 dni, prodam.
Telefon 041 220-495. 4243 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg, domača hrana, možna dostava, ugodno prodamo. Zbiramo naročila za koline. Telefon 031 311-476.	š615
BIKCE in teličke, simentalce in črno bele, prodam. Telefon 031 506-383. š 617
TELICO, brejo v 9 mesecu, težko približno 700 kg, prodam. Telefon 031 840-078.
š 618
TELIČKO, 180 kg, mesnati tip, prodam. Telefon (03) 5772-362. 4263
AGM NEMEC, d.0.0., Laško
NESNICE, rjave, grahaste in črne, tik pred nesnostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	p
JARKICE, rjave, črne, grahaste, beli susex, leghorn, pred nesnostjo in enoletne kokoši, rjave in bele, prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne in piščance za dopitanje. Telefon 700-1446.
3940
ZAJCE, različne plemenske pasme, prodam.
Telefon 041 232-594.	4112
PRAŠIČE, za nadaljnjo rejo, težke od 100 do 120 kg, prodamo. Telefon 041 619-372.
Ž 107
DREVESA: podiranje, obžagovanje, tudi nižanje večjih dreves v strnjenih naseljih, odvoz. Janez Dolinar, s. p., Zabukovica 109, 3302 Griže. Telefon 031 786-975. Ž 58
Celje: 031508 326
delovni čas: vsakdan non-stop
NOVO! UGODNEJŠI POGOJi
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja

KUPTM
VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223.
š 459
KRAVE in telice, debele in suhe, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. š 602 PRAŠIČA, domače vzreje, mesnate pasme, 140 kg, kupim. Telefon 031 400-386.
4207
BIKCE simentalce, od 100 do 200 kg, kupim. Telefon 041 653-165. š 618
PRVDAM
GROZDJE, mošt, vino, belo in rdeče, žlahtnih sort, virštanjski okoliš, možna dostava, prodam. Telefon 041 407-130. 3698
CIPRESE, smaragd in navadne, za žive meje, ugodno prodam. Telefon 041 573-863.	3738
TRGATEV - takoj, brajda: koprska izabela, jurka, prodam. Telefon 5461-120, 041 539-390.	4189
GROZDJE, belo in rdeče, na lepih, sončnih legah šmarsko virštanjskega vinorodnega okoliša, sort: chardonnay, sauvig-non, renski in laški rizling, kraljevina in rumeni plavec in modra frankinja in žametna črnina, prodam. Na željo kupca grozdje zmeljemo in specljamo. Telefon 031 575-777.	š 543
GROZDJE, belo, rdeče, prodam. Ugodna cena, možna dostava. Telefon 041 382735.	3910
GROZDJE na brajdi, jurka, približno 800 kg, prodam. Telefon 051 621-738. 4043
GROZDJE šmarnico prodam po ugodni ceni. Telefon 031 662-868.	4105
GROZDJE, rdeče, žametna črnina in modra frankinja, ugodno prodam. Možnost
dostave na dom. Telefon 041 281-387.
p
GROZDJE, šmarnica in belo mešano, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5824-410, 041 784-761. 4126
Zaposlimo
• natakarja z izkušnjami
(strežba hrane) in kuharja z izkušnjami.
GSM 041625 913
AGM Nemsc d.o.a., Sedraž 3,3270 Laško
GOTOVINSKA POSOJILA
I; [I] 'J J i'^'ij 11 lil M [iij iij ii
Do 36 mesece« na osnovi OD, nokoinine
pinuqmiiv
PE CEUE, Ul. XIV. dhrizije 10,
03/4257000 PE MARIBOR. Partiianska U. 09/2341000
BOllAnil, d.0.0.. Slovanska 27.1000 IjuUjana
Zaposlimo
POSLOVODJO
panoga kmetijstvo - trgovina
Informacije
041 742-915
Kmetijska zadruga Polzela, z.o.o.,
Polzela 11, 3313 Polzela
28
mali oglasi - informacije
NOVI TEDNIK
JABOLKA, neškropijena: jonatan, krivope-celj, carjevič in druga, tudi za prešanje, prodam. Lahko nabirate tudi sami. Telefon 041 918-949.	š 596 DOMAČE grozdje prodam. Telefon 5453036, 041 837-179. 4i55 GROZDJE na brajdi, med Lahomnim in Vrhom nad Laškim, si lahko sami obere-te. Telefon (03) 5733-317. 4i5i NA Bizeljskem prodam belo in rdeče grozdje, jabolka in jabolčni sok. Možnost dostave. Telefon 041 690-309, (07) 4951478. p GROZDJE jurka, cena 0,45 EUR, okolica Celja, prodam. Telefon 031 531-746. 4i70 GROZDJE, mešano, belo in rdeče, modra frankinja, sauvignon, ugodno prodam, možna dostava. Telefon 031 219-509.
4177
JABOLKA, starih sort, za prešanje, prodam.
Telefon (03) 5772-362. 42i4 KRUŠNO pšenico in ječmen prodam. Telefon 041 892-601.	4210
JABOLKA za ozimnico, obrana in neškroplje-na, sorte jonatan, krivopecelj, bobovec in jabolka za prešanje, prodam. Telefon 031 786-175.	4211
GROZDJE šmarnica prodam. Telefon 5794213.	š 606 GROZDJE žametno črnino prodam. Telefon 041 834-904. š 613 SENO, otavo, oglate bale, z dostavo, prodam. Telefon 041 297-961. 4239 500 kg mešanega belega grozdja po 0,30 EUR in 500 kg mešanega rdečega grozdja po 0,35 EUR, na Bizeljskem, prodam. Telefon 041 279-603. p RDEČE grozdje, za predelavo, prodam. Telefon (03) 5798-071, 031 626-139.
4246
RDEČE grozdje, frankinja in žametna črnina in belo, kakovostnih sort, prodamo. Telefon (03) 5805-616, 031 237-193.
4245
JEDILNI krompir desire (okolica Žalca) prodam. Telefon 041 455-181. 4259 MOŠT iz belega grozdja (laški rizling, ši-pon), z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346.	p
GROZDJE jurka, z brajde, neškropljeno, prodam za 0,34 EUR. Oberete sami. Telefon (03) 5793-453, zvečer. 4260 GROZDJE šmarnica prodam po 0,25 EUR/ kg oziroma po dogovoru. Telefon 041 381-243.	4264
GROZDJE izabela prodam. Telefon (03) 542-1150 ali 031 693-437. 4268
RDEČE in belo grozdje, sorte modra franki-nja, žametna črnina, sauvignon, laški rizling, kraljevina, chardonnay in šipon (šmarsko-virštanjski okoliš), prodam. Možna dostava, cena po dogovoru. Telefon 031 478-841, 041 886-935, (03) 580-5209.	4267
GROZDJE, belo in rdeče, zdravo in sladko, vino, belo in rdeče, kakovostno, prodam. Možna dostava na dom. Telefon 041 563-631.	4266
Je čas, ki daje, je čas, ki vzame.
Pravijo, je čas, ki celi rane. Je tudi čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
V S P O M I N
Mineva leto, kar smo izgubili naše najdražje
NATAŠO, PETRA IN TJAŠO
Hvala vsem, ki jih ohranjate v srcu in jim prižigate svečke.
Družine Godec, Kračun in Koštomaj
4208
BEL in rumen jedilni krompir za ozimnico prodam. Telefon 041 727-843. p
OSTALO
PRODAM
Laško
Poročili so se: Andrejka ALEŠ iz Laškega in Simon VIDMAJER iz Založ, Bernarda ROZMAN iz Srednje vasi v Bohinju in Aleksander KRA-ŠOVEC iz Škofc, Simona ATELŠEK in Matej REZO-NIČNIK, oba z Otoka, Kse-nja GRABNAR iz Doba pri Domžalah in Matjaž GASIOR iz Doba, Jasmina GRŽINA iz Ojstriške vasi in Simon MAR-TINEC iz Celja, Magdalena ZUPANC iz Zg. Rečice in Dejan ZUPAN iz Malih Dol.
Mozirje
Poročila sta se: Klavdija FILIPIČ iz Dobletine in Rok MLAKAR iz Litije.
ALFE (brzoparilnike), 50, 80, 120, 160 in 200 l, prodam. Telefon 030 929-205.
3627
GROZDJE, črno, belo in prašiče, različne teže, možna dostava, prodam. Telefon 041 263-627.	4077
GRELNIK vode Lendherm, tip ws 202, volumen 200 l, leto izdelave 1996, prodam. Telefon (03) 5733-317. 4151 CEPILEC za drva, na sveder, malo rabljen in harmoniko Hohner, 72 basov, lepo ohranjeno, z novim kovčkom, prodam. Telefon 051 356-431.	L 399 DOMAČE svinjske polovice ali prašiča prodam. Telefon 041 228-363. 4216 ODLIČEN lesen sod, star samo 10 let, 500 l, prodam za samo 100 EUR. Telefon 5794-285. 4205 DESKE, 2 cm, drva, mešana in novo vrtno mrežo, 50 m, prodam. Telefon 041 845086. Ž 109
GROZDJE (šmarnica, jurka), bikca, težkega približno 300 kg in teličko, težko približno 250 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 811-895. 4219 LOVSKI obleki, številka 54 in 58, moški, skoraj novi, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 523-268. š 609 ZIMSKE gume Sava eskimo, 225-45-17, skoraj nove, prevoženih 500 km, prodam. Telefon 041 736-147. 4213
SMRTI
Laško
Umrli so: Franc SORŠAK iz Celja, 82 let, Alojz ZEME iz Marija Gradca, 65 let, Friderik PODBREGAR z Vranskega, 68 let.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Nino OVČAR z Zgornjega Tinskega, 38 let, Tanja ZALOKAR iz Večjega Brda, 21 let, Zvonko PRAŠ-NIKAR iz Doblatine, 53 let.
Mozirje
Umrla sta: Bogomila METELKO iz Šmartnega ob Dreti, 80 let, Zdravko KAKER iz Krnice, 50 let.
iiiiiiiiiiii.railiocelje.ciiii
Ni te več na pragu, ni te več v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši.
Zato pot nas vodi tja, kjer rože ti cvetijo in sveče ti v spomin govorijo.
V S P O M I N
1. oktobra je minilo eno leto, kar odšel je brez velikih besed, čisto potiho, naš dragi mož, ati in stari ata, tast in brat
ALBIN CVEK
iz Rimskih Toplic, Pod Lurdom 15
Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo in ljubeznijo postojite ob njegovem grobu in mu v spomin prižigate sveče.
Žalujoči vsi tvoji domači, ki te močno pogrešamo
4212
ELEKTRIČNI stroj za gnetenje mesa za klobase ali testa za kruh, z 20-iitrsko posodo, prodam. Telefon 041 736-147, 031 200-424.	4213
PEČ na drva Kuppersbusch, lesen hrastov sod, 160 l, gume Michelin, 175/65-14, pralni stroj, prodam. Telefon 051 344245.	4220 HRASTOV sod, 800 l, dobro ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5701351, 041 966-718. 4227 TELICO simentalko, 130 kg in hlevski gnoj, prodam. Telefon 5716-516. ž 111
KOTEL za žganjekuho prodam. Telefon 041 479-012.	4247

IŠČEM delo frizerke.Telefon 041 547-562.
L 400
KDOR si poštene, trajne ljubezni želi, pri nas jo dobi. Zaupanje, p. p. 40, Prebold, telefon 031 836-378. ž 112
MLADO dekle v stiski se preseli, če poštenega moškega dobi. Zaupanje, p. p. 40, Prebold, telefon 090 62-86 - 1,99 EUR/ minuto.	Ž 112
PREPROST, mlajši moški si le nekaj želi, da prijazno, zvesto partnerko dobi in z njo na novo zaživi. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, telefon 031 860-668.	Ž 113
DEKLETA, gospe vseh starosti si želijo trajne ljubezni. Zaupanje, p. p. 40, Prebold, telefon 090 62-86 - 1,99 EUR/minuto.
Ž 112
PO telefonu 041 629-644 ali osebno vam po vaši želji svetujemo in izposodimo veliko raznovrstnih strojev in naprav za gradbeništvo, obrt, vrtnarstvo, vinogradništvo, itd. Izposojevalnica SAM, Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje. n
AKCIJA! Brezplačen odvoz in prevzem izrabljenih in poškodovanih vozil. Av-toodpad Škorjanec, PE Gaji 42 a, 3000 Celje, telefon (03) 426-0886, 051 643-
781.	n
IZVAJAMO različna krovsko-kleparska dela, s pločevinastimi in opečnimi kritinami. Ugodni jesenski popusti. Telefon 041 771-740. Srečko Fendre, s. p., Ul. kozjanskega odreda 23, Rogaška Slatina.
š 590
GRADITELJI, pozor! Po zelo ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Peči so zelo primerne za drva. Garancija za peči je 5iet. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, Škofja vas, telefon 5415-011, 041 531-976 . 4236
POKRIVAMO z vsemi kritinami; tesarska dela, adaptacije. Telefon (03) 7812673 ali 041 684-292. Albin Kus, s. p., Čufarjeva 8, Vojnik.
4242
Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo.
V S P O M I N
4. oktobra bo minilo eno leto, kar nas je mnogo prezgodaj zapustil
FRANC KOPRIVC
iz Podgorja 37, Celje
Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Žalujoča: žena Hermina in sin Dušan
4209
Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. (A. M. Slomšek)
Z A H V A L A
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, sestre in tete
MARIJE GORIŠEK
iz Rimskih Toplic (1. 2. 1922 - 13. 9. 2010)
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalja ter darovali za svete
maše, cvetje in sveče. Hvala župnikoma gospodu Jagru in gospodu Turku za opravljen obred, moškemu pevskemu zboru in tro-bentarju.
Iskrena hvala vsem, ki ste s svojo prisotnostjo počastili spomin na našo mamo.
Vsi njeni
4261
V četrtek, 23. septembra 2010, smo se v najožjem družinskem krogu poslovili od naše ljube žene, mami in babi
MARIJE URŠIČ -MUCE
roj. Vodeb
V naših srcih bo vedno z nami.
Mož Srečko, hčerki Tanja in Alenka z družinama
Celje, Ljubljana, 27. septembra 2010
4249
Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti
nositi v srcih lepih dni spomine. (Dante)
Umrl je naš sodelavec
BORIS VEBER
Od njega se bomo poslovili v petek, 1. oktobra 2010, ob 15. uri na celjskem pokopališču.
Sodelavci ETOL, d. d.
n
Le srce in duša vesta, kako boli, ko te več ni.
Z A H V A L A
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, brata in strica
RANCA KOSTOMAJA
iz Pucove 1 v Celju (9. 7. 1944 - 13. 9. 2010)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, Cinkarni, pošti, podjetju Kravanja, Thermani Laško, Hospic, ge. Zimšek, ge. Mateji, ge. Zdovc, dr. Komerički, patronažni sestri Nini in podjetju KM instalacije. Posebna hvala sosedom vikenda v Šmartnem za pomoč. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili v njegov prezgodnji grob.
Žalujoči: žena Marica, sinova Boštjan in Miran in hčerka Brigita z družinami
4265
Spomin odeva se v sence, ko veter dviga listje nad krošnjami dreves, žarek hladne prsi greje in samotne dneve šteje, ker tebe več ni ^
Z A H V A L A
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
ALOJZA KRAJNCA
s Ponikve
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, sošolcem iz mladostnih dni ter nekdanjim sodelavcem in učencem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam pisno in ustno izrazili sožalje, darovali za svete maše, cvetje in sveče
ter nudili oporo. Iskrena zahvala duhovnikoma, g. Alojziju Kačičniku in g. Marku Veršiču za pogrebni obred in mašo zadušnico, pevcem za ganljivo odpete pesmi, zboro-vodkinji in organistki Andreji Ocvirk za tolažilno Ave Marijo ter pogrebnemu podjetju Gekott za organizacijo pogreba. Posebna zahvala sosedi Majdi Galuf za neprecenljivo pomoč in podporo.
Vsem prisrčna hvala.
V samoti žalujočega srca: njegovi najdražji
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate v naših srcih bo vedno ostal.
Z A H V A L A
Ob izgubi drage mame, tašče, babice, prababice, sestre, tete, svakinje in sosede
Žalujoči vsi njeni
ANE OSET
roj. Selič iz Črnoliške ulice 4 v Šentjurju (18. 7. 1930 - 13. 9. 2010)
se zahvaljujemo za izražena sožalja ter darovane svete maše, cvetje in sveče. Zahvaljujemo se gospodu Čonču za opravljen cerkveni obred, govorniku gospodu Mirku Čandru za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete pesmi, posebej Mama, kam odhajaš, osebju celjske bolnišnice za lajšanje bolečin in profesionalen odnos ter pogrebnemu zavodu Zagajšek za korektno
izvedbo pogreba. Posebna zahvala gre vsem tistim, ki ste naši mami pokazali svojo naklonjenost v času življenja.
Š 620
Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. (A. M. Slomšek)
Z A H V A L A
Ob boleči izgubi drage mame, sestre in tete
ANGELE FRECE
iz Lažiš 10 nad Rimskimi Toplicami (28. 12. 1922 - 15. 9. 2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč, molitve in tolažbo. Hvala za pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku Iztoku Hanžiču in gospodu selezi-jancu Slavku Pajku za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala cerkvenemu zboru iz Šmiklavža za petje med mašo in MPZ Miklavž za odpete žalostinke, trobentaču za odigrano Tišino in Komunali Laško za organizacijo pogreba. Posebna hvala govorniku Vančiju Jelen-cu za besede slovesa, hvala tudi vsem, ki ste darovali za šmiklavško cerkev.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sin Vlado in ostalo sorodstvo
L 402
Človek na svetu je le popotnik, hitro, prehitro se zanj ustavi čas, kar nam ostane, so nate spomini, v njih z nami živiš in si del nas.
Z A H V A L A
Ob boleči izgubi drage žene, mame, svakinje in tete
MARIJE ZEME
iz Sketove ulice 4 v Celju (12. 4. 1937 - 22. 9. 2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred in obema govornicama za ganljive besede slovesa. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Peter, hčerka Alenka z Andrejem in ostalo sorodstvo
4244
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
Z A H V A L A
Tiho je odšel od nas naš dragi mož, oče, tast, dedi in pradedi
ANTON KLENOVŠEK
iz Lokavca 29 b, Rimske Toplice (17. 12. 1925 - 17. 9. 2010)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in sodelavcem Sadeka za izražena sožalja in darovane sveče ter vsem, ki so nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani. Posebej hvala pogrebni službi Ropotar, gospodu Ivanu Gučku za poslovilni govor, pevcem za odpete žalostinke, kaplanu Klemnu za lepo opravljen pogrebni obred in Komunali Laško. Vsem in vsakemu posebej hvala.
Žalujoči: žena Pavla, sinova Silvo, Štefan in hčerka Marjana z družinami, vnuki in pravnuki ter ostalo sorodstvo
4256
Z A H V A L A
Ob boleči izgubi drage hčerke in sestre
TANJE ZALOKAR
iz Večjega Brda 16, Dobje pri Planini
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala izseljenskemu župniku gospodu Šketu in domačemu župniku gospodu Orešniku za lepo opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem in organistki Karli Gubenšek, pevcem za odpete žalostinke pri grobu, trobentaču Mateju Mastnaku za lepo odigrano pesem K tebi želim, moj Bog in gospodu Alojzu Jevšniku za poslovilne besede. Prisrčna hvala sodelavcem trgovine Kik iz Slovenskih Konjic ter vsem sorojakom iz Stuttgarta in okolice za molitve in darovane svete maše v Nemčiji in Švici. Hvala sestri Mateji Rezar za poučevanje v sobotnem Slovenskem katoliškem misijonu v Stuttgartu. Iskrena hvala tudi nadškofu Uranu in dr.
Štrublju za izrečena sožalja. Vsem in vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala.
V globoki žalosti: mami, ati, brat Branko z ženo Blanko, nečaka Benny in Dennis in njen Tomi
Življenje je kot knjiga, za listom list, za dnevom dan, nihče ne ve, kdaj bo končana zadnja stran. (Malčka Tamše)
Z A H V A L A
V 98. letu smo se za vedno poslovili od našega ATA
FRANCA PRIVOŠNIKA
iz Šempetra
Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem.
Vsi njegovi
4257
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ^
Z A H V A L A
Ob izgubi dragega moža, očeta, dedija, brata, strica in prijatelja
PAVLIJA AHTIKA
s Ceste v Šmartno 14, Vojnik (17. 6. 1940 - 16. 9. 2010)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste nam v času njegove bolezni stali ob strani, ob slovesu izrazili pisna in ustna sožalja ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebej se zahvaljujemo osebju urološkega oddelka SB Celje ter sosedoma Liljani in Dušanu za nesebično pomoč v času njegove bolezni, govornici Mileni, sestrični Darji in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem kolektiva CMCelje in Agip za
darovano cvetje in sveče. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Rozika, hčerka Suzana in sin Timi z družinama ter ostalo sorodstvo
4203
n
p
30
i vodnik
NOVI TEDNIK
KINO
Spored od 1. do 4. 10. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Svet igrač 3 - animirana družinska pustolov., sinh., 3D 11.20, 16.20 Plačanci - akcijski 18.50
Karate Kid - družinska akcijska športna drama
12.50, 20.55, 23.45
Ljubezen na daljavo - romantična drama 13.00, 20.45, 23.05 Charlie - domišljijska romantična drama 16.10, 18.30
Nevidno zlo: Drugi svet - grozljivka 16.30
Nevidno zlo: Drugi svet - grozljivka 3D 21.20, 23.30
Butec na večerji - komedija 11.05, 13.35, 16.05, 18.35, 21.05, 23.35 Čarovnikov vajenec - akcijska komična dogodivščina
12.00, 16.00, 18.20, 20.40, 23.00 Odpleši svoje sanje - plesna romantična komedija, 3D
14.00, 18.40, 21.00, 23.20
Jej, moli, ljubi - drama
12.20, 15.10, 18.00, 20.50, 23.55
Legenda sovjega kraljestva - animirana
družinska pustolov., 3D
11.10, 13.20, 15.20, 17.20, 19.20
Scott Pilgrim proti vsem - romantična
domišljijska pustolov.
13.10, 16.40, 19.00, 21.15, 23.40
legenda: vsak dan
sobota, nedelja
petek, sobota
PETEK
18.00 Naelektrena meglica - kriminalna drama 20.00 Moje borovničeve noči - drama NEDELJA
18.00 Moje borovničeve noči - drama 20.00 Naelektrena meglica - kriminalna drama
PETEK
18.00 Mačke in psi: Maščevanje gospe muce
anim. igrana komedija 19.00 Morilec v meni - kriminalna drama 20.00 Čarovnikov vajenec - akcijska komična dogodivščina SOBOTA
18.00 Mačke in psi: Maščevanje gospe muce
anim. igrana komedija 20.00 Čarovnikov vajenec - akcijska komična dogodivščina NEDELJA
16.00 Mačke in psi: Maščevanje gospe muce
anim. igrana komedija 18.00 Čarovnikov vajenec - akcijska komična
dogodivščina 20.15 Morilec v meni - kriminalna drama
PRIREDITVE
PETEK, 1. 10.
10.30 (in 16.30) Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju
demonstracija obrtnika zlatarja Miroslava Bahčiča
14.00 Ošlakova kovačija, Zreče_
Odprtje obnovljene Ošlakove kovačije
ob 300-letnici kovačije
16.00 Ekomuzej Žalec_
Permakulturni vrt
predavanje
19.00 Stari grad Celje
Nils-Erik Jerlemar (Švedska)
odprtje fotografske razstave v okviru Meseca fotografije
19.00 Dom krajanov Galicija_
Oblikovanje
komedija Gledališke skupine KD Svoboda Elektroelement Izlake
19.00 Dom sv. Jožefa Celje_
Venec spominčic možu na grob
recital Ljubke Šorli Bratuž, sodelujejo Ljubiteljsko gledališče Tehar-je-Celje, Simon Jager (orgle), Vokalna skupina Kompolčani
19.00 Kulturni dom Šentjur_
Ljubček, nisi na vrsti
dobrodelna predstava Dramske skupine PD Zarja Šentvid pri Planini
19.00 Kulturni dom pri Termah Zreče Mestu v pozdrav
prireditev ob prazniku mesta Zre-
19.30 SLG Celje_
Arthur Miller: Smrt trgovskega potnika
abonma Petek večerni in izven
20.30 Dom krajanov Galicija_
Ikone Braneta Rojca
odprtje razstave in otvoritev obnovljene sejne sobe
21.00 Local, Celje_
Praznovanje 5. rojstnega dne
gostje skupina Leeloojam^ais, pred-skupina Stand Out
21.00 MC Patriot Slov. Konjice_
222 šilingov party
odprtje Oktoberfesta
22.00 Mestni kino Metropol This fire
plesni večer
SOBOTA, 2. 10.
10.00 Porta B, Celje_
Celje - nekoč in danes
odprtje razstave
10.00 Kinodvorana Planeta Tuš Celje Jesenska opravila v vrtu
Predava Davor Špehar, Klub Gaia
18.00 Kulturni dom Štore_
1. bazar društev občine Štore
19.00 Dvorec Strmol, Rogatec_
Katjuša Majcenovič, violina
diplomski koncert
19.00 Muzej Laško_
Ali papirnate rože dišijo?
predavanje dr. Janeza Bogataja
19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje Prav poseben par
komedija v izvedbi KUD Zarja Trnovlje; režija Cvetka Jovan - Jekl
19.30 SLG Celje_
Arthur Miller: Smrt trgovskega potnika
abonma Sobota popoldanski in iz-
20.00 Športna dvorana Podčetrtek Severina & bend
koncert
21.00 Mestni kino Metropol
NEC: Nova elektronika Celje
koncert elektronske glasbe Marka Batiste in Danija Bedrača
NEDELJA, 3. 10.
9.00 do 12.00 Ribnik Vrbje_
Jesenski dan ob ribniku Vrbje
9.00 do 13.00 Ekomuzej Žalec_
Eko tržnica in bio bolšji sejem
9.30 Podružnična šola Šentrupert nad
Laškim_
Odprtje nove knjižnice
10.00 Ekomuzej Žalec_
Kriza je odlična novica
predavanje Rajka Škariča
18.00 Glasbena šola Celje_
Javna generalka orkestrov
pred mednarodnim tekmovanjem nastopajo Mladinski pihalni orkester GŠ Celje, Pihalni orkester Šentjur in Godba Slovenskih železnic
18.00 Kulturni dom Štore
Avsenikov abonma polk in valčkov
predstavitev zmagovalcev letošnjih festivalov narodnozabavne glasbe
18.00 Dvorec Strmol, Rogatec_
Larysa Kocherova
klavirski koncert
PONEDELJEK, 4. 10.
17.30 Osrednja knjižnica Celje_
Biseri kulturne dediščine
predavanje z diapozitivi Francija Horvata
18.00 Galerija Mercator center Celje
Likovna dela Univerze za 3. življenjsko obdobje
odprtje razstave
20.00 Hotel Evropa_
Besede miru
videopredstavitev posnetkov govorov Prema Rawata
RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, do preklica; Celjani so jih poznali, do 16. 1.
Muzej novejše zgodovine Celje: razstava Naših 30 let, predstavitev OŠ Frana Roša, do 3. 10.
Osrednja knjižnica Celje: Knjiga umetnika (člani DLUC-a), do 10.10.
Likovni salon Celje: OR - premene umetnosti, do 17.10.
Galerija sodobne umetnosti Celje: Kiparstvo danes, do 10.10.
Galerija Niko Ignjatič Celje: razstava Asociacije Ane Rebič, do 8.10.
Stari grad Celje - Friderikov stolp: Dobr fokus, do 8. 10. Galerija Stolp: Nils-Erik Jerlemar, do 22.10.
Fotosalon Celje: Dvorišča, fotografska razstava Stojana Kerblerja, do 31. 10.
Galerija Volk: razstava likovnih del Milene Kofalt iz Celja, do 30. 10.
Galerija Nazarje: In memoriam, razstava Jožeta Horvata - Jakija, do 10.10.
Muzej Laško: Kranceljpint, razstava, do 2. 10.
Galerija Maleš Laško: razstava olj na platnu Milene Houška Pavlin, do 5. 10.
Savinov likovni salon Žalec: likovna dela Petra Krušiča, do 4.10.
Kulturni dom Slov. Konjice: Mavrična doživetja; pregledna razstava ob 80-letnici Arpada Šalamona; do 21.10.
Anina galerija Rog. Slatina: Ena: razstava Monike Lorber do 3.10.
Kulturni center Rog. Slatina: Tea Strajn in Janko Cahon: Mini moto, fotografska razstava, do 22.10.
Galerija Velenje: razstava Od mucka do muce, ilustratorke Urške Stropnik Šonc, do 16. 10.
Galerija Arsin Velenje: Figura v post-medijskem času, razstava do 27.10.
Muzej Velenje: Pogled skozi objektiv Vlada Jeharta in Poklici v Šaleški dolini, do 7. 10.
Muzej premogovništva Slovenije Velenje: Moje zvezdarne; delo Pavla Ku-naverja, do 22.10.; fotografska razstava Mare Lakovič, Svet ki izginja - izgubljena ljudstva Azije in Afrike, do 22.10.
Knjižnica Velenje: Miki Muster - predstavitev stripovskega opusa; do 15.10.
Pokrajinski muzej Celje: Kulturno-in umetnostnozgodovinska razstava, La-pidarij in Celeia, mesto pod mestom (Knežji dvorec).
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
PORTA B
Zavod za razvoj in promocijo kulture, kulturne dediščine in turizma
Vas vljudno vabi v prostore KULTURNO INFO TOČKE - KIT na ogled razstave »Celje - nekoč in danes«
Otvoritev razstave bo v soboto, 2. 10., ob 10. uri. Razstava bo na ogled do 6. 11. 2010.
Vstop prost

petek, 1. oktober, ob 18. uri v P2 (Športni park Šentjur): 11. redna seja UO
sobota, 2. oktober, ob 10.30: Ški-sova štafeta, Šentjur-Celje
sreda, 6., četrtek, 7. in petek, 8. oktober, med 17.30 in 20.30 v prostorih Šmocla: Programerska delavnica s predstavitvijo USB-osciloskopa, Boštjan Šuhel
ministrstvo za šolstvo
in Sport
urad za mladino
V začetku leta smo pri celjski Mestni ttžnid na Linhartovi ulici ISodprli KuHnmoinfotoaio-iaT, da občane ozavestimo o naši kultumi dediščini.
Vsak mesec oiganiziramo novo razstavo, medtem
vsako drugo soboto izvajamo promocijske dejavnosti na področju kultume dediščine.
KuHumoinfbtoaia je odprta (vstop prost):
-	pon, tor, čet, pet 8.00-14.001)
-	sreda: 12.00-18.00h
-	sobota: 10.00-12.00 h (občasno)
Kontakt:
tel. št. 03 492 63 34 gsm 040 333 374
www.portab.sl
Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi.
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca.
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivo-varstvo in zdraviliški turizem.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka.
Hermanov brlog - MNZ Celje: Kraški ovčar pri Hermanu lisjaku, do 31.12.;
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
m
cc
celjski mladinski center
ponedeljek, 4. oktober, od 8. ure dalje: Dan odprtih vrat MCC hostel;
ogled prostorov;
ponedeljek, 4. oktober, ob 18.30, dvorana MCC: Soočenje županskih kandidatov v MOC; gostje Janko Po-žežnik, Branko Lobnikar, Jana Govc Eržen, Bojan Šrot in Andreja Rihter.
Klub študentov obilne C^IJe
sobota, 2. oktober ob 9.30 uri, parkirišče pri cerkvi sv. Duha v Novi vasi: 2. KŠOC-ev tek, tek do Šmartin-skega jezera in nazaj (dolžina 3,5 km) sobota, 2. oktober ob 12.45 uri pred prostori KŠOC, Mariborska 2: Škisova štafeta Celje - Šmartno ob Paki, kolesarska štafeta med študentskimi klubi
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Celje Matica vabi: v nedeljo, 3. oktobra, na Bareto, Cuel de la Bareta, 1.522 m. S postajališča na Glaziji ob Ljubljanski cesti se z naročenim avtobusom odpravimo ob 5. uri. Prijave v društveni pisarni ali na telefon 041 729-925.
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Mateja Jazbec, Brane Jeran-ko, Špela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška T. Ocvirk
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
ven
Nagradna križanka
		r	t. M ^			avtor: grega rihtar	celotno delo kakega ustvarjalca	naš literarni zgodovinar (josip)	induski jfi fn						
»		t ,				babica v meščanskem okouu	13								
« t			> iW^			hokejski plošček, puck									
i-4	4				O *	alpski smučar imboden herce-govec	11								
južnoameriška		ameriški filmski									franco skiskla-dateu (francis)	nemška pesnica seidel	veldu azuska država	mojzesov brat	rekam departma v južni francih
vrsta kune s smrdečim izcedkom		igralec (izvor, titanic)	pestner	šved. vladarska rodbina											
besedni				17			reka v gruzui	sol snj-cueve kisline							
								predmestje uegea							
pesniška prispodoba	2					5			lepo vedenje, old(a						
															
ameriški astronavt (stuart allen)						pobudnik, začetnik									
						nekd. kub. minister (raul)									
david niven											neon	ameriška igraiju blyth			
			ameriški fizik (theodor)												
															
nekdanja nizozemska jadrnica				nekdanji kamboški polink nol			20	gorovje v egiptu				3		it. avtomobilski konstruktor ferrari	levi pritok donave v nemčlii
								pritok warte na poljskem							
zemeu- ska ožina na malaki				draga iranska preproga					dm.kiui-ževnk (johannes)			15			
				kitajska posoda											
naravno kurivo						ameriški roker cooper	pivski vzklik				mozoua-vost	7			
motnost očesne leče, siva mrena															
nizka predalna omara za perilo							krčevina, rovt				srbski novelist lazarevič	8		1	
							enej				vrsta buče				
romunski otok potop-uenv donavi								neodločen izid pri šahu				21	sibirski veletok		
													menično jamstvo		
pomol iz hišnega zidu, prizidek				drugi rimski papež				čevuar-skanit			19	18		izbrano oblečen moški	narava
								pecivo v oblda osmice							
alberto contador		9	vpis podatkov, vnašanje	ime dveh rek v severni ameriki	del cepca zamluev				mesto v vzhodni bolgariji						
					ameriški režiser de palma										
tovmn									naša slikarka (melita)	naočniki					
				S socialna pesem											
prodajar lecapna		14				setev, sejanje	22		6	trk vozil od zadaj		10			
						žužkojed, ki rue vzemui				mafusn šef v zda					
kdor je odvisen od alkohola							hotelski uslužbenec						gregor urbas	4	23
							snežana rodic						ivan tavčar		
tipo-grafua			12								vzdevek				
											bogdana meška				
anton ocvirk			vraniCni prisad pri govedu								reka na vzhodu norveške	16			
Nagradni razpis
1.	nagrada: kosilo za 3 osebe v Gostilni Kmetec pri Starem gradu v Celju
2.	nagrada: vstopnici za 2 osebi za kopanje v Rogaški Rivieri
3.-5.	nagrada: čestitka v programu Radia Celje
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 7. oktobra.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 24. septembra.
Rešitev nagradne križanke iz št. 75
Vodoravno: SRP, TUL, OTO, ZARAST, JOK, DRN, KUVERTA, EVOKATOR, ROBERT, NRAV, TOČA, ČAR, SELADON, SILA, VA, ODA, ADONAJ, VONN, NN, ROKA, ALANIS, BORA, NIK, ALEŠ, UTILITARIST, IKO, TETOVO, SLA, DAM, TNT, ELAT, BORAKS, OJE, NIT, PALI, RK, NER, STARE, ESKO, LITVA, ANI, KRITERIJ, ŠOK, DAKA, AVI, INAR
Geslo: Najboljše košarkarske ekipe na svetu
Izid žrebanja
1. nagrado, darilni bon za 30 EUR Tradicionalne kitajske medicine, prejme: Ana Simončič, Ob Strugi 22, 3311 Šempeter.
Ona: Z naključnim z^^em se boste dogovorili za konkretno zadevo, ki vam bo v veliki meri spremenila dosedanje življenje. Odprlo se vam bo v poslovnem in ljubezenskem življenju.
On: Vsi okoli vas se bodo začeli pripravljati na praznovanje, le vi boste še naprej ohranili mirno kri. Prav nič vam ne bo pobegnilo, zato je najbolje, da ne podležete črednemu nagonu.
POMOČ: ANALITIČARKA-izvedenka v analizi, DRETA-čevljarska nit, KATARAKTA-siva mrena, METAFORA-pesniška prispodoba, SEV-setev, sejanje
2.	nagrado, vstopnici za 2 osebi za kopanje v Rogaški Rivieri, prejme: Mirko Golob, Lahomno 83b, 3270 Laško.
3.-5.	nagrado, kosilo za 1 osebo v Gostilni Kmetec pri Starem gradu v Celju, prejmejo: Lidija Grobelnik, Milčin-skega 1, 3000 Celje; Fanika Perc, Grobelno 31, 3231 Gro-belno in Nives Morgut, Draža vas 65a, 3215 Loče.
Vsi izžrebani nagrajenci bodo obvestila o nagradah prejeli po pošti.
TEHTNICA
Ona: Včasih je še najbolje, da se izognete neprijetnemu srečanju, zato boste tokrat ravnali tako. Nekdo bo sicer zaradi tega razočaran, a se bo sprijaznil s situacijo.
On: Odnos s srčno izvoljen-ko bo prišel spet na zeleno vejo, skupaj bosta ugotovila, da so bili prepiri samo kup nesporazumov. Nov začetek bosta zapečatila z nadvse burnim vikendom.
Ona: Ker ste si premalo prizadevali, ste izgubili nekaj tistega, kar vam je veliko pomenilo. Nikar se ne delajte užaljenega, temveč se raje posvetite prihodnosti, ki lahko prinese še kaj lepšega.
On: Srečali boste nekdanjo partnerko, kar vam bo spet pognalo vročo kri po žilah. Poskusite se pokazati v najboljši luči in si priborite srce osebe, ki ste jo nekoč tako ljubili.
DVOJČKA ^
Ona: Pošteno boste poprijeli za delo, ki ste ga doslej zanemarjali in puščali ob strani. Ta pristop vam bo izboljšal možnosti za morebitno napredovanje.
On: Ko boste poslovno zadevo videli na papirju, boste le dojeli daljnosežnost načrta in možnosti, ki se vam bodo s tem projektom odprle. Ne obirajte se, ampak se odločno lotite dela.
Ona: Zmanjkalo vam bo moči in tudi časa za uresničitev ideje, ki ste ji posvetili ogromno energije. Preložite jo na drugič, medtem pa se posvetite nečemu povsem drugačnemu, vendar veliko prijetnejšemu.
On: Srečali boste popolno neznanko, ki pa bo kmalu našla mesto v vašem življenju, saj vas bo povsem očarala. To srečo ste si tudi zaslužili, saj ste bili zadnje čase kar nekoliko prikrajšani.
Ona: Sicer velikopotezni načrti se vam bodo začeli končno uresničevati, a se zavedajte, da je končni uspeh še zelo daleč. S prijatelji se nikar ne igrajte, saj se vam lahko to še precej otepa.
On: Vaši opravki so pogosto tako malenkostni, da vam zmanjkuje časa za važnejše stvari. Malce ukrotite svoje razvade, ki so začele počasi že preraščati potrpljenje vaše okolice. Pazite na telefonski klic!
STRELEC ^
Ona: Partner se bo kujal, a ga boste znali potolažiti in spraviti zadeve v normalne tokove. Proti koncu tedna si bosta privoščila manjše praznovanje, ki se bo končalo natanko tako, kot boste načrtovali.
On: Niste nenadomestljivi, nič se ne bo podrlo, če si boste vzeli dan ali dva počitka. Sprehod v naravi lahko le koristi, ne le vašemu zdravju, ampak tudi ljubezni. Srečali boste nekoga, ki vam bo prav obupno všeč!
KOZOROG jSk
Ona: Kar ste nedavno lahkomiselno zapravili, boste desetkratno nadoknadili. V ljubezni boste kar sijali od sreče, saj boste osvojili srce nekoga, ki ga že dolgo skrivaj opazujete.
On: Ne vmešavajte čustev v posel, sicer se vam bo bančni račun precej zmanjšal. Zdaj ni čas za finančne transakcije, zato se odpravite v naravo in naredite kaj za svoje zdravje.
Ona: Zadnje čase ste bili malo preobremenjeni, zato je pravi čas, da si privoščite nekaj časa zase. Odpravite se v fitnes ali na prijeten sprehod, ki vam bo pomiril napete živce.
On: Po neumnosti boste zapravili ugodno priložnost, da bi v ljubezni zlahka dosegli kaj več. Ne skrbite, saj bo priložnosti v bližnji prihodnosti še več kot preveč ^
DEVICA ^
Ona: Stvari se bodo začele obračati na bolje, predvsem po naključju in ne zaradi vašega dela. Toda tudi naključja je treba znati izkoristiti. Dogodki se bodo odvijali hitro in predvsem nepredvidljivo.
On: Ozrite se na dogajanja okoli sebe in se poskusite vključiti vanje. Depresija vam lahko prinese resne posledice, zato razmislite o krajšem oddihu, ki bi vam zanesljivo izboljšal psihično stanje.
VODNAR
Ona: Če boste popustili in naredili prvi korak proti ljubljeni osebi, se vam obeta obilo sreče. Pri vsem je najvažnejši prvi vtis, ki ga boste naredili. Vse ostalo je le še rutina.
On: Tisti, ki vas poznajo, so prepričani, da vam bo uspelo. Kljub začetnemu padcu, ki je bil zelo boleč, se boste hitro postavili na noge. Nekdo se bo sprva smejal, a vam bo kasneje celo pomagal.
Ona: Začeti morate na pravem koncu, pa bo vse šlo, kot bi si lahko samo želeli. Vklju-čiteprijatelje, saj vam bodo znali izkazati naklonjenost. Ta teden je res vaš, ko enostavno ne boste poznali ovir.
On: Muči vas notranji nemir, saj pričakujete od življenja več kot to, kar vam nudi. Prevelika pričakovanja se končajo tako, da ste kljub uspehu vseeno razočarani. Bodite no malo bolj skromni!
h.tt./WtC.I^A' Cth-ltK
RUMENA STRAN

Pet let skupine na prizorišču piknika Katrce v Vojniku. Klavdiji in Iziju je čestitala tudi naša ekipa in jima zaželela še veliko dobre glasbe, besedil in poslušalcev skupine Katrca, prav tako pa tudi vsako nedeljo zvečer na Radiu Celje.
Petletka Katrce kar doma
Minulo nedeljo je skupina Katrca praznovala peti rojstni dan, v samozaložbi je izšla njihova zgoščenka, praznovali pa so na velikem odru v Vojniku, kjer sta si pevka Klav-dija in njen mož ter vodja skupine Katrca Izi tudi postavila hišo. Katrco sta tako pripeljala kar domov.
SB, foto: TimE
Stop, ustavite se in praznujte peti rojstni dan s Katrco. Čas je za praznovanje, sta opozorila Strašna Jožeta.
Skupina Katrca je rojstni dan praznovala skupaj z Wernerjem in njegovo Kanenas, na odru pa je za odlično vzdušje skrbela tudi Nuša Derenda, ki se nam bo pridružila tudi nocoj na izboru Lepotice poletja Novega tednika in Radia Celje.
Dvakrat naj
Na istem odprtju sta bila zagotovo med največkrat fotografiranimi od včeraj znani slovenski menedžer leta Zdravko Počivavšek (na sredini), direktor Term Olimia, in najbogatejši Velenjčan (v slovenskem merilu zaseda 15. mesto) Tomaž Ročnik, sicer četrtinski lastnik Term Topolšica, ki je prisrčno pozdravil tudi Sabino Stipčič, vodjo wellnessa in bazenov v Termah Olimia.
Foto: SHERPA
Šaleški direktorici
Na različnih sprejemih in odprtjih v Šaleški dolini poleg direktorjev srečujemo kar precej direktoric. Odprtja novega wellness centra Zala sta se med drugimi razveselili dve direktorski Lidiji, in sicer »velenjske« NLB Lidija Dovšak (levo) in Term Topolšica Lidija Fijavž Špeh, ki sta precej živahno zamigali tudi na takte skupine Langa.
Foto: SHERPA
www.ra(liocelje.coiii
Zadnja mušketirja s podmladkom
Potem ko je po 40 letih skupnega prepevanja Daneta Heringa na žalost izdalo zdravje in Ota Pestnerja na srečo zadela nova ljubezen, sta se preostala mušketirja New Swing Quarteta Tomaž Kozlevčar (levo) in Marijan Petan nekaj časa še igrala z mislijo, da bi nadaljevali. A so že davno zapisali, da mladega vina ne gre v stare mehove nalivati. Tako sta v Šentjurju še enkrat ugotovila, da je bil čas za slovo pravi. NSQ je šel med legende, njegova zgodba v šentjurski muzej, mladi - na sredini je Tomažev sin Samo - pa naravnost v še en glasbeni fenomen, Perpetuum Jazzile.
Foto: GrupA