»DIMINI« KULTURNA SKUPINA Josip Korošec Zelo zanim ivo vp rašan je v neolitiku jugovzhodnega dela B alkana je v p ra ­ ša n je izvora Dim ini k u ltu rn e skupine. Toda, čeprav je to vprašanje zanimivo, ven d ar v splošni predzgodovinski problem atiki nim a tistega pomena, k i bi m u ga rad i pripisali. Nesporno je D im ini k u ltu ra pom em bna tako za Tesalijo kakor za G rčijo in tudi za velik del ostalih delov B alkana že glede m ožnosti njenega kronološkega postavljanja, zarad i česar postaja m očan činitelj tudi za relativno kronologijo m arsikaterih neolitičnih in zgodnjebronastodobnih naselbin in skupin jugovzhoda. Priznati m oram o, da ima ta kultu rn a skupina tudi m arsikatere za­ nim ive m aterialne elem ente. Y endar pa z vprašanjem njen eg a izvora ne m ore in tudi ne sme biti povezana vsa predzgodovina B alkana v neolitiku. Vzrok pa, da se o tem izvoru že izredno dolgo in tudi danes raz p ra v lja te r postavlja vprašanje, od kod se je ona doselila v T esalijo ali bolje v vzhodni del T esalije in na posam ezna m esta severnega Peloponeza (Gonia in Prosym na), je p a predvsem v tem , da se doslej ni m ogel ugotoviti njen naravni razvoj na področju G rčije. V zrok je pa tudi v tem, da je ta k u ltu rn a skupina že dolgo znana in da v dobršni m eri p red stav lja n ek aj drugega, k ak o r pa starejša Sesklo kultura. Poleg tega pa ta k u ltu rn a skupina tam, k je r se jav lja, glede na druge okolišne najdbe in pa tudi glede na starejše najdbe v resnici kaže nekaj tujega. To bi bili v glavnem vzroki, za k aj se ji še danes p rip isu je takšen pomen, čeprav je tako teritorialno k ak o r tu d i časovno zelo om ejena. T eritorialna om ejenost je pa mogoče le bo lj navidezna, sa j je doslej od k ritih le nekaj najdišč. S tem v zvezi bo pa mogoče časovna om ejenost tudi le b o lj navidezna, k er pač ni izključeno, da so glede na slabo raziskano področje raziskane in zajete le tiste naselbine, ki so tra ja le k ra jši čas, ne glede na to, da imamo na drugih naselbinah kvečjem u tu d i le opravek z dvem a stanovanjskim a horizontom a. Seveda so pa to danes le hipoteze, tako da je potrebno pač čak ati n a daljši razvoj raziskovanj. G lede izvora D im ini k u ltu rn e skupine imamo v osnovi dvoje gledišč. E na sk u p in a znanstvenikov sodi, da so se nosilci D im ini k u ltu rn e skupine doselili od nekod s severa in skušajo v raznih neolitičnih kulturnih skupinah Podonavja n ajti elem ente za potrditev svojih hipotez. D ruga skupina znanstvenikov pa sodi, da je D im ini skupina avtohtona v T esaliji in išče tu starejše razvojne m om ente, ki so p riv ed li do geneze D im ini skupine. Odveč je naštevati razna stališča in razna m nenja, ki so jih v novejšem času om enili tako in tako že drugi v razpravah, ki se do tik ajo tega problem a.1 M nenja ene ali druge skupine znanstvenikov si pa 1 G lasnik Zem aljskog m uzeja u Sarajevu, S arajevo 1952, 2? sl. — ESA IX, 1934, 123 sl. niso edina. R azlike v m nenjih o b stajajo tako glede sam ega mesta, od koder naj bi se D im ini m igracija izvršila, k ak o r obstajajo tudi razlike v m nenjih o načinu m igracije p ri zastopnikih doselitve te kulturne skupine s severa v T esalijo.2 Značilna so predvsem n ekatera novejša m nenja, ki ravno tako zastopajo obe gledišči, čeprav se tudi ta med seboj razlik u jejo predvsem glede mesta, od kod se je izvršila m igracija. M nenje o avtohtonizm u Dim ini k u ltu rn e skupine zastopa M. G arašanin v svoji izredno dobro podkrepljeni studiji k tem u problem u.3 * Yes problem je G arašanin postavil bo lj na metodološko gledišče reševanja takih vprašanj n a splošno, posebej pa za D im ini m igracijo. Postavil je tudi vrsto zahtev na tem elju kulturnega gradiva, po katerih n aj bi bilo šele mogoče govoriti o m igraciji. To pa so 1. identičnost m aterialne k u ltu re dveh različnih k u ltu rn ih pokrajin v času celotnega tra ja n ja teh k u ltu r ali pa vsaj identičnost začetka m aterialne k u ltu re ene p o k rajin e z neko fazo druge k u ltu re v drugi pokrajini, ter ugotovitev prioritete neke p o k rajin e, da bi se ugotovila m igracija. 2. Obstoj geografskih pogojev za dokazovanje m igracije, k a r bi se m oralo videti po n a j­ diščih, po k aterih se m ore slediti sm er m igracije in dotik dveh ku ltu rn ih po­ krajin. 3. O be p okrajini se m orata po m aterialu ujem ati tudi kronološko, ali pa m ora biti stik v m aterialu obeh p o k rajin , ako sta vezani z m igracijo. Poleg tega morajo po m nenju M. G arašanina biti izpolnjene vse zahteve, ne pa le ena ali dve, k er je v takem prim eru mogoče govoriti le o stiku in vplivu, ali pa tudi le o konvergenci. Gledišče m igracije p a zastopa Milojčič, ki meni, da se je izvršila v sm eri sever—jug, vendar pa misli, da nim a nič skupnega s Erösd-C ucuteni A kulturnim področjem .5 Časovno jo M ilojčič om ejuje kom aj na svojih 100 let (med 2800 do 2700 let). Poleg tega pa je Milojčič tudi mnenja, da so nosilci Sesklo in Dim ini k u ltu rn e skupine etnično sorodni. To se vidi po njem izredno jasno v idolih kot kultnih objektih, poleg tega pa tudi v posam eznih oblikah posod, celo v barv ah pri slikanih vazah. Po sodbi M ilojčiča n aj bi pa doselitev te k u ltu rn e skupine prišla v T esalijo od nekod z zahodnega predela T rakije.6 Y najnovejšem času se je tega problem a ponovno lotil Schacherm evr. Tudi on je p ristaš m igracije nosilcev D im ini k u ltu re s severa. V svoji zelo obširni razpravi »Dimini und die B andkeram ik (M itteilungen der A nthropologischen G esellschaft in W ien, LXXXIII. Band, W ien 1953/54, 1—39), k ateri je kot doku­ m entarno gradivo dodal večje število tabel, je skušal dokazati popolnoma novo pot m igracije, ki se pa časovno tu d i ne ujem a z dosedanjim i m nenji. D a D im ini k u ltu rn a skupina ni avtohtona v Tesaliji, dokazuje S chacherm eyr s posam eznim i sprem em bam i, k i so se v n je j izvršile. Predvsem misli, da se na najdišču v D im iniju v tem času ja v lja nova naselbina. Poleg tega je pa ta nova Dimini naselbina v tem času zelo močno u trje n a s šestim i koncentričnim i obzidji. • Tudi se zdi Schachermeyru, da je tip hiše, ki je m egaronski, doživel precejšnje sprem em be, ozirom a da v Sesklo-času doslej ni v tak šn i obliki ugotovljen. P o­ doben p rim er je tudi n a najdišču v Sesklu, čeprav je tu nekoliko slabše u trje n a 2 GZMS 1952, 27 sl. 3 1. c., 27 sl. — A rheološki vestnik, L ju b ljan a 1953, 155 sl. 1 GZMS 1952, 29. — A rheološki vestnik 1953, 151. 5 Milojčič, Chronologie der jüngeren Steinzeit M ittel- und Südosteuropas, Berlin 1949, 38 sl. 6 Le., 38. naselbina. Kot močen dokaz doselitve Dim ini prebivalcev je Schacherm eyru tu d i to, da se D im ini k u ltu ra ja v lja samo ponekod v G rčiji.7 P roti lokalnem u razvoju D im ini iz Sesklo k u ltu rn e skupine n av aja Scha- cherm eyr tudi nekatere novosti, ki se jav lja jo posebno v ornam entiki, in to posebno v nekaterih m otivih, ki se sedaj prvič ali pa ponovno uporabljajo, kak o r so spirale in m eandri, okvirni stil itd. Takšne novosti se po m nenju Schacher- m eyra ja v lja jo nenadno, brez k ak ršn ih koli razvojnih stopenj že kot dokončno form irane. V kolikor se pa u p o rab ljajo starejši, Sesklo-m otivi, tolmači Schacher- m eyr to kot m ešanje doseljenih in dom orodnih prebivalcev. Tudi u p o d ab ljan je im portiranih motivov izgleda S chacherm eyru nemogoče.8 Pom em ben se mu do­ zdeva tudi tu ji značaj B 3 ß in B 3 y m ateriala. Posebno podčrtuje, da so v B 3 ß rdeče trake omejene s črnim i ali pa belimi linijam i, k ar veže s tehniko vrezovanja (Ritzungstechnik), k je r so lin ije včasih bile tudi belo inkrustirane. Prestavo takšnih vrezanih linij v črne ali pa belo slikane obrobne linije sm atra za to S chacherm eyr kot tu j elem ent, istočasno m u pa to kaže tu d i »barbarski« izvor MAGW 1953/54, 2 sl. 1 . c., 3. iz neke p o k rajin e, k je r so prim itivne tehnike vrezovanja bile še v uporabi. O m enja pa tudi še nek atere druge podobne momente.0 O oblikah posod sodi Schacherm eyr, da niso toliko odločilne za iskanje izvora D im ini k u ltu rn e skupine, k e r so tipično podobne posode tudi v O rientu, nekatere so pa tudi na K ikladih in v Podonavju. Zato sklepa, da so oblike posod v Dim ini m ogle dospeti ali direktno iz O rienta, ali pa po ovinku čez Podonavje ali čez K iklade. Iz teh vzrokov p o stav lja Schacherm eyr težišče svojih raziskav le na ornam entiko D im ini keram ike. Istočasno pa skuša ugotoviti na drugih m estih tu d i posam ezne sorodne oblike v keram iki, ki so istočasne z oblikam i v D im ini keram iki. P ri tem pa popolnom a izk lju ču je K iklade in O rient, zato k er na K ikladih ni tipičnih form , kot so D im ini-skodela in D im ini-podstavek (Frucht­ ständer). R avno tako ne n ajde n iti v syroskem niti v kikladskem peloskem stilu analognih prim erov v ornam entiki in v motivih. Podobno sodi Schacherm eyr tudi o Mali A ziji. Tu so sicer znane sk o raj vse oblike, ki jih imamo v D im iniju, vendar pa m an jk a po njem tu k a j zopet za D im ini tipična ornam entika.1 0 Za D im ini keram iko veliko več analognih pojavov pa n ah aja Schacherm eyr v Podonavju. Glede na Sesklo k u ltu ro ima Starčevo I.—IL, kakor tu d i Körös k u lturo in Ban jato v Vzhodni R um eliji za zunanjo cono Sesklo kulture, ki se je iz G rčije širila proti severu in m ed njim i n ah a ja vrsto popolnom a identičnih m om entov.1 1 Za povezavo z D im inijem pa išče le bolj posam ezne ornam entalne detajle. Zelo obširno raz p ra v lja Schacherm eyr o sorodnosti m ed Körös- in sta r­ čevsko ter Sesklo-kulturo. D alje kaže na elemente, ki jih je trakasta keram ika sp rejela z jugovzhoda. Za Boian k u ltu rn o skupino pa sodi, da so tako ornam en­ tik a kot oblike sprejete iz neke druge skupine.1 2 Schacherm eyru se dozdeva posebno pomembno, da je m ed Biikk skupino in starčevsko obstajala nekakšna m edsebojna zamena. Tako n a j bi Biikk skupina sprejela iz starčevske neke ornam entalne stile, kot so t. i. stalaktitski stil in bor- duro na u stju , te r tehniko črnega slikanja. S tarčevska skupina pa n a j bi iz Biikka sp reje la spiralo. G lede odnosa Starčeva III. in B iikka do D im inija je pa po S chacherm eyru le nekako enostranska, k er ni nikakršne povezave m ed S tar­ čevom III in Diminijem . C rni ornam enti na rdečem ozadju, ki so v obeh kulturnih skupinah, p red stav ljajo le neki splošen elem ent. Za to sodi Schacherm eyer s pravico, da j e v G rčiji ta tehnika že pred pričetkom D im inija. M edtem je pa povezava m ed B iikk-kulturno skupino in D im inijem svaj po m nenju Schacher- m eyra zelo ozka. N avaja vrsto skupnih elem entov, ki se p a na eni strani p re ­ našajo tudi na tiško skupino, n a drugi pa na zahodnosedm ograško skupino.1 3 Da bi podprl svoje gledišče, skuša Schacherm eyr rešiti tudi vprašanje n a ­ stanka B iikk-skupine, ravno tak o pa tudi tiške in zahodnosedm ograške (po N estorju) ali pa srednjesedm ograške (po Schrollerju). Na enak način pa skuša dati tudi splošno sliko in elem ente posam eznih drugih skupin tako v R um uniji, kak o r v B olgariji, v O grski in v Jugoslaviji, katere pa izključuje, da bi mogle biti tem elj D im ini k u ltu ri. Končno p rih a ja Schacherm eyr do sklepa, da so najbolj sorodni elem enti v D im ini k u ltu ri m orejo vzporejati s trem i kulturnim i sk u ­ pinam i in sicer z Biikk, tiško in zahodnosedm ograško. G lavne take elem ente pa 9 1. c., 3 sl. 1 0 1 . c., 4 sl. 1 1 1. c., 7 sl. 1 2 l.c., 12. 1 3 1. c., 15 sl. vidi v posam eznih m otivih, k i jih je našel k a r 44 in ki jih nazorno prik azu je tudi v tablah. K er so p a n ek ateri m otivi skupni raznim kulturnim skupinam , ima Biikk skupina 21 skupnih točk z Dim inijem , tiska 35 in zahodnosedm ograška 21. V endar p a sodi Schacherm eyr, da je bilo več takih skupnih elem entov. Medtem ko im ajo vse druge skupine, k ak o r so vinčanska itd., ki so poleg tega po Schar cherm eyrovem m nenju pod vplivom zgornjih treh, kom aj 12 do 15 skupnih točk z D im inijem .1 4 Schacherm eyr sklepa tudi, da im enovani elem enti p red stav ljajo tudi že večino dim inijskih dekoracijskih elem entov, ako izvzamem o tiste, ki jih je D im ini-kultura sp rejela iz S esklo-kulture in še štiri nad aljn je, ki jih v zgornjih treh skupinah ni. G lede oblik pa sodi Schacherm eyr, da so zvečine ana- tolskega izvora in so po p rav ilu prišle v D im ini po ovinku čez Ogrsko, včasih so p a dospele tudi direktno v Grčijo. Sorodnosti p a navaja tudi za te oblike, pri čem er se v veliki m eri naslanja na Erösd (Ariusd) te r na druge kultu rn e skupine v Podonavju.1 5 Po vseh dokazih, ki jih je podal Schacherm eyr v svojih hipotezah, ki se dotikajo tudi sprejem a posam eznih slikanih elem entov iz tehnike vrezovanja, kot n. pr. črno obrobi ja n je rdečih ornam entov, ali pa njegova domneva, da se je t. i. prosym na-stil G rčije razvil tu d i n a bazi ogrskih in sedm ograških elem entov, bi bilo mogoče sp rejeti sledeči sklep, ki ga tudi n av aja: izvor Dim ini k u ltu re je potrebno iskati nekje na področju O grske v zahodnosedm ograški, tiski in Biikk- k u ltu rn i skupini s sedm ograškim i Boian-rem iniscencam i. Sem sodi B 3 a, B 2, B 3 ß ter Y erogalaro keram ika. Izvor keram ike stila B 3 y in n ek a te ri elem enti iz B 3 £ bi n a j b il m ed Sedm ograško in zgornjim Potisjem . P rosym na stil, B 3 ß, dalje B 3 y in n ek ateri elem enti iz B 3 e bi n aj im eli svoj izvor prav tako na Ogrskem , mogoče z nekaterim i transkarpatskim i elementi. M lajši B 3 y stil bi pa imel svoj izvor iz bolj nejasnih trakasto keram ičnih p o k rajin (M oravske do R om unije).1 6 Schacherm eyr se v svoji štu d iji dotika tudi v p raša n ja izvora Rachm ani stopnje, ki sledi v T esaliji po D im iniju. Ti momenti nas p a tu ne zanim ajo. Za­ nim ivo je pa, da jih ravno tako veže s Podonavjem in sicer z Vinco, z Moravsko, z G um elnito itd., glede na t. i. »crusted tehniko«. Sodi pa da je Rachm ani stopnja im ela svoj izvor ravno tako v krogu trak aste k eram ik e in sicer n ek je m ed M oravsko in Lengyelom, ali pa v G um elniti.1 7 Glede same m igracije si p a Schacherm eyr zamišlja, da so se nosilci Biikk- tiške in zahodnosedm ograške skupine združili za skupni odhod v Tesalijo, ali pa da p rip ad a jo neki skupini na tem področju, ki je v sebi združevala kulturno m aterialn e elem ente vseh zg ornjih skupin, katere nosilci so se pa k asn eje odselili v Tesalijo. Pač pa naj bi po Schachermeyrovem m nenju doselitve bile tudi še kasneje, in sicer naj bi trajale dalj časa. Prva m igracija naj bi bila večjega obsega te r je dovedla do D im ini gospodstva v T esaliji in na Severnem Pelopo­ nezu te r povzročila stile B 3 a, B 2, B 3 ß, delno starejši B3y te r Y erogalaro keram iko. K asnejšim doselitvam je pa treb a pripisati B 3 y stil. V endar to še ni dovolj. K er so posamezni elem enti B 3 ß tu d i v drugih slikanih trak a stih kera- m ikah od Južne Italije do Sicilije, sodi Schacherm eyr, da so posam ezni em igranti dospeli čez morje celo do tja in nekateri mogoče celo na K iklade.1 8 1 1 1. c., 21 sl. 1 5 1. c., 25 sl. 1 6 1. c., 32. 1 7 1. c., 33 sl. 1 8 1. c., 34 sl. D a bi bila slika popolnejša, skuša S chacherm eyr podati tudi kronološke sklepe. Priznava pa sam, da je danes nem ogoče p riti do realn ejših rezultatov. Z am etuje M ilojčičevo kronologijo, k er ta ni izvedel Dimini k u ltu rn e stopnje iz jugovzhodne tra k a ste keram ike O grske. Sam pa postavlja predlog za dve krono­ loški tabeli, ki se dokaj razlikujeta od vseh dosedanjih kronologij.1 9 Tako vidimo, da je Schacherm eyr ne glede na to, da je zastopnik teo rije o D im ini-m igraciji s področja podonavske trak aste keram ike, želel pač z vsemi silam i poiskati tiste elem ente, k i bi govorili v prid njegove dom neve. V prašanje pa, ki sedaj po t. i. novih njegovih izsledkih nastane, je, ali smo k a j bliže rešitvi tega problem a, k ak o r smo bili p a do sedaj. Zdi se mi, da je sedaj nastal še večji kaos, kakor je pa bil, ako bi tudi vse Schacherm eyrove domneve sprejeli. Ne gre tu več niti za vprašanje, ali je Dim ini m igracija obstajala ali ne. G re sedaj že preprosto za tolm ačenje posam eznih elem entov, celo za tolm ačenje posam eznih pojm ov, dalje pa tudi za tolm ačenje n ek aterih sorodnosti, ki se tu ali tam pojavijo. N esporno nam je S chacherm eyr v svoji razpravi podal izredno drago­ ceno gradivo sorodnosti, k ar priča o izredno detajlnem študiju raznih elem entov, bodisi sam ostojnih ali v okviru večjega kom pleksa. N esporno je Schacherm eyr zbral tudi veliko gradiva, ki omogoča razne kom binacije. N esporno je pa tudi, da bi razprava im ela veliko večji pom en, ako bi že vnaprej ne zasledovale neki dokončen cilj, k aterem u so po d rejen a tudi vsa zadevna raziskovanja, z drugim i besedam i, da se ne bi uporabila neka hipoteza, ki se je skušala včasih zelo pone­ srečeno samo dokazovati, v našem p rim eru D im ini-m igracija s področja trak aste keram ike v P odonavju. Schacherm eyra ni do tega privedel m aterial. Ta ni bil tem elj, po k aterem bi prišlo do končne edino možne rešitve, da je nam reč Dimini- m igracija v resnici obstajala in da se je m ogla izvršiti le po te j poti, k ak o r jo n ak azu je m aterial. N asprotno tem u je S chacherm eyr vzel D im ini-m igracijo kot absolutno gotovo in poskušal poiskati tiste elem ente, ki bi govorili za to možnost in ki bi dali slutiti, od kod se je ta izvršila. Vzrok takem u načinu je pa tudi, da tam, k je r nim a dovolj opore, tolm ači razne elem ente na svoj način in jih skuša prilagoditi tako, da bi jih vskladil s svojo hipotezo. Že na začetku sem omenil, da im am o tako hipoteze, ki govore o obstoju D im ini-m igracije, k ak o r tudi hipoteze, ki govore proti n je j. M aterialni dokazi ne za eno ne za drugo stran ne obstajajo. Ako vzamemo v poštev G arašaninove zelo tehtne osnovne zahteve za obstoj neke m igracije, m oram o priznatu da teh v resnici za D im ini-m igracijo nimamo. S tem pa seveda tudi še ni dokazano, da se v resnici D im ini-m igracija ne bi izvršla. Le dokazov za n je n obstoj danes še nimamo. Ravno tako nam pa danes m a n jk ajo še vsi dokazi, na tem elju katerih bi mogli stoodstotno govoriti o avtohtonem razvoju D im ini-kulture, ali p a o njenem razvoju na tem elju p red n jeazijsk ih in drugih vplivov te r avtohtonih elementov. N avidezno je ta k u ltu ra n e k a j tujega na področju T esalije in sever­ nega Peloponeza. Toda ako vpoštevam o, da je danes znanih le n ekaj najdišč, na katerih se ja v lja D im ini-kultura, m oram o priznati, da je to dokaj malo in da nikakor ne m orem o soditi o nekaki novi m igraciji. Tako seveda tudi ni iz k lju ­ čeno, da bi ob stajala na področju G rčije neka pred-D im ini-kultura, ki bi vsebo­ vala starejše elem ente, na k aterih se je razvila D im ini-kultura. Sesklo-kultura kot starejša za sedaj v tem oziru v sekakor odpade. No, tudi v tem pogledu nim am o danes še dovolj raziskane n iti Sesklo- niti D im ini-kulture. Podobno je 1 9 1 . c., 35 sl., 38. tudi s suponirano kulturno skupino, na katero m isli Schacherm eyr in ki n a j bi im ela elem ente zahodnosedinograške, tiske in B iikk-kulturne skupine.2 0 Toda ako je mogoče predpostavljati takšno k u ltu rn o skupino v P odonavju, jo je vsekakor mogoče tu d i v G rčiji in Tesaliji. D okazov pa nimamo n ik ak ršn ih ne za eno ne za drugo hipotezo. Nekoliko čuden je tudi dokaz m igracije iz Podonavja, k er so v D im iniju n ah a ja jo zelo močne utrdbe, obdane k a r se šestim i obzidji.2 1 N aj so se ti nosilci ku ltu rn e skupine D im ini doselili v Tesalijo in na Peloponez od koderkoli s severa, s področja tra k a ste keram ike, bi po tem argum entu m orali prinesti utrdbe, obdane z zidovjem, s seboj. K ulturna plast v Sesklu nim a tako m očnih utrdb, vendar pa o bstajajo tu d i tu. Toda k je v krogu trak a ste keram ike so take u trd b e v tem času? Niti tiska niti zahodnosedm ograška niti B iikk-kul- tu rn a skupina nam doslej niso dale nič podobnega. Še celo m lajše neolitične k u ltu re n a področju Podonavja ne poznajo takega načina u trje v an ja , k ak o r ne poznajo utrjevanja sploh.2 2 Možni bi sicer bili razni obram bni rovi in palisade, nikakor p a cela obzidja. Gotovo je, da so način u trje v a n ja nosilci D im ini-kulture prevzeli ali v sami T esaliji, ali so ga p a prevzeli z vzhoda iz Male Azije, k je r je ta k način u trje v a n ja bil znan že zdavnaj poprej, ni pa bil znan v krogu raznih k u ltu rn ih skupin trak aste keram ike v Podonavju, kakor bi bilo mogoče soditi po Sehacherm eyrovi predstavi. N ajsi so se zato nosilci D im ini k u ltu re tudi doselili s severa, so mogli prevzeti način u trje v a n ja in sploh u trje v a n je v te j obliki, ki preveč spom inja na m aloazijsko u trje v a n je , šele v T esaliji ozirom a na področju G rčije ne glede, ali je tak način u trje v a n ja poznala že S esklo-kultura, ali p a ne. Kot neki argum ent za doselitev s severa pa to popolnoma odpada. Bolj v erjetn a bi bila zato hipoteza o doselitvi z vzhoda, ako upoštevam o način utrjevanja, čeprav je tudi ta prim er potrebno izključiti. D rugi pomembnejši element, na katerega pa se Schacherm eyr ne opira preveč v svojih hipotezah, je tip g rad n je hiše, t. i. m egarona. Po njem bi me­ saroli, ki je sicer vzhodnega izvora in k je r ga nahajam o že zelo zgodaj, tako v M ersinu k ak o r tudi v Jerihu, prišel v Podonavje, od koder so ga nato nosilci D im ini-kulture prenesli v Tesalijo. Tako n aj bi šele z nosilci te ku ltu rn e skupine prišel do polnega razvoja v G rčiji.2 3 * Schacherm eyr sodi celo, da se v Sesklo- periodi ta tip ne m ore ugotoviti v tako karakteristični obliki kak o r v Dim ini periodi,2 1 na drugi strani pa sploh zanikuje, da ga v Sesklo-periodi nahajam o.2 5 V endar p a dopušča možnost, da je pod vplivom P rednje A zije bil m egaron v G rčiji znan že poprej, pač pa so ga kot modo uvedli šele nosilci D im ini-kulture.2 6 Popolnoma zgrešena je trditev Schacherm eyra, da ga v Sesklo-periodi sploh ni, ali pa da se ne n ah a ja tako tipičen m egaron, kak o r v D im ini-periodi. N asprotno 2 0 1 . c., 34. 2 1 1 . c., 2. 2 2 Vasic sicer sodi, da je naselbina v Vinci bila obdana z jarkom in s pali- sadami. vendar bo ta ja re k po vsej verjetnosti iz mnogo kasnejšega, latenskega časa (Vasic, P reistoriska Vinca II, 110, sl. 209—210. — Vasic, Jonska kolonija Vinca, Z bornik Filozofskog fakulteta I, Beograd, 99 sl.). Vasic se opira p ri svojem sklepu na dejstvo, da je bil ja re k vkopan v puhlico, vendar pa je ugotovljen na zelo najhnem prostoru, k i ne nudi jasne slike. 2 3 MAGW 1933/54, 2; 32. 2 1 1. c., 2. 2 5 1 . c., 32. 2 6 1 . c., 32. je veliko bolj čist tip v Sesklo-periodi, k ak o r pa v Dimmi.2 7 D anes nekateri pred ­ zgodovinam i kot tip m egarona označujejo vsako pravokotno hišo. Na ta način se je že sam izraz preveč razblinil. Točno je, da imamo štirioglate pravokotne hiše tudi na področju podonavskih trak a stih kultur, vendar pa tak e pravokotne hiše ne p red stav ljajo klasičnega tipa pred n jeazijsk eg a m egarona. Nekoliko čudno bi tudi bilo, da bi ta tip v G rčijo dospel po ovinku preko Podonavja, čeprav seveda tudi to ne bi bilo povsem izključeno. V endar se m oram o p a vprašati, kdaj se je to zgodilo? D a je to izvedla šele suponirana D im ini-m igracija v času, k akor dom neva Schacherm eyr, je pa zelo dvom ljivo. V sekakor nikakor ne govori niti ta mom ent za m igracijo s severa. P rav tako pa ne m orem o kot dokaz za m igracijo vpoštevati nek atere druge elem ente, ki jih tudi sam Schacherm eyr sprejem a z rezervo, kot je začetek uporabe zlatega nakita te r jelensko rogovje kot obloga ročajev, ki n aj bi ravno tako dospelo s severa, s področja Sedmo- graške po nosilcih D im ini-kulture. N aslednja izredno problem atična točka so pa oblike keram ičnih posod v D im ini k u ltu rn i skupini. S chacherm eyr sam priznava, da so takšne oblike orientalnega, anatolskega izvora.2 8 Toda čeprav om enja razne oblikovne analo­ gije, ki so v G rčiji izven Dimini k u ltu rn e skupine, dalje tu d i na K ikladih, na Samosu itd., je vendar m nenja, da o n jih ni potrebno razp rav ljati, k er so tipo­ loško prem alo k arak terističn e in ne m orejo razjasniti izvora te k u ltu rn e sku­ pine.2 9 N a.d ru g i stran i pa S chacherm eyr zopet sodi, da so tak e oblike, čeprav orientalnega izvora, mogle dospeti v G rčijo po ovinku čez O grsko.3 0 Na O grsko pa n a j bi prišli m etalni vzori, ki so jih tu k a j domače k u ltu re posnem ale po lastnem okusu. Ta dom neva je pa zelo nev erjetn a, k er bi to pom enilo, da so se v Podonavju že v starejšem neolitiku seznanili s kovinskim i izdelki. Ravno tako, kak o r so sem m ogle dospeti kovinske vaze, so m orali p riti tudi drugi kovinski izdelki še veliko laže. Žal se pa doslej n ik d a r in n ik je r niso našli. V prašati pa moremo, k a j je vzrok takšni domnevi? Č eprav je nesporno mogoče, da je taka oblika lahko bila sp rejeta iz Podonavja, v endar tega, tudi če je to res, ne m orem o nikakor posplošiti za vse oblike, ki so prišle v Tesalijo in D im ini k u ltu ro iz tujine, samo zato, da bi se dokazala m igracija s severa. Na drugi strani pa imamo tudi preveč sorodnih oblik, tako v G rčiji kak o r n a K ikladih, ki sicer tu niso avtohtone, tem več so prav tako bile sprejete, so pa kljub tem u mogle vplivati, in verjetno tu d i so, na razvoj oblik D im ini k ulture. Ne m islim se tu spuščati v detajlno dokazovanje in povezovanje vseh mogočih kom binacij, ki jih je res precejšnjo število, k er bi bilo na tem m estu preobširno. P odčrtati bi pa želel napačno p o d ajan je in sklepanje posam eznih avtorjev, ki zasledujejo neki vna­ p rej postavljen sklep te r iščejo samo tiste elem ente, ki bi govorili za njihovo hipotezo, m edtem ko negativne elem ente tolm ačijo ali sebi v prid, ali jih pa ne upoštevajo. Tako so tudi doslej om enjeni elem enti negativni in ne govore v prid D im ini m igracije s severa, ozirom a s področja Podonavja. Poleg teh pa obstaja tudi še vrsta drugih momentov, ki m ečejo zelo nejasno sliko n a ves ta problem . Ako povzamemo hipotezo o m igraciji s severa in upoštevam o samo te danes popolnoma izolirane točke D im ini k u ltu rn e skupine v T esaliji in v severnem 2 7 W ace-Tompson, Prehistoric Thessaly, 1912, sl. 33, 34, 38, 39. — Tschuntas, D im ini in Sesklo, 1908, T. 3; 7—9. 2 8 MAGW 1953/54, 4; 25 si. 2 9 1 . c., 5. 3 0 1 . c„ 25 si. Peloponezu, vidimo, da je število doseljencev bilo izredno m ajhno. Kako potem tolm ačiti novo doselitev po neki p recejšn ji časovni periodi, ki naj bi se po Schacherm eyru izvršila v času B 3 y in ki se naj bi zopet ustavila na istih točkah, kak o r tudi prvih nosilcev Dim ini k u ltu re.3 1 Podoba je, k ak o r da bi doseljenci Dim ini kulture bili v stalnih stikih s svojo m atično zemljo v Podonavju, od koder so sčasoma pritegnili nove em igrante. Toda k je so m aterialni elem enti za tako domnevo? Čudno je tudi, da je začetek Dimini ku ltu rn e skupine, k i je v D im iniju in tudi drugod nad plastjo Sesklo kulture, v svoji koncepciji in tudi v raznih detajlih ter po vsem svojem značaju popolnoma drugačen, kakor bi ga mogli pričakovati od doseljencev neke druge ali pa nekih drugih kulturnih skupin. Schacherm eyru je uspelo, da je pokazal samo sorodnost v nekaterih motivih. Za to je našel k a r 44 sorodnih motivov, kakor so m režasta bordura, nazobčano ustje, bordura s S-motivom, različno izpolnjeni stalaktitni motivi, arkadni loki, nasproti stoječe spirale, tekoča spirala, veriga S- motivov, polžki v šahovski tabli, spirale, katerih konci se zaključujejo1 v okrogle ploščice, izpolnjene trake, trake z mrežo, spiralne vitice, t. i. raport ornam ent z raznim i S- motivi, itd., itd. Pri tem se p a v glavnem Schacherm eyr naslanja na publikacije Tsountasa, Wace-Thompsona, Tompe, Sclirollera ter nekaterih drugih.3 2 Ne bom navajal vsak posamezen motiv te r njihove paralele bodisi tu ali tam , ki jih om enja Schachermeyr. N ikakor se pa ne strinjam p ri vseh ta k ih pojavih s pravilnostjo gledišča o absolutni sorodnosti. S chacherm eyr rad včasih tudi dopolni posam ezne motive. Toda glavno vprašanje bi tu m oralo biti, ali smemo le neki m otiv ali pa le del nekega m otiva vzporejati z motivom ali pa delom nekega m otiva v neki drugi k u ltu rn i skupini, ko je cela ornam entalna kom pozicija poleg oblike posode povsem druga. N esporno jo lahko vzporejam o, toda ni nam p a p ri tak i navidezni sorodnosti dovoljeno delati daljnosežnih sklepov. Šele tedaj, k ad a r bi bila tudi ornam entalna kom pozicija, ako ne ista, pa vsaj sorodna poleg sorodnosti v oblikah, potem bi seveda tudi razni d etajli prešli v drug stadij domnev, kak o r pa iztrgani iz celote. Poleg tega so pa navadno tudi tehnike različne. M edtem ko imamo na eni strani tak motiv izdelan v tehniki slikanja, je soroden motiv izdelan v tehniki vrezovanja. Scha­ cherm eyr skuša sicer dokazati, da je za slik arja vaz bilo lahko zam enjati ob­ roben vrez s črno slikano linijo itd.,3 3 vendar pa temu ni ravno tako, čeprav ni ravno mogoče oporekati, da k eram ik a s slikano ornam entiko ni v m otivih vpli­ vala na ono z vrezano in obratno. Toda, da so se ravno vsi motivi, ki jih n av aja S chacherm eyr za Dimini, sprejeli na ta način, je pa preveč neverjetno. Da bi vskladil svoje domneve, p odaja Schacherm eyr tudi svoje kronološke tabele, o k aterih bi bilo ravno tako mogoče precej govoriti.3 4 Tako n aj bi se D im ini m igracija izvršila tedaj, ko z juga proti severu pro d irajo nosilci vin- čanske k u ltu rn e skupine. Seveda bi bilo mogoče predpostaviti, da ko so nosilci vinčanske uporabili V ardarsko-M oravsko dolino kot sm er prodora, so nosilci D im ini k u ltu re ubrali s severa neko drugo pot, o k ateri pa seveda za sedaj ni sledu. M edtem pa S chacherm eyr predpostavlja isto pot za obe k u ltu rn i sku­ pini, od k aterih je ena šla p ro ti jugu, druga pa proti severu. V endar pa ta 3 1 1. c., 35. 3 2 Tsountas, Dimini in Sesklo, 1908. — W ace-Thompsom, P rehistoric Thessaly, 1912. — Schroller, Die Stein- und K upferzeit Siebenbürgens, 1933. — Tompa, Die B andkeram ik in U ngarn, 1929. — Roska, Die Sammlung Zs. v. Torm a, 1941. — Itd. 3 3 MAGW 1953/54, 28 sl. 3 4 1. c., 38. možnost ni niti v erjetn a, niti logična.3 5 V sekakor bi Sckacherm eyr želel dokazati; da je začetek D im ini kulture časovno p aralelen z Vinco A ozirom a z začetkom vinčanske k u ltu rn e skupine v Srbiji. Iz teh vzrokov bi bilo pač potrebno, ali znižati datacijo D im inija, ali pa vzdigniti datacijo Vince. Mislim pa, da se to vsaj za sedaj ne m ore storiti s začetkom vinčanske skupine, pa n a j bi tiška k u ltu ra bila že tudi popolnom a razvita.3 6 Schacherm eyr pa ne pove, kako tolm ači m ešanje starčevske III. stopnje z vinčansko A. K ar pa danes vemo, je popolnoma p a ra ­ lelen razvoj vinčanske in tiške skupine, k a r tudi Milojčič jasno tolm ači.3 7 Tudi glede drugih kronoloških momentov bi bilo mogoče navesti m arsikakšne p ri­ govore. Že v p raša n je Biikk skupine in njen eg a odnosa do tiške je zanimivo. V kronološkem pogledu se sicer Schacherm eyrova domneva pokriva z Milojčičevo, vendar je pa to vp rašan je še vedno odprto. P ri celotni te j problem atiki, posebno k a r tiče kronološka vprašanja, pa vi­ dimo danes tu d i precejšno pom anjkljivost pri delitvi našega neolitika, ki ga delimo le v dve fazi, in sicer v starejši in mlajši. Tako se tu d i dogaja, da se na geografsko k arto nanašajo v teh dveh fazah pač vse znane k u ltu rn e skupine neglede, ali kronološko sovpadajo. Isti p rim er se je dogodil tudi Schacherm eyru. Pri skici D im ini m igracije sta na k a rti tako butm irska, k ak o r tudi lengyelska k u ltu rn a skupina, tako da je videti, kot bi se m igracija izvršila šele na koncu našega neolitika. Ravno zaradi takšnih in podobnih vzrokov bo sčasoma potrebno m isliti na nekoliko bolj detajlno delitev našega neolitika. Mogoče bi za sedaj zadostovala delitev na tri faze, na sta re jši neolitik, na sred n ji in na m lajši. Razpon starejšega bi za e n k ra t ostal lahko tak, kak o r je bil doslej. Pač p a bo potrebno deliti m lajši neolitik na dva odseka. Tako n aj bi m eja srednjega bila okoli 6 m v vinčanski k u ltu rn i plasti, t. j. tisti odsek, ki ga že doslej M. G arašanin im enuje kot vinčansko-tordoška faza, a drugi starejša vinčanska k u ltu rn a plast. Seveda pa v kronološkem pogledu sodijo sem ne samo vinčanska k u ltu ra, temveč tudi nekatere druge. M lajši neolitik bi n a j pa bil čas, ki ga m orem o v vinčanski k u ltu rn i plasti označiti od 6 m dalje. Ta predlog se mi zdi v toliko bolj um esten, k er danes dobivam o na področju Jugoslavije zm eraj več k u ltu rn ih neolitičnih skupin, ki doslej niso bile znane. Te se p a m orajo časovno razlikovati tudi že po širših periodah. Končno zopet lahko vprašam o, v kakšnem stadiju je problem D im ini m igra­ cije. Schacherm eyru njegov poskus k lju b izredno obilno zbranem gradivu ni uspel. Ne samo, da je še vedno preveč vrzeli, tem več je poleg tega ves problem še bo lj zam otan, ako bi se tudi hoteli prilagoditi njegovim domnevam. K akor je pa ta problem zanim al predzgodovinarje vedno, tako jih bo zanim al tudi še dalje. Na vprašanje, ali je res obstajala D im ini m igracija, lahko po današnjem stanju znanosti odgovorim o tako pritrdilno, k ak o r tudi odklonilno. O d kod n a j . bi se novi prebivalci doselili, ako je m ig racija obstajala, je pa še težji odgovor. N ikakršnih dokazov, izvzem ši mogoče prisiljenih, nimamo, ki bi govorili za Po­ donavje. N im am o pa tudi dokazov, k i bi govorili za doselitev iz O rienta. Avtohtoni razvoj, ki je ravno tako mogoč, im a zopet to pom anjkljivost, da ni­ mamo v zadostni množini starejših avtohtonih elementov, n a k aterih se je razvila Dim ini k ultura. Tako pač m ora tudi še d alje to vprašanje ostati odprto. R azrešila ga bodo pa raziskovanja v T esaliji in G rčiji, ne pa v Podonavju. Y m om entu, ko - 3 5 1 . c., T. II. 3 6 I.C., 18; 38. 3 7 Milojčič, Chronologie, 70 sl. se bodo našli začetni elem enti te k u ltu rn e skupine, ako ta ne tem elji na starejšem avtohtonem razvoju, bo šele mogoče iskati ne toliko sorodnost, k akor identičnost v m aterialni kulturi tudi drugod. Ne bodo pa zadostovali le fragm enti ornam en­ talnih motivov, tem več celotna ornam entalna kom pozicija sk u p aj z oblikami, na katerih so taki ornam enti, poleg ostalih momentov v stavbarstvu, ekonomiki, načinu živ ljen ja itd. D anes zelo pogosto vidimo, da se rad a išče povezava med zelo oddaljenim i pokrajinam i ne glede na to, ali jih deli tudi m orje. Y endar bi bilo pa potrebno vsaj nekoliko raču n ati tudi s tedanjim i kom unikacijam i in kom unikacijskim i sredstvi, vsaj p ri nosilcih k u ltu r na nižji razvojni stopnji. Ta mom ent ni upošteval niti Schacherm eyr, ki je posamezne nosilce podonavskih kultur prestavil tudi na Sicilijo, ko so že dospeli po' njegovem m nenju na obale Sredozem skega m orja. To delajo sicer tudi drugi, ki povezujejo n. pr. našo ja ­ dransko obalo s Sicilijo, Malto in celo s Severno Afriko, p ri čem er ravno tako m islijo na m igracije bodisi v eni ali pa drugi smeri, po m orski poti. Čeprav seveda danes, ko še ne vemo sk o raj nič o kom unikacijskih sredstvih našega neolitika, tak i momenti ne bi bili mogoče celo izključeni, vendar pa so veliko vprašanje. Poleg tega pa p rih aja tu d i še v poštev število oseb, ki se je take mi­ gracijske odprave udeležilo. To število ni moglo b iti ravno veliko. Tako je seveda tudi že v prašanje, ali so ta k i udeleženci m igracije mogli prenesti svojo kulturo v novo p o k rajin o in vplivati na dom orodno, k je r so bili že v n ajk rajšem času asim ilirani od dom orodnega prebivalstva. Mogoča je sicer domneva, da so se tu k a j u trd ili v teže pristopnih m estih in dalje živeli svoje življenje, dokler pač niso sčasoma propadli, tako nekako, k ak o r naj bi bilo tudi z utrdbam i Dimini kulturne skupine. Tu pa nastane novo vprašanje, od kod so prevzeli način u trje ­ vanja, ako ga že poprej niso poznali, d alje od kod so prevzeli stavbarstvo, ako je bilo p re j drugačno in od kod so prevzeli ostale elem ente svoje m aterialne kulture, ako ta ni identična s pokrajinam i, od koder so prišli. Vse to so momenti, na katere je p ri v p rašan ju m igracij potrebno misliti. P red začetkom tolm ačenj v te j sm eri je pa prvo potrebno detajlno raziskati najožjo in širšo okolico, ker bodo m arsikake razjasnitve, ako ne celo večina, ležale ravno tu, ne pa v geo­ grafsko p reoddaljenih k rajih , ki so včasih še tudi dokaj težko dosegljive. ZUSAMMENFASSUNG »Dimini« Kultur und ihr Ursprung In n eu e rer Zeit befassen sich einzelne Forscher w ieder eingehender m it der F rage d er »Dimini« M igration nach Thessalien und in die nördlichen G ebiete des Peloponnes. Es bestehen zwei G rundauffassungen, von denen die eine die Mi­ gration befürw ortet, und zw ar eine M igration von irgendeinem Donaugebiete her. D ie zweite v ertritt aber den A utochthonism us dieser K ulturgruppe in Thessalien und in G riechenland überhaupt, und zw ar auf G rund ä lte re r Elem ente. U nter den neueren A bhandlungen sind sehr charakteristisch die Ansichten M. Gara- šanins, eines V ertreters des A utochthonism us, der überhaupt und im allgemeinen fü r jede M igration bestim m te und ganz gerechtfertigte F orderungen gestellt hat. A uf der anderen Seite steht M ilojčić, der in seiner C hronologie der jüngeren Steinzeit M ittel- und Südosteuropas eine M igration von irgendw o aus dem thra- kischen W esten v ertritt. In der neuesten Zeit widm ete dieser F rage eine recht um fängliche A bhandlung Schacherm eyr in MAGW 1953/54 unter dem Titel »Di- m ini und die B andkeram ik«. Auch er v e rtritt die M igrationstheorie. D abei stellt er aber den U rsprungsort auf eine neue G rundlage. Nach ihm sollte diese Basis auf der Theiß-, Bükk- und westsiebenbürgischen K ultur beruhen, die Träger dieser K ulturen übersiedelten vereint nach Griechenland. Es muss jedoch die Möglich­ keit zugelassen w erden, dass auf dem G ebiete und im Rahm en der B andkeram ik auch noch eine ältere K ultur bestand, die die Elem ente aller dieser K ulturen um fasste und deren Träger nach Thessalien und in den N orden des Peloponnes übergesiedelt sind. Seine Schlüsse g rü n d et Schacherm eyr auf ornam entalen Mo­ tiven, deren er 44 aufzählt, die diesen K ulturen eigen und m it verschiedenen ornam entalen M otiven der D im ini K ultur verw andt sind. E r m eint, dass auch einzelne Form en anatolischen U rsprungs nach Thessalien ü b er U ngarn bzw. über bandkeram ische K ulturen gelangten. Von Interesse sind auch einige andere Folgerungen betreffend die Beweise, dass eine M igration in W irklichkeit bestand und vom D onaugebiet kam , z. B. die Befestigung d er D im ini-K ultur Siedlungen, M egaron usw. N icht w eniger interessant sind auch chronologische Folgerungen, die sich von den bisherigen ziem lich unterscheiden. Trotz allem Interesse m üssen ab e r Schacherm eyrs F olgerungen und Vor­ schläge höchst kritisch überprüft und eventuell m it grosser Reserve aufgenommen w erden. U ngeachtet der F rag e ob D im ini M igration bestand oder nicht, ob sie vom N orden oder von andersw oher ih ren U rsprung nahm, m uss m an trotz allem heute die dringende Frage beantw orten, ob es zulässig ist, zwecks irgendeiner Beweisführung, aus dem gesamten M aterial verschiedener K ulturen nur einzelne Elem ente, z. B. einzelne ornam entale Motive, auszuscheiden und sie als einzige Elem ente zu r B ew eisführung über die M igration aufzustellen. Ü berdies gibt es aber solche ornam entale Motive in anderen Kom positionen und auf anderen Gefässen, die m iteinander nicht in E inklang gebracht w erden können. D azu gibt es einzelne Motive, die m iteinander verglichen werden, auch in anderen O rna­ m entaltechniken, was die W ahrscheinlichkeit der A nnahm e noch stä rk e r ver­ m indert, und dies trotz der Behauptung von Schachermeyr, dass die Ü bertragung von einer T echnik in die andere sehr leicht du rch fü h rb ar ist (z. B. schw arze R andlinien bei gem alten O rnam enten sollten von den eingeschnittenen R and­ linien der E inschnittornam entik übernom m en w orden sein). F reilich ist eine solche Ubertragungsweise möglich. Es ist jedoch bem erkenswert, dass die zweite Weise in dieser Form und bei den entsprechenden Motiven in der Dim ini K ultur nicht zu finden ist. Das sind jedoch wenigstens noch warscheinliche Möglichkeiten, wie sie Schacherm eyr erw ähnt. Dies ist aber unbedingt nich der Fall m it den Formen der Gefässe, die Schacherm eyr auch der D im ini M igration, und zw ar nach anatolischen M ustern über Ungarn, zuschreiben möchte. Die Beweise, dass sich typische D im ini Formen auf den K ykladen und anderswo in G riechenland nicht befinden, ergeben noch keine reelle G rund­ lage für die H erkunft dieser Formen aus dem Donaugebiet. Noch schwächer steht es natürlich m it dem Beweise einer M igration vom Norden her durch die Befestigung der Siedlungen in D im ini und Sesklo! Wo findet m an analoge Beispiele im DonaugebietP D as gleiche gilt für den Megaron Typus des Hauses. V iereckige H äuser, die m an heute zw ar gern als vorgeschichtlichen M egaron- typus bezeichnet, befinden sich recht oft auch im D onaugebiet. Sie stellen jedoch nicht das »Megaron« von Sesklo und D im ini dar. Auf w elche W eise dem nach dieser Typus in G riechenland erst m it der A nkunft d er T räg er der Dim ini K ultur, die ihn m it sich gebracht hab en sollen, üblich w erden konnte, erscheint m ir nicht k lar. A uch die chronologische A ufstellung und die R ichtung d er Mi­ gration sind verfehlt. S chacherm eyr setzt chronologisch die D im ini M igration und die A nsiedlung der T räger d er V inca K ultur im D onaugebiet in die gleiche Zeit. Wo ab e r die T räger d er Vinca K u ltu r durch das V ardar-M orava Tal gegen N orden w anderten, nahm en die T rä g e r der D im ini K ultur den gleichen Weg gegen Süden. D a aber nach der A nnahm e Schacherm eyrs aus dem gleichen G ebiet auch späterhin M igrationen stattfanden, die auf den gleichen Punkten wie der erste und der stärkste Strom h alt m achten, so mussten sie demzufolge späterhin durch eine dam als stark besiedelte fremde K ulturgruppe weiterdringen, ohne trotzdem etwas Typisches überbracht zu haben, was sie aus der alten Heim at mitgenommen hätten, und ohne etwas unterwegs im M orava-V ardar Tal zu übernehmen. Die F rage inw iew eit w ir heute einer Lösung der D im ini M igration näher gekommen sind, muss in der Weise beantw ortet werden, dass w ir uns bei den- gleichen P u n k ten befinden wie bisher. D urch die Annahm e der H ypothesen von Schacherm eyr ständen w ir in einem noch grösseren Chaos als heute. In W ir­ klichkeit w eist seine Bew eisführung solche Lücken auf, dass ungeachtet dessen, dass er n u r einige unbedeutendere M omente in den O rnam entalm otiven auf­ decken konnte, sogar diese V erm utung nicht angenom m en w erden kann. Auf diese A rt verfügen w ir in W irklichkeit auch heute wie bisher ü b er keinen Beweis fü r die W irklichkeit der D im ini M igration, wie w ir auch keinen Beweis haben, dass sich die D im ini K ultur aus autochthonen Elementen entwickelte. Die Frage bleibt auch w eiterhin offen. H ypothesen sind für die eine w ie fü r die andere Seite möglich, da keine Beweise bestehen. W orüber w ir verfügen, ist zu k a rg um als W ahrheitsbew eis zu dienen. Bei d er Lösung der M igrationsfrage w ird man auch andere Momente in B etracht ziehen müssen, wo nicht n u r F ragm ente von O rnam entalm otiven genügen w erden, sondern die gänzliche ornam entale Kompo­ sition zusamm en m it den Formen der Gefässe, auf welchen sich solche O rna­ m ente befinden. Hiezu w erden auch andere Momente in der Baukunst, in der Ekonom ik, in der Lebensw eise usw. berücksichtigt w erden m üssen. Es w erden heute recht gerne Zusam m enhänge in einzelnen Elem enten, gewöhnlich n u r in den geschlossenen Ganzheiten, zwischen verschiedenen, sogar den transozeani­ schen, L ändern, gesucht. M an müsste jedoch w enigstens in geringerem Masse die dam aligen Kom unikations- und Verkehrsm ittel bei den T rägern auf einer niederen E ntw icklungsstufe in B etracht ziehen. D ie jugoslaw ische A driaküste w ird recht gern m it Sizilien, m it M alta und sogar m it N ordafrika in Zusammenhang gebracht, w obei auch an die M igration, sei es in einer oder in der anderen Richtung, gedacht wird. Auch Schacherm eyr hat einige T räger der Bandkeram ik vom D onaugebiet nach S üditalien und nach Sizilien als Em igranten versetzt. F reilich sind auch solche M igrationen möglich. Es w erden jedoch nur zu oft wegen ein er geringeren V erw andschaft oder w egen eines Motivs solche Schlüsse gezogen; dies genügt aber keineswegs. Bevor m an die Lösung einer solchen M igrationsfrage in A ngriff nim m t, m uss m an nach m einer M einung vorerst das engere und das weitere Gebiet einer solchen K ultur gründlich untersuchen, denn n u r auf diese A rt kann m an die A ntw ort auf viele Fragen finden. Erst nachher kann m an identische, nicht aber verw andte, Momente suchen, die jedoch in der alten H eim at m it jenen am A nfang der neuen K ultur im neuen Lande gleich sein müssen.