RAČUNALNIKI INŽENIRING d.o.o. Sokolska ulica 5, 1295 ivančno Gorica '; TEL: 01 /7869-040, FAX: 01 /7869-045, GSM: 051/612-923 SVETOVANJE, PRODAJA IN SERVIS RAČUNALNIŠKE OPREME iO% 1989-2009 ... na lastno programsko opremo za računovodstvo, finance, trgovino in storitve. Časopis prebivalcev občine Ivančna Gorica .■i"i 'lïi î V e-mail: lamas@lamas.si ^M- i- V -É; ^ L ystevilka f ^ 'i ^ «Ji* .c-s*'' ■■ i- v Konec leta je stičišče pogledov. Pogled nazaj pregleduje prehojene poti, obuja spomine in dela inventuro dosežkov minulega časa. Pogled naprej snuje nove načrte, postavlja cilje in izbira najboljše možne smeri. Pogled na prazničnih dni pa poleg obilja bleščeče svetlobe ponuja tudi priložnost, da za hip ustavimo korak in posvetimo svoj čas in pozornost našim najbližjim. Da opazimo iskre v očeh otrok, da s stiskom rok in klepetom polepšamo dan starostnikom, da negujemo pristne prijateljske odnose, da poiščemo v sebi tisti pogled, ki vidi v srce. Prav k temu pogledu nas bo klicalo leto 2012. Zato naj medgeneracijsko sodelovanje ne bo le prazna parola, ampak odraz naše pristne skrbi za človeka, za svet, za prihodnost. Matej Šteh Z novim Agrogradovim trgovskim centrom odprta tudi obrtna cona Ivančna Gorica Na strehi OS Stična sedaj največja sončna elektrarna na šolskih strehah v državi OBČINA IVANČNA GORICA IN ZVEZA ŠPORTNIH ORGANIZACIJ V SODELOVANJU Z JSKD IVANČNA GORICA VABITA NA SVEČANOST ob DNEVU SAMOSTOJNOSTI in ENOTNOSTI s PODELITVIJO PRIZNANJ ŠPORTNIKOM OBČINE IVANČNA GORICA za leto 2011 PRIREDrTEV BO V PETEK, 23. DECEMBRA 2011, OB 19.00 URI V ŠPORTNI DVORANI OŠ STIČNA, IVANČNA GORICA. Slavnostni govornik: 2upan Občine Ivančna Gorica, Dušan Strnad Posebna točka večera: Akrobatska show skupina DUNK KINGS Podelitev športnik leta po Izboru bralcev Klasja Prijazno vabljenll v programu sodelujejo: Pevski zbor učiteljic OŠ Stična Plesalci Srenje šole Josipa Jurčiča Folklorna skupina Stična Skupina vzgojiteljic Vrtca ivančna Gorica Glasbena šoia Grosuplje, podružnica ivančna Gorica CUESj • pvc okna iN vrata • alu okna iN vrata • krpan žaiuziJE • rolete iN KOMARNiKi • zimski vRTOvi • okenske pOLice iN h. zaključna dela www.cugelj.si info@cugelj.si AVTO SERVIS VLEKA MARJAN KLEMENČIČ S.P. Velike Češnjice 43 1296 Šentvid pri Stični Tei.: 01/78 000 96, Fax: 01/78 000 97 Gsm: 041/785 333 littp://www.avto-i(iemencic.si AVTOMEHANIKA VULKANIZERSTVO AVTOUČARSTVO AVTOKLEPARSTVO AVTOOPTIKA AV10VUKA non-stop AVTOPRALNiCA IZPUŠNI SISTEMI (meritve) NADOMESTNA VOZILA ^ ZLATARSTVO jX tadina CENTER ŽOLN m. Ivanina Gorica - Te J.; 01/7S i 8 S7l □ft sabtíaj! pffiOaialfts ¡yípria ed 8 do J^uía. www,zla1aratvo-tadlna,CDm ^ -- MOtOMAt AVTO MOTO CENTER KOCJ^MČIČ Janez Kocjančič, Mleščevo lo, 1295 Ivančna Gorica tel.:01/7877-333,GSM:041/651-722, 041/777-333 e-mall:amc.kocjanclc@slol.net, www.amc-kocjanclc.sl ■ servis za vsa osebna vozila • avtovleka • nadoinestni deli za vse vrste osebnih avtomobilov Prihaja praznični čas December je že skoraj za nami, še nekaj prazničnih dni in vstopili bomo v novo leto. Leto 2012 pričakujemo z mešanimi občutki, saj napovedi glede gospodarske in politične situacije ne kažejo najbolje. Volitve v državni zbor se niso iztekle tako, kot smo mnogi pričakovali, vseeno pa upamo, da bo država dobila vlado, ki nas bo znala voditi v teh razburkanih časih. December je čas za take ali drugačne obračune in zaključke, srečanja in zahvale. Vesel sem, da so se mojemu povabilu na srečanje v velikem številu odzvali tako podjetniki in obrtniki, direktorji ter vodje javnih zavodov, podjetij in zvez, kot tudi gospodje duhovniki. Predstavili smo jim dogajanja na ravni občine v minulem letu in se predvsem pogovorili o delu v letu, ki prihaja. Vesel sem številnih idej in pobud, pa tudi besed pohvale in zahvale, ki so bile izrečene na srečanjih. Občinski svet je ravnokar opravil že s svojo dvanajsto sejo in sprejel občinska proračuna za leti 2012 in 2013. Kljub težkim časom, ki jih preživljamo in nas verjetno še ne bodo kmalu zapustili, je proračun sestavljen tako, da je možno pričakovati nadaljnji razvoj občine tudi v teh razmerah. Več kot polovica sredstev proračuna je namenjenih razvojnim programom in novim investicijam, ki sledijo novemu občinskemu razvojnemu programu. Ta je bil v prvi obravnavi že predstavljen občinskim svetnikom, trenutno teče javna razprava. Dokument najdete na spletni strani občine Ivančna Gorica www.ivancna-gorica. si , lahko pa ga dobite tudi na občini. December 2011 na občinski ravni zaključujejo trije dogodki. Prvi je gotovo odprtje prenovljenih prostorov zdravstvenega doma v Ivančni Gorici, ki so plod dobrega sodelovanja med zdravstvenim domom, ministrstvom in občino. Zdravstveni dom je tako dobil dodatne moderne prostore, v katerih bo lahko kvalitetnejše opravljal svoje pomembno poslanstvo. Praznično okrašena Ivančna Gorica prvič gosti božično - novoletni sejem. Zahvaljujem se vsem, ki ste sodelovali pri pripravi in izvedbi projekta, saj dela in priprav ni bilo malo. Še enkrat več smo dokazali, da je z dobro voljo in sodelovanjem mogoče doseči veliko. Vabljeni tudi na tradicionalno prireditev ob Dnevu samostojnosti in enotnosti, na kateri vsako leto podelimo priznanja najboljšim športnicam in športnikom ter se zahvalimo zaslužnim športnim delavcem. Prireditev bo v petek, 23. 12. 2011, ob 19. uri, v športni dvorani pri OŠ Stična. Ob zaključku leta 2011 se želim zahvaliti vsem, ki aktivno delate v dobro skupnosti, tako krajevnih, kot občinske. Med nami vas je mnogo, ki s prostovoljnim in brezplačnim delom veliko pripomorete, da so naši kraji prijetni in domači. Hvala vsem. Vsem občankam in občanom želim, da bi v krogu svojih najdražjih preživeli najlepši Božič doslej in da bi bilo novo leto do vas prijazno. Želim vam tudi prijetno in ponosno praznovanje Dneva samostojnosti in enotnosti. Izobesimo slovenske zastave in pokažimo, da imamo našo Slovenijo radi. Vaš župan Dušan Strnad 11. seja Občinskega sveta lg@d@virask@mu na proti Dnevni red 11. seje Občinskega sveta, ki je bila sklicana 1. Decembra, upravičeno lahko označimo za zgodovinskega. Prvič namreč v več kot 15-letnem delovanju Občine Ivančna Gorica je bil namreč na mizah svetnikov in svetnic predlog proračuna za dvoletno obdobje. Načrtovani prihodki in odhodki za leti 2012 in 2013 pa so rekordni. Dopolnjen predlog proračuna bo občinski svet obravnaval na decembrski predpraznični seji. Občina torej letos prvič v zgodovini obstoja sprejema proračun za dvoletno obdobje. Dvoletno načrtovanje je v veliki meri pogojeno tudi z načrtovanimi investicijami. V letu 2012 je predvidenih prihodkov dobrih 14,2 mio. evrov, v letu 2013 pa dobrih 13,3 mio. evrov. Odhodki so opredeljeni na rekordnih več kot 19 mio. evrov v letu 2012 in 15,3 mio. evrov v letu 2013. Razlika odhodkov nad prihodki v letu 2012 so prihranjena sredstva Občine na računu, ki bodo prenesena v prihodnje leto. Če prihodki ne bodo povsem realizirani je predvideno tudi zadolževanje. Predlog proračuna je bil v mesecu decembru objavljen na občinski spletni strani v javni razpravi, Občinski svet pa je dopolnjen predlog skupaj z amandmaji obravnaval na decembrski seji sklicani 20. decembra. Zaradi redakcije decembrske številke Klasja žal o poteku te seje in sprejemanju proračuna še en moremo poročati, je pa potek seje objavljen na spletni strani Občine Ivančna Gorica. Na 11. seji Občinskega sveta je bil sprejet tudi pravilnik o subvencioniranju izgradnje malih čistilnih naprav na območju občine Ivančna Gorica, pravilnik o pogojih za delo svetniških skupin in samostojnih svetnikov ter poročilo o delovanju Gasilke zveze Ivančna Gorica. Slednje poročilo je podal dolgoletni predsednik zveze Lojze Ljubič, ki je predstavil delovanje zveze in sedemnajstih gasilskih društev, ki delujejo v okviru zveze. Matej Šteh Tokratna seja se je sicer začela z ogledom nogometnega stadiona v Ivančni Gorici, kjer so predstavniki Nogometnega kluba Ivančna Gorica svetnikom in svetnicam predstavili delovanja kluba in Nogometne šole Ivančna Gorica, ki deluje v okviru kluba. Seznanili so jih z njihovimi dosežki in načrti ter kako so porabljena proračunska sredstva, ki so namenjena zlasti mlajšim selekcijam in vzdrževanju objektov. Svetniki in svetnice so bili nad videnim zadovoljni, zlasti so se lahko prepričali, nekateri so bili prvič na stadionu, da je objekt dobro vzdrževan in je lahko ponos celotnemu kraju. Na njem imajo številne mlade selekcije res dobre pogoje za delo, kar se odraža tudi v njihovih dosežkih. Tudi višje selekcije sedaj po reorganizaciji kluba in sanaciji finančnih težav lahko delajo v dobrih pogojih. Osrednji točki dnevnega reda sta bili seznanitev z osnutkom Lokalnega razvojnega programa občine in obravnava predloga proračuna za leti 2012 in 2013. Kot že rečeno je že teža dnevnega reda nakazovala, da gre za eno pomembnejših sej v dosedanjem mandatu župana Dušana Str-nada in občinskega sveta. Svetniki neodvisne liste Optimist so celo želeli dnevni red razbremeniti s prestavitvijo obravnave Lokalnega razvojnega programa na naslednjo sejo. Naposled pa so se svetniki in svetnice le seznanili z osnutkom tega dokumenta, ki je nastajal domala vse leto v sodelovanju z zainteresirano javnostjo in Centrom za razvoj Litija. Dokument je še odprt za javno razpravo, več o njem pa v tokratnem Klasju piše tudi podžupan Tomaž Smole, ki je vodja projektne skupine. Razstava Štefana Horvata Začetek tokratne seje je minil v znamenju odprtja druge likovne razstave v občinski sejni sobi. Tokrat je razstavljal priznani umetnik in naš častni občan Štefan Horvat. Nekaj besed o avtorju je povedala Tatjana Lampret iz ZKD Ivančna Gorica, sicer pa je Horvat ob tej priložnosti izrazil zahvalo in čast, da je lahko pripravil takšno priložnostno razstavo. Občina bo sofinancirala izgradnjo malih čistilnih naprav Občinski svet je na 11. seji sprejel pravilnik o subvencioniranju izgradnje malih čistilnih naprav na območju občine Ivančna Gorica. Pravilnik bo omogočal, da bodo gospodinjstva prejela iz občinskega proračuna subvencijo v višini 800 evrov za izgradnjo male čistilne naprave. Območje občine je razdeljeno na t. i. aglomeracije, ki opredeljujejo, katere vasi bodo imele čiščenje odpadnih voda z javno kanalizacijo. Območja izven aglomeracij bodo odpadne vode morala očiščevati z individualnimi malimi čistilnimi napravami priklopljenimi na stanovanjske objekte. Na občinski upravi bo po novem letu možno pridobiti podatke, katere stanovanjske enote so izven aglomeracij in bodo torej zavezane izgradnji malih čistilnih naprav. Sredstva se bodo dodeljevala na podlagi javnega razpisa, subvencije pa se bodo izplačale po končani investiciji oz. predložitvi računov. Predvideva se, da bo iz občinskega proračuna izplačanih v naslednjih letih 2 mio. evrov subvencij. Občina bo subvencijo upoštevala tudi za zgrajene male čistilne naprave v letu 2011. Celoten pravilnik je objavljen na spletni strani občine. Koloi on Prispevke za naslednjo številko sprejemamo do 15. januarja. Klasje - Glasilo prebivalcev občine Ivančna Gorica; Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Ivančna Gorica; Sedež uredništva: Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, telefon: 781 21 30, faks: 781 21 31, e-pošta: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net; Uredniški odbor: Matej Šteh - glavni in odgovorni urednik, Leopold Sever - Kratkočasnik, Siva in Severna stran, Simon Bregar, Milena Vrhovec, Franc Fritz Murgelj, Jožefa Železnikar, Irena Brodnjak; Lektoriranje: Simona Zvonar, Franc Fritz Murgelj; Oblikovna zasnova: Flamus, Nataša Ž. Erjavec; Priprava za tisk: AMSET, d. o. o.; Tisk: Kocman grafika d.n.o. Časopis KLASJE izhaja v 5.800 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. raf© točka tudi v KS Metnaj C/ V nedeljo, 18. decembra, je v Metnaju potekala otvoritev že druge info točke v občini, ki se postavljajo v skladu z novo občinsko vidno podobo in promocijo turističnih zanimivosti naših krajev. Ob tej priložnosti so se krajanke in krajani KS Metnaj lahko veselili tudi nekaterih drugih pridobitev, najmlajše pa je obiskal tudi Božiček. Avtor nove vidne podobe in tabel je priznani oblikovalec in domačin Robert Kuhar. Ko bodo vse info točke v občini postavljene, bo nastal tudi zanimiv turistični produkt v obliki pohodne ali kolesarske poti od točke do točke. Zbrane ob otvoritvi info točke je nagovoril najprej predsednik KS Metnaj Borut Žaren. Nadalje je v svojem nagovoru župan Dušan Strnad izrazil zadovoljstvo nad tem, da je čutiti med krajani veliko povezanost, saj je le tako možno doseči skupno dobro. O številnih aktivnostih v minulih letih je spregovoril tudi podpredsednik KS Metnaj Anton Grčman, o pomenu, ki ga ima za turizem v občini metnajslir flf^l Yol» Oft Oo F«tr Ynur Po^ Hiirš lAMS^ AOY^LCkNIN Prodaja pripomočkov za nego živali: ovratnice, povodci ter oprsnice znamke Rogz; krtače, ležišča, blazine, torbe, šamponi, igrače, priboljški... Telefonske številke: - (01) 787 7111: Ambulanta Ivančna Gorica - 041 626 935: Gorazd Skubic, dr. vet. med. - 031 692 046: Aljoša Kolenc, dr. vet. med. - 031502 367: Marija Felician, dr. vet. med. - 031852 436: Mateja Skubic, dr. vet. med. - 041 327 716: Dežurna številka Delovni čas ambulante v Ivančni Gorici: vsak dan od 7. do 14. ure in popoldan od 17. do 18. ure ter ob sobotah od 8. do 11. ure. Miklavževanje na ivanški tržnici Občina Ivančna Gorica in Jarina, zadruga za razvoj podeželja, ki organizira tržne dneve na tržnici v Ivančni Gorici, sta prvo decembrsko soboto namenila tematskemu dnevu, ki je potekal v znamenju veselega decembra in dobrodelnosti. Na Miklavževem sejmu so bile tokrat stojnice obložene zlasti z darili in dobrotami, ki so še posebej značilne za praznične dni v decembru. Dišalo je po praženih mandljih, suhem sadju, kuhanem vinu, obiskovalcem in kupcem pa so se kazala razstavljena darila. Kot poseben znak dobrodelnosti je bila organizirana dobrodelna akcija »Podarim -razveselim«, ki jo je vodil Krajevni odbor Rdečega križa Ivančna Gorica. Obiskovalci so lahko na to posebno stojnico prinesli različne predmete (igrače, smučarsko opremo, glasbila,^), ki jih ne potrebujejo več, s tem pa so razveselili njihove nove lastnike, ki so tega dne ali pa tudi kasneje lahko predmete prevzeli. Kot je bilo pričakovati, se je izkazalo, koliko predmetov ljudje zavržemo, čeprav so še popolnoma uporabni in koristni. Seveda je vse otroke, starše in obiskovalce tržnice obiskal tudi sveti Miklavž. Ob njegovem prihodu je bila tržnica resnično premajhna za vse obiskovalce. Poleg daril je Miklavž prinesel tudi dobre misli, ki jih je delil med navzoče. Gašper Stopar Miklavževanje v KS Dob Sobota 3. decembra, topla in sončna. Nič ni kazalo, da je zelo blizu Miklavžev večer. Kljub vsemu so se v mraku, otroci iz KS Dob zbrali pred gasilnim domom v Dobu in nestrpno pričakovali dobrega moža Miklavža. Pripeljal se je z imenitnim vozom in spremstvom angelčkov in kar treh parkeljnov. Po kratkem pozdravu so skupaj vstopili v prireditveni prostor. Miklavž je otrokom prebral kratko zgodbico, angelčka pa sta mu pridržala zlato Miklavževo knjigo in mu obračala liste. Le trije hudički so ves čas vznemirjali otroke, enkrat v prostoru drugič zunaj, ko so pokukali skozi okno. Seveda so otroci bolj kot poslušali zgodbico, oprezali za parkeljni in nestrpno pričakovali darila. Ob prejemu darila, pa so tisti najbolj pogumni povedali pesmico ali molitvico. Darila o naj- prej prejeli najmlajši otroci, potem pa tudi že malo večji otroci. Miklavž je letos med otroke razdelil 120 daril. Na koncu se je vsem skupaj zahvalil za povabilo in obljubil, da drugo leto spet pride, seveda če ga bodo otroci povabili in mu napisali kakšno pismo. Silvo Škrabec Sveti Miklavž v Sobračah obdaril pridne otroke in pozdravil krajane Prvi decembrski dobri mož je So-brače obiskal v nedeljo, 4. 12. 2011. Sprejem smo mu pripravili v gasilskem domu, kot pa je že v navadi, so se sobraške igralke potrudile in zaigrale igrico, ki so jo same napisale, režirale in pripravile sceno ter kostume. Otroci so se obiska dobrotnika razveselili, krajani pa so prijetno po-kramljali ob prigrizkih in toplem čaju. V KS Sobrače si želimo, da bi se tudi v prihodnje s krajani dobro razumeli. Spomladi smo izvedli čistilno akcijo in očistili kar nekaj črnih odlagališč, ponosni smo na sodelovanje z gasilskim društvom in na to, da kljub svoji majhnosti uspemo, kadar združimo moči. V januarju 2012 (predvidoma tretjo nedeljo) vse krajane, prijatelje, sorodnike vabimo na pohod po okoliških vaseh, za katerega želimo, da bi postal tradicionalen. Člani sveta Krajevne skupnosti želimo vsem krajanom blagoslovljene božične praznike in sreče, zdravja ter razumevanja v letu 2012. Tanja Fajdiga Miklavžev sejem obarvan z dobrodelnostjo V soboto, 3. decembra, smo se odbornice Krajevne organizacije Rdečega križa Ivančna Gorica odzvale na prijazno vabilo organizatorjev ivanjške tržnice in na tržnici pripravile dobrodelno stojnico Podarim - razveselim. Sprejemale smo oblačila, igrače, knjige in športno opremo. Odziv krajanov občine Ivančna Gorica je bil izjemen. V imenu KO Rdečega križa Ivančna Gorica se vsem iz srca zahvaljujemo za predmete, ki ste jih v tako velikem številu podarili. Zahvaljujemo se tudi našima mladima prostovoljcema, Leji in Timu. Vse občane obveščamo, da lahko predmete še vedno oddate v prostorih KO RK Ivančna Gorica (v kulturnem domu, vhod zadaj), vsak petek od 18. do 19.30 ure. Stanka Pajk, KO RK Ivančna Gorica Veselo k Miklavžu_ V soboto, 3. decembra 2011, smo se dobro razpoloženi spet podali na pot iz Ivančne Gorice na Gradišče nad Stično. Zakaj le? Zato, ker nas je tam čakal sv. Miklavž v lepi obleki in v spremstvu dveh krasnih angelčkov v novih, svetlečih oblačilih. Naš Miklavž je imel tudi letos pripravljen cel koš daril za pridne otroke, majhne in velike. Naročil pa nam je, da moramo biti v prihodnjem letu še bolj pridni. Za kulturni program in prijetno razpoloženje so poskrbele pevke KD Harmonija pod vodstvom priljubljene zboro-vodkinje Mojce Intihar. Opazili smo, da se je število pevskih navdušenk od lani močno spremenilo. Seveda na bolje. Veseli smo, da se ohranja ljudsko izročilo in neguje kulturna dediščina, to je pričakovanje Miklavža in obdarovanje ter petje »Miklavževih« pesmi. Turistično društvo Ivančna Gorica je pripravilo nočni pohod z baklami, Miklavža s spremstvom, obdaritev in pogostitev vseh navzočih, majhnih otrok, pohodnikov in tudi tistih, ki so prišli z jeklenimi konjički. Prijazna gostitelja Sonja in Maks pa sta poskrbela, da nismo bili žejni in da nismo bili mokri. Oskrbnik nas je povabil v šotor, kjer smo kljub slabe- Vaščani podružnične cerkve v Velikih Češnjicah tudi letos pripravljamo ŽIVE JASLICE, i bodo uprizorjene v soboto, 7. januarja 2012, ob 18. uri, pri cerkvi svete Ane v Velikih Češnjicah Vabljeni tudi na KONCERT BOŽIČNIH PESMI, 14. januarja 2012, ob 18. uri, v cerkvi svete Ane v Velikih Češnjicah Nastopajo: Moški pevski zbor Prijatelji, Cerkveni pevski zbor Stična, Šentviški Slavčki z ansamblom Povratniki, ansambel Novi spomini mu vremenu lahko izpeljali kulturni program. Majhni otroci pa so veselo raziskovali oder in ostale zanimivosti v šotoru. Sklenili smo, da bo tako tudi naslednje leto, če le ne bo imela usoda drugačnih načrtov z nami. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali pri pripravi prazničnega vzdušja. Tudi dobronamerne kritike sprejmemo, čeprav smo bolj veseli pohval in novih predlogov. Ema Grünbacher, Turistično društvo Ivančna Gorica Miklavž v Temenici Letos je imel Miklavž zelo veliko dela, saj je bilo mnogo otrok pridnih. Malo z zamudo, a vseeno je prišel tudi v Temenico. Obiskal nas je v soboto, 10. decembra 2011, v tamkajšnjem kulturnem domu. Gotovo je bil presenečen nad povsem novo podobo dvorane. Prizadevni krajani so jo povsem obnovili in preuredili. Srečanje je bilo zelo prijetno. Učenci podružnične šole smo pripravili recitacijo in pesmi z rajanjem, primernimi za veseli december. Za nas je to najlepši mesec v letu, saj nas obiščejo kar trije dobri možje. Člani temeniškega kulturnega društva so pripravili zanimivo igro z naslovom Shujševalni salon, ob kateri smo se zelo zabavali. Končno je prišel Miklavž v spremstvu dveh angelčkov. Pozornost sta zbujala dva parkeljna, ki pa sta kmalu ugotovila, da nimata tu kaj iskati, saj so tu sami pridni otro- ci. Miklavž je z otroki poklepetal, ob pomoči angelčkov pa vsem otrokom razdelil darila. Mojca Kravcar Glavič Miklavž pri otrocih Želve Miklavž, ta prvi dobri decembrski mož, ki obišče vse pridne otroke, je v soboto, 10. decembra, ob šesti uri zvečer v Kulturnem domu v Ivančni Gorici obiskal tudi otroke, ki bodo vedno ostali otroci. Prišel je obdarit otroke, ki se vsak dan srečujejo v Varstveno-delovnem centru Želva, Podjetju za usposabljanje in zaposlovanje invalidov, d. o. o. Srečanje z otroki je organiziral Rdeči križ Ivančna Gorica s predsednico Renato Laznik. Z obiskom in nagovorom jih je počastil tudi župan občine Dušan Strnad, česar so bili otroci (ali pa morebiti bolj starši in drugi obiskovalci) še posebej veseli. Pripravili so program, v katerem je nastopil pevski zbor Studenček s harmonikarjem Janezom Pelkom z ljudskimi pesmimi. Otroci iz vrtca Pikapolonica so z vzgojiteljico odplesali dva živahna plesa, nato pa je pevec Stane Vidmar zapel najprej sam, potem pa je povabil na oder še otroke iz Želve. Skupaj so zapeli pesem Mama Marija in njihova pesem je vsem, ne le staršem, segla v srce. Marko je moral seveda peti še posebej, Jani pa je vsem veselo mahal z odra. Za največje presenečenje pa so poskrbeli otroci sami skupaj s svojo mentorico Suzano Drobnič, ta je namreč skupaj z njimi pripravila kar tri kratke igrice. V prvi so sodelovali vsi otroci. Sedli so v avtobus in se srečni peljali na izlet, kamor tudi v resnici gredo večkrat. Sledila sta še dva kratka prizora, v katerih so Stanko, Marko, Štefka, Nastja in Matej pokazali, da znajo nastopati in igrati, samo pripraviti jih je treba. To je Suzana Drobnič storila z vsem srcem in neskončno potrpežljivostjo. In končno - Miklavž. Prišel je skupaj z grdim, črnim parkljem, ki pa se ga je ustrašila samo Sara, a le za kratek čas, vsi drugi otroci pa so se pogumno odpravili k Miklavžu. Ta je prav vsakega poklical k sebi, ga nagovoril in obdaril. Otroci pa so, ko so sedli, pobrskali po svojih darilih in se jih veselili. Ob koncu so vsi skupaj s starši presrečni odšli domov. Otroci iz VDC Želva so vse leto pridni, predvsem pa iskreni in neposredni, in gotovo jih bo Miklavž obiskal tudi prihodnje leto. Kdo ve, kaj nam bodo s Suzano pripravili do takrat? Vesna Celarc Tradicionalno decembrsko srečanje KO RK Šentvid pri Stični Z zgornjo lepo mislijo smo prav na začetku adventnega pričakovanja v soboto, 26. novembra, v gostišču Jap pozdravili starejše krajane in člane KO RK Šentvid pri Stični. Udeležili so se ga tudi povabljeni gostje; predsednik OZRK Grosuplje Franc Horvat, predsednik sveta KS Šentvid pri Stični Stane Kuplenk ter podžupan občine Ivančna Gorica Tomaž Smole. Želja vseh nas prostovoljk je bila, da bi sobotno popoldne preživeli skupaj, da bi nas ogrela prijazna beseda, topel stisk roke in da bi domov odnesli lepa doživetja. Živimo in delamo v občini, ki naj bi bila prijazna starosti. Veseli me, da prav pri našem društvu zaživi slogan Veselimo se majhnih, drobnih reči, morda pa bomo nekoč spoznali, da so bile velike ^ medgeneracijskega sodelovanja. Že leta namreč sodelujemo z OŠ Ferda Vesela. Učenci krožka za pomoč starejšim so pod vodstvom mentorice Sabine pripravili voščilnice in prijazna darilca v obliki cveta. Lepo in domiselno. Kulturni program so poleg učencev popestrili naši stalni gostje, priznani Šentviški slavčki pod vodstvom Tanje Tomažič Kastelic. Prostovoljke skušamo pomagati družinam v stiskah in težavah. Letos smo poleg delitve hrane pomagale pri plačevanju položnic, prispevale smo za električno posteljo za invalidno deklico, na pomoč smo priskočili ob nenadnem žalostnem dogodku. Na dan samostojnosti in enotnosti, 26. decembra, bomo skupaj s Konje-rejskim društvom Radohova vas izvedle akcijo Drobtinica, zbrana sredstva pa darovale šoli za tople obroke otrok, ki so te pomoči potrebni. Miklavžev koncert V soboto, 10. decembra, je Krajevna organizacija Rdečega križa Ivančna Gorica skupaj s Pevci ljudskih pesmi Studenček KD Ivančna Gorica pripravila že četrti Miklavžev koncert. Z njim želimo predvsem varovancem VDC Želva popestriti praznični december in jih skromno obdariti. Letošnji koncert je bil po številu obiskovalcev rekorden, saj je bila dvorana nabito polna. Na vabilo Rdečega križa so se letos prijazno odzvali tudi župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad s soprogo, predsednik OZRK Grosuplje Franc Horvat in odbornice KORK Grosuplje, Metnaj in Dobrepolje. Koncert je povezovala Nuša Volkar. V pozdravnem govoru se je predsednica KORK Ivančna Gorica Renata Laznik zahvalila številnemu občinstvu za prihod na koncert. V kratkem nagovoru sta obiskovalce pozdravila tudi župan Dušan Strnad in predsednik OZRK Franc Horvat. V prvi točki sporeda so navdušili občinstvo naši najmlajši, otroci vrtca Pikapolonica iz Ivančne Gorice s svojima vzgojiteljicama. Nato so sledili že naši stari znanci Pevci ljudskih pesmi Studenček in po dvorani se je slišal glas harmonike in petje. Za posebno presenečenje so poskrbeli naši prijatelji iz VDC Želva in s svojo točko poželi aplavz v dvorani. Seveda ne smemo pozabiti na našega posebnega gosta Staneta Vidmarja, ki se je za nastop odpovedal svojemu honorarju. Med njegovim nastopom so marsikomu stopile solze v oči. Ta večer pa sta nas obiskala Miklavž in njegov pomočnik parkelj, ki je bil letos zelo priden, pomagal je Miklavžu deliti darila. Po koncertu je sledilo še krajše druženje in tako smo zaključili prijeten večer z mislijo v srcih, da smo našim prijateljem iz VDC Želva polepšali ta predpraznični decembrski večer. Naslednje leto se zopet srečamo. Stanka Pajk, KORK Ivančna Gorica Zahvala Krajevna organizacija Rdečega križa Ivančna Gorica se zahvaljuje vsem podjetjem in posameznikom, ki so se letos prijazno odzvali na našo prošnjo in pomagali pri obdarovanju starejših, bolnih, invalidnih in socialno ogroženih občanov ter varovancev VDC Želva: Občina Ivančna Gorica, Krajevna skupnost Ivančna Gorica, Akrapovič Malo Hudo,Trgovina Bella, Trgovina Zdenka, Dnevni bar Glorija, gospa Anica Bele, Škrjanče, Lamas Ivančna Gorica, Bomax Muljava, Mobi center Ivančna Gorica, Foto Travnik Ivančna Gorica, Krajevna organizacija Rdečega križa Grosuplje, gospod Tone Zupančič, Trebnje, zakonca Krošelj, zakonca Špringer, zakonca Radovanič, poslovodkinja TUŠ marketa Ivančna Gorica gospa Janja Žitnik ter blagovne znamke Milka-kraft in Intersnack. Zahvaljujemo se tudi vsem obiskovalcem Miklavževega koncerta za prostovoljne prispevke. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo tudi Tomažu Vidicu s kmetije pri Jurc za 1000 kg krompirja za KORK Ivančna Gorica in OZRK Grosuplje. Skrbno obračamo sredstva, odvisni pa smo tudi od Vaše pomoči, za katero se vam že v naprej zahvaljujemo. Obiskale bomo tudi naše krajane po domovih in tiste, ki se našega srečanja zaradi bolezni niso mogli udeležiti. Delo opravljamo z dobro voljo, plačano je z vašim zadovoljstvom ter z mislijo, da nas majhne, drobne sreče bogatijo in razveseljujejo. Ker aktivno sodelujemo tudi pri vsakoletni krvodajalski akciji, je bilo tokratno srečanje tudi priložnost za podelitev priznanj najbolj zvestim krvodajalcem. Letos so priznanje za največkrat darovano kri prejeli: Milan Markovič za 60-krat darovano kri, Branko Koščak za 50-krat darovano kri, Pavel Perme in Slavko Hribar za 45-krat darovano kri, Vera Hribar in Peter Šemrov za 35-krat darovano kri. Vsem jubilantom iskreno čestitamo. Majda Verbič Majhne, drobne sreče naj tudi vas vse bogatijo in razveseljujejo v božično-novoletnem času in v letu, ki prihaja. Zdravo leto 2012 vam želijo prostovoljke KORK Šentvid pri Stični. Srečanje naših zvestih krvodajalcev_ Kot vsako leto smo se krvodajalci RK Muljava tudi letos zbrali v gostilni Anto-nač. Prostovoljci, ki darujejo kri, si zaslužijo tudi priznanja. Zato smo podelili jubilejne priznanja tistim, ki so kri darovali: 5-krat: Janez Drobnič, Zdenka Sever, Darinka Stariha Vošinek, Tomaž Glavan 10-krat: Maja Koželj 15-krat: Robert Glavan, Irena Tekavec 20-krat: Anton Šinkovec, Iztok Škrjanec 25-krat: Branko Glavan, Anton Koželj, Aleš Strojan 30-krat: Anton Godec 45-krat: Jordan Matjaž Za prihajajoče praznike bo Božiček obdaril naše starejše krajane iz KS Muljava. Stanka Šinkovec, predsednica RK Muljava Ker v vsakem se letu nam vedno mudi, ustavite čas vsaj za praznične dni. Novo leto prinese naj Vam nasmeh in veselje in iskre v oči, naj sreča in zdravje Vam leto zlati. Želimo Vam lep božič in srečno novo leto 2012. Del dohodnine za leto 2011 lahko namenite tudi humanitarnim organizacijam Znova je pred vrati možnost, ko lahko državljani sami odločimo, komu bomo namenili del dohodnine. Davčni zavezanec lahko posameznemu upravičencu nameni 0,1 %, 0,2 %, 0,3 %, 0,4 % ali 0,5 % dohodnine, seštevek vseh pa ne more presegati 0,5 % dohodnine. Davčni zavezanec rezident lahko zahteva, da se do 0,5 % dohodnine, odmerjene po zakonu o dohodnini od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, nameni za financiranje splošno-koristnih namenov. Za splošno-koristne namene se štejejo tudi humanitarni nameni, saj je njihova dejavnost v javnem interesu in je dobrodelna. Vabimo Vas, da namenite svoj del dohodnine Območnemu združenju Rdečega križa Grosuplje, Taborska 6, 1290 Grosuplje, z davčno številko: 65838785. Zahtevo za namenitev dela dohodnine za donacije lahko izpolnite na davčnem uradu ali na sedežu OZRK Grosuplje. Hvala, ker ste dobrodelni! Franc Horvat, predsednik OZRK Grosuplje Karitas v Stični_ Pozni jesenski dnevi so lahko sila turobni, vendar je bila prva adventna nedelja za sodelavce stiške Karitas zelo vesela in praznična. Sodelavci in drugi krajani smo s slavnostno mašo obeležili dvajsetletnico delovanja. Danes, ko svet preživlja težke čase, je zaradi gospodarske krize vse več brezposelnosti. Ljudje, ki so navajeni poskrbeti zase in za svojo družino, se le s težkim srcem odpravijo do vrat dobrodelnih organizacij. Nočejo se pokazati v svoji šibkosti in pomoči potrebnih. Sodelavci Karitasa delo opravljamo s srcem, zato mnogokrat sami zaznamo stisko bližnjega. Poleg hrane in oblačil, ki jih razdeljujemo, nam veliko pomenijo medsebojni odnosi in skrb za nemočne in šibke starejše krajane. Sodelavke jim ob različnih priložnostih v župnijskem domu pripravimo srečanja, na katerih jih pogostimo. Obiskujemo pa jih tudi na domu in jim s tem vsakdanji dan malo popestrimo. Ob osebnih okroglih jubilejih, velikonočnih praznikih in v božičnem času jim pripravimo skromno, a z mnogo ljubezni izdelano darilo z voščilom. Draga bralka in dragi bralec, prisluhni sočloveku v stiski, prisluhni nememu klicu pomoči potrebnih! Po svojih močeh, z ljubeznijo prispevaj zrno, ki bo rodilo radost in veselje vseh nemočnih. Blagoslovljen božič, srečno v letu 2011 želimo vsem dobrotnikom, prostovoljcem in vsem dobrim ljudem. Irena Brodnjak, Karitas Stična 20 let ivanjške Karitas V soboto, 26. novembra 2011, smo v župnijski cerkvi svetega Jožefa v Ivančni Gorici pripravili dobrodelni koncert ob 20-letnici župnijske Karitas. Z motom večera Srce, ki vidi, smo se vključili v vseslovensko akcijo Karitas. Uro in pol trajajoči dogodek se je začel s prižigom prve adventne sveče in z nagovorom gospoda župnika Jurija Zadnika, sledil pa je bogat glasbeni program. Od domačih pevcev so sodelovali mešani pevski zbor, otroški pevski zbor, dekliški pevski zbor Nimfe, ljudski pevci ter solist Matej Vovk. Že tako prijetno vzdušje pa so popestrili še gostje: Šentjurski fantje, Zborallica, predstavnika Gross upov (Maja Drčar in Jošt Lampret), v modernejših ritmih pa nam je zapela svoji dve pesmi tudi Nina Pušlar. Bogat pevski repertoar so popestrile razne misli o dobroti in recitacije. Članica Karitasa Ema nam je na kratko predstavila delo župnijske Karitas, ki je bila ustanovljena 18. septembra 1991 na pobudo zavednih faranov ter takratnega župnika mgsr. Jožefa Kastelica. Člani Karitasa že od vsega začetka delajo z veliko vnemo in požrtvovalnostjo. Prve izkušnje so si nabirali z obiskovanjem bolnih, ostarelih in invalidov, kar z veseljem počnejo še danes. Sodelavci Karitasa že 20 let skrbijo za posameznike in družine v stiskah: • plačilo položnic, • dostava hrane iz lastnih ali evropskih rezerv, • obisk starejših in bolnih ob osebnih in skupnih praznikih, • priprava vsakoletnega srečanja bolnih in starejših, • omogočanje aktivnih počitnic otrokom s šibkim socialnim statusom, • pomoč pri nakupu šolskih potrebščin, • organizacija in izdelovanje venčkov in voščilnic za pomoč blagajni ŽK in • priložnostne akcije. Že od vsega začetka pa jih vodita ljubezen do bližnjega in čut za solidarnost. Koncert se je zaključil z lepo adven-tno pesmijo Je angel Gospodov, po njej pa so članice Karitasa v preddverju cerkve prodajale adventne venčke in delile pecivo. Denar, ki se je nabral od prodaje venčkov in prostovoljnih prispevkov, je namenjen družinam v stiski. Vsem darovalcem Bog povrni! Primož Meglič Foto: Studio Markelj O raznih jubilejih župnije Ivančna Gorica je izšla publikacija, ki na kratko predstavlja našo župnijo od prvih začetkov in vse do danes. Več slik s koncerta in ostale informacije o naši župniji pa si lahko ogledate na župnijski spletni strani (http://www.zupnija-ivancnago-rica.si/). Dobrodelni koncert Karitas Šentvid Župnijska Karitas Šentvid je pripravila v soboto, 12. novembra, tradicionalni dobrodelni koncert Odpri srce in oči. Prostovoljna sredstva, ki so jih darovali obiskovalci pa so bila namenjena potrebam karitas, ki z zbranimi sredstvi izvaja različne aktivnosti, zlasti pa nudi pomoč tistim, ki jo potrebujejo. V programu so se predstavili vsi cerkveni pevski zbori, zbor upokojencev Sončni žarek, dobski pritrkovalci Jaka, David in Matej, citrarka Eva ter tudi povezovalci programa, Urša, Žiga in Erik. Posebna gostja je bila Tina Ka-dunc Tiana. Srca so nam ogrela globoko občutena sporočila pesnika Toneta Pavčka, koncert pa so spremljale fotografije, posnete na misijonu v Angoli med obiskom naše laične misijo-narke Tine Zajec. Posebno veseli smo bili besed pokrovitelja koncerta - upokojenega nadškofa Alojzija Urana, ki je tudi zapel skupaj s člani ŽK in vsemi nastopajočimi. Tatjana Škrabec Veseli december Dnevi so vse krajši, narava se pripravlja na zimski počitek. Pred nami je ostalo le še nekaj dni najbolj radostnega meseca v letu. Mesec gruden, zadnji mesec v letu, počasi odhaja. Odhajajo pa tudi trije dobri možje, ki razveseljujejo pridne otroke s svojimi darili. Prvi, sveti Miklavž, je svoj zemeljski obhod opravil v noči med 5. in 6. decembrom. V spremstvu je imel parklje ali hudiče, ki so nadaljevanje pradavne navade zimskega šemljenja. Parklji simbolizirajo predkrščanske duše rajnih in razna demonska bitja, Miklavž pa naj bi se jim pridružil šele v 12. stoletju. O svetem Miklavžu, zavetniku mornarjev, čolnarjev in brodarjev, kroži legenda, da je trem siromakovim hčeram vrgel za doto tri kepe zlata. Danes Miklavž nič več ne prinaša v nastavljene sklede jabolk, fig, rožičev in drugih drobnih sladkosti. Drugi, ki v noči iz 24. na 25. december obdaruje pridne otroke, je Božiček. Božiček je novodobna mitološka oseba in prihaja iz Amerike. Lik, kakršnega poznamo, je ustvaril risar kot reklamno maskoto za Coca colo. Njegovo domovanje je v Skandinaviji, kamor se steka tudi pošta iz vsega sveta, ki je naslovljena nanj. Vozi se na saneh, v katere so vpreženi severni jeleni, z jelenčkom Rudolfom na čelu. Oblečen je v škratovska oblačila rdeče barve, ki so obrobljena z belim krznom. Podoba Božička se je dodobra prijela tudi pri nas. Po drugi svetovni vojni je k nam ob novoletni jelki prišel tudi dedek Mraz. Ruski videz se je poslovenil. Oblekli so ga v slovenska oblačila, krznen plašč z izvezenimi slovenskimi motivi in obvezno polhovko na glavi. Napisali so mu tudi nekaj otroških pesmi. Dedek Mraz je imel v času socializma tudi velike povorke in rajanja po raznih mestih. Sedaj so sprevodi dedka Mraza postali bolj skromni. Vse te tri može povezuje skupna želja - razveseljevati z darili majhne in velike otroke. Nas odrasle naj obdarijo z izgubljenimi, pozabljenimi vrednotami, ki nam bodo prinesla domačnost in lepo prihodnost. Irena Brodnjak KS Šentvid pri Stični v letu 2011 Članice in člani KS Šentvid pri Stični smo si že v začetku letošnjega leta zadali kar nekaj ciljev. Veliko večino nam jih je uspelo doseči, nekaj ne povsem do konca, izvedli pa smo tudi nekaj aktivnosti, ki jih nismo načrtovali. Tudi letos smo imeli kar nekaj »težav« s pluženjem in posipanjem cest v naši krajevni skupnosti, vendar smo jih uspešno obvladali. Za letošnjo zimo smo še bolje pripravljeni, saj že od poletja usklajujemo, preverjamo in urejamo vse potrebno, da bo čiščenje in posipanje cest potekalo brez težav. V minulem letu smo uredili tudi nekaj cest, nasuli bankine, asfaltirali, razširili ^ Končno je zasvetila tudi javna razsvetljava v Radohovi vasi ter Petrušnji vasi. Spomladi smo kot že nekaj let doslej organizirali čistilno akcijo, ki se je je udeležilo kar lepo število krajanov in krajank oz. članov in članic društev, ki delujejo na območju naše krajevne skupnosti. Končno smo dočakali gradnjo novega poslovilnega objekta. Že pred začetkom gradnje smo uredili novo parkirišče nad pokopališčem, na katerega smo se že lepo privadili. Na pokopališču bo potrebno pripraviti nove terase za pokopavanje. Počasi urejamo tudi center Šentvida, v tem prazničnem času ga že krasijo jaslice, novoletna jelka in tudi novoletna razsvetljava, ki jo počasi, a vztrajno dopolnjujemo in olepšujemo. V preteklem mesecu smo nekateri člani Sveta KS Šentvid in člani kulturnih društev, ki »domujemo« v našem kulturnem domu, ter krajani, ki jim ni vseeno za naše skupno imetje, stopili skupaj in obnovili streho na kulturnem domu. Videlo se je, da Šentvidčani še vedno lahko stopimo skupaj in naredimo nekaj za naš kraj, za skupnost in za rodove za nami. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri izvedbi tega projekta. Naj nam bo to dober zgled in spodbuda, da nam bo skupaj še marsikaj lahko uspelo. Vsako leto v decembru pa naše otroke obišče in obdari tudi eden izmed dobrih mož. Vedno je v darilih ne- kaj sladkega, uporabnega in lepega. Lansko leto so bila med darili tudi kresničke za pešce, ki pa se žal premalo uporabljajo. Zato prosimo vse pešce, da v teh zimskih večerih, ko se odpravite na sprehode, oblečete svetlejša oblačila in uporabljate kresničke, ker ste tako bolj vidni in vas vozniki prej in lažje opazijo. Na koncu pa naj vas, spoštovani kra-janke in krajani, spomnimo tudi na naše uradne ure, ki so vsak prvi ponedeljek v mesecu od 17.30 ure do 19.00 ure. Vedno ste dobrodošli s svojimi vprašanji, predlogi, pohvalami ali kritiko. Svet krajevne skupnosti Šentvid pri Stični želi vsem krajankam in krajanom blagoslovljene božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 2012. Matjaž Kastelic, KS Šentvid pri Stični Tudi letos smo se spomnili žrtev prometnih nesreč_ 20. november je svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč in zadnja leta na ta dan v Sloveniji simbolično prižigamo sveče v spomin na žrtve prometnih nesreč. Tudi v Združenju šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica smo letos na ta dan z gesto pokazali sočutje s svojci žrtev. Žal je vedno nekaj takšnih žrtev tudi na naših cestah. Tokrat s kroglo za bowling Prvo soboto v decembru je v trebanjskem bowling centru Galaksija potekal prvi turnir v bowlingu za pokal Zveze ZŠAM Slovenije. Turnir, ki ga je pripravilo ZŠAM Trebnje v sodelovanju z ZZŠAM Slovenije, je pritegnil kar lepo število ekip, med njimi pa je bila tudi ekipa ZŠAM Ivančna Gorica, ki je na turnirju sodelovala v kategoriji ekip do 40 let. Resnici na ljubo trije člani ZŠAM Ivančna Gorica, Tomaž Kastelic, Matjaž Kastelic in Matej Šteh nimamo prav veliko kilometrov na bowling stezah, pa vendar nam je na veliko veselje naših spremljevalcev s predsednikom Bivicem na čelu uspelo podirati keglje bolje od vseh ostalih ekip v kategoriji. Prijetno sobotno dopoldne je tako minilo v sproščenem druženju, kar je bil tudi osnovni namen organizatorjev, ki želijo tudi s takšnimi špor-tno-rekreativnimi aktivnostmi krepiti delovanje združenj širom po Sloveniji. Ob tej priložnosti se udeleženci turnirja zahvaljujemo tudi podjetju Peskokop Podsmreka, ki nam je priskrbel majice za nastopanje. (mš) % > Skupaj s predstavniki Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ivančna Gorica, predstavniki Gasilske zveze Ivančna Gorica in vodjo policijskega okoliša Ivančna Gorica Damjanom Mišigojem smo s prižganimi svečami vse od šoferskega doma na Sokolski ulici do krožišča pri Mer-catorju izkazovali, kako pomembno je pravilno obnašanje na cesti, da se ne zgodi tisto najhujše. Tudi letos pa se nam je pridružil župan Dušan Str-nad s soprogo. Naše združenje se tudi sicer zadnja leta trudi zmanjšati število mrtvih in težko poškodovanih na cestah v naši občini. Naše naloge so zlasti povezane z izvajanjem raznih preventivnih akcij in vsakoletnim varstvom na cestah v času prvih šolskih dni. Prepričani smo, če nam je v vseh teh letih uspelo preprečiti vsaj eno težko nesrečo, da je s tem poplačano vse delo, ki ga prostovoljno opravljajo naši člani. Upajmo, da tudi s takšnimi gestami, kot je prižiganje sveč v spomin na žrtve prometnih nesreč koga prepričamo, da je treba sesti za volan brez vpliva alkohola ali drugih snovi in da je le vožnja s prilagojeno hitrostjo. Franci Bivic Člani in članice ZŠAM Ivančna Gorica želimo vsem udeležencem v prometu, občankam in občanom lepe in doživete praznike ter veliko varnih korakov in kilometrov v prihajajočem letu 2012. Obnovljena streha kulturnega doma v Šentvidu_ Proti koncu novembra je v Šentvidu stekla delovna akcija, ki smo se udeležili skupaj s predstavniki Krajevne skupnosti člani kulturnih društev, ki delujemo pod streho kulturnega doma. Že dalj časa so namreč potekali pogovori o nujnosti zamenjave dotrajane kritine na strehi kulturnega doma in naposled se je le našla volja in predvsem tudi potrebna sredstva, da so se izvedla nujna dela. Krajevna skupnost Šentvid je kot lastnica doma zagotovila s pomočjo občine Ivančna Gorica potrebna sredstva za nabavo materiala in delno poplačila dela. Večino del smo prostovoljno opravili člani že omenjenih društev; KD Šentviški Slavčki, KD Vidovo in KD likovnikov Ferda Vesela. Veseli pa nas, da so se nam prostovoljno pridružili tudi nekateri krajani. Vsa dela so potekala pod vodstvom mojstra Davida Kutnarja in njegove ekipe. V treh dneh od 24. do 26. novembra je bila odstranjena stara kritina, zamenjale so se letve in oboji, streha je bila na novo prekrita, uredil pa se je tudi nadstrešek nad prizidkom. Ob tej priložnosti se člani kulturnih društev zahvaljujemo Krajevni skupnosti in vsem, ki ste se odzvali našemu vabilu oz. se prostovoljno pridružili akciji, posebej tudi OŠ Ferda Vesela Šentvid in Pletilstvu Saša za pripravljene malice, Transportu Kovačič in Topp za nudene prevoze ter številnim pridnim članicam, ki so poskrbele za okrepčilo. Izkazalo se je, da smo združeni močnejši, in da se še najdejo ljudje, ki so pripravljeni stopiti skupaj za skupno dobro. Matej Šteh Najdete nas na naslednjih lokacijah: Trgovski center BOMAX, Sokolska ulica 5, Ivančna Gorica Trgovski center BOMAX Muljava 22a STORITVE: • kemično čiščenje vseh vrst oblačil • mokro čiščenje volnenih vrhnjih oblačil (wet-cleaning) • čiščenje in nega usnja in krzna • pranje perila • pranje vseh vrst zaves (lamelne zavese) • preproge • oblazinjeno pohištvo • manjša šiviljska popravila www.cistilnica-litija.si 01/89 85 223 Vse storitve vam opravimo pod enakimi pogoji kot v matični poslovalnici v Litiji. Kemična čistilnica expres, Brodar Matjaž s. p., Trg na stavbah 7a, 1270 Litija Elektronski naslov: matjaz.brodar@telemach.net, www.cistilnica-litija.si Tel.: (01) 898 52 23, GSM: 041 480814, 041 480815 Vsem občankam in občanom želimo vesel božič in srečno novo leto 2012! Moja dežela - lepa in gostoljubna v Višnji Gori V soboto, 3. decembra 2011, je v telovadnici VIZ Višnja Gora potekala tradicionalna podelitev priznanj in pohval v okviru akcije Moja dežela - lepa in gostoljubna, ki poteka pod okriljem Turistične zveze Slovenije po vsej Sloveniji. Letošnja prireditev v Višnji Gori je bila že 14. po vrsti in tudi tokrat sta združili moči TD Višnja Gora in TD Polževo. Predsednika obeh, Jurij Groznik in Miloš Šušteršič, pa sta se zelo potrudila, da je uspela v celoti. Naši gostje so bili tokrat Belokranjci iz KUD Otona Župančiča Vinica, prišlo jih je kar za cel avtobus. Oblečeni v narodne noše so nam tekom celega večera zapeli in zaplesali belokranjske pesmi ter plese s spremljavo tipičnih belokranjskih glasbil. Prireditev, na katero je prišlo veliko obiskovalcev, je vodila Janja Ambrožič. Najmlajši iz višnjegorskega vrtca Polžek z vzgojiteljicama so nas uvodoma lepo presenetili - zapeli, zaplesali in zaigrali so tako lepo, da so poželi bučen aplavz. Predsednik TD Polževo je vsakemu od njih podaril obesek v obliki polžka, predsednik TD Višnja Gora pa je vodji vrtca Jožici Potočnik predal zvonček. Najprej sta priznanja podelila predsednik TD Višnja Gora in predsednik tamkajšnje ocenjevalne komisije Andrej Zupančič. Komisija je čez leto večkrat obkrožila mesto in vasi ter pri končni odločitvi upoštevala, kako zelo se lastniki objektov trudijo za urejenost svojih zgradb in njihove okolice, pa tudi, kako njihova de- Rezka in Ivan Jamnik, Marija in Jože Brodnik, Sonja in Mirsad Britvarevič ter Jože Virant za dolgoletno skrb za podružnično cerkvico sv. Magdalene v Kriški vasi in njeno okolico, pa tudi za redno zvonjenje ob raznih svečanih in žalnih priložnostih ter za vse dobro, kar je naredil za Kriško vas. Jože je vedno znal prisluhniti tudi potrebam TD Polževo, ki mu ob njegovem jubileju, novembra je namreč praznoval 80-letnico, iskreno čestita in mu želi trdnega zdravja in še veliko moči. Za obilnost različnih pridelkov je pohvalo prejel Pavel Sotirov, priznanje pa je dobil tudi Miloš Šušteršič, dolgoletni predsednik TD Polževo, ki je gonilna sila tega turističnega društva. Bil je zelo presenečen nad to odločitvijo komisije, saj za to ni vedel. Vsi pohvaljeni so dobili lične plakete, opremljene s fotografijami, ki jih je pripravila Lija Šušteršič, vsak nagrajenec pa še kovinskega polžka na podstavku in nageljček. Prireditev so z vzpodbudnimi besedami olepšala tudi župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad in predsednik KS Višnja Gora Luka Šeme, predsednik Občinske turistične zveze Ivančna Gorica Pavel Groznik pa je kot vedno imel zanimiv govor. Predstavil je tudi štiri krajanke Višnje Gore, ki so se rodile in mladost preživele v Beli krajini, potem pa jih je pot prinesla v naše kraje: Marijo Novljan, Marijo Habjan, Marijo Pilko in Martino Kralj, ki je lepo po belokranjsko povedala staro zgodbico. Na koncu so nas Belokranjci pogostili še s pogačami, ki so jih prinesli s seboj, vinarja Ivo Kajin iz Lokvice in Slavko Blatnik iz Zagradca pa sta priredila pokušino dobrih belih in rdečih vin. Večer pod pokroviteljstvom TZS in OTZ je kar prehitro minil. Z željo, da se naslednje leto spet srečamo na taki prireditvi, smo se poslovili in odšli z lepimi mislimi vsak na svoj dom. Nejka Miklič in Janja Ambrožič javnost vpliva na utrip podeželja ter razvoj kraja. Letos so priznanja za lepo in urejeno hišo z okolico prejeli: Nataša in Andrej Slapničar iz Starega trga, Polona in Dejan Planko s Ceste Dolenjskega odreda, Barbara in Jože Prijatelj s Spodnjega Brezovega, Marjana in Slavko Vrhovec ter Vida Vrhovec s Kamnega Brda in Helena ter Robert Kuhar z Vrha. Priznanje za ohranjanje kmečke tradicije sta dobila Olga in Janez Jančar iz Zgornje Drage, priznanje za najlepši poslovni objet je pripadlo Kozmetičnemu salonu HM Helena Miranda, Turistična kmetija Čož iz Leskovca pa je dobila priznanje za celovito turistično ponudbo. Poleg priznanj so nagrajenci dobili še nove spominke TD - vedute Višnje Gore in nageljne. Predsednica komisije TD Polževo Ivica Zupančič je povedala, kako je komisija preko celega leta spremljala dogajanje na Kriško-Polževski planoti. Imeli so težko delo, saj je vsa planota lepo urejena, zato bi si pohvalo zaslužil vsak posameznik. Komisija je menila, da bi morali vsako leto dati poudarek urejanju širše okolice. Tako je letošje leto potekala akcija postavitve novih, delno tudi obnovljenih smernih kozolčkov z lesenimi tablami ledinskih imen, svetlečih tabel s hišnimi številkami in cvetličnimi koriti. Obnovili in postavili so tudi klopi vzdolž ceste na Polževo, kot tudi dve klopi v zaselku Škrjanka in Staje. Pri tej akciji so izjemno pomagali člani TD, ki so prejeli posebne pohvale: Tone Hozjan, Janez Bolta, Dušan Nose in Ivo Stojčevski. Izbrani in pohvaljeni pa so bili krajani z najlepše urejenimi domačijami, vikendi ter njihovimi okolicami. Priznanja so dobili: Nada in Jože Jeršin, Ivanka in Ferdo Dolinar, Mojca in Tone Habjan. Pohvale pa so prejeli: Martinovanje na Polževem Turistično društvo Polževo je tudi letos povabilo svoje člane na veselo martinovanje. Na Martinov petek, 11. 11. 2011, smo se v večernem času zbrali na Polževem. Letošnje praznovanje je bilo že tretje po vrsti in je tako postalo tradicionalno. Udeležili so se ga predstavniki turističnih društev iz Višnje Gore, Ivančne Gorice, Zagradca in Stične, obiskal pa nas je tudi predsednik Občinske turistične zveze Ivančna Gorica Pavel Groznik. Pred slavnostno večerjo je višnjegorski župnik gospod Boštjan opravil pomembno in odgovorno delo - krst mošta. Preizkušali smo dobro kapljico iz domačih logov, pridelek gospoda Slavka Blatnika, in mlado vino, ki so ga prinesli člani razvojnega društva Gmajnca s Križa pri Tomaju. Ugotovili smo, da je pridelek zelo dober, pravzaprav eden izmed najboljših v zadnjih letih. Po prijetnem druženju smo se v poznih večernih urah poslovili. Martin Flamaceta, podpredsednik TD Polževo Naj medi! V mesecu oktobru, ko smo čebelarji svoje čebelje družine večinoma že pripravili k zimskemu počitku, nas je prelep sončen dan zvabil na prvi čebelarski izlet in posvet k prekmurskim čebelarjem. Pot nas je v spremstvu harmonike vodila vse do Goričkega. Tam smo obiskali in spoznali predstavnike ČD Rogašovci, ki jih nekateri že poznajo in z njimi aktivno in uspešno sodelujejo. Izvedeli smo nekaj o njihovem čebelarstvu, poizvedeli o možnostih paše na njihovem koncu ter se dobro podprli s prekmurskimi dobrotami in njihovo kapljico. Ogledali smo si tudi znamenitosti Goričkega; ogledali smo si čebelarsko-turistično kmetijo Čebelji gradič. Gospodar nam je pokazal in razložil pomen njegovega čebelarjenja, ki ga uporablja predvsem v namene apiterapije, seveda pa tudi tu nismo ostali ne lačni ne žejni. Obiskali smo tudi kmetijo, kjer nekateri naši čebelarji vsako leto »pasejo« čebele na akacijevi paši. Druženje s člani ČD Rogaševci je bilo prijetno, stkale so se nove prijateljske vezi in nove možnosti sodelovanja v prihodnje. Za konec smo prihranili še naše pozno kosilo, ob katerem nas je čakalo tudi presenečenje. Pričakali so nas ljudski godci, ki so nam pripravili zanimiv program s petjem in plesom. Pozno kosilo se je prevesilo kar v pozno večerjo, saj smo z njimi zapeli in zaplesali tudi mi. Čeprav prekmurski čebelarji govorijo drugačno narečje kot mi, imajo enak pozdrav: »Naj medi!« Sonja Ceglar, ČD Stična ♦ ♦ 'V ♦ Priznanje našim čebelarjem_ v soboto, 19. II. 201 I, je v Semiču potekala podelitev priznanj v okviru 13. mednarodnega ocenjevanja medu. Sodelovali so tudi čebelarji iz naše občine, najbolje pa sta se s svojimi izdelki odrezala Anton in Sonja Ceglar iz Mekinj nad Stično, sicer člana ČD Stična. Prejela sta dve zlati in dve srebrni priznanji, njun kostanjev med pa je bil proglašen za prvaka med vsemi te vrste na razstavi. Pa naj še kdo reče, da ivanški med ni kvaliteten! Matej Šteh Posvet članic Gasilske zveze Slovenije Predavanje o Gasilska zveza Republike Slovenije je 25. in 26. 11. letos v Termah Zreče pod vodstvom Marinke Cempre pripravila srečanje svojih članic. Aktualne teme, pobude in vprašanja smo reševale s pomočjo strokovnjakov. Srečale smo se v večnamenski dvorani hotela Dobrava z željo, da bomo uspešne ambasadorke vsega povedanega, hkrati pa vzpodbuje-valke aktivnega dela na vseh ravneh gasilskega življenja. Posveta se je udeležilo I3I članic iz vse Slovenije. Program predavanj: • Lik in pomen nočnega čuvaja -zgodovina • Medgeneracijsko sodelovanje • Vrednote in zdrav razum v današnjem času, zakaj se premalo spo- štujemo? Spoštovanje je namreč predpostavka zaupanja, le-ta pa pogoj obstoja in razvoja družbe. • Redovne vaje (praktični prikaz izvedbe vaje pri PGD Zreče) • Administrativna pomoč pri vodenju intervencij • Aktivnosti: organizacijsko in strokovno področje. Seznanjene smo bile o novih navodilih in pravilih nošenja svečanih uniform. Osnovni deli svečane uniforme so klobuček, jakna, krilo, bluza s kratkimi ali dolgimi rokavi, kravata, čevlji črne barve, torbica v postroju ni do- voljena. Vsi deli uniforme morajo biti opremljeni z znakom kakovosti GZS, ki ga proizvajalci pridobijo na podlagi vzorca in sklenjene pogodbe z GZS. Predavanja so bila zelo izčrpna in so dopolnila naše znanje, ki bo pripomoglo, da bomo še uspešneje delovale v domači Gasilski zvezi Ivančna Gorica. Udeleženki se zahvaljujeva Lojzetu Ljubiču za odobritev udeležbe na posvetu. Milka Kek in Helena Žnidaršič Podatki programa so povzeti iz gradiva Srečanje članic GZS (Zreče, 25. in 26. 11. 2011) Levstikov pohod 2011 pomembnosti krepitve ♦ -v ♦ ■ ♦ I misic medeničnega dna Že nekaj let fizioterapevtka Vida Sinjur iz Šentvida pri Stični organizira vadbo za krepitev mišic medeničnega dna in stabilizacijo trupa. Zanimanje za tovrstno vadbo je veliko, zato so njene skupine dobro obiskane. Da bi se ženske še bolj zavedale, kako pomembno je, da krepimo mišice medeničnega dna in se s tem izognemo težavam, kot je npr. nekontrolirano uhajanje urina, je v petek, 9. I2. 20II, v Gasilskem domu Šentvid pri Stični organizirala zelo zanimivo in poučno predavanje na to temo. V goste je povabila strokovnjakinji mag. Darijo Šcepanovic, višjo predavateljico na Visoki šoli za zdravstvo in Lidijo Žgur, višjo fizioterapevtko, obe z bogatimi izkušnjami, pridobljenimi v večletni klinični praksi funkcionalnosti medeničnega dna. Strokovnemu predavanju je sledil kulturni del z nastopom citrarke Eve Medved, plesalcev akrobatskega rokenrola Eve Vidic in Davida Noseta ter harmonikarice Mateje Glavič, temu pa še družabni del s pogostitvijo. Vidi se zahvaljujemo za izredno poučen in zabaven večer ter ji želimo lepe božične in novoletne praznike. Dragica Urbas Spet je prišla jesen in z njo tradicionalni Levstikov pohod od Litije do Čateža, ki se ga veterani vojne za Slovenijo iz Grosupljega udeležimo vsako leto. Tudi letos smo bili zraven, bilo nas je I5, kot vedno pa nas je organiziral naš član Stane Žvegla, marljivi organizator pohodništva v našem društvu. Iz mrzlega in meglenega jutra v soboto, I2. novembra, se je naredil prelep dan. Iz Litije smo se odpravili na 22 kilometrov dolgo pot. Pot nas je vodila skozi prelepe vasi po slikovitih dolenjskih gričih, uživali smo v čudovitem razgledu, razpoloženje je bilo enkratno. Med potjo smo opazili, da so se organizatorji letos še posebej potrudili. Pot so opremili s tablami z besedili Levstikove pripovedi, postavili pa so tudi označbe o prehojenih kilometrih. Prijazni in gostoljubni domačini so nam ob poti ponujali razne dobrote, tako da je bil pohod res prijeten in zabaven. Letošnji pohod pa ni bil samo eden od pohodov, bil je že 25. po vrsti, tako da je praznoval srebrni jubilej. Tudi udeležba je bila rekordna, zbralo se nas je 25 tisoč. Malo pred I3. uro smo prispeli na Čatež, prijetno utrujeni in zadovoljni. Točno ob I3. uri se je pričela sklepna prireditev Razhodnja, ki pa je bila letos tudi zaradi osrednjega govornika Toneta Partljiča bolj domača. Njegov govor je bil poživljajoč, dobre volje ni bilo videti konca, saj smo Slovenci narod pohodnikov. Počasi smo se odpravili proti avtobusom, ki so pohodnike vozili v Litijo in Šmartno. Organizatorjem moramo izreči priznanje, da so vso množico pohodnikov hitro in brez zapletov prepeljali na izhodišče poti. Bilo je lepo, dan je minil, kot bi mignil. Obljubili smo si, da se bomo pohoda udeležili tudi naslednje leto. Jelka Janežič OZVVS Grosuplje Zahvala Najlepše se zahvaljujemo vsem sosedom, sovaščanom, ki so nam stali ob strani v najtežjih trenutkih ob požaru naše hiše. Prav posebna zahvala zidarskemu mojstru Edotu, Gregorju, Jožetu in seveda naši dobri sosedi Mimici, ki nas je vzela pod streho. Zahvala prav tako vsem gasilcem in Obrtni zbornici Grosuplje. Vsem želimo srečno novo leto. Vidmar Jože z družino Praznična delavnica na Lučarjevem Kalu_ V soboto, I0. decembra, je bilo v domu Turističnega društva Grča začutiti prihajajoče praznike. Letos je namreč prvič potekala božično-novoletna ustvarjalna delavnica. V prijetnem razpoloženju, ob toplem čaju, dišečih piškotih in prijetnem klepetu so pod spretnimi rokami otrok in odraslih nastajale praznične voščilnice, različni okraski in namizni venčki. Ob koncu smo se vsi prisotni strinjali, da se prihodnje leto spet srečamo in si polepšamo dneve veselega pričakovanja. Branka Kastelic Projekt ZenskA od Z-A zaključen 20. novembra 2011 smo v Športni dvorani Ig na zaključni prireditvi predstavili skupni projekt LAS-a Sožitje med mestom in podeželjem. Gre za projekt, ki ga sofinancira Evropska zveza v okviru programa Leader, ki je zajemal vseh pet občin, ki so v tem LAS-u združene: Grosuplje, Ivančno Gorico, MO Ljubljana, Škofljico in Ig. Program Leader predstavlja inova-tiven pristop v sklopu politike razvoja podeželja EU. Naj spomnim, da več kot polovica prebivalstva EU živi na podeželju, to pa zajema kar 90 odstotkov celotnega ozemlja EU. Dosedanje izkušnje so pokazale, da lahko program Leader resnično spremeni vsakodnevno življenje ljudi na podeželju. Leader namreč spodbuja podeželska območja, da poiščejo nove načine, kako bi postala ali ostala konkurenčna, kako bi najbolje izrabila svoje naravne danosti in prednosti ter odgovorila na izzive, s katerimi se morda ljudje na podeželju srečujejo, npr. staranje prebivalstva, nizka raven zagotavljanja storitev ali pomanjkanje možnosti zaposlovanja. Program Leader omogoča kar najboljši izkoristek naravnih in kulturnih virov, a v ospredje vedno postavlja človeka, ki je najpomembnejši akter na podeželju. V desetih delavnicah, ki so potekale skozi leto, smo tokrat z ženami preverjale danosti, želje, potrebe v vseh petih občinah in prišle do zanimivih idej. Iskale smo možnosti za njihovo uresničitev in z veseljem ugotovile, da so vse ideje dovolj jasne, realne, da so namenjene širši skupnosti in bi za vsako občino pomenile pridobitev, izboljšanje nekega stanja ali pa dale možnost za trdnejšo vez med njenimi prebivalci, omogočale ohranjanje naše dediščine in prenos znanja na vse, predvsem pa omogočajo vez med različnimi generacijami. Ideje, ki so se izkazale kot najbolj realne, tudi potrebne za realizacijo v bližnji prihodnosti, so tako zelo različne, da se med seboj dopolnjujejo in zato po- nujajo možnost medsebojnega sodelovanja, tudi povezovanja posameznih skupin ljudi, posledično seveda tudi občin. Iskale smo na področjih podjetništva, glasbe in drugih umetnosti, športa, kulinarike. Ideje, ki so se pokazale kot možni projekti v bližnji prihodnosti, se med temi področji prepletajo in prav vsak od njih se na nek način dotika teh petih področij in ponuja celo več. Specifika skupine v Ivančni Gorici je bila v tem, da skoraj ni več področja, kjer bi se dalo še kaj novega razviti. Pokazalo se je, da sicer nekaj idej še obstaja, vendar pa udeleženke, ki so aktivne na zelo različnih področjih, potrebujejo nekoga, ki bo povezoval vso ponudbo in oblikoval nove produkte. Pokazalo se je, da bi bilo potrebno okrepiti medsebojno sodelovanje med posameznimi ponudniki. Splošno mnenje je bilo, da bi lahko bil povezovalni člen med ponudniki - v tem primeru predvsem društvi - TIC, ki bi oblikoval povezovalne programe in produkte in vključeval vse ponudnike z njihovo ponudbo. Poudarek pri delu skupin žensk je bil na povezovanju obstoječih vsebin in sodelovanju, prav tako pa tudi na socializacijskem in spoznavnem momentu. Vse vsebine so bile zasnovane tako, da so omogočale povezovanje vsega, kar se že dela na terenu in kar največjega kroga akterjev, kar je v manjših sredinah še kako pomembno. Posebno mesto ima kulinarika kot tudi raziskovanje etnološke dediščine. Gre za črpanje idej iz preteklosti za prihodnost. Vse te ideje so bile na zaključni prireditvi predstavljene s pomočjo računalnika, besede, zelo lepe razstave vseh udeleženih v posameznih občinah in prave ljudske pesmi, ki je večer povezala v prijetno celoto, kjer se je družilo, pokušalo in spoznavalo. Žene so res bile v ospredju tega popoldneva, a zagotovo brez naših mož, njihovega razumevanja in sodelovanja marsikaj ne bi zmogle tako, kot želimo. Zato se zahvaljujemo županu občine Ig Janezu Cimpermanu za podporo in vzpodbudne besede. Projekt ŽenskA od Ž-A bo sicer v celoti zaključen, ko bova pripravili vsa potrebna poročila za vse nivoje, ki to zahtevajo. Pred tem pa naju čakata priprava in tisk brošure, v katero bo zajet celoten potek projekta, vse vsebine, ki so se pokazale kot zanimive ideje. Vsi projekti lahko zaživijo in škoda bi bilo, če bi ostalo zgolj pri idejah. Je pa potrebno povedati, da smo v občini Ig in MO Ljubljana korak pred drugimi, saj so tu nosilci projektov znani. V drugih občinah jih bo potrebno še poiskati in jih kasneje pri njihovem delu tudi voditi. S projektom ŽenskA od Ž-A smo se tokrat obrnili k ženski. Pravijo, da smo inovativne, delavne in dovolj trmaste, da začrtano izpeljemo do konca. Naj bo tudi tokrat tako! Nevenka Marija Kovač in Maruška Markovčič Blasoslov kapele v Domu starejsih občanov Grosuplje_ Kapela v prostorih Doma starejših občanov Grosuplje je bila že dolgoletna želja stanovalcev. Primeren prostor in s tem priložnost za ureditev bogo-služnega prostora pa se je pokazala v začetku leta 2009. Dom je poskrbel za popolno obnovo prostora, za opremo pa je zmanjkalo sredstev. Župnija Grosuplje z župnikom Janezom Šketom na čelu nam je dobrohotno priskočila na pomoč. Prvi idejni načrti so bili delo arhitekta Blaža Jereba. Mizarska dela (oltar, ambon, klopi) je opravil Peter Kastelic. Umetniške stvaritve pa so delo akademskega slikarja Klemena Benedika. Vsebino poslikave sta narekovala predvsem okolje in čas, v katerem so nastajale. Kapela je nastajala v začetku tretjega tisočletja, za nami je bilo jubilejno sveto leto 2000, leto rožnega venca in leto priprave na evharistični kongres. V kapeli so na slikah in vitra-žih upodobljeni vsi štirje deli rožnega venca (veseli, svetli, žalostni in častitljivi). Osrednja slika predstavlja Kristusa Odrešenika; Kristus odpira roke, predstavlja življenje, ljubezen, upanje. V središču je tabernakelj - njegova ev-haristična navzočnost, okoli pa simboli štirih evangelistov in v vogalih štiri slike Jezusa, ki rešuje in ozdravlja, ki oživlja od mrtvih, odpušča grehe in spreminja vodo v vino. V četrtek, 17. 11. 2011, je ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Anton Stres slavnostno blagoslovil novo kapelo in jo posvetil Jezusu Kristusu Odrešeniku. Z blagoslovom kapele je tako okronal prizadevanja stanovalcev in zaposlenih ter župnije Grosuplje, da bi imeli v prostorih doma primeren bo-goslužni prostor. Po končani slovesnosti je sledila pogostitev in druženje obiskovalcev, stano- valcev in zaposlenih, ki smo ga pripravili v jedilnici doma. Nadškof se je zadržal v prijetnem druženju in klepetu z gosti in stanovalci doma. Vsem navzočim se je ob tej priložnosti zahvalila tudi mag. Marta Gašparovič, direktorica doma. Blagoslov kapele je bil za stanovalce in delavce doma pravi praznik, zato nam bo ostal v nepozabnem spominu. Kapela ni samo velika pridobitev za stanovalce, ampak tudi izjemno umetniško delo, zato vabimo vse, da nas obiščete. Metka Velepec Sajn Iz Objema, druStva za kakovost življenja_ Tečaj za preprečevanje padcev v starosti trenutno že poteka v dveh skupinah, in sicer ena v Domu upokojencev v Šentvidu pri Stični, za druga pa v prostorih društva v Stični. Tretja skupina bo začela usposabljanje takoj po novem letu, in sicer v prostorih mestne hiše v Višnji Gori. Povpraševanje pa še raste, saj se je tudi za tečaj v Ivančni Gorici že prijavilo nekaj kandidatov. Fotografija je skupina iz skupine v Šentvidu. Vabimo vse občanke in občane, ki jih naše dejavnosti in aktivnosti zanimajo, da se nam pridružijo tudi kot člani. Vse, ki bi se želeli vključiti v delo in aktivnosti vabimo, da se javite po e-pošti na naslov drustvo.objem@gmail.com ali po telefonu 031/585-333 ali 031/817-902. Nikolaj Erjavec Novice s Srednje sole Josipa Jurčiča Leto 2011, ki je tudi na naši šoli postreglo s številnimi zasluženimi uspehi in prepoznavnimi projekti, se nepreklicno izteka. Pestro praznično dogajanje je doseglo enega svojih vrhuncev v plesni predstavi z naslovom Sanje so!. Otrokom iz naših vrtcev smo pripravili predstavo o Zali - mali zeleni gosenici, v preddverju šole pa vas do konca koledarskega leta čaka istoimenska razstava slik, ki so jih ustvarili otroci Vrtca Ivančna Gorica. V Grosuplju smo ponovili uspešnico z naslovom Do roba in nazaj in se tako nepreklicno potrdili v bogati gledališki in umetniški tradiciji naše šole. Tudi v športu žanjemo velike uspehe - preberite si, kako visoko so se povzpele naše košarkarice. Ob zaključku mednarodnega leta prostovoljstva in na pragu leta 2012, ki je posvečeno medgeneracijskemu sodelovanju, pa napovedujemo seminar o krepitvi vrednot nenasilja. Spoštovani bralci Klasja, želimo vam prijetne praznične dni, z novicami iz našega srednješolskega hrama učenosti, pa spet javimo v novem letu. Razstava slik, ki so jih za slikanico Zala - mala zelena gosenica, ustvarili otroci vrtca Ivančna Gorica Zala - mala zelena gosenica_ menski prostor SŠJJ pa je v sredo 14. 12. zvečer pokal po vseh šivih, saj so si skupaj z otroki vrtca Pikapolonica predstavo ogledali tudi njihovi starši, bratci in sestrice. Ker je bila ta predstava namenjena predvsem vrtičkar-jem, ki imajo svoje prostore pod našo streho, je bila v preddverju ob vstopu na našo šolo postavljena še razstava slik, ki so nastale pod spretnimi čopiči mladih ustvarjalcev in so ilustracije v istoimenski slikanici. Naslednji dan so igralci osvojili še otroke iz vrtcev Zagradec in Muljava, ko so zanje nastopili v kulturnem domu v Zagradcu. Petkovo dopoldne je prineslo selitev odra v sosednjo stavbo - v prostore vrtca Marjetica, kjer smo še skupaj z otroki in njihovimi vzgojiteljicami navijali za malo zeleno gosenico, da bi čim prej postala metulj. Kako lepo je opazovati srednješolce, ki so se vživeli v igro za dobro generacijo mlajše vrtičkarje!. Kako čudovito medgeneracijsko sodelovanje! Projekt je izjemen dosežek tudi zato, ker je združil ustvarjalne moči kar štirih ustanov, srednje šole, vrtca, sklada za kulturo in občine. Vsak je prispeval nenadomestljiv delček, vse skupaj pa je v srečno celoto povezala avtorica Dragica Šteh. Ne nazadnje velja iskrena zahvala tudi sponzorjem, ki so opremili oder, pomagali pri kostumih, okrasili prizorišče in poskrbeli tudi za malico nastopajočih. Hvala torej trgovini Daša iz Grosuplja za izdelavo kostumov, mizarstvu Erjavec Jože iz Zagradca ter mizarstvu Kastelic Tomaž iz Šentvida pri Stični, cvetličarni Zvonček iz Šentvida pri Stični, Kulturnemu društvu Stična in zaposlenim na Srednji šoli Josipa Jurčiča Ivančna Gorica. Zgodbe o Zali pa še ni konec. Te dni je namreč luč sveta ugledala tudi slikanica Zala - mala zelena gosenica, vsak si jo bo lahko kupil že na letošnji božični stojnici v Ivančni Gorici. Po vsej verjetnosti tudi predstav z istoimenskim naslovom še ni konec ^ Milan Jevnikar »Prava lepota je lepota srca in razum je modrost pravih odločitev.« Življenje prebivalcev Spodnjega Gozda vznemiri razglas, izobešen na deblu starega hrasta - napoved za izbor kraljice Spodnjega Gozda. Priprave na izvedbo lepotnega tekmovanja postanejo središče gozdnega dogajanja. Med kandidatkami za laskavi naslov se znajdejo samovšečna in vzvišena osa Silvija, rahlo posebna komarica Agata ter razvajena in v svoj trden prav prepričana pajkovka Gizela. Nihče pa ne pričakuje, da se bo prijavila tudi mala zelena gosenica Zala. Po mnogih zavrnitvah končno najde zaveznico v prijazni sončnici, ki jo prepriča, da se prijavi na tekmovanje. Z iskrenimi odgovori na zastavljena vprašanja Zala preseneti ostale tekmovalke pa tudi komisijo. Tik pred sklepnim nastopom v slavnostnih oblekah, zbrane na tekmovanju preseneti nevihta, ki prestavi zaključek izbora na naslednji dan. In prav ta ena noč je dovolj, da se Zala iz majhne zelene gosenice preobrazi v prekrasnega metulja. Zmagovalka tekmovanja tako postane prav mala Zala, ki jo njegovo veličanstvo sonce razglasi za Kraljico Spodnjega gozda. Presunljiva zgodba o mali gosenici Zali, ki zaradi svoje drugačnosti ni sprejeta med ostale gozdne prebivalce, ni zgolj gledališka igra za otroke, temveč uprizoritev dejanskih odnosov v svetu, ki presega okvirje otroške predstave. Ideja o zavračanju nekoga, ki je drugačen od večine, vedno ostaja močno aktualna. Prepogosto se namreč zgodi, da je v ospredje postavljena zunanjost posameznika, medtem ko notranja podoba človeka ostaja v ozadju kot nepomembna. A tako kot kaže razplet v Zali, so vrline še vedno tiste, ki veljajo največ -so biseri, ki posameznika okrasijo in ga skupaj z njegovo unikatnostjo in drugačnostjo povzdigujejo v prave kraljice in kralje. To na videz globoko sporočilo, ki ga nosi zgodba o mali gosenici Zali, pa je vseeno še vedno le del gledališke predstave za otroke - in je zato povsem dojemljivo in razumljivo tudi najmlajšim. Morda še prej kot nam ostalim. Neža Trpin Srednješolci igrajo za naše najmlajše Zala že kar nekaj časa potuje po naši občini in predstavlja zanimiv avtorski projekt Dragice Šteh, sicer profesorice matematike, sicer pa že opažene literarne ustvarjalke. V projektu so povezane Srednja šola Josipa Jurčiča, Vrtec Ivančna Gorica, Javni sklad za kulturne dejavnosti - območna izpostava Ivančna Gorica ter Občina Ivančna Gorica. Otroci najvišje starostne skupine so zgodbo o Zali že slišali in po njeni vsebini ustvarjali čudovite slike. Izmed velike množice slik so bile izbrane najlepše in postale del slikanice z naslovom Mala zelena gosenica. Dijakinje in dijaki pa so se pod mentorstvom avtorice profesorice Dragice Šteh odločili, da bodo pravljico uprizorili v gledališki predstavi, ki je izjemno lepo uspela. Tako je Zala že gostovala v OŠ Šentvid pri Stični - za otroke vrtca Čebelica, spoznali so jo tudi otroci zaposlenih na SŠJJ in dobili darilo v predpraznič-nih dneh - Zalino slikanico. Večna- Sanje so! V športni dvorani OŠ Stična se je 13. decembra zgodil pravi plesni spektakel, ki so ga uprizorile dijakinje in dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča. Tako kot prizorišče, ki je bilo zavito v bele koprene, je bil ves večer poln skrivnostnega in radoživega prepletanja plesa, glasbe in prazničnih besed. Vse, ki so prišli na predstavo z naslovom Sanje so!, je najprej pozdravil gostitelj prireditve, ravnatelj SŠJJ, Milan Jevnikar, ki je v prazničnem nagovoru čestital nastopajočim za njihov trud, entuziazem in navdušenje. Sledil je ples. Veliko plesa. Oder je žarel od svetlobe in iskrivosti plesalcev, ki so na parketu poleg brezhibno usklajenih plesnih korakov, pustili tudi del srca. Vseh plesalcev je bilo kar za devet parov, najbolj pa sta izstopala predvsem dva para: Blaž Mohorčič in Neža Trpin ter Aljaž Levstek in Jerneja Filipič. Občinstvo je sledilo zgodbi, ki so jo spretno prepletali voditelji - Lana in Lina Mak ter Michel Gabrijel. Vrstili so se standardni in latinsko ameriški plesi, za posladek in vrhunec pa še nastop Matije Omejca in Petre Kavšek, ki sta še kot dijaka naše šole osvojila številna plesna priznanja. Zdaj vadita, nastopata in žanjeta uspehe pod okriljem Plesnega kluba Novo mesto, z veseljem pa sta se odzvala našemu povabilu in našim sanjam dodala sijaj popolnosti. Manifestacijo mladostnega temperamenta, zanosa in usklajenosti gre pripisati devetim parom SŠJJ, ki so nastopili pod mentorstvom profesorice Marije Majzelj Oven. Za intermezzo smo lahko začutili tudi energijo modernih plesov, s katerimi je nastopila skupina plesalk pod vodstvom profesorice Petre Primožič. Izjemno domiselno dopolnitev programa, pravo piko na i, so predstavljali tudi glasbeni vložki naših dijakov: flavtistke Kristine Gregorčič, pevke Mance Pirc in izvirnega kvarteta harmonike (Žan Zajc Genorio), klavirja (Žiga Jernejčič), kontrabasa (Gašper Livk) in violine (Tina Žerovnik). Prav slednji so še enkrat znova dokazali, da človek lahko svoje sanje tudi živi. Večer je bil kakor darilo vsem, ki so prišli in ki so z velikim aplavzom nagrajevali nastopajoče. Ob koncu programa so sledila še praznična voščila in zahvale sponzorjem. V decembrsko noč, kjer je pihal skoraj pomladno topli veter, je zazvenela še sklepna pesem v izvedbi pevke Mance Pirc in klavirski spremljavi Tanje Adamlje. Ker sanje so, sanje so sanje vedno ostanejo. V tvoj svet nov smeh in upanje prinašajo. Ustvarjalci niso pozabili tudi na zahvale vsem, ki so prireditev omogočili in jo tudi materialno podprli, OŠ Stična, SŠ Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, Cvetličarni Zvonček iz Šentvida pri Stični, podjetju DANA iz Mirne ter Gostilni Krjavelj iz Ivančne Gorice. Ob zvokih praznične glasbe so dijaki obiskovalce postregli še s krhlji in medenjaki, tako da je sladko izzvenelo ob pohvalah in podoživljanju vsega lepega. Dragica Šteh Prelivajočo zgodbo zaodrnega dogajanja s tistim na parketu pa je mogoče doseči le s popolnim zaupanjem vase - v svoje zmožnosti, znanje, naučenost, zbranost, improvizacijo in v umišljeno popolnost - ter z zaupanjem v svojega plesnega partnerja in v ostale plesalce, s katerimi si tisti večer delimo soj žarometov. Skupna in homogena energija vseh plesalcev je namreč gonilo, brez katerega plesna skupina ne more uspeti. Zavedam se, kakšno srečo imamo mi - bodrenje, spodbujanje, zaupanje, sproščanje s humorjem, vzajemnost in pomoč niso le iz potrebe zaigrane geste med vajami v plesni učilnici, temveč nas povezujejo tudi v »zasebnem« življenju izven nje. Te velike povezanosti, ki je bila zaradi tako velikega in pomembnega dogodka za vse nas še večja, tokrat ni igrala glavne vloge le v zaodrju, ampak je zagotovo odsevala tudi na odru. Predstava pa je svoj najvišji vrh dosegla z zaključno glasbeno-pevsko točko, ki se ni močno dotaknila le obiskovalcev, temveč dokončno zlomila že tako močna čustva tudi nas plesalcev. Kot pravi zborček tenorjev, basov, sopranov, altov in vseh ostalih vmesnih glasov smo zaključek svojega plesnega prvenca dočakali v zaodrju - objeti in obkroženi z ljudmi, s katerimi smo svoje, skupne sanje tudi zares uresničili. Več o zgodbi, ki govori o naših sanjah, pa si preberite in oglejte na spletnih straneh naše šole. In . ne pozabite sanjati. Neža Trpin Spet uspešno do roba pa tudi nazaj! ♦ ♦ ♦ Obveščamo, da se bogata igralska kariera gledališke skupine Srednje šole Josipa Jurčiča nadaljuje. Pravzaprav je letos naša skupina pravi primer medgeneracijskega projekta- dijaki in profesorji šole, pa tudi bivši dijaki, ki so že nekaj mesecev čisto pravi študentje, ustvarjamo naprej. Z velikim žarom in veseljem smo se odzvali povabilu ravnateljice OŠ Louisa Adamiča iz sosednje grosupeljske občine. Že nekaj časa smo načrtovali srečanje, a je vedno prišlo kaj vmes. Nazadnje bogato dogajanje ob 4o. letnici Osnovne šole Louisa Adamiča, ki so jo praznovali delavci in učenci v jesenskih mesecih. Tako je bilo naše srečanje v prazničnih decembrskih dneh še lepše, dolgo pričakovano in pravi mali kulturno - pedagoški biser. Ravnateljica Janja Zupančič je sklenila naše srečanje obogatiti in razširiti. Tako smo igralci Srednje šole Josipa Jurčiča zaigrali našo dramo "Do roba in nazaj'' za delavce omenjene šole, OŠ Brinje, delavce VVZ in Glasbene šole Grosuplje. Izjemno srečanje pedagoških delavcev, ki ustvarjamo v sosednjih občinah. Ponosni igralci smo se prelevili v družine na odru: mladostne težave, še bolj pa težave staršev, mogoče družbe in neizmerna želja mladih in starejših po pravi pristni ljubezni, ki jo prinaša in daje tudi pedagoški poklic. Igra se je dotaknila vseh, mladi igralci prepričajo vsakega igralca, pa tudi profesorji smo v svojih vlogah že pravi umetniki. Naše srečanje je obogatila tudi naša dijakinja Kristina Gregorčič, naj dijakinja Slovenije v lanskem šolskem letu. Po pravkar izvedenem koncertu v domačem Šentrupertu, so bili naši gostitelji v Grosupljem prvi, ki so lahko prisluhnili tudi njeni virtuoznosti na kljunasti flavti. Kulturno bogat dogodek smo sklenili s prijetnim klepetom in prigrizkom. Izjemna priložnost za spletanje vezi med vrtcem in osnovno šolo, med glasbeno in srednjo ... . Smo zares vzeli leto medgeneracijskega sodelovanja, kajne? In spet dokazali, da so igralske meje naše občine za nas preozke - hvala gostiteljem v Grosupljem in kmalu nasvidenje z novimi izzivi! Maja Zajc Kalar, prof., v imenu vseh nastopajočih Košarkarice Srednje šole Josipa Jurčiča najboljše na Dolenjskem Dijakinje naše srednje šole so se na začetku decembra udeležile področnega tekmovanja v košarki. Bile so fa-voritinje in to vlogo tudi opravičile. 4 udeležene ekipe so igrale po sistemu vsaka z vsako in naše dijakinje so dosegle 3 prepričljive zmage. Edine resne tekmice so bile košarkarice Gimnazije Novo mesto, a tudi te za naše dijakinje niso predstavljale previsoke ovire. S tem dosežkom so se uvrstile v nadaljnje tekmovanje- četrtfinale državnega prvenstva. Rezultati tekem: SŠ IVANČNA GORICA : GIMNAZIJA BREŽICE 38 : 2 (18 : 0) SŠ IVANČNA GORICA : EKONOMSKA ŠOLA NM 31 : 7 (15 : 5) SŠ IVANČNA GORICA : GIMNAZIJA NOVO MESTO 26 : 19 (16 : 10) Za našo šolo so igrale- z leve: Urška Koželj, Maša Rački, Eva Mušič, Anja Rozman, Petra Krištof, Rebeka Omahen in Janža Dolinšek. Ekipo je vodil Franci Pajk, prof. šp. vzg. VRSTNI RED PODROČNEGA PRVENSTVA V KOŠARKI ZA DIJAKINJE 1. SR. ŠOLA JOSIPA JURČIČA IVANČ. GORICA 3 3 0 (95 : 28) + 67 6 2. GIMNAZIJA NOVO MESTO 3 2 1 (95 : 28) + 67 4 3. EKONOMSKA ŠOLA NOVO MESTO 3 1 2 (29 : 77) - 48 2 4. GIMNAZIJA BREŽICE 3 0 3 (14 : 100) - 86 0 Simon Bregar Seminar - prostovoljstvo - krepitev vrednost nenasilja_ Dijaki in profesorji Srednje šole Josipa Jurčiča sodelujemo s Slovensko Filantropijo v prizadevanjih na področju prostovoljstva. Vabimo vas na seminar z naslovom »Profesionalno usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju na področju krepitve kompetenc za preprečevanje nasilja v obdobju let 2010-2012«, ki je podprt s sredstvi Evropskega sklada. Komu je seminar namenjen? V prvi vrsti strokovnim delavcem na področju vzgoje in izobraževanja in vsem, ki jih tovrstna tematika zanima. Kakšen je program seminarja in kdaj bo potekal? Prvi del seminarja bo potekal od 19. - 21. januarja 2012. V njem bodo predstavljene značilnosti in različne oblike prostovoljstva. Na študijah posameznih primerov se bodo udeleženci usposabljanja srečali s primeri različnih oblik nasilja in načini reševanja le- tega. Drugi del usposabljanja bo potekal 3. in 4. februarja 2012 in se bo osredotočil na učni proces kot iztočnico za raznovrstne oblike prostovoljnega delovanja. Predstavljene bodo zakonitosti nenasilnega komuniciranja ter navodila za izdelavo načrta vzpostavitve prostovoljnega dela v zavodu oz. na šoli. Koliko časa traja seminar? Usposabljanje obsega 40 ur - kar pomeni, da ga bomo izvajali 5 dni in je Dan odprtih vrat Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica je 7. decembra na široko odprla vrata devetošolkam in devetošol-cem okoliških osnovnih šol, ki so se v velikem številu odzvali povabilo. Ta dan so se na šoli poleg rednega pouka odvijale številne predstavitve in delavnice. Gostili smo več kot 240 gostov iz OŠ Stična, OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični, OŠ Pavla Lunačka Šentrupert, OŠ Mirna, OŠ Luisa Adamiča in OŠ Brinje iz Grosuplja, OŠ Škofljica, OŠ Videm Dobrepolje in OŠ Žužemberk. Zaradi lažje organizacije smo izvedbo dneva odprtih vrat razdelili na dva dela, v vsakem delu pa prikazali prerez najbolj aktualnih in zanimivih dogajanj na šoli. Na začetku je zbrane goste pozdravil ravnatelj Milan Jevnikar in se deve-tošolcem zahvalil za tako obilno udeležbo na predstavitvenem dnevu. Poudaril je, da je Srednja šola Josipa Jurčiča usmerjena k dijakom iz našega okolja, torej kot nalašč prava za vse osnovnošolce iz prelepe Dolenjske od Šentruperta in Žužemberka vse tja do Škofljice . Vse, ki se zanimajo za nadaljevanje šolanja na gimnaziji ali ekonomski šoli je povabil, naj še posebej z zanimanjem prisluhnejo ponudbi naše šole in se ob vpisu odločijo za šolanje blizu doma, v okolju, ki je mirno in prijetno domače. Profesorica Ana Dolžan Troha je kot vodja šolskega razvojnega tima, predstavila nekatere pomembnejše premike v prenovi gimnazije, profesorica Mira Mikec - vodja PUZ-a pa je predstavila sodobno zgradbo prenovljenega programa ekonomski tehnik in tudi nove pristope pri poučevanju ekonomskih predmetov. Sledil je ogled vaj pri naravoslovnih predmetih, ogled učne firme v programu ekonomski tehnik ter nato za vse še ester izbor delavnic, kjer so se devetošolci srečali s tujimi jeziki, s španščino in angleščino, pa z ruščino, francoščino in nemščino . V matematični poliedrski delavnici so preizkusili celo svoje ročne spretnosti v sestavljanju geometrijskih teles. V delavnici z naslovom Lepa beseda lepo mesto najde pa so se naši gostje mojstrili v lepi slovenski besedi. Odzivi gostov so bili zelo spodbudni in tako so se okrepčani z malico iz šolske kuhinje, zadovoljni vrnili na svoje osnovne šole. Pod črto dneva odprtih vrat pa že napovedujemo povabilo na informativni dan, kjer bodo devetošolci in njihovi starši dobili vse potrebne informacije o vpisu in šolanju na naši srednji šoli. Torej nasvidenje na informativnih dnevih 11. in 12. februarja 2012. Dragica Šteh ''tfif iolffqjuyflf^ifi i' ^^^ Cesta II. grupe odredov 38,1 Z95 Ivančna Gorica, tel. 011 78 hittp;Wwviiw.ssji.sl/ fl^sem oSčanom, še poseSej pa našim in ^ nfihavimdndimm "Uoščmo^ 'l^ES efov Nekaj zanimivosti in anekdot o Josipu Lavriču Anekdota o Jožefu Lavriču in njegovem sinu Josipu (Iz časopisa Preporod, z dne 1. 5. 1913, avtor F. V. Kovač) »Poslal je znani usnjar svojega sinčka lansko jesen v Ljubljano v svrho nadaljevanja študija na realki. Sinko, ko vsa mladina, je oboževal junake Črnogorce in ker je imel ravno večjo svoto v rokah, si je mislil, ne bi bilo napačno, če še pred otvoritvijo šole napravim jeden skok v Črno goro - hajdi na morje. Srčna želja se mu je izpolnila: videl je svojo sveto deželo, doživel marsikaj, celo svojo moč je meril s pastirjem. V Kotoru mu je pa zmanjkalo novcev za povratek. Brzojavil je domov, pa Kotor je daleč in pošta počasna. V stiski je potožil nekemu črnogorskemu trgovcu svoje gorje in ta mu brez pomisleka da - bona fide - 20 kron, da je mogel pravočasno na parnik. Oče, ki je bil v velikih skrbeh, sedaj občuduje Črnogorce. Pravi, lahko bi celo Kranjsko prebrnil, pa bi ne na- šel človeka, ki bi neznancu tudi jedno krono posodil. Tega mnenja smo tudi drugi. Ta zgodbica ima prednost, da je resnična. Vsakdo se lahko prepriča v starodavnem rimskem 'Cervo' v Šentvidu na Dolenjskem, v starem trgu nad razvalinami.« Spomini Antona Draba iz Radohove vasi Lavrič je bil Antonov birmanski boter. Več let je bil delodajalec njegovemu očetu, najprej v Šentvidu, nato kot vodja skladišča na Rudniku. Njegova žena in otroci so imeli stike z njim le ob koncu tedna. Živeli so v svoji hišici na Glogovici, dokler se nista Antonov ata in Lavrič sredi leta 1939 dogovorila, naj se družina preseli v stanovanje nad skladiščnimi prostori na Dolenjski cesti. Po nekaj letih se je začela vojna in z njo okupacija, življenjske razmere so se slabšale, zato so se Drabovi leta 1942 vrnili na Dolenjsko. Anton Drab je bil takrat šolarček, kakšno leto dni starejši od Lavriče-vega sina Lorenca ali Lorčija, kakor so ga vsi klicali. Postala sta prijatelja in se veliko družila. Včasih ga je Loren povabil v njihovo stanovanje Pod Trančo. Loren je v spremstvu mame ali mlajše gospe (Marjane?), ki je La-vričem bržkone gospodinjila, večkrat prišel tudi na Rudnik. Duhovita in še-gava gospodična je Lorčija vedno dražila. Nekoč mu je rekla, da bo nekakšen klošar, ko bo odrasel. »Jaz bom tovarnar in milijonar,« ji je zabrusil Lorenc. »Ne. Prišli bodo boljševiki in ti tovarno vzeli,« je nadaljevala njegova spremljevalka. - Njun pogovor se je odvijal, še preden se je vojna v Jugoslaviji sploh pričela ^ Josip je imel na obisku skupino gospodov in jim na dvorišču razlagal, kakšne skladiščne prostore želi zgraditi. »Ja, kam boš pa dal vse to, kar bi rad imel? Saj v tej kotanji nimaš prostora,« je podvomil eden tistih gospodov. »Gori je še visoko moje,« mu je odvrnil Lavrič. Lavrič je pred vojno na Rudniku zgradil novo skladiščno stavbo. Večji prostor je služil za skladiščenje surovih nasoljenih kož. Bile so nasoljene in lepo zložene v krogu ena vrh druge, včasih celo do enega metra visoko. Lepo okrogle so bile videti, kot velikanske torte. Konec vsakega tedna je Drab z Lavričevim fordom (dostavnim avtom) obšel številne mesarje tja do Kočevja in odkupoval kože. (La-vrič je imel takrat tri avtomobile, dva dostavna in limuzino). Ko se je začela vojna v Jugoslaviji, je oba dostavna avtomobila zasegla vojska in ju ob razpadu države ni dobil nazaj. Kako je bilo z limuzino, Anton Drab ne ve. V času italijanske okupacije je Lavrič kupil majhen tovornjaček neke italijanske znamke, avto s tremi kolesi in dvotaktnim motorjem, ki pa ni zmogel strmega klančka, zato je oče Drab jemal s seboj Toneta, da je v Stehanu podkladal, ko je motor opešal. Naj- večkrat se je tovornjak ustavil zato, ker so se vžigalne svečke »zapacale«, kriv pa je bil tudi slab bencin. Nekajkrat je Tone prisedel k očetu, ko je peljal kože v Mergenthalerje-vo strojarno v Mostah. Poslovno sta tvrdki sodelovali, oba lastnika in drugi sorodni »tiči« pa so se večkrat sestajali v gostilni Činkole. (Spomine je po elektronski pošti prispeval Anton Drab, uredila in za objavo pripravila B. Zupančič.) Anekdota iz sekvestrove beležke »Pri Indusu so začeli brez naše vednosti vleči naše krupone iz jam. Nimajo nikakih zapiskov koliko in kaj je naše. Pri tej priliki je padla v jamo gdč. Pavla in tako dobila po 17 letih še usnjarski krst.« (Iz Beležke sekvestra, zapis z dne 16. 6. 1945; last arhiv Tehniškega muzeja Slovenije, Ljubljana, donacija dr. Ane Ravnik.) 1=1 1 1 Miroslav Malovrh (17. 10. 1861 - 7. 3. 1922) MOJSTER LAHKE POVESTI (Ob 150. obletnici rojstva) Nemirni popotnik in iskalec Med slovenskimi literati bi komajda našli še katerega s tako kočljivo in razviharjeno življenjsko in pisateljsko usodo, kot jo je izživel Miroslav Malovrh. Rodil se je kot Friderik (Riko) Malovrh v železničarski uradniški družini v Ljubljani, kjer je tudi obiskoval realno gimnazijo (I872-I875), dokler ni zaradi nesporazumov izstopil. Nedvomno je bil že v zgodnji mladosti neprilagodljiv in nemiren. Podatkov o njegovi maturi ni, potrjen pa je njegov vpis na zagrebški univerzi, kjer je bil leta I88Iizre-den slušatelj filozofije (morda prav zato, ker ni mel opravljene mature), poslušal pa je tudi predavanja iz primerjalne filologije in bil profesorjev zaupnik. Naslednji dve leti je prebil v avstrijskem Gradcu, kjer naj bi nadaljeval filozofske študije. jega najostrejšega in najbolj strankarsko napadalnega bojnega ovna, ki je z njihovo podporo iz ozadja brezkompromisno, strastno, ostro in strupeno duhovito obračunaval s političnimi nasprotniki, zlasti s klerikalci. Frivolno in bohemsko življenje je Malovrhu pustilo hude posledice. Dolgoletni sifilis, ki ga tedaj še niso mogli uspešno zdraviti, je čedalje bolj razjedal tudi njegovo duševno zdravje in ga v letu I9I8 pripeljal v umobolnico na Studenec pri Ljubljani, kjer je po štirih letih umrl. Najbolj popularen slovenski pisatelj kolportažnih romanov, povesti in političnih satir Malovrh je svojo pisateljsko pot začel že z osemnajstimi leti s črticami in pesmicami v katoliških mladinskih časopisih, prvo zbirko z naslovom Pesni (I880) mu je natisnil novomeški založnik Janez Krajec, prav tisti, ki je potem v letih I877-79 izdal tudi znamenito Valvazor-jevo Slavo Vojvodine Kranjske. Iz mladostne dobe je omembe vredna njegova knjiga Slovani v iztočni Pustriški dolini na Tirolskem (prevod iz nemščine, reprint v 20. stoletju), ki bila prav tako natisnjena na Dolenjskem. Profesionalno pisateljsko in novinarsko pot je Malovrh nastopil, ko se je pridružil Slovenskemu narodu. Že v mladosti si je dopisoval in se družil s tedanjimi vodilnimi slovenskimi pisatelji in uredniki: Franom Levstikom, Jakobom Sketom, Franom Levcem in drugimi, slovstveno pa se je najbolj razcvetel z zgodovinskimi povestmi, ki jih je objavljal v nadaljevanjih kot podlistke Slovenskega naroda, potem pa izda- Najbolj temeljit raziskovalec slovenske ža-nrske in trivialne proze, Miran Hladnik, piše, da ga je nekako v letu I883 prijela potepuška strast. Pred njim je šel glas, da je slepar; mestni magistrati so se ga bali, ker jih je skubil za denar za potne potrebe; priložnostno so ga zapirali. Za nekaj časa se je naselil v Trstu, kjer je začel urejati humoristični časopis Jurij s pušo, vendar je že po prvi številki pobegnil s pobrano naročnino. Ker ga je zaradi drugih deliktov iskala policija, je za dve leti odpotoval Francijo in še za eno leto v Budimpešto. Leta I889 se je za stalno naselil v Ljubljani. Sprva zaradi slabega slovesa ni mogel dobiti službe, a končno sta se ga usmilila liberalna veljaka Ivan Hribar (ljubljanski župan) in ugledni odvetnik, politik in pisatelj Ivan Tavčar ter mu priskrbela službo korektorja pri liberalnem dnevniku Slovenski narod. Slovenski narod (I868-I943) je bil dolga desetletja vodilno glasilo slovenskih liberalcev. Njegov prvi urednik je bil naš dedndolski rojak Anton Tomšič, po katerem se imenujejo naša občinska priznanja in plakete, kasneje pa celo desetletje (I87I-I88I) naš znameniti Muljavčan Josip Jurčič. Ko je k časniku prišel Malovrh (I889), sta bila oba že pokojna. Liberalni strankarski prvaki so »pokvarjenega«, a spretnega pisca temeljito uporabljali kot svo- od njih v ponatisih spet krožijo med ljudmi. Resne umetniške moči niso imeli, a je slabo izobražena bralna publika ni prav nič pogrešala. Še bolj popularne so bile pogrošne politične povesti in kolaži ter zbirke dovtipov, v katerih je zlasti zasmehoval svoje politične in nazorske nasprotnike, npr. Zaljubljeni, Ka-pucin, Skušnjave Tomaža Krmežljavčka. To pisanje je bilo tako žgečkljivo in privlačno, da je po njegovi »zaslugi« za nekaj časa naklada Slovenskega naroda zrasla s tisoč dvesto na osemnajst tisoč izvodov. Celo naši današnji »brezplačniki« bi ga komaj prehiteli. Opatov praporščak Za nas je Malovrh predvsem zanimiv zaradi svoje spretno napisane zgodovinske povesti Opatov praporščak (I903), ki je bila po prvi izdaji še dvakrat ponatisnjena v zadnjih dveh desetletjih (I99I, 2009) in jo ima marsikatera družina v naši občini. Pisatelj je v svoji pripovedi predvsem kritičen do poteptanih plemiških idealov (plemenitost, pravičnost, pogum, zaščita ogroženih, spoštovanje plemenitih žena), v zameno pa ponuja modernejšo, meščansko in kmetiško poštenost in moralo. Živost in prepričljivost dajejo besedilu dramatični zasuki, dvoboji, zasledovanja, prisege, preoblačenja, prisluškovanja in skrivni sestanki v eksotični naravi, gradovih, razvalinah itd. Ne manjka tudi preprost ljudski junak Matija, ki spominja na Martina Krpana, vse skupaj pa je začinjeno z ljubezenskimi zgodbami, saj glavnega junaka, Rovana s Podsmreke ljubijo kar štiri dekleta. Zgodba se odvija v naših krajih, v davnem letu I404, in je tesno navezana na stiški samostan. Že v prvem odstavku smo v Stični: Topla pomladanska noč je leta 1404. objemala Zatičino in njeno okolico. Božji mir je ležal na jal tudi v samostojnih knjigah. V tistem času je bil celo med ustanovitelji društva slovenskih pisateljev in Narodne založbe, ki jo je tudi vodil in pri njej objavil skoraj vse svoje knjige. Njegove prve povesti so močno ten-denčne (protestantizem, protiklerikalizem, protiavstrijske ideje), zrelejše pa so že bolje in spretneje napisane, imajo bogate in domiselne zgodbe in veliko idealnih junakov, zlati kasnejše pa so bolj pustolovske in ljubezenske. Njegovi uspešni zgodovinski romani nosijo naslove: Opatov praporščak (I903), Pod novim orlom (I904), Kralj Matjaž (I904), Na devinski skali (I905), Osvetnik (i906) Straho-valci dveh kron (1907). V seriji ljubezenskih romanov velja za najboljšega Ljubezen Kon-čanove Klare (1908). Napete Malovrhove romane je bralo staro in mlado, njihov pisatelj je postal splošno znan in popularen. Nekateri zemlji, na katero je mesec razlival svojo nežno svetlobo, in noben glas ni motil vladajoče tihote. Bila je noč, kakor ustvarjena za vasovanje. Po poti, ki je tekla od graščine Smreka - ležeče skoro tik Višnje gore - je počasnih korakov stopal vitek, kakih 20 let star mladenič, Andrej Rovan, praporščak zatiškega opata, mogočnega gospoda Albertusa plemenitega Lindeka. Rova-nov oče je bil oskrbnik graščine Smreka in sin se je bil prišel ta dan poslovit od njega, ker ga je mislil opat v važni zadevi poslati do celjskega grofa Hermana, takratnega deželnega glavarja kranjskega. Sedaj se je Andrej vračal v samostan. Ni pa šel naravnost. Sredi pota je krenil v stran in je po poljskih stezah korakal proti griču, na katerem je stala majhna kmetska koča. Požuril je svoje korake in kmalu je stal pri samotni hišici, kjer se je stisnil v senco in krepko držeč svoj kratki meč v roki pazno premotril vso okolico, če je pač sam in če ga nihče ne vidi. Drugo poglavje pa se pričenja takole: Zatiški samostan je bil v začetku 15. stoletja najimenitnejši vseh samostanov na Kranjskem. Samostan je bil podoben malemu mestu. Kro-ginkrog je bil ograjen z visokim zidom, v katerem so bili v primerni razdalji napravljeni trdni stolpi, služeči za obrambo v nemirnih časih in za bivališče samostanskih vojščakov v časih miru. Razen cerkve in glavnega samostanskega poslopja je bilo na dvorišču zgrajenih še več deloma pritličnih, deloma enonadstropnih hiš, za katerimi se je razprostiral obsežen in skrbno negovan vrt. Zatiški opat je bil eden prvih, najuglednejših in najvplivnejših velikašev v deželi in pravi kralj svojih podanikov. Leta 1398. izvoljeni opat Albertus pl. Lindek je tudi vladal svoje podanike kakor kak kralj, čigar oblast nima nobene meje. Po mnogo zapletih, v katere je vključena tudi vojvodinja Virida, tista Gospa s pristave, o kateri je samostojno knjigo že poprej napisal Ivan Janežič, spletkah in junaških bojih se zgodba srečno razplete s poroko: Počasi je Margareta dvignila glavo in se nagnila k Rovanu. V tem trenutku jo je objelo dvoje krepkih rok. Rovan jo je stisnil k sebi in v vročem poljubu sta se združili njiju ustni. Čez mesec dni je bila poroka in čez leto dni ni bil Matija več praporščak zatiškega opata, marveč pestunja na Smreki. Mihael Glavan Viri in literatura: - Miroslav Malovrh: Opatov praporščak; 1. 2. in 3. izdaja; elektronska objava na spletu. - Miran: Hladnik: Dela vitezov junaška. Sodobnost 2002, str. 785-795. - Avgust Pirjevec: Malovrh Miroslav. Slovenski biografski leksikon. Spletna stran SBL. - Miha Naglič: Hodili so vsak svojo pot, umrli v marcu. Delo. Sobotna priloga, 16. marec 2002, str. 25. Zaključil se je Festival Stična 2011 Več kot 2500 obiskovalcev, čez 150 nastopajočih od tega 60 gostov iz tujine, polna prizorišča, odlično vzdušje, dobre zabave in zadovoljstvo organizatorjev. Vse to sliši na ime Festival Stična 2011. Letos smo začeli z glasbenim Maratonom in Natečajem Festivala Stična. Zmagala je skupina PANIC - STRICKEN, skupina B. T. K. pa je prvi večer zaključila z odličnim koncertom. Uradna otovoritev festivala je letos pripadla fotografski razstavi Nejca Puša v galeriji Muzeja krščanstva na Slovenskem, katero pa je popestrila skupina Gross Upi. Skozi celoten festival smo se smejali komedijam GodArt - live, To so Gadi in Iščem moža v sebi. Zibali smo se v ritmih skupin Trio Sepki, italijanske etno rock skupine Zuf de Žur, po enoletnem odmoru pa je svojo koncertno turnejo začela v Stični tudi skupina Dan D. Pripravili smo dve otroški predstavi in zanimive poto- pise. Zadnji vikend pa je bil prav poseben - bil je namreč mednarodno obarvan. Gostili smo preko petdeset gostov iz Beograda in sicer Akademski pevski zbor Obilic, kateri je skupaj z domačim zborom Zborallico pripravil vrhunski koncert. Da pa so gostje iz Srbije res odlični glasbeniki, so dokazali, ne samo s koncertom, ampak tudi z zabavo po njem, ko so z navdušenjem prepevali še dolgo v noč. In ko je že bilo konec programa in z njim Festivala Stična 2011, so obiskovalci, članice in člani ter gostje nadaljevali, kot da ne bi hoteli, da se konča. Ob koncu pa želimo organizatorji še reči HVALA. Hvala vse članom in članicam, ki ste sodelovali pri organizaciji. Hvala tudi vsem sponzorjem in donatorjem - vemo, da brez vas ne bi izpeljali tolikšnega projekta. Posebno zahvalo namenjamo še Cistercijanski opatiji Stična in Muzeju krščanstva na Slovenskem, Baru Jama, Občini Ivančna Gorica, JSKD OI Ivančna Gorica, ZKD Ivančna Gorica in vsem drugim, ki ste na kakršen koli način prispevali k mozaiku Festivala Stična 2011. Bilo je nepozabno. Upamo, da se vidimo prihodnje leto. Maja Lampret Kulturno društvo Stična Bozično-novoletni koncert Godbe Stična November in december že po tradiciji zaznamuje bogato kulturno dogajanje v Stični. Potem ko se je na začetku decembra končal tradicionalni Festival Stična, je bil teden dni kasneje na vrsti tradicionalni že sedemnajsti Božično -novoletni koncert Godbe Stična. Stiški godbeniki in godbenice so pod vodstvom kapelnika Vladimirja Škrleca izvedli koncert v dveh delih, v soboto, 10. decembra, in v nedeljo, 11. decembra. Tudi letošnji koncert je bil izveden kot zaključek uspešnega dela v minulem letu in občinstvo v dvorani stiške kulturne dvorane je zopet lahko uživalo ob izvajanju nastopajočih glasbenikov in pevcev. Godbeniki in godbenice iz Stične so tokrat v goste povabili štiričlansko pevsko zasedbo, klapo Lagali, ki jo sestavljajo domačini Matej Kovačič, Kristijan Oven, Matic Zorec in Uroš Zorec. Fantje so se prvič predstavili občinstvu in že poželi velik aplavz. Pohval in čestitk sta bila ta večer deležna tudi dva člana Godbe Stična, ki sta se letos odlično odrezala na 40. državnem tekmovanju mladih glasbenikov. Žan Puš je na trobenti osvojil bronasto plaketo, medtem ko je Gal Kovačič z baritonom osvojil zlato plaketo in absolutno prvo nagrado. Stiški godbeniki so se ob tej priložnosti zahvalili tudi Občini Ivančna Gorica, ki jim je s sredstvi pomagala pri nakupu novih inštrumentov potrebnih za lažje in kvalitetnejše izvajanje vaj in nastopov. Prepričani smo, da nam bodo še kdaj pričarali s svojimi inštrumenti bogat glasbeni večer. Gašper Stopar Gospa Mihaela iz Višnje Gore Sredi leta 2010 je bil pri Mestni knjižnici Grosuplje na pobudo dr. Mihaela Glavana, dolgoletnega vodja Rokopisnega oddelka Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, ustanovljen uredniški odbor Domoznanske zbirke. Na povabilo k sodelovanju smo se odzvali Ivan Grandovec, Roža Kek, Janez Lesjak in Marjan Potokar. Naša skupna druženja so navrgla števil- Mihaela ustvarja, 1969. ne ideje, ki so vredne raziskovanja in proučevanja. Ker pa zaokrožujemo področje treh občin (Grosuplje, Ivančno Gorico in Dobrepolje), je eno od vodil njihova enakomerna zastopanost. Treba je namreč vedeti, da vse tri občine prispevajo pomemben delež k finančni realizaciji projekta. Po lanski uvodni izdaji knjige Skozi našo vas s pesmimi Ane Galetove, urednika dr. Mihaela Glavana, smo bili na vrsti preostali člani odbora. Po medsebojnih izmenjavah mnenj se mi je porodila zamisel o krajanki Višnje Gore, Mihaeli Jarc - Zajc. Zamisel je bila hitro prepoznana kot tista, ki ima najizrazitejšo podporo drugih članov odbora. Tudi pot od besed k dejanjem je bila hitro postavljena v okvir. Narejen je bil idejni osnutek. K sodelovanju sta pristopila Marija in Drago Samec, ki sta poskrbela, da sem prišel do obsežnega gradiva. Svoje so dodali še direktorica knjižnice Roža Kek, oblikovalec Robert Kuhar in vsestranski urednik zbirke Mihael Glavan. Knjiga je bila predstavljena javnosti 23. 11. 2011, v času prve obletnice smrti gospe Mihaele Jarc - Zajc na literarnem večeru na podružnični šoli v Višnji Gori. Literarni večer je načrtovala in oblikovala njena hčerka Metka Krejan s člani KD Sv. Mihaela Grosuplje, ki so recitirali njena dela. Delo Mihaele Jarc - Zajc je pomembno z etnološkega vidika, saj so njeni zapisi, ki so nastali na podlagi pripovedi starejših krajank in krajanov, sorodnikov in predvsem njenega deda, izredno bogati zapisi o Višnji Gori in okoliških vaseh. Knjiga je vsebinsko razdeljena na tri poglavja. V prvem je predstavljena življenjska zgodba in duhovna podoba Mihaele Jarc - Zajc, njeni predniki in sorodniki ter prijatelji in sopotniki. Dopolnjujeta jo prispevka Pavla Gro-znika in spominski članek slavistke Ivanke Kozlevčar - Černelič. Naslednji poglavji vsebujeta njeno izvirno poezijo in prozo. Poezijo predstavljajo izbrane pesmi iz pesniških zbirk, pesmi iz priložnostnih zbirk in periodičnega tiska. Izbrane pesmi so utrinek nekega časa in so odgovor na dogajanje v okolju, na spreminjanje odnosov v naravi, o idiliki kmečkega življenja in o ljudskih običajih. Nekaj je tudi osebno izpovednih. Pesniška bera se zaključuje z otroškimi pesmimi. Drugi del tega sklopa prinaša prozo iz zbirke Višenjski zimzelen in periodičnega tiska, neobjavljene zgodbe, spominsko pisanje in segmente iz njene narodopisne zbirke Duhan iz Višnje Gore. Izbrano gradivo je le del njenega ustvarjalnega opusa, a po moji presoji predstavlja njeno celotno duhovno pot. V knjigo sem uvrstil prispevke, ki predvsem prebivalcem Višnje Gore in okolice povedo nekaj več. So po- vezani z našo kulturno preteklostjo, šegami in običaji. Knjiga je opremljena s številnimi fotografijami iz družinske kronike Mihaele Jarc - Zajc, ki jih hrani Metka Krejan. Za lažjo časovno in krajevno predstavo pa sem iz svoje zbirke v knjigo uvrstil razglednice in fotografske posnetke Višnje Gore in njene okolice. Sledi preteklosti vztrajno izginjajo. Naj ta knjiga služi kot navdih za ohranjanje spomina na pretekle čase in spodbudi še druge k ohranjanju naše domoznanske dediščine. Naj zaključim z verzom iz zbirke Vrba nad tolmunom. _Marjan Potokar, urednik knjige Knjiga, ki je lepo božično ali poslovno darilo, je na zalogi v Mestni knjižnici Grosuplje in v knjižnici v Ivančni Gorici po ceni 15,00 evrov. Uspeh Ženskega pevskega zbora Vidovo_ V Domu kulture v Šentvidu pri Stični se je 10. decembra 2011 odvijal letni koncert Ženskega pevskega zbora Vidovo pod vodstvom mag. Rudolfa Cerca. Kot vsako leto smo tudi letos pevke ženskega pevskega zbora pripravile letni koncert z bogatim programom. Poslušalcu je bilo omogočeno potovanje skozi čas in prostor. Program je bil razdeljen v tri sklope. Uvodno pesem Pozdrav smo zapele skupaj z Moškim pevskim zborom Vidovo, v nadaljevanju pa je bil program porazdeljen v tri sklope. Prvi sklop je bil sestavljen iz manj petih ljudskih in umetnih pesmi, napisanih v ljudskem duhu. Drugi sklop je bil globoko sakralni v latinskem jeziku iz obdobja pozne gotike ali zgodnje renesanse, napevov, ki jih najdemo v nekaterih samostanskih rokopisih iz 14., 15. in 16. stoletja balkanskih dežel in zahodne Evrope. Tretji sklop je predstavljale slovenske in tuje popevke, filmska glasba in najuspešnejše slovenske zabavne melodije. V uvodu in zaključku smo skupaj zapeli Moški in Ženski pevski zbor Vidovo. Med posameznimi sklopi so program popestrili gostje: Moški pevski zbor Vidovo, Moški pevski zbor župnije Preska in Primož Zidar. Z nežnim glasom je program povezovala Saša Senica. Garaško delo skozi vse leto, bitke, Ženski pevski zbor Vidovo vabi k sodelovanju nove članice, ki imajo dobro voljo in veselje do petja. Vaje imamo ob torkih ob 19. uri v prostorih OŠ Šentvid pri Stični. Informacije dobite na telefonski št. 041 890 126 (Alenka). zmage in poraze je poplačalo občinstvo, saj je začetno tremo pregnalo z močnim aplavzom. Ob vzklikih, žvižgih in bučnem aplavzu je tudi nas prevzel val navdušenja in zadovoljstva. Na odru smo se začele pogledovati in smejati, saj česa podobnega še nikoli nismo doživele. Ko je na klaviaturah zaigral mag. Rudolf Cerc in sta oba zbora zapela Pesem sužnjev iz opere Tudi v letu 2011 se je veliko dogajalo. Januar smo začeli s potopisnim predavanjem o Filipinih in uspešnim občnim zborom. Člani gledališke skupine našega društva, pod vodstvom režiserke Melite Garvas, so ob Prešernovem kulturnem prazniku zaigrali premiero komedije Poročni list in jo nato, zaradi bogatega obiska, ponovili še enkrat. Pohvaljena sta bila tudi naša člana Miha Slapničar in Janez Koščak, ki sta februarja v Zagrebu, na predstavitvi hrvaškega prevoda Kozlovske sodbe, požela velik aplavz z zaigranim odlomkom iz omenjene Jurčičeve povesti. Pust je prinesel veselo pustno rajanje po višnjegorskih ulicah; tega so bili najbolj veseli najmlajši. Za ustvarjalne je z veseljem poskrbela gospa Marija Pilko, ki je vodila delavnico izdelovanja ogrlic. Tudi dramska igra Iskrivi mali čarovnici in očarani princ je privabila otroke v našo družbo. Ob materinskem dnevu so mamice razveselili mlajši in starejši otroci iz Višnje Gore in okolice. Sodelovali smo tudi v izredno odmevnem Pasijonu v velikonočnem času in pripravili delavnico izdelovanja butaric ter velikonočno druženje. »Peti peti pet čez pet« je čas, ko se Višnja Gora spremeni v pravi cirkus: čarovnik, razne živali in zanimive delavnice so popestrile razburljivo majsko popoldne. V Lovu na skriti zaklad v mesecu juniju smo pripravili tudi »foto orientacijo« po višnjanskih ulicah. Po kratkem poletnem predahu smo šli septembra spet v akcijo in ob župnijskem dnevu sv. Tilna pomagali pripraviti že tradicionalne Kmečke igre brez meja, ki so bile letos eks-tremno napete in predvsem mokre! V tednu otroka v oktobru je sledila lutkovna igra Mojca Pokrajculja z de- lavnico izdelovanja lutk, kar je ponovno privabilo najmlajše. Konec oktobra smo doživeli prvi samostojni koncert postavnih Višnjanskih fantov, ki so se odlično odrezali. Novembrsko dogajanje je zaznamovala delavnica izdelovanja adventnih venčkov. V praznični december smo vstopili z glasbeno obarvano otroško igro V Afriko, sodelovali na miklavževanju v župniji in organizirali še eno ustvarjalno delavnico izdelovanja novoletnih voščilnic. Pred kratkim pa smo vas nasmejali v najstniški komediji Lenča Flenča, ki so jo zaigrali mladi talenti našega kraja in ponovno napolnili dvorano gasilskega doma do zadnjega kotička. Za lep zaključek leta pa sledita še druženje po polnočnici, s toplo pijačo ter piškoti in božični koncert vseh treh zborov v Višnji Gori v nedeljo, 25. 12. ob 16. uri - vabljeni! Skozi celo leto pa smo sodelovali tudi drugje v kraju in drugim društvom priskočili na pomoč, če smo le mogli. Udeleževali smo se tudi sestankov Mladinskega sveta Ivančna Gorica ter ZKD Ivančna Gorica in raznih seminarjev JSKD Ivančna Gorica ter drugih Vabilo na koncert božičnih pesmi Trije pevski zbori iz Višnje Gore: Višnjanski fantje, z vodjema Avguštinom Zupančičem in Majo Škufca, Cerkveni mladinski pevski zbor pod vodstvom Maje Škufca in Mešani cerkveni pevski zbor pod vodstvom Milana Jevnikarja, vabijo vse ljubitelje božičnih pesmi na božični koncert, ki bo v farni cerkvi sv. Tilna v Višnji Gori na božični dan, 25. 12. 2011, ob 16.00. Podoživimo skupaj skrivnost božične noči s prelepimi božičnimi pesmimi. Naj bo božična pesem iskreno praznično voščilo vsem ljudem dobre volje. Vljudno vabljeni! Ustvarjalen advent v Višnji Gori_ Letošnji predbožični čas je bil v Višnji Gori zelo pester tudi na ustvarjalnem področju. Kulturno društvo Janeza Ciglerja je 26. 11. v župnijski dvorani pripravilo delavnico, na kateri so izdelovali adventne venčke. Člani društva so priskrbeli mah, ostale naravne materiale ter dodatke, ki so venčke naredili še privlačnejše. Udeležba je bila velika, prišli so posamezniki in družine. Ob prijetnem klepetu in dobri volji so nastajali domiselni venčki, ki krasijo naše domove. Nabucco, je občinstvo prevzel tako velik val navdušenja, da smo morali pesem ponoviti. S tem, kar smo dokazale pevke, so odprta vrata, zgrajen kanal, skozi katerega bodo prihajale nove in nove pevke. Najlepša hvala vsem sodelujočim pri izvedbi koncerta, cvetličarni Zvonček za aranžma in šopke ter trgovini Pipo. Helena Adamlje Lep kulturni pozdrav iz Višnje Gore! V Višnji Gori že več let deluje kulturno društvo Janez Cigler. Od leta 2008 naprej so vanj vstopili zelo pridni mladi člani in kdor nas spremlja, ve, da se trudimo domačinom in širši okolici pričarati lepe dogodke. Gledališka, glasbena in lutkovna skupina, ki delujejo znotraj društva, popestrijo marsikateri dogodek. V soboto, 10. 12. 2011, pa je v Mestni hiši potekala delavnica izdelovanja voščilnic, ki jo je vodila gospa Marija Pilko. Izpod spretnih rok so nastajale impresivne voščilnice. Delavnica ni bila namenjena le mladim, temveč vsem, ki jim je všeč ustvarjanje. Trud je bil zagotovo poplačan, saj so nastali izdelki, na katere so izdelovalci upravičeno ponosni, zagotovo pa bodo razveselili tiste, ki jih bodo prejeli. Posebej se zahvaljujmo gospe Mariji Pilko, ki je svoje znanje in spretnosti delila z udeleženci. Martina Virant, KUD Janeza Ciglerja kulturnih organizacij. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pomagali našemu kulturnemu društvu. Še posebej se zahvaljujemo Občini Ivančna Gorica in KS Višnja Gora za finančno podporo, članom PGD Višnja Gora za uporabo dvorane, JSKD Ivančna Gorica in ZKD Ivančna Gorica za vse kulturne usmeritve in nasvete ter vsem ostalim domačim društvom, ki so nas podpirala pri našem delovanju. Prav gotovo pa ne bi šlo brez tako zavzetih članov, ki so povsem predani svojemu delu in za društvo namenijo veliko časa in truda. To zagotovo najbolj občutijo njihove družine, partnerji in prijatelji, zato se tudi njim zahvaljujemo za potrpežljivost in vso spodbudo. Ko je za nami kakšen projekt in vidimo zadovoljne ljudi, se zavedamo, da je kultura v Višnji Gori živa in tudi potrebna. Želimo si, da bo v letu 2012 še veliko veselih srečanj in dogodkov - vabimo vas, da nas spremljate in se nam kdaj pridružite. V prihajajočem novem letu vam želimo veliko objemov, prijateljstva in sončnih dni! Barbara Pušlar, predsednica KUD Janez Cigler Avtoservis Blatnik d.o.o. RENAULT ^e^Sft^U^necKo^ teU 20t2 Vodotučine 7, 1295 Ivančna Gorica, SLOVENIJA Tel.; 01/787 83 15,786 96 90, fax; 01/786 96 91, GSM; 041/688-788 e-mail; joze.bIatnik.bIatiuk@dealer.renauIt.si Prvi samostojni koncert Nine Pušlar v Ivančni Gorici V soboto, 10. decembra, je prvi veliki samostojni koncert v domači Ivančni Gorici imela naša občanka Nina Pušlar, ki je v športni dvorani Osnovne šole Stična, predstavila svojo že tretjo samostojno ploščo, z naslovom Med vrsticami. Na velikem koncertu so poleg Nine in njene skupine skupaj z njo zapeli še njeni dolgoletni prijatelji in soustvarjalci iz Stiškega kvarteta. Jan Plestenjak pa je oseba, okoli katerega so se pojavljala številna ugibanja in namigovanja Nininih fenov in fenic, kdo bo stopil na oder kot posebno presenečenje. Jan in Nina sta tudi zapela skupaj in ivanško publiko navdušila. Gašper Stopar Knjižnica Ivančna Gorica Enota Ivančna Gorica Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica tel. št.: 787 81 21, sikivancna@gro.sik.si PONEDELJEK, TOREK, SREDA, PETEK od 9. do 19. ure ČETREK od 9. do 14. ure SOBOTA od 8. do 13. ure KRAJEVNE KNJIŽNICE Četrtkovi popoldnevi so namenjeni njihovi odprtosti, in sicer: Višnja Gora: od 13. do 15. ure (788 45 88) Stična: od 13. do 15. ure (051 236 436) Šentvid: od 16. do 18. ure (051 236 436) LITERARNI VEČER S PISATELJICO IRMO JANČAR je v knjižnici potekal prav med praznovanjem dneva slovenskih splošnih knjižnic in praznikom Ta veseli dan kulture. Predstavila je svoje dosedanje delo in novo knjigo za otroke Čebela Sivka v deželi Medelandiji. Irma Jančar, sicer rojena v žužemberški občini, je svojo mladost od četrtega razreda dalje preživljala v Višnji Gori, kamor so jo domači poslali v župnišče k stricu. Od četrtega razreda osnovne šole je živela pri njem, hodila v osnovno šolo in gimnazijo v Stični, kasneje pa v Stični in Šentvidu pri Stični tudi učiteljevala. V Ivančni Gorici sta si z možem uredila dom, tako da jo imamo kar za svojo, še posebej zato, ker v svojih knjigah obuja spomine na Višnjo Goro in življenje v naših krajih. Njene pripovedi imajo, tako pravi prof. Bogataj, pravo etnološko vrednost, še posebej smo ji za to hvaležne prav mlajše generacije. Sedaj Irma živi in ustvarja v Ljubljani, njena že peta knjiga pa je ugledala luč sveta s pomočjo uredništva revije Zmajček, kjer njene zgodbice za otroke tudi redno objavljajo. Slikanica Čebela Sivka v deželi Medelandiji je odgovor na onesnaževanje okolja in množičen pogin čebel. V njeni domišljiji dobijo čebele prijaznejši dom, s tem pa tudi otroke nagovori k odgovornemu ravnanju z okoljem. Prijetna druženja s pisateljico Irmo lahko nadaljujete s katero od njenih knjig: Tončka z gore, Polž na verigi, Sledi, Zmajčki iz našega mesta, med poslušanjem pravljice za lahko noč na radijskih valovih ali med branjem revije Zmajček. Izposojamo jo tudi v naši knjižnici. NAPOVEDUJEMO DOGODKE V NOVEM LETU Bogato leto je za nami, hitimo pa že v novo. V sezoni Opravičilo V prejšnji številki Klasja je bil po pomoti objavljen podatek o odpiralnem času za knjižnico na Krki. Knjižnica je, kot je bilo predhodno že objavljeno, zaradi poplav od konca septembra 2010 zaprta. V sodelovanju s KS Krka in Občino Ivančna Gorica pa potekajo dogovori za ureditev novega, ustreznejšega prostora. Plesna šola Guapa Božična produkcija in praznovanje 8. rojstnega dne V nedeljo, 11. 12. 2011, se je v veliki športni dvorani OŠ Stična zbralo več kot 400 gledalcev, ki so si ogledali božično produkcijo Plesne šole Guapa. V osmih plesnih točkah, ki so nastale v letošnjem šolskem letu, je nastopilo 180 plesalcev. Božično vzdušje so pričarali z okrasitvijo »guapa smrekice«, za katero je vsak plesalec izdelal obesek, ki ga je po predstavi podaril soplesalcu. Guapa plesalce je obiskal tudi Božiček s polno vrečo daril, balonov in bombonov. Ta dan smo praznovali tudi rojstni dan Plesne šole Guapa in tako upihnili že 8. svečko na torti. Tako so si otroci, starši, plesalci, plesne učiteljice in vsi drugi izmenjali lepe želje in voščili SREČNO NOVO LETO 2012. januar-april 2012 ste vabljeni na naslednje prireditve in delavnice, na katerih se trudimo izbirati dobre goste in vsebine. Vstop je prost, radi pa vidimo, da se predhodno najavite na tel. št. 787 81 21. - 11. januarja, ob 17.30: Z igro do branja; - 19. januarja, ob 18. uri: ura pravljic: O volku, ki si je dal sešiti škornje - slovaška ljudska pravljica; - 26. januarja, ob 19. uri: predstavitev slikanice Dragice Šteh: Zala, mala zelena gosenica; - 7. februarja, ob 19. uri: delavnica za boljše odnose s psihoterapevtko Jano Lavtižar: Je v partnerstvu dovolj prostora za kontrolo? - 16. februarja, ob 19. uri: predstavitev knjige in pripo-vedovalski večer z Anjo Štefan: Anton Dremelj - Re-snik; - 23. februarja, ob 18. uri: ura pravljic: Slamnati bikec -ukrajinska ljudska pravljica; - 5. marca, ob 9. uri: Novinarska delavnica za mlade; - 6. marca, ob 19. uri: delavnica za boljše odnose s psihoterapevtko Jano Lavtižar: Zaradi ljubega miru: strah pred izražanjem jeze v partnerstvu; - 14. marca, ob 17.30: Z igro do branja; - 22. marca, ob 18. uri: ura pravljic: Pravljica o Katarini - sicilska ljudska pravljica; - 3. aprila, ob 19. uri: delavnica za boljše odnose s psihoterapevtko Jano Lavtižar: Najini pogledi na vzgojo se razlikujejo; - 11. aprila, ob 17.30: Z igro do branja. OBISK SKUPIN najavite vsaj teden prej na tel. št. 787 81 21. KLUB LITERARNIH SLADOKUSCEV To je delovno ime za klub, ki ga želimo ustanoviti in spraviti v pogon v sezoni jesen/zima 2012. Zelo si namreč želimo zbrati in spoznati ljudi v občini, ki bi si želeli enkrat mesečno družiti se s slovenskimi, predvsem še neuveljavljenimi, a kakovostnimi pisatelji, za isto mizo. Spoznavanje pisateljev na odrskih piedestalih nam kdaj pa kdaj onemogoča pristno doživljanje in še poglablja odmaknjenost slovenskega ustvarjanja in ustvarjalcev, zato razmišljamo, da bi klub zaživel v smislu, da sodelujoči preberejo knjigo (ali tudi ne ©), se srečajo s pisateljem, knjižničarji pa bomo večer moderirali v smer globljega spoznavanja pisane besede in prijetnega druženja. Kaj potrebujemo za to? Seveda vsak dan v knjižnici spoznavamo literarne navdušence, ljudi, ki hočejo več, ki želijo literarne poslastice, ki so v življenju iskalci, vseeno pa želimo, da roko za sodelovanje v klubu dvignete sami. Do konca aprila zberite pogum in se javite na tel. št. 787 81 21 (Ksenija), da naredimo vsaj prvi krog sodelujočih. Članarin in vstopnin ne bo, nujna bo le dobra volja. Guapa plesalci se pridno pripravljajo že na tradicionalno Pustno povorko na Sokolski, ki bo 18. 2. 2012 na Sokolski ulici pred Občino Ivančna Gorica v sodelovanju z občinskimi kulturnimi društvi, Občino in tržnico. Guapa tekmovalci pa bodo 15. 1. 2012 na prvem pokalnem turnirju (PZS) zastopali Ivančno Gorico in se borili za uvrstitev na državno prvenstvo v MTPP PLESNA ŠOLA GUAPA VAM VSEM ŽELI SREČNO, POLNO DOGODIVŠČIN IN ZDRAVO NOVO LETO 2012! Maja Zrilič Lepota ni naicijučje Da pa bo pot do nje enostavnejša in prijetnejša vam pomaga Nudimo: Nega obraza z uporabo vrhunske profesionalne kozmetike lUATIS Anticelulitni in shujševalni programi Masaža, pedikura, manikira, depilacija make up in $e in še 100% NARAVNA KOZMETIKA SOTHVS 4? hm ^ Helena Miranda Helena Miranda Maček s.p. Stari trg 22,1294 Višnja Gora Telefon: 01 7884 348 Mobitel: 041 966 113 E-mail: HelenaMiranda@siol.net VABUENI NA POSVET IN OBISK Preizkušene metode, uporaba vrhunskih preparatov znanih blagovnih znamk, predvsem pa Izkušnje pridobljene z usposabljanjem v tujini In Sloveniji ter dolgoletna delovna praksa, vam zagotavljajo vrhunske rezultate In dolgoročni učinek, ki ne bo ostal Dosežite popolno telo z aparaturo, ki vsebuje stimulacijo mišic, infrardečo luč in uitrazvoic. Vesel božič in srečno novo leto 2012! sko JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Območna izpostava Ivančna Gorica Cesta II. grupe odredov 17,1295 Ivančna Gorica tel.: 01 786 90 70, faks: 01 786 90 75 e-pošta: oi.ivancna.goricafajskd.si www.jskd.si,www.kultura-ustvarjanje.si NAPOVED SKLADOVIH PRIREDITEV - DECEMBER 2011, JANUAR, FEBRUAR 2012 A^ktualni razpisi in natečaji Na izpostavi smo že pred leti uvedli prijavljanje na območne revije in srečanja do konca januarja tekočega leta. Rok za prijavo na območno srečanje pevcev in godcev v Ljubljani je 30. 12. 2012. • Prijave za nastop na območni reviji odraslih pevskih zborov so možne do 9. 1. 2012. • Rok prijave za gledališki vikend seminar je 13. 1. 2012. • Prijave na selektorske oglede območnega Linhartovega srečanja bodo potekale do 16. 1. 2012. • Prijave z likovnimi deli na natečaj 2012 z naslovom Obraz v množici so mogoče do 20. 1. 2012. • Do 27. 1. 2012 zbiramo podatke o dogodkih ob slovenskem kulturnem prazniku za tradicionalno zloženko vseh treh občin. Prosimo, da vse ostale prijavnice posredujete na ivanško izpostavo po klasični ali elektronski pošti do torka, 31. januarja 2012. Delavnica Podjetniški pristop v kulturi petek, 13., in sobota, 14. januarja 2012, Kulturni dom Ivančna Gorica Dvodnevna delavnica, na kateri bodo udeleženci spoznavali osnove podjetništva v kulturi, bo potekala v sredini januarja. Rdeča nit delavnice bo organizacija kulturnega dogodka. Delavnica je namenjena začetnikom in uveljavljenim kulturnim delavcem. Sodelujoči bodo spoznavali teoretične osnove podjetniškega pristopa pri organizaciji dogodka in se preizkusili tudi na praktičnem primeru. Delavnico bo vodila novinarka in podjetnica Ana Vatovec, ki ima številne izkušnje v tovrstnem delu. Delavnica je namenjena organizatorjem, ki šele začenjajo svojo pot kulturnega udej-stvovanja, ter že uveljavljenim produ-centom prireditev. Podelitev skladovih priznanj, 26. 1. 2012, Ljubljana JSKD RS bo na tradicionalni prireditvi podelila skladova priznanja in zlata ter srebrna odličja za življenjsko delo ter za delo na posameznih kulturnih področjih, npr. plakete sklada za gledališko, folklorno, glasbeno in plesno področje. Podelitev je priložnost, da nagradimo prostovoljno in predano delo posameznikov in skupin na kulturnem področju. Ves svet je oder, intenzivni gledališki vikend seminar prestavljen na januar petek, 27. 1. 2012, 16.00-19.00, Grosuplje, Družbeni dom Barbara Rigler bo pripravila delavnico z naslovom Od dramskega besedila do gledališke predstave. sobota, 28. 1. 2012, 9.00-13.00 in 14.00-18.00, Grosuplje, Kulturni dom nedelja, 29. 1. 2012, 16.00-18.00, Kulturni dom Grosuplje Simona Zorc Ramovš bo predstavila gledališko igro in režijo ter se osredotočila na predstavitev dela z mladimi igralci. nedelja, 29. 1. 2012, 10.00-14.30, Grosuplje, Kulturni dom Klemen Markovčič se bo na delavnici ukvarjal s celovito pripravo in izvedbo gledališke produkcije. Gledališki seminar je namenjen mentorjem otroških in mladinskih gledaliških skupin, ki se že ukvarjajo z gledališčem ali bodo z raziskovanjem gledališkega sveta šele začeli. Moj dežnik je lahko balon, tretja predstava otroškega abonmaja Ivančna Gorica 2011/2012 petek, 3. 2. 2012, ob 17.30, Kulturni dom Ivančna Gorica Tretjo predstavo bo izvedlo Gledališče Fru-Fru. Mladi bodo na predstavi povabljeni tudi k ustvarjalni igri. Poetična zgodba namreč govori o deklici, ki išče svojo izgubljeno žogo. Mario-natna predstava, ki temelji na šarmu otroške risbe, je prejela več nagrad in sodelovala na številnih festivalih v tujini. MAVRIČNA KULTURA ZA VSE Srečanje s kulturniki občine Ivančna Gorica Tradicionalno srečanje s predstavniki kulturnih društev, vodji skupin in drugimi ustvarjalci s področja kulture je potekalo v občinski sejni sobi. Srečanja sta se udeležila predstavnika Občine Ivančna Gorica, podžupan Tomaž Smole in strokovna delavka s področja za družbene dejavnosti Mojca Anžlovar Globokar. Oba sta v pozdravnem nagovoru poudarila pomen, ki ga ima ljubiteljska kulturna produkcija v naši občini. Občina pripravlja nov pravilnik za dodelitev sredstev kulturnim društvom. Društva so predstavila različne predloge, vendar zaenkrat končna različica še ni pripravljena. Še vedno so mogoči pobude in predlogi za oblikovanje dokončne vsebine. Tudi na občini se zavedajo pomena prostovoljnega delovanja znotraj različnih društev in so ponosni na pestrost kulturnih prireditev, ki jo ivanška občina s kulturnimi ustvarjalci nudi svojim občanom. Na srečanju so bili predstavljeni načrti kulturnih društev in ivanške območne izpostave za naslednje leto. Srečanje je enkrat letno priložnost, da se posamezni kulturni ustvarjalci pogovorijo o načrtih, problemih, sodelovanjih itd. Glasbeni maraton in natečaj Festivala Stična gostila mlade glasbenike Kot uvod v festivalsko dogajanje v Stični smo na ivanški izpostavi JSKD skupaj s stiškim kulturnim društvom izvedli že četrti Glasbeni maraton 2011 in natečaj za Festival Stična. Na mrzel petkov večer se je na odru v baru Jama zbralo šest inovativnih in neuveljavljenih glasbenih skupin iz Kranja, Želimelj, Ponikev, Kočevja, Postojne in Zagradca. Nastopili so: Alkimisti, Pastichon, Panic-Stricken, Foršus, Aliens in Blood Related. Komisija - v sestavi Alenke Hrvatin (Thunderbabies), Marcela Petriča (Zgrešeni primeri) in Milana Lampre-ta (Festival Stična) - je ocenila, da so nastopi bolj kakovostni kot lani, žal pa so morali izbrati samo eno skupino. Za kriterije ocenjevanja so si zastavili zvočnost, ritem, inovativnost, dinamiko, avtorstvo besedila, izvajalsko tehniko, izvirnost skupine ter prepri- Zaključna razstava ambru-škega otroškega ex-tempora Na Miklavžev predvečer so odprli drugi otroški ex-tempore keramike pod naslovom Gozdna zgodba. Ex--tempore je potekal v novembru 2011 v organizaciji Marjete Baša v okviru Kulturnega društva Ambrus. Na ex-temporu so sodelovali predšolski in šolski otroci, ki so ustvarili domišljene upodobitve v keramiki z motivi iz gozdnega življenja. Razstavo je pospremil tudi ličen katalog. Ob tej priložnosti so podelili priznanja vsem sodelujočim. Decembrska predstava otroškega abonmaja z delavnico Druga predstava otroškega abonmaja Ivančna Gorica je presenetila s svojimi cirkuškimi elementi. Zavod Buffeto in njegovi štirje člani so namreč pripravili igro Palčkov cirkus, ki je dodobra razgibala mlado ivanško občinstvo. Predstavili so dihjemajo-če cirkuške elemente in v predstavo vključili tudi obiskovalce. Otroci so bili po predstavi povabljeni na izdelovanje prazničnih voščilnic. Delavnico sta vodili akademska slikarka Joanna Zajac Slapničar in likovnica ter mojstrica tovrstnega žanra Marija Pilko. Na delavnici so nastale številne in zanimive voščilnice. Dogodek je ivan-ško občinstvo uvedel v decembrsko praznovanje. Podelitev skladovih priznanj Kulturnemu društvu gledališče Krka Drugo soboto v decembru je na Krki v družbenem centru potekala 31. ponovitev gledališke igre Razvalina življenja. Predstavo je pred polno dvorano Krčanov in drugih ljubiteljev gledališča izvedla domača ljubiteljska gledališka skupina KD Gledališče Krka v režiji Marjane Hočevar. Po prireditvi pa so najzaslužnejši kulturniki prejeli priznanja za svoj dolgoletni doprinos h kulturnemu ustvarjanju v tem kraju. Zborovodkinji Mojca Zajc in Suzana Kocmur sta prejeli srebrni Gallusovi znački za več kot 15-letno udejstvovanje na področju ljubiteljske vokalne glasbe, njuna zbora - otroški in odrasli mešani zbor KD Gledališče Krka - pa sta prejemnika posebnih priznanj Sveta Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica. Najbolj zaslužnim gledališčnikom smo za 5-letno gledališko delovanje podelili bronaste Linhartove značke, za 10-letno ustvarjanje na področju gledališča pa srebrne Linhartove značke. Prejemnika zlatih Linhartovih značk sta dva, in sicer: Minka Strah in Franc Koželj. Častni Linhartovi znački in priznanji za več kot 30-letno gledališko ustvarjanje pa sta prejela režiserka Marjana Hočevar in nepogrešljivi tehnični mojster Vojko Hočevar. čljivost nastopa. V vseh kategorijah jih je najbolj prepričala skupina treh mladeničev iz Ponikev, ki v skupini Panic-Stricken ustvarjajo že četrto leto zapored. Panic-Stricken bodo nastopili v okviru državnega srečanja - Rock vizije maja 2012 na Ptuju v okviru Evropske prestolnice kulture in v okviru petega glasbenega maratona na naslednjem Festivalu Stična 2012. Odprtje razstave ilustracij Joanne Zajac Slapničar Ob Ta veselem dnevu kulture v začetku decembra smo se v soorgani-zaciji z ivanško knjižnico pridružili vseslovenskemu praznovanju spomina na Prešernovo rojstvo. Skupaj smo v knjižničnih prostorih odprli razstavo ilustracij Joanne Zajac Slapničar, ki so nastale za poljski prevod Jurčičeve Kozlovske sodbe v Višnji Gori. Ob odprtju je ilustratorka poudarila, da je z veseljem sprejela povabilo k prevodnemu projektu in da je poskušala ustvariti pravljične ilustracije, ki bi zgodbo približale tudi otrokom. Povedala je še, da je bil zanjo projekt velik izziv, ker so njene ilustracije že šesta vizualna interpretacija Jurčičeve humoreske v okviru projekta Modrost in pravica. Razstava bo na ogled do 30. decembra 2011. ■ , v.ii- ■ » ; 5 A Fptot Mt1«na Br«QAr Likovni natečaj 2012 OBRAZ V MNOŽICI Tema: Obraz - (avto) portret mora biti centralen na sliki in svetla lučka na kontrastnem ozadju množice! Likovni natečaj 2012 za ustvarjalce vseh starosti z naslovom Obraz v množici je odprt od 3. decembra 2011 do 20. januarja 2012. Vsa dela, ki bodo prispela do roka na naš naslov, bo pregledala komisija in naredila izbor za objavo na naših vabilih. Upoštevali bomo izvirne ideje, prepričljivost in povezanost s tematiko. Vsa izbrana dela bodo nagrajena s simboličnimi darili, vsa dela pa razstavljena v galerijskih prostorih Muzeja v Stični od 3. do 30. septembra 2012. Več informacij o razpisu in prijavnica na sedežu OI JSKD Ivančna Gorica ali na spletni strani www.kultura-ustvarianie.si SRE^CN^O 20^121 V n^ov^em letu vam žeCimo r^^dbstn^h med-sebojni^h odn^osov ter veseC^h spr^ehodov po pr^av^Cjični n^r^av^! N^d^ljujmo skupaj z ustv^rj^Cnimi Iju^dmi, ki imajo močne kor^enine v temeljih naše skupne dediščine, pokončno dr^žo v v^h^rni vsakdanjosti in glavo poCno id^ej, Bog^t^h kot krošnje dreves! VeseCimo se sodelovanja z Vami in se z^-hvaljujemo za podporo! JSKD OI Iv^ančna gorica B^r^B^r^a Rigler in Simona Zor^kp Četrti kvad^an^t je valovanje spominov, pi^epi^eden^h z vonjem po medenj^k^^, posutih s kopico m^iih tegob in z obilico dr^obni^h r^adosti. Dr^agica Šteh, IV. kvadr^ant Vite^c Kekec G^^osupCj^, Di^evo iz n^at^čaja gozd kot pr^ostor pr^avj^ne i^top^e Treniramo že za prvo ligo »S sezono 2010/11 nismo zadovoljni le v rezultatskem smislu, saj smo si zadali cilj napredovati v prvo ligo. Z igro pa smo izjemno zadovoljni. Vsa prejšnja leta so ekipe s tolikšnim številom točk (33, op. a.) napredovale, tokrat pa se to ni zgodilo zaradi čudnega spleta okoliščin,« se je za Klasje nazaj ozrl Aleksander Polak, kape-tan članske zasedbe SVIŠ-a Pekarne Grosuplje iz Ivančne Gorice. »Letošnja jesen? Kljub dvema porazoma, ki sta prišla proti vedno neugodnima Sevnici in Grosupljemu, je za nami uspešna polovica sezone. Smo trdno na drugem mestu. Mislim, da SVIŠ še nikoli v svoji zgodovini nastopanja v 1. B-ligi jeseni ni zbral 18 točk. Res pa je, da se nam pojavljajo precejšnja nihanja, ki jih moramo odpraviti. Na primer odigramo en polčas zelo dobro, drugega pa precej slabše. Izboljšati moramo tako obrambo kot tudi napad. Zavedati se moramo, da ne treniramo le za letos, ampak tudi že za prvo ligo.« Levokrilni igralec ni želel izgubljati preveč besed ob analizi svoje igre: »Vse manj v igri gledam nase in vse bolj na ekipo, ki ji želim pomagati najbolj, kar je v moji moči, tako v obrambi kot v napadu - na treningih in tekmah.« Že drugo sezono pa je Aleksander tudi trener. »V lanski sezoni sem vadil mlajše dečke B, v letošnji pa poleg njih tudi mlajše A. Že od nekdaj sem imel veselje delati z otroki, kar mi predstavlja velik izziv. Pri teh generacijah nisi le trener, ampak je zraven tudi vzgoja, šport je treba predstaviti kot zabavo. Če to uspeš Aleksander Polak je silno vesel, ker je zoprna serija poškodb zanj preteklost. (Foto: Primož Suntajs) dobro povezati s šolo, pridejo tudi uspehi,« je razložil nadarjeni trener. Mlajše selekcije SVIŠ-a PG proti koncu rednega dela državnega prvenstva ne popuščajo. Mlajši dečki B so po odigranih 10 kolih zabeležili kar osem zmag in dva poraza. Zelo podoben izkupiček imajo leto starejši mlajši dečki A, ki so odigrali devet tekem, jih kar sedem zmagali in samo dve izgubili, kar pomeni, da sta obe ekipi pri samem vrhu prvenstvene lestvice. Starejše dečke B čaka kvalifikacijski turnir za uvrstitev med 12 najboljših ekip v Sloveniji in upamo, da jim bo uspelo. Starejši dečki A so zabeležili osem zmag, en neodločen izid in štiri poraze in so se že uvrstili v polfinale med 16 najboljših v Sloveniji. Kadeti so v zadnjih kolih premagali Kočev- je in izgubili proti Črnomlju in Gro-suplju. Mladincem je v prvi ligi uspel pravi podvig - premagali so ekipo Gorenja, ki premore številne repre-zentante mlajših kategorij. S štirimi točkami so sicer pri dnu lestvice, a kljub težavam s kratko klopjo povsem v igri za obstanek med najboljšimi slovenskimi podmladki. Prvi turnir v minirokometu so odigrali miniro-kometaši iz OŠ Stična, OŠ Šentvid pri Stični ter podružničnih šol Višnja Gora, Zagradec, Krka in Ambrus. Videli smo krasne tekme, v katerih so mladi športniki pokazali, kako spretni so v igri z rokometno žogo. Novice in rezultate tekem si lahko preberete na spletni strani RK SVIŠ PG http:// www.svis-klub.si. Lojze Grčman in Boštjan Košir Košarkarji Ivančne Gorice prvaki jesenskega dela sezone_ V jesenskem delu 4. SKL so košarkarji KK Ivančna Gorica odigrali devet tekem, dosegli osem zmag in zabeležili en poraz, tako zasedajo prvo mesto na lestvici s 17 točkami. V pokalnem tekmovanju SPAR so prišli do 4. kroga, med 20 najboljših članskih ekip v državi. V drugem krogu izločili Bloke Novolit, v tretjem krogu Javor Pivko. V četrtem krogu so košarkarji morali priznati premoč Gorenji vasi, potem ko so v prvi tekmi odigrali neodločeno, so na povratnem srečanju izgubili. Odigrali so tudi dve prijateljski tekmi in vknjižili dve zmagi. Končna bilanca jesenskega dela sezone je ob odigranih 17 tekmah: 13 zmag, trije porazi in en neodločen izid. Zadnjo tekmo v okviru jesenskega dela sezone so košarkarji članske ekipe Ivančne Gorice odigrali 10. 12. 2011. Gostovali so v Velikih Laščah. Glede na bližino obeh klubov in igralcev, ki se med sabo dobro poznajo, je bil to pravi lokalni derbi. Ivančna Gorica je v prvem polčasu držala vse niti igre v svojih rokah in vodila za 20 točk. V nadaljevanju je padla koncentracija in Laščani so se nevarno približali, a je Ivančna Gorica strnila vrste in zmagala z rezultatom 66:74. Lestvica 4. SKL - Zahod # Ekipa T Z P T Dane/prejete točke Povprečne dane/ prejete točke na tekmo Serija 1. Ivančna Gorica 9 8 1 17 722/638 80.2/70.9 + 6 2. Kraški zidar Sežana 9 8 1 17 678/625 75.3/69.4 + 1 3. Cerknica 9 6 3 15 706/635 78.4/70.6 + 2 4. Gorenja vas 9 6 3 15 677/627 75.2/69.7 -1 5. Krvavec Meteor 9 6 3 15 617/579 68.6/64.3 + 3 6. Lesdog Kočevje 9 4 5 13 636/645 70.7/71.7 + 2 7. Velike Lašče 9 4 5 13 607/626 67.4/69.6 -2 8. Bloke Novolit 9 2 7 II 602/647 66.9/71.9 -6 9. Kranjska Gora 9 1 8 10 576/679 64.0/75.4 -4 10. Žiri 9 0 9 9 607/727 67.4/80.8 -9 Nogometna šola Ivančna Gorica Sedaj vemo, kako je biti organizator zimske lige »Kelme«_ med šestimi ekipami osvojili odlično 2. mesto. Čeprav stalno poudarjamo, da rezultat ni najpomembnejši, sploh ne pri najmlajših smo vendarle veseli, da so že na svojem prvem turnirju pokazali, da so pravi borci in borke, celo parkeljnov se niso kaj dosti bali. Miklavž jih je zato nagradil s pokalom, medaljami in darili. Tudi drugače se pri nas dogaja marsikaj. Med drugim so nas in tudi NK Ivančna Gorica v začetku decembra obiskali župan in občinski svetniki. Oboji smo jim predstavili svoje delo, razkazali prostore in razgrnili načrte Kljub temu, da je mesec december, je okroglo usnje v naši nogometni šoli še kako živahno. Vse ekipe, razen najmlajših nastopajo v zimskih ligah: selekcije od 8-10 let nastopajo v zimski ligi MNZ Ljubljana, ki poteka za Bežigradom v Ljubljani, ekipi U-12 in U-14 pa nastopata kar doma v Ivanč-ni Gorici, saj smo se v NŠ odločili, da zimsko ligo za ti dve selekciji izpeljemo kar pri nas na umetni travi, če pa bo vreme pretirano zimsko pa v telovadnici Srednje šole. Rezultatsko so najuspešnejši dečki U-8, ki po 4 krogih s tremi zmaga- mi in enim remijem zasedajo odlično 4. mesto, premagali pa so celo prvi ekipi Olimpije Ljubljana in Bravo Pu-blikuma. Nekoliko slabše gre dečkom U-9, ki imajo po štirih krogih 4 poraze, a korajže za naprej niso izgubili. Dečki U-10 so zelo dobri, saj v zahtevni skupini po 4 krogih z dvema zmagama, enim remijem in porazom zasedajo zelo dobro 5. mesto. Nekoliko manj uspešni so dečki U-12 in U-14, ki igrajo ligo doma. Po dveh tekmah imajo oboji po dva poraza, a liga se je šele dobro začela in gotovo bodo prišle tudi boljše igre in s tem tudi rezultati. So pa zato presenetili naši najmlajši--pet in šestletniki, ki so na svojem prvem turnirju-Miklavževem turnirju, ki je potekal v Lukovici prikazali veliko želje po igri in tudi že znanja ter za prihodnost. Zahvalili smo se jim tudi za dosedanjo podporo. Otrokom dopolnjujemo vadbeno opremo, kmalu jo bodo imeli vsi. V klubu smo postavili dve polički z obešalniki, kamor dajemo pozabljeno opremo na eno, na drugo pa lahko starši oddajajo opremo, ki so jo njihovi otroci prerasli in jo lahko vzame tisti, ki jo potrebuje. Prav tako še vedno sprejemamo nove člane, ki so dobrodošli. Tudi trenersko ekipo še vedno dopolnjujemo. Vse z namenom, da bi otroci imeli karseda kvalitetno vadbo. Bliža se konec koledarskega leta. Vsem občanom in bralcem Klasja želimo vse najlepše v novem letu, našim mladim nogometašem pa obilo veselja v igri in lepih rezultatov. Za NŠ Ivančna Gorica Simon Bregar V mesecu januarju bodo košarkarji iz Ivančne Gorice odigrali eno tekmo v gosteh in tri v dvorani OŠ Stična. Tekme se začnejo ob 19. uri. sobota, 7. 1. 2012, Ivančna Gorica : Lesdog Kočevje sobota, 14. 1. 2012, Ivančna Gorica : Kraški Zidar Sežana sobota, 28. 1. 2012, Ivančna Gorica : Bloke Novolit Košarka za osnovnošolce Košarkarski klub Ivančna Gorica organizira interesno dejavnost košarke na OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični. Vadba se izvaja v telovadnici pod vodstvom Marjana Kralja, diplomiranega trenerja košarke, in Žige Kajfeža, igralca Ivančne Gorice s trenersko licenco za mlajše kategorije. Termini: I.-3. in 4.-6. razred, SREDA OB 15. uri, 7.-9. razred, TOREK IN ČETREK OB 16. uri Na treningih učenci spoznavajo osnove košarke, košarkarske tehnike in taktike. Ne manjka pa tudi igre in raznih zanimivih košarkarskih igric. Vadba košarke žal ni organizirana na drugih osnovnih in podružničnih šolah v naši občini, zato se lahko vsi učenci pridružijo treningom v Šentvidu pri Stični v skupini, v katero spadajo glede na razred, ki ga obiskujejo. S seboj naj prinesejo izpolnjeno prijavnico za šolo košarke, ki jo najdejo na www.kkivancna.si ali jo dobijo, ko otroci prvič obiščejo vadbo. V skladu s 142. členom Zakona o dohodnini lahko davčni zavezanec do 0,5 % dohodnine, po tem zakonu odmerjene od dohodkov, ki se všte- vajo v letno davčno osnovo, nameni za financiranje splošno-koristnih namenov. Med upravičenci, katerim je mogoče nameniti del dohodnine, je tudi Košarkarski klub Ivančna Gorica, Sokolska ulica 5, 1295 Ivančna Gorica, davčna številka 63080389. Obrazec lahko izpolnite na spletni strani http://www.kkivancna.si ali pa zahtevo oddate tudi preko portala eDavki- http://edavki.durs.si/ do 3I. 12. 2011. Če nam namenite del dohodnine, s tem niste prikrajšani, saj bi sicer šel ta del vaše dohodnine v državni proračun. Bralcem časopisa Klasje, občanom občine Ivančna Gorica in vsem športnim navdušencem želimo vesele praznike in uspehov polno leto 2012. Simon Kastelic Izza namiznoteniških miz Naši igralci namiznega tenisa, so bili v minulem času zopet zelo aktivni in tudi uspešni. V nadaljevanju predstavljamo nekaj dosežkov. Medobčinsko ekipno prvenstvo za leto 2011 1. KGG Krka I 2. Velike Lašče 3. Šmarje Sap ml. 4. Kompolje ml. 5. Flirt Bar 6. Šmarje Sap vet. 7. KGG Krka II 8. Kompolje st. 9. Stična 24. 11. 2011, medobčinsko prvenstvo -dvojice, na Krki učenke do 16 let 1.Jerca Hočevar / Leja Zaletel (Krka) 2. Klara Prijatelj / Nina Mustar (Kompolje) 3. Pia Škufca / Ana Koželj (Krka) 4. Mojca Babič / Maja Meglen (Kompolje) 5. Terezija Prijatelj / Eva Nose (Kompolje) 6. Klavdija Černe / Tamara Butala (Krka / Kom-polje) učenci do 16 let 1. Blaž Hočevar / Matic Erjavec (Krka) 2. Urban Hočevar / Kristjan Mahne (Krka) 3. Jan Zaletel / Primož Žgajnar (Krka) 4. Tomaž Globokar / Vid Koželj (Krka) 5. Žan Godec / Andraž Zaman (Krka) 6. Aljaž Kutnar / Dorijan Mahne (Krka) 7. Žiga Černič / Lovrenc Godec (Krka) Namizni tenis - dvojice za leto 2011 do 45 let 1. Janežič Martin / Triler Viktor (Šmarje Sap) 2. Kuhelj Bojan / Mlakar Luka (Krka) 3. Vokal Bojan / Omahen Zvone (Krka, Šentvid) nad 45 let 1. Sever Igor / Smrekar Aleš (Vel. Lašče) 2. Globokar Slavko / Kozinc Jože (Krka) 3. Polajžar Franci / Vahčič Jože (Šmarje Sap) 17. 12. 2011 medobčinsko ekipno pokalno tekmovanje v Velikih Laščah Rekreativna 2. in 3. Ljubljanska liga - jesenski del, v katero so vključeni igralci iz občine Ivančna Gorica v ekipi KGG Krka I in KGG Krka 2. 2. liga 1. Komunalne grad. Grosuplje I. 2. Utrujeni 3. Čistilni servis Orehek 4. Sinja Gorica I. GUT - PET 5. Copis Faškarji I. 6. Društvo paraplegikov lj. pokrajine 7. I&S instalacije 8. Palačinke Čokolešnik 9. Rutina Zalog 10. Optika Markelj 3. liga jj 1. ŠD Šmarje - Sap I. 2. ŠD Pravnik 3. Generali zav. zastopanje 4. Nova Ljubljanska banka 5. ŠD Zadvor I. 6. Komunalne gradnje Grosuplje II. 7. NTK Veterani I. 8. Copis Faškarji II. 9. Sinja Gorica II. GUT - PET 10. Kajuh Slovan Jože Kozinc OBČINSKA LIGA V KOŠARKI Kremenčkovi prepričljivo najboljši v letos okrnjeni konkurenci Zaključila se je 16. izvedba občinske lige v košarki, ki pa je v primerjavi z ligo v nogometu, v kateri smo letos zabeležili rekordno število ekip - 19, potekala v sila okrnjeni konkurenci. Ligo smo začeli s štirimi ekipami, po izstopu ene od njih pa se je zaključila samo s tremi ekipami, kar je tudi rekord po nizki udeležbi. A ne glede na to, je uspeh ekipe Kremenčkovih povsem zaslužen, saj so zmagovali tudi v precej močnejši konkurenci. V dosedanjih 16 izvedbah občinske lige je ekipa Kremečkovih kar 10-krat osvojila naslov občinskega prvaka (dvakrat pod imenom Mizarstvo Tomažič). Po dvakrat sta bila prvaka ekipi Gradnja Šentvid in ŠŠD Josipa Jurčiča, enkrat pa ekipi Prince pub in Cedevita. Za ekipo občinskih prvakov so letos igrali: Janez Erčulj, Matic Erčulj, Mladen Novak Bralič, Žiga Erčulj in Tomaž Smole. Končni vrstni red za 2011: 1. Kremenčkovi 8 tekem, 8 zmag 0 porazov; koš razl.: 285 : 152 + 133, 16 točk 2. Znojile * 8 2 6 195 : 265 - 70 10 točk 3. ŠŠD Josipa Jurčiča 8 2 6 206 : 259 - 53 10 točk * Znojile so boljše od ŠŠD Josipa Jurčiča zaradi boljše koš razlike v medsebojnih tekmah. Simon Bregar K \/rtičeA Po božiču gre dan gori, sneg doli. Božični kaktus (schlumbergera) Božični kaktus je ena redkihcvetočih rastlin, ki jih lahko občudujemo v mrzlih zimskih dneh že iz davnih časov. Ob pravilni oskrbi nas te rastline razveseljujejo s čudovitimi cvetovi vsako leto znova. Rastlina je priraslika (epifit), ki raste na drevesih, včasih tudi na skalah, njegove cvetove pa oprašujejo kolibri. Božični kaktus ne jemlje hranilnih snovi iz rastlin, na katerih se naseli , temveč mu za rast zadošča majhna količina prhlice, ki nastaja iz ostankov rastlin, živali ter delčkov zemlje. Za razliko od večine drugih kaktusov ni toleranten na sušo. Je tropska in subtropska rastlina, zato ne prenese nizkih temperatur. Najnižja temperatura pozimi je lahko 12 stopinj Celzija, idealna temperatura poleti pa je od 24 do 26 stopinj Celzija. Zelo dobro uspeva v humusno-šotnih do peščenih tleh. Skratka, tla morajo biti odcedna, sicer korenine zgnijejo. Ne mara neposrednega sonca, zato ga postavimo na mesto, kjer je le zjutraj sonce, popoldne pa senca. Božični kaktus je rastlina kratke- ga dneva. Jeseni, ko rastlina dobi cvetlične popke, moramo paziti, da v prostoru, kjer rastlina stoji, ne svetijo predolgo luči. Preden vklopimo luč rastline pokrijemo s črno folijo ali škatlo, saj drugače cvetlični popki odpadejo. Ko odcveti, se začne obdobje mirovanja, ki traja približno dva meseca. V tem obdobju omejimo zalivanje in je ne gnojimo več. Avgusta ponovno začnemo z zalivanjem, kar povzroči, da rastlina začne tvoriti cvetlične popke. V tem obdobju ji ne smemo spreminjati lege ter jo moramo zaščititi pred prepihom. Rastlina se sčasoma zelo razraste. Ima ploska, členkasta stebla, ki se pri starejših rastlinah prevešajo. Božični kaktus ima svilene, nepravilno oblikovane cvetove. Najdemo jih v različnih barvah: beli, rožnati, vijoličasti, rumeni ter oranžni. Če želite dobiti nekaj potaknjencev, odtrgajte nekaj členkov, vsaj tri. Delček, ki ste ga odtrgali, pustite en dan na zraku, nato pa ga posadite v mešanico prsti, ki vsebuje en del zemlje za lončnice, dva dela šote in en del peska ali pa mešanico prsti z nekaj šote ali listnega komposta. Poganjek nato položite v tako pripravljeno prst dve tretjini globoko (če ste odtrgali tri členke) in ga zalijte. Čez kakšnih šest tednov se bo poganjek ukoreninil. Bolezni in drugi problemi Če se posamezni členi sušijo v začetnem obdobju mirovanja, pomeni, da rastlino premalo zalivamo. Zalivanje moramo zvečati, čeprav preveliko zalivanje lahko povzroči gnitje korenine, zato moramo odvečno vodo iz podstavka vedno izliti. Če stebla gnijejo pri dnu, je to znamenje gnitja korenine. Rastlina na tak način reagira na preobilico vode. Vzrok Medobčinska malonogometna zimska liga Grosuplje Ivanške ekipe se dobro I -v* ♦ ♦ -v -v držijo, a zmorejo še več V Grosuplju in na Škofljici se nadaljuje medobčinska zimska liga v malem nogometu. Skupno 34 ekip je v treh kakovostnih ligah že odigralo šest krogov. Ivanške ekipe nastopajo z različnim uspehom. V prvi ligi, v kateri nastopa 10 ekip, se zelo dobro držijo naši občinski prvaki - ekipa Mizarstvo Trunkelj Krka, ki trenutno zaseda tretje mesto. Nekoliko slabše gre v isti ligi ekipi Hrastov Dol, ki je trenutno zadnja. V drugi ligi imamo prav tako dve ekipi, ki jima gre dobro. Obe sta v prvih šestih nastopih dosegli po štiri zmage, en neodločen izid in en poraz. Trenutno ekipa FSK Mafijozi zaseda tretje, ekipa Mizarstvo Gnidovec Sp. Brezovo pa četrto mesto med 10 ekipami. Kar pet ivanških ekip imamo v tretji ligi, ki jih skupaj šteje 14. Najboljši od naših sta trenutno ŠDM Krka (trenutno peto mesto) in Avtomati Armič (trenutno šesto mesto), ki ne zaostajata veliko za vodilnimi. Nekoliko niže so ostali: Flirt bar, ki zaseda 9., Elvez Raja II. in FT Krka zadnje 14. mesto. Upajmo, da bodo naše ekipe ob naslednjem javljanju še uspešnejše. Tekma med ekipo Hrastov Dol in RS team ŠD Kompolje v prvi ligi, ki se je končala z izidom 5:1 za slednje. Glavne vloge za sicer »dobrepoljsko« ekipo igrajo fantje iz naše občine. Simon Bregar je lahko tudi postavitev rastline v vlažnem in hladnem prostoru. Rastline moramo odstraniti s tega prostora. Če odpadajo listi, je lahko nekaj vzrokov: rastlini prepogosto spreminjamo lego, stoji na prepihu ali pa smo jo preobilno ali premalo zalivali. Zelo koristno je, če občasno škropimo ra- stline. Božič praznujemo le enkrat letno, božični kaktus pa nas lahko preseneti s cvetenjem večkrat na leto,če bomo ustrezno skrbeli zanj. Vesele praznike! Ihan Irena, dipl.ing.agr. in hort Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti, nositi v srcu srečnih dni spomine. ZAHVALA Ob prezgodnji smrti naše drage mame, žene, sestre, tete in babice TEREZIJE STRAH po domače Malenske Cvete iz Podbukovja 1, Krka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, ter darovali za svete maše, sveče in cvetje. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in ste se s svojo prisotnostjo na pogrebni svečanosti poklonili njenemu spominu. Vsi njeni Jokajte za mano le od sreče, ker sem končno nehala trpeti! Za spomin prižgite mi le sveče, da v svetlobo mogla bom vzleteti! ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je zapustila naša draga žena, mama, babica in prababica VIDA NARED, roj. MIKLAVČIČ (1925-2011) iz Šentvida pri Stični Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, sveče in cvetje. Hvala vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Vsi njeni Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Večni mir je našel naš atek, dedek, pradedek, brat in tast ALOJZ BREGAR po domače Dimnikov Lojz iz Brega 5 pri Dobu (22. 7. 1925 - 5. 12. 2011) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, fa-ranom, prijateljem in znancem, ki ste nam v trenutkih bolečine izrazili svoje sočutje, hvala za vse, kar ste darovali. Posebej se zahvaljujemo osebju ZD Ivančna Gorica in zdravstvenem osebju Kardiološkega oddelka KC za sočutno in nesebično pomoč. Hvala gospodu župniku Jožetu Grebencu in gospodu Jožetu Koželju za lepo pogrebno slovesnost, pevcem in izvajalcu Tišine ter pogrebnemu zavodu Perpar za vso skrb in organizacijo pri pogrebu. Hvala vsem, ki ste našega atka pospremili na njegovi zadnji poti, naj vam ostane v lepem spominu. Žalujoči vsi njegovi Čeprav tvojega glasu se ne sliši več, čeprav tvojega dotika se ne začuti več, čeprav tvojega gledanja se ne vidi več, vedi, da to vse v nas živi in si vedno povsod med nami. ZAHVALA IVAN PEČJAK Hribarjev iz Brezovega Dola 12 (3. 2. 1928 - 8. 12. 2011) Ob boleči izgubi našega očeta, starega očeta in brata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem za pomoč, izrečena sožalja, sveče, cvetje ter darovane svete maše. Iskrena hvala zaposlenim Doma starejših občanov Grosuplje, ki ste skrbeli zanj, pogrebnemu zavodu Novak, trobentaču, moškemu pevskemu zboru ter g. župniku. Hvala tudi Društvu upokojencev Ivančna Gorica za ganljive poslovilne besede in podjetju KG Grosuplje. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njegovi Za vedno zatisnil si oči, mislili smo - saj samo spiš. A tebe nič in nihče ne prebudi, grenka žalost v srcih ždi. ZAHVALA JOŽE MUHIČ (2. januar 1939 - 15. november 2011) Ob nenadnem odhodu dragega moža in očeta se zahvaljujeva vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku, in vsem, ki ste nama v tistih dneh stali ob strani. Hvala duhovniku g. Vidmarju iz Žužemberka za sveto mašo in lep obred, cerkvenemu pevskemu zboru Ambrus, PGD Ambrus ter pogrebnima zavodoma Perpar in Novak. Iskrena hvala prijateljem, sorodnikom in znancem za darovane sveče, cvetje, za svete maše in molitev. Hvala tudi posameznikom, ki ste uredili cerkev in zvonjenje, in vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k lepemu slovesu. Skupaj ga ohranimo v najlepšem spominu! Žalujoči žena in hči Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, a v srcih naših za vedno boš ostala. ZAHVALA Tiho se je poslovila in odšla od nas draga žena, sestra, teta in soseda VIDA ZOREC, rojena SEREK iz Pristavlje vasi 8 (24. 5. 1934 - 6. 11. 2011) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, va-ščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani, izrekli sožalje, darovali sveče, cvetje, za svete maše in v dobre namene. Posebna zahvala cvetličarni Branka in Zvonček, hvala tudi gospodu župniku Jožetu Grebencu, pogrebnemu zavodu Perpar za prelepo ureditev poslovilnega prostora in organizacijo pogreba. Hvala tudi pevcem in ZD Ivančna Gorica. Hvala vsem, ki ste jo tako množično pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Rože v šopku ovenijo, sveče hitro dogorijo, a spomini v naših srcih še naprej živijo. ZAHVALA Tiho in za vedno je na svojem domu v 65. letu zaspal SREČKO PERKO iz Višnje Gore Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku Boštjanu Modicu za lep cerkveni pogreb in gospodu Pavlu Grozniku za lepe poslovilne besede. Zahvaljujemo se KO ZZBV NOB, predvsem njenemu predsedniku Štefanu Horvatu za udeležbo s praporom ter pogrebnemu zavodu Perpar za pogrebne storitve. Vsi njegovi Ata, zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce, srce ljubeče tvoje zdaj spi, nam pa rosijo se trudne oči. Odšel si od nas, tu več te ni in v srcih spoznanje to zdaj boli, v bolečini smo tiho sklonili glavo z lepo mislijo na te - za slovo. ZAHVALA Tiho in nepričakovano je v 78. letu odšel od nas naš dragi mož, oče, stari ata, brat in stric IGNACIJ^ KOSAK po domače Čebetov Nace iz Gabrovke pri Zagradcu 9 (8. 1. 1934 - 12. 11. 2011) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali ter stali ob strani. Hvala za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za obnovo križevega pota v farni cerkvi Zagradec in darovane svete maše. Hvala tudi župnikoma Jožetu Mrvarju in Franciju Vidmarju za darovano sveto mašo in pogrebni obred, Pogrebnemu zavodu Novak, zagraškemu pevskemu zboru, izvajalcu Tišine ter g. Slavcu za poslovilni govor. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste se v tako velikem številu prišli poslovit od njega. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Ostal boš v naših srcih. Žalujoči vsi njegovi Blagor ženskam ki ne umrejo samo izginejo kot kruh na mizi nenadoma ga zmanjka in nihče od živih ni ostal lačen Alenka Rebula Vdano in dostojanstveno je prenašala preizkušnjo hude bolezni FRANCKA AHAČIČ, rojena PRIJATELJ 1937 - 2011 V začetku septembra smo jo pospremili k večnemu počitku na pokopališču v Tržiču. Najlepše se zahvaljujemo stiškemu opatu p. Janezu Novaku, prijateljem, sorodnikom in znancem za vso izkazano pozornost, molitve in za darovane svete maše. Dragi sošolci naše pokojne Francke! Iskrena hvala za vaše ganljivo sočustvovanje. Rada vas je imela. Vsi njeni v r (fOib odinhka, itran Gospodinjsko stran pripravlja: Nataša Erjavec -v ♦ -v -v ♦ Bozična večerja na evropskih mizah Letos smo vam predstavili nekaj značilnih jedi posameznih evropskih držav in tako mogoče komu vzbudili žilico za preizkušanje novih jedi, z vsakdanjimi sestavinami in tako pripomogli k temu, da smo popestrili svoj jedilnik in navdušili svoje goste ali najbližje. Zanimivo je sicer, kako lahko iz sestavin, ki jih imamo na razpolago vsi, naredimo čisto različne jedi po različnih evropskih državah. Upam, da smo vam vsaj malo približali kulturo kulinarike naših sosedov, ker pa je to naša zadnja številka Klasja letos, je prav, da za zaključek objavimo nekaj tradicionalnih božičnih jedi evropske kuhinje. Na božični večer se na mizah po vsem svetu znajdejo različne dobrote, ki pa imajo kljub tradiciji zagotovo skupno to, da so okusne in slastne. Večinoma je prehrana še vedno tradicionalno obarvana, čeprav tudi božični jedilniki vse bolj spreminjajo železno tradicijo in se usmerjajo k zdravi prehrani. Ena izmed dežel, kjer se strogo držijo tradicije, je Poljska, vendar pa tudi druge dežele vzhodne Evrope ne odstopajo prav veliko od tradicionalnega božičnega jedilnika. Na božični večer mora tako biti po krščanskem nauku na mizi dvanajst jedi, za vsakega apostola ena; pred tem se ves dan posti. Večerja se začne z juho, glavna jed pa je riba, običajno krap ali druge toplo pripravljene in marinirane ribe s krompirjevo solato za prilogo. Postrežejo pa tudi zelje in z gobami polnjene priloge. Za sladico pripravijo različne vrste kompotov s suhim sadjem, ki je pripravljen iz 12 vrst sadja, kar simbolizira 12 apostolov. Kot pika na i je skupno uživanje oblatov, ki simbolno ponazarja, da si bo družina tudi v prihodnje vse delila v duhu ljubezni in sprave. V mnogih državah je glavna božična jed sestavljena iz mesa; polnjen ali pečen puran, ki ga ponekod na mizah vseeno nadomesti gos ali raca, odvisno od števila ljudi, zbranih za mizo. Med glavne jedi spada tudi pečena svinjina, svinjina z jabolki ali svinjska rebrca z zeljem, zeljni zvitki-sarma v balkanskih državah, zeljna juha s klobaso - kapustnica, tipična Slovaška božična juha, klobase, šunka ... V božični večerji mnogih evropskih držav (Poljska, Portugalska, Češka, Slovaška, Švedska, Finska, Litva ...) danes ne manjka različno pripravljenih rib (posebej je priljubljen krap). Na bogato obloženi božični mizi Francije pogosto vidimo tudi ostrige, jastoga, klapavice ter račja oziroma gosja jetra. Za sladico naj seveda omenimo najbolj priljubljen božični kruh, ki pa ga pripravljajo različno v posameznih delih Evrope. Zelo bogato božično mizo s sladicami imajo Portugalci. V mnogih državah ostaja tradicija, da vstavijo v božični kruh kovanec, košček zlata ali mandelj, ki osebi, ki ga dobi v svojem kosu, prinaša srečo. Tipična božična peciva so pripravljena z medom, mandeljni, ter suhim sadjem z dodatki raznih začimb. Na Nizozemskem pripravljajo pecivo v obliki črk. Tipična švedska pijača v času novoletnih in božičnih praznikov je Glogg, kuhano vino, ki so mu dodane različne začimbe, mandlji in rozine. Nadevan puran s kostanjem in jabolki (Francija) Sestavine: pribl. 3,20 kg težka pura, 1 dcl olja, sol, poprova mešanica v zrnu, ščepec mlete rdeče paprike, 500 g kostanja, 500 g kislih jabolk, pribl. 7 dcl rdečega vina Priprava: Jabolka olupimo, razkosamo na četrtine, jim odstranimo peške in jih za 120 minut namočimo v rdeče vino. Segrejemo pečico na 220 °C. Kostanje zarežemo po sredini, stresemo v pekač in za 10 minut pečemo v segreti pečici. Nato prilijemo 1 do 2 decilitra hladne vode, kostanj pa pečemo še 20 minut. Nato ga nekoliko ohladimo in olupimo. Očistimo purana, izdolbemo, operemo in posušimo, nato ga znotraj natremo s soljo. V skodelici zmešamo olje, sveže mleto poprovo mešanico in mleto rdečo papriko. Purana z mešanico pre-mažimo znotraj in zunaj. Jabolka odcedimo in zmešamo s pečenim kostanjem. Purana nadevamo, odprtino za-šijemo, potem pa ga položimo na pekač, pokrijemo z alu folijo in za približno 90 minut potisnemo v segreto pečico. Po 90 minutah temperaturo v pečici znižamo na 180 °C. Purana odkrijemo in zlato rumeno zapeče-mo. Preverimo, da je meso mehko in pečeno. Vmes ga enkrat obrnimo in nekajkrat prelijemo z ostankom za-čimbnega olja, proti koncu pa tudi z rdečim vinom od mariniranja jabolk. Krap s prilogo (Poljska) Sestavine: pribl. 1,5 do 2 kg težek krap, pribl. 1 kg krompirja, 2 gomolja koromača, 3 dcl kisle smetane, 2 dcl tekočega jogurta, 5 dag zeliščnega masla, 5 strokov česna, šopek začimb (timijan, origa-no, bazilika), sok polovice limone, sol, poper, olivno olje Priprava: Krapa olu-skamo ali še bolje iz-kožimo. Začimbe na-sekljamo ali stremo, dodamo grobo narezan česen, sol in poper. Z limoninim sokom pokapamo ribo in jo natremo z začimbno mešanico, zavijemo v folijo in najmanj dve uri pacamo. Krompir olupimo in v slani vodi zavremo, vre naj do pet minut, odcedimo in osušimo. V pekač vlijemo pet velikih žlic olivnega olja, dodamo krompir in razpolovljen koromač, postavimo v pečico, segreto na 230 stopinj. Ko je segreta, dodamo krapa, čez približno dvajset minut ga obrnemo, zmanjšamo temperaturo na 200 stopinj in po desetih minutah prelijemo krapa z mešanico smetane, jogurta in masla. Ko jed po približno petnajstih minutah zarumeni, je gotova. Božični kruh - Vasilopita (Grčija) Sestavine: 25 g kvasa, 200 g sladkorja v prahu, 150 ml toplega mleka, 1 kg moke, pol čajne žličke soli, 230 g stopljenega masla, 7 jajc, žlica nastrgane pomarančne lupinice, žlica nastrgane limonine lupinice, 100 g oluščenih mandljev, 30 g sezama Priprava: Kvas raztopimo v toplem mleku skupaj z malce sladkorja. Počakamo, da se pokažejo mehurčki, In nato dodamo 3 žlice moke in dobro premešano, da dobimo gladko zmes. Pokrijemo in pustimo vzhajati na toplem mestu. Medtem preostalo moko skupaj s soljo presejemo v večjo posodo, dodamo topljeno maslo, 7 jajc, preostali sladkor in nastrgano pomarančno in limonino lupinico. Dodamo vzhajan kvas in zamesimo v testo. Tako dobljeno testo pokrijemo in pustimo vzhajati približno uro in pol. Vzhajano testo še nekajkrat pregnetemo in damo v večji namaščen pekač (lahko peki papir). V testo lahko skrijemo (čist) kovanec. Testo naj ne bo višje od polovice pekača. Pokrijmo in pustimo na toplem, da se ponovno dvigne. Tako vzhajano testo premažemo z razžvrkljanim jajcem in okrasimo s sezamom. Pečemo približno 1 uro pri 180 °C, da dobi zlato-rjavo barvo. Pustimo, da se malce ohladi, šele nato ga vzamemo s pekača. Božično pecivo -Turron (Spanija) Sestavine: čajna žlička cimeta, 250 g sladkorja, 250 g pra-ženi mandeljni, 250 g praženih lešnikov, 5 jajčnih beljakov Priprava: Lešnike in mandeljne na drobno nasekljamo, nato pa jih zmeljemo, dokler ne nastane gladka zmes. Jajčni beljak stepemo v sneg in ga primešamo k zmesi. V ponvi zavremo med in sladkor ter nato primešamo zmes lešnikov, mandljev in beljaka. S kuhalnico nenehno mešamo 10 minut in nato odstavimo. Zmes vlijemo v modelčke, obložene z jedilnim riževim papirjem. Pustimo dan ali dva, da se zmes ohladi, nato jo po-tresemo s cimetom. Glogg (Svedska) Sestavine: 3 cimetove paličice, 2-3 koščki posušenih olupkov pomaranč, 2-3 koščki posušenega ingverja (nezmletega), cca. 10 kardamomovih semen (celih), cca. 10 klinčkov, 2,5 dcl vode, sladkor, 1 steklenica vina Priprava: Začimbe zmešamo z vodo in zavremo, nato pa pustimo počivati čez noč. Naslednji dan precedimo vodo, da odstranimo začimbe. Dodamo vino (ali sok). Primešamo sladkor po okusu (naj ga bo najmanj en dl - navsezadnje gre za pijačo na švedski način!). Tekočino segrevamo, dokler se sladkor ne raztopi. Postrežemo vroče z rozinami in oparjenimi mandlji. Glogg navadno nalijemo v majhne skodelice, z obvezno priloženo žličko pa polovimo rozine in mandlje, ki smo jih vsuli v skodelico. NAGRADNA KRIŽAN jo jej duj pogozd p Stari časi - stari špasi Dober primer Učitelj: »Poznam lep pregovor, ki pravi, da pošteno opravljeno delo traja dolgo časa. Kdo pozna kak primer iz vsakdanjega življenja?« Učenec: »Jaz poznam enega takega, gospod učitelj. Če nalogo pišem sam, traja to več ur, če jo pa prepišem, pa samo deset minut.« HUMOR PRED 100 LETI Varnost je zagotovljena Izkušen soldat se dere nad novincem: »Osel, ne kaži glave iz strelskega jarka, ti jo bodo odpihnili, pa boš imel.« »Ne bodo mi je, ne,« ugovarja začetnik, »mene tam na oni strani še ne poznajo!« Stvar je enostavna o I o Uganka šaljiv^grma« rekordne vrednosti. Novo Klasjevo odliko bomo Vide Rošelj s Fužin. Poleg iskrenih čestitk ,' ji želimo še veliko uspehov v ljubiteljskem cvetličarstvu. IIU lld.bld. pi btSII^III pi UbLUl lld. btSVtSI III bi m^^mrnalm^ nox List, ki bi ga bila vesela vsaka Eva. Leopold Sever Novoletna voščilnica Gornji faksimile je kot novoletno voščilo izšel v Pratiki leta 1922, torej v letu splošnega pomanjkanja po 1. sv. vojni. Uredništvo Severne strani k temu prilaga še želje po zdravju in sreči za vso občinsko srenjo. Leopold Sever