KlAYOLiISiK, IaIS jl ..Danica ' izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošli za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol l«'t;i 2 20 kr.. za «vi<-rl l»-la 1 »I. 2«» kr. V tiskarnici sprejeniana zac elo leto gl. »K» kr.. za pol leta 1 jjl. SOkr..za 1 . Iela90 kr.. akoza«leiie na la.lanpraznik.iznl«- ..Oanira'dnn popre.. Tečaj XLV. V Ljubljani, 15. prosencu 18H2. List 3. Ljubljančanje, Slovenci, čujte: V novem letu dan Gospodov posvečujte! < konec.) Vendar naj ne imam» le svoj najlepši cilj v očeh, temveč trudimo naj se tudi z obema rokama pridobiti ustmeno in premišljevavno molitev. Zatorej opominja Jezus: „Vsak čas molite:44 in zato opominjajo vsi duhovni učitelji tudi pridno premišl jevati. Molitev in premišljevanje st t gotovo važen pripomoček za čednost in vernost, za nravni blagor človeštva. Rodbina brez molitve je gotovo brezbožna in spridena rodbina. Xe more drugač biti. Molitev je dušno dihanje, občevanje z Bogom, po vračanje k studencu našega življenja, obernitev k našemu zadnjemu cilju. Iz tega tudi sledi, daje molitev nravna moč največjega pomena. Povzdigne človeka nad zemeljske reči ter učini, da misli duša na nebesa: oživi v njem veselje in ljubezen do dobrega ter mu daje moč, da z veseljem spolnuje svoje dolžnosti: vnema v njem ljubezen božjo in mu daje krepost, da premaguje vse hude nagnjenja. Kdor pa molitev opusti, kdor je zgubil veselje do nje. ta je skončal občevanje z nadnaravnim svetom: njegovo serce je odperto vsem vpljivoin hudobnih reči tega sveta: nahaja se podverženega vsem notranjim in zunanjim sku-njavam. Njegov nravstven propad je gotov. Naj hujši hudodelec je pogosto priznal, da se je pričela njegova poguba s tem, ker se je odvernil od molitve. Je pa ravno Gospodov dan. dan molitve za človeštvo. Vsak dan življenja naj bo tudi dan molitve. Toda kolikokrat manjka delujočemu ljudstvu časa. Delo popolnoma zverši. za molitev ni več časa ali trudnost prevelika. In le prevelikokrat delavec tudi ni v pravem položaju za molitev. Za take ljudi je tedaj nedelja kakor vstvarjena. za molitev. Tu naj pomoč, kar so zamudili med tednom, tu naj se od ter gaj" <»d tlela ter se bližajo Bogu v molitvi. Kako natorno. kako boljša v no vpljivalo bo na delavca praznovanje nedelje! Vzemite mil nedeljo in nehal bo moliti. Živel bo, ko zver: ne rečeni, kakor žival, ampak kakor zver. ker človek brez vere ni h- neškodljiva žival, temveč postane dereča zvčr. ki tudi bližnjemu mnogotero škoduje. Vsak višji vpljiv na taccga človeka se pogreša. Noben žarek ne dospe do serra. Mrak obdaja mu duha. Pa tudi za višji stanove je nedelja enako potrebna zarad molitve. Ravno ti bi imeli čas za molitev, toda kako redkokedaj se to zgodi! Zdaj je lišpanje in kinčanje, zdaj veselica, ples. zabave, obiskovanja, gledišče, strupeni časniki, romani itd., s kakoršnimi rečmi se pečajo dan za dnevom. Kje ostane v takem slučaji čas in veselje do molitve? Kako potrebno je tedaj tudi za te praznovanje nedelj! ('c versko niso še popolnoma umeri i. postajali bodo si s vesti saj ta dan svoje kerščanske dolžnosti ter dajali čast Bogu. Pri pridigah n. pr. bodo slišali, kako minljiva je lepota, kako prazno presilno lišpanje. kako nevarni so plesi, kazališča. kako pregrešni so mnogi romani, kako pogubljivi liberalni času"ki. Tako utegne nedelja marsikoga pogubljenja obvarovati. Kakor je pa z molitvijo, tako je tudi z drugimi verskimi vajami, z obiskovanjem božje hiše, sv. daritve, s prejemanjem ss. zakramentov, s poslušanjem tudi popoldanske besede božje. Vsa ta sredstva so pospeševalci kerščanske^a hlagorja človeštva. Odvzemi nedeljo, dovoli, da sc odpravi dan Gospodov, in vse te za povzdig in ohranitev nravstvenosti tako močna, tako vspešna sredstva postanejo prazna za največji del prebivalstva. Ponavljajmo vse navedene reči. in reči moramo: „Ako človek ne bi bil prisiljen popolno odtegniti se o določenih časih, o določenih dnevih posvetnemu delovanju, bi polagoma obdivjal, posebno, ako se mora preživiti s težkim delom : kajti kaj bi iz njega postalo, ako bi le na telo mislil in na to. kar ima z ži valijo skupnega? ( hnika. ktero nahajamo po kerščanskih deželah, tudi pri najpriprostejših ljudeh, se ima pripisovati večjidel praznovanju nedelj. Pa tudi oni stanovi, ki ne delajo težkih opravil, zahvaliti se imajo dnevu Gospodovemu, če imajo one čednosti ktere same blažijo človeka. Kdo more prešteti in popisati, kako bi mogle razsajati strasti med srečnimi tega sveta, ako bi se ti ne spominjali od čara do časa Njega, ki vidi skrivnosti ter sodi po zasluženji vsakterega! Brez posvečevanja nedelje povernili bi se polagoma nesrečni časi malikovavstva. kakor so bili v Rimu, ko bi izobčili pravico in pravičnost, in nasledek bi bil zarod, pogreznjen v vse pregrehe in ostudnosti! Zato po Nemškem in celo v daljni Ameriki postave snujejo, kako da naj se nedelja praznuje in posvečujo. Kdor tega ne verjame, naj se ozre na mesta, kraje ali tudi na posebne hiše in družine. kjer se praznik več ne posvečuje. II kakim nezvestobam. ropom, pobijanjem, celo k samomorom so zmožni ljudje tacih mest. hiš in krajev, kako huda početja se dan na dan iz njih slišijo! Pri m. Maerk. Kirchenbl. 18H1. št. M.) Zvonček sv. Jožefa iz Bosne. < Dalje, t Mnogo se je v Bosni storilo na polju cerkvenem. v vsih čveterih biskupijah. toda silno veliko je še storiti : mnogo cerkva je slabih, malih nedostojnih dcrveim-slamnatih. blatnih, ki kličejo za prenovo, prezidavo, za novo terdnejo in castnijo sostavo. istotako mnogo družili cerkvenih reči. Zidajo se velike in veličastne vojašnice, kaznilnice, tovarnice in druga javna poslopja v Bosni, kar je prav in napredek. Ipak za katoliške cerkve se od neke strani vse premalo stori. Serbi iztočno-gerške cerkve jako napredujejo v novih, prav lepih stavbah cerkva : v Prjedorii imajo lepo in okusno novo cerkev s krasnim zvonikom, v okolici še dve lepo zidani cerkvi v Kozarcih z dvema zvonikoma in v Palatiščih prav čedno), in še mnoge v daljni okolici: tako pa tudi drugod. So pa Serbi premožneji od katolikov. in dobivajo še obilnih milodarov iz Rusije in od drugod. Sol je mnogo novih vladnih, brezvčrskih — za deco vseh veroizpovedi. Serbi imajo še posebne svoje šole, istotako Mahomedci, no pa tudi katoliki imajo nekoliko posebno svojih šol. V župnijah na deželi so pa šole še bele vrane. Katoliki se množijo in širijo: sčasoma treba bode še mnogo novih cerkva in župnij. Razkol ni kristijani niso več tako nasprotni in ostudni katolikom in Cerkvi naši. Mahomedci mnogo prijaznejši, ne več tako fanatično musulmanski. Bogati Beg, mahomedec v Projavoru, je dal v dar zemljišče za katoliško eerkvo in še 100 for. denarja. Tu in tam je že marsikteri slavenski mahomedec kaj daroval za kojo kat. cerkev. Tretji red sv. Frančiška, rožnovenška družba sta že mnogo razširjena in se še razširjata. Zal, da so mnogi keršeni Avstrijanci in od drugod mnogo raznoverstnega pohujšanja in pregreh, prej tu nepoznanih, prinesli v to slavensko pokrajino. Priznati in pohvaliti se pa mora, da Slovenci iz Kranjske, Štajerske, Primorske, istotako Sla veni iz Moravske radi in obilno hodijo v cerkev k službi Božji, lepo Boga molijo in ss. zakramente prejemajo: to velja tudi od katolikov iz Pruske. V mestih so pa tudi marsikteri izmed naših pravi kerščanski nevaljanci, prostomišljaki i brezbožneži; to pa le po edini. Marsikterih iz Hervatske in bivše vojaške pokrajine in še od drugod ne moreni pohvaliti v vsih rečeh; no. je pa medju njimi koja častna izjema. Se zna, da kjer se Božji oltar postavi, kmalo tam blizo i satan šotor svoj napravi. Pohujšanje sicer mora priti, toda gorje mu, po komur in po kterih pride! Vlade in predstojniki bodo ostri odgovor dajali večnemu Sodniku zbog nemara, nepomoči, opuščanja in neskerbljivosti versko-cerkvenih in svetovnih reči. Žali, da ravno premnogi izmed tacih malo spolnujejo verske reči, najmanje prihajajo k zapovedani službi Božji, akoprav so katoliško -kerščansko kerščeni. V množili krajih katoličane pozivljejo v nedelje in zapovedane praznike v vradnije oni čas, ko je očitna in dolžnostna služba Božja v cerkvi: in taki pozvani niso storili zapovedane kerščanske dolžnosti. Tudi to pohujšuje tukaj narod kerščanski. Kako javno priliko ide se v cerkev katoliško, potem v razkol no kerščansko, zatem pa v džamijo mahomedsko k službi božji: iz tega ljudstvo posnema, da so vse vere dobre in jed-nako prave... Zemlje deržavne, tako imenovane carske, pa tudi občinske je silno veliko še nenaseljene, neobdelane. več ko polovica Bosne: mnogim siromakom je pa manjka za pridelovanje potrebnega in zadostnega živeža. Velika večina kerščanov seljakov še zdihuje pod tretinjo, desetino, tlako, in poleg so še drugi davki. Vakufske zemlje je tudi silno veliko; to so velika zemljišča verska-mahomedska-džamijska. V prejšnjih časih ker-ščanske bosanske kraljevine so ta zemljišča bila cerkvena, župnijska, samostanska in biskopska. Došli Turci so jih odvzeli in dali svojim džamijam in svojim verskim služabnikom. Prava pravica • ako bi se blago ravnalo, bi se moralo vsaj polovico teli zemljišč odvzeti in kerščanskim cerkvam in vstanovam nazaj dati, tako bi preuboge cerkve, župnije in biskopije, bile bolje in zadost-neje oskerbl jene: ali to se ni zgodilo in ni znamenja. da bi se zgodilo. Tako je pokrajina katoliške Cerkve v Bosni istinito uboga, potrebna in milih darov in podpor vredna: skoro bolj, nego mnogi drugi kraji. i Dalje nasl.) Kapelica. (K< nec.) ' Le z velikim naporom in skoro ves onemogel plazil se je lovec še pol ure do bližnje koče. in na lajanje domačega psa prihiteli so mil ljudje že naproti ter ga peljali, ali bolje rečeno, nesli v svoje gorko, prijazno stanovanje. Resni gorski prebivalci spoznali so takoj njegov stan ter so mu vravnali, kolikor jim je njih revščina dopuščala, mehko in pripravno ležišče. Najboljše reči so mu pripravili, ktere so imeli v kleti in shrambi ter so sploh vse storili, kar bi mu olajšalo njegov stan. Ker je pa slabost možu očividno tako naraščala, da na ozdravljenje skoro ni bilo več misliti, in on. kot. prav kristjanski. Bogu vdani mož ni imel večje in priserčnejše želje, ko imeti duhovna na strani ter se z njegovo pomočjo čisto spraviti z Bogom, torej sta sklenila dva korenjaka iz sosednjih dveh koč, kljubu vsem težavam, podati se v dolino in prositi gosp. župnika., da naj bi podaril bolniku tako željno pričakovane tolažbe svete Cerkve. Že drugo jutro, precej ko se je zdanilo, odpravila sta se na pot ter dospela v dveh urah sicer utrujena, vendar pa dobre volje v gosp. župnijsko hišo. Častivredni Božji služabnik bil je takoj pripravljen z njima iti na pot. Sicer je zjutraj zopet snežilo in tudi vertinec je pritegnil in žamete delal; vendar gosp. duhoven, ako velja v čast Božjo in rešiti od Boga mu izročene duše, ne pozna nikake^a zaderžka; kamor ga sveta dolžnost kliče, ga ne obderži niti vročina niti mraz. niti veter niti vihar. Ko sta se moža odpočila, zav-žila mali zajuterk in nekaj malih reči nakupila, pričeli so — odbila je ura ravno jednajst — s svojim gosp. duhovnim pastirjem, ki^ je nesel Najsvetejše, in s cerkvenikom pot v goru. šli so zelo počasno; vse poprejšnje stopinje bile so že zametene: vendar niso ti serčni možje obupali ter so si med seboj pomagali, kolikor je bilo mogoče. Vsakrat, kolikorkrat so počivali, pokleknili so nekoliko pred Najsvetejšim ter se priporočili z največjim spoštovanjem varstvu pričujočega Boga; tudi so večkrat pomolili za reveža, ki je živo hrepenel po nebeškem tolažilu za zadnjo uro. Že so nad dve uri debeli sneg gazili, kar jih velika utrujenost prisili v novič počivati v vznožji kacih deset metrov visoke, malo nad pot viseče pečine. Zopet, pokleknejo pred ljubim Zveličarjom ter ««pravijo prisurčn«» molitev s sklenjenimi rokami In glej! kar neutegoma zaslišijo od zgoraj piš vetra; ta spremenil se je kmalo v zelo rner/.el vihar: tudi neprijeten, vedno veči hruš so slišali. iu — malo trenutkov nato — kd<^ popis.« strah sioer tako serčnih mož! - pride «:>d g'»st»« teme obdan, pregrozen plaz. kteri namešan z brezštevilnim k«*ršjem bobni nad njih glavami z neznansko nagli«-o v dolino' Vsi so utihnili in skoro brez zavesti s«, komaj dihali in kljubu gorki obleki čutili so mraz d«» kosti N>-previdotna je zopet vse svitlo okolo njih: zbudijo se. rekel bi, iz nezavednosti, pojemajo sapo ter po vseh udih derhtajoči spregovori nekaj besed. Strahu s«« skoro ohromeli. Strašni plaz žugal jim je z naglo smertjo; le to. «la so bili tik ob znožju pečine stali, jih je rešilo. Ko bi bili tisti trenutek le še nekoliko dalje odrinili, bila bi jih dohitela brez vsake pomoči grozna smort bil bi jih plaz zagornil in zasul. Koliko veselje jih je prešinjalo. ko so videli. da s«« vsi tako prečudno rešeni! Ž največjo hva^žnostj-i padli so na kolena pred ljubim Bogom, svojim rešitelj«*in. zjokali se vsi veseli in ginjeni ter mu iz globočin«' serea obljubili, zvesto in pošteno mu služiti d«»kon«-a dni. Nato nadaljevali s«», zelo pretreseni, pot proti koči. v kteri je bolnik ležal, ter so v tričetertih ure dospeli do nje. Mož. ki je tako goretV hrupen«»! po nobeškem tolažilu. sprejel je z največjo ponižnostjo presv. zakramente umirajočih in ni imel nato druge želje več. razun prej ko mogotV združiti se s svojim Gospodom in Stvarnikom. Njegova želja se mu je tudi spolnila: čez tri dni umeri je. Boga in hr-zma-dežno nebeško Kralj^o glasno hvaleč, zatisnil j«* mirno oči, da bi Bogu vdan se zbudil zopet, k boljšemu, srečnejšemu življenju. Glas o čudežni rešitvi častitljivega g. duhovna in njegovih treh spremljevavoev razširil se j«' z največjo naglieo po vsem kraju, in pre«-ej razodevali so zelo hvalevredno misel, da naj bi se zidala kapelica na skali, kjer je ljubi Bog storil ta čudež, in ta naj bi ohranila spomin na čudežni dogodek pri hvaležnem ljudstvu; posvetila naj bi se posebnemu varhu za srečno zadnjo uro. sv. Jezusovemu redniku Jožefu. In glej — ravno da se je približal ljubeznjivi maj. komaj zadonela je piščal veselih pastirjev p«, zelenih planinah, že so iz farne vasi vsi. mladi in st;«ri. z zidarskimi pripravami vsak po svoji moči obloženi, prihajali na goro, da bi na ta naf-in prinesel vsak svoj kamenček za čast božjo in v blagor sosedov; in predno so jela drevesa otresati jeseni svojo listi«', stala je že popolnoma doveršena kapelica. lepa. Iju-beznjiva in daleč okoli vidna, ozirajoča se na mirno in tiho dolino. In nobeden, ki prido do tega kraja, ne gre naprej, da bi se tu ne ustavil, ne pokleknil ter se v pobožni molitvi ne priporoeil Bogu in posebno da ne bi prosil za prav srečno zadnjo uro zase in za svoje. In tako stala bo kapeliea. spomin zvestih, hvaležnih sero. stoletja, bo kot, vodnica proti nebu, vabila ljudi k pobožni, serčni molitvi in bo tako studenec milosti, sreče in tolažbe za marsikte-rega zemljana; Božjo dobroto in vsmiljenost, kakor tudi častitljivo vladanje Božje previdnosti bo ta kapela daleč na okrog oznanjevala čez hribe in doline od roda do roda. Janez Repič. * Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz vnanje nunske šole. iBožičnice in zahvala» Naznanila si že marsikaj, ljuba Danica, kako se v tem sv. božičnem času. na korist ubogi mladini po sirotišnicah in druzih zavodih prirejajo lepe božičniee. Sprejmi zdaj še v svoje predale zahvalo za obilne dobrote, ktere je v tem času prejela vnanja nunska šola. Najprej je. kakor že po stari navadi, tudi to leto zopet se glasil „Miklavž/ ter pred samostanskimi vrati popustil cel velik zavoj raznoverstne obleke za uboge učenke. Naj bi nam pač ta dobri Miklavž tudi zanaprej vedno ostal naklonjen. Dalje je pod vodstvom preblage g. ces. svetovalca Murnika gospe soproge odbor plemenitih gospej in gospodičm. kateri že dolgo dobo, celih 27 Ičt. v našem stolnem mestu tako blagodejno deluje v blagor ubogi šolski mladini. I a. decembra, t. j. 3. adventno nedeljo v čitalnici učencem in učenkam tukajšnjih ljudskih šol pripravil kaj vesel dan; 8G otročičev je bilo obdarovanih z gorko zimsko obleko in štrucami. Sam visokorodni gospod deželni predse« Ini k baron Winkler se je na prijazni poziv gospej-skega odbora vdeležil lepe slovesnosti, in ž njim prav mnogo odličnega občinstva Med srečne obda-rovančke je iz naše vnanje sole odbranih bilo 1-S revnih učenk. Peljal jih je v čitalnico k' slovesnosti gosp. katehet Rok Merčun. kteri je tudi v kratkem priserčnem og<»voru pozdravil najprej zbrano slavno občinstvo, potem pa srečne otročiče. povdarjajuč v pervo. kako častna naloga ga je danes došla. da mu je kot novemu katehetu na uršulinski ljudski šoli, pervikrat dana prilika, na tem kraju, pri tako lepi slovesnosti govoriti, pred tako i/bornim občinstvom, — da se je pa te toli častne naloge tem bolj vesel poprijel, ker vidi, kako se kerščanska ljubezen, ker-ščansko usmiljenje v djanju izveršuje. — in da je še toliko plemenitih sere vnetih za ubogo šolsko mladino, zato v svojem in v imenu ubogih otročičev kliče dubrodelnemu gospejskemu odboru: Bog plati, tisočkrat P Otročičem pa po Virkovi pesmici: Srečnejšega pod solncem ni. Kakor sem šolar mlad. Prelepo Bog zame skerbi. Me Jezus ima rad. Na svKu koljko je otrok. Ki v šolo ne gredo, — Meni da pa dobri Bog, Da se učim lepo. Po tej pesmici g. katehet pričujočim učencem in učenkam kratko opiše, kako srečni so, ker imajo tako lepo priložnost v šolo hoditi, in se toliko koristnega učiti. — srečni pa posebno, ker imajo toliko prijateljev in dobrotnikov, kar vnovič kažejo te tako bogato obložene mize Spodbada jih g. katehet, naj teh dobrot nikdar ne pozabijo, naj za dobrotnike molijo, in hvaležnost svojo kažejo s tem, da se prav pridno učijo, povsod in vselej prav lepo vedejo, da po izgledu Jezusovem tudi oni vsi rastejo kakor v starosti, takf» v modrosti in milosti pri Bogu in pri ljudeh, da bodo kedaj če jih Bog pri življenji ohrani, zmiraj vsi prav dobri, verni katoličani, in zvesti, vdani deržavljani. — Potem ogovoru g. Merčuna bila je razdelitev obleke, ktero izverševal je sam prebla-gorodni gospod deželni predsednik. Prav čversto in lepo se nato ena učenka zahvali za prejete dobrote. Slednjič gosp. katehet Smrekar povzame besedo in omenjajoč blazega dela usmiljenja, ktero se je ravnokar nam pred očmi izveršilo, še enkrat izreka zahvalo vsem preblagim gospem in gospodičinam, vsim dobrotnikom ubožne šolske mladine in sklene svoj govor s klicem: „Slava presvetlemu cesarju in njega deželnemu namestniku!" Tako se je veršila lepa slavnost v čitalnici Ali vnanji nunski šoli, se je pa v tem sv. božičnem času tudi pod domačo streho napravilo veliko veselje, kar je tem bolj ginljivo, ker so to veselje pripravile učenke učenkam. Gojenke' notranje šole namreč so že od začetka šolskega leta varčevale in marsikaj same sebi odrekle in pritergale, da so skupaj spravile precejšno svoto denarja, s ktero so kupile blaga za obleko. Same so potem šivale in priredile raznih oblačil za 33 revnih deklic vnanje šole — Gospa mati prednica so pridejali še za vsako deklico veliko štruco in bil je res lep dan, ko smo se v torek pred Božičem, 22. decembra ob llih zbrali v prostorni lepi sobi, 6. razreda vnanje šole. V navzočnosti preč. gosp. očeta, č. gospe matere prednice in čč. gospej učiteljic, g. katehet Rok Merčun v kratkem ogovorčku pozdravi najprej vse zbrane, med drugim omenjajoč po znani pesmi, g. misijonarja Pirca: Kdo bi bil meni to povedal, Sam b'ne bil nikol' verjel, in tudi on bi ne bil nikdar mislil, ko je pred 25 leti kot mali šolarček semkaj v samostan hodil na hrano in v tej samostanski cerkvi pri sv. maši stregel, da bo kedaj v tem samostanu in pri tej cerkvi kot katehet deloval. Hvala tedaj najpred večnemu, dobrotlji-vemu Bogu. ki tako prečudno in tako skerbno ravna pota našega življenja. Zaveda se, omenja g. katehet dalje, kako imenitno in odgovorno nalogo mu je Bog tukaj izročil: odgojo mladine, — od ktere pač po pravici velja pregovor naših časov: čegar mladina, tega prihodnjost. Z vsem veseljem je pa to nalogo prevzel, ker vidi, kako v verlih rokah je tukaj ljuba mladina, — in z vsem veseljem jo hoče izverševati, za terdno se pri tem zanašaje na pomoč preč. gospe matere prednice in vsih čč. gospej učiteljic. Naj bi pač enkrat mogel pravičnemu Sodniku reči: „Glej Gospod, tukaj so vse. ktere si mi izročil, nobene izmed njih nisem zgubil." — S kratkimi besedami je g. katehet še gojenke pohvalil za njih usmiljenje in dobro delo, ktero so ubožnim učenkam storile. — Jezušček jim bo prav gotovo vse preobilno povernil, sej je sam rekel: Kar ste storili naj manjšemu izmed mojih bratov, t. j. revežem, to ste meni storili. Obdarovankam je še priporočil da naj bodo hvaležne za tolike dobrote, ktere prejmejo, — naj se pridno učč in za dobrotnike molijo. — Potem so še gojenke par lepih pesmic zapele in ginljiva slovesnost je bila končana. — Hvaležnost zahteva, da teh dobrot, ktere so naše ubožne učenke prejele, ne skrijemo, ampak naj jih svet izve in hvali Očeta, ki je v nebesih. V imenu ubožnih učenk pa vsem dobrotnikom in dobrotnicam še enkrat: Bog plačaj stoterno! Kar ne moremo verniti, Ti jim večni Oče daj! Daj jim enkrat k Tebi priti Po plačilo v sveti raj! V Kerškem bi ondotni meščani radi vstanovili lastno faro, župnijo ker dozdaj je le vikarija ¿pada joča pod dekanijo Leskovec, ki je od mesta nekoliko oddaljena. „Slovenec" je iz zanesljivega vira zvedel naslednje: Vsled paragrafa 20. deržavnega zakona od 7. maja 1874. derž. zak. ."jo, je k vst-anovitvi nove fare potrebno tudi deržavno dovoljenje. Vsled tega je ljubli. knezoškofijstvo že meseca jul. 1 SSi» pri c. kr. deželni vladi to zadevo sporočilo z dopisom, in tudi v nadaljnih dveh dopisih mesca febr. 1. 1891 dalo vis. vladi zahtevana pojasnila. Kje da je zdaj ta stvar — pri deželni vladi ali pri ministerstvu — to ni znano; toliko je gotovo, da škotijstvo dozdaj še ni dobilo deržavnega dovoljenja za vstanovljenje fare v Kerškem. in brez tega pri naj boljši volji ne more storiti daljnega koraka. Vincencijeva družba v Teržiču zal. 1891.111. poročilo. Ljubi Bog je našo družbo tudi v pretečenem letu vidno blagoslovil. Konferenca je podpirala na mesec povprek 45 revežev. Blagim dobrotnikom izrekamo v imenu osrečeva-nih revežev najtoplejšo zahvalo. Gospod obsuj vse s svojimi darovi ter ohrani v njih zavest, da je: dobro storiti velika milost. Med letom jih je urnerlo: tri dobrotnice in pet revežev; priporočajo se v pobožni spomin. Dalje nasledujejo premnoga imena preblagih dobrotnikov in dobrotnic. Dohodkov je imela družba 947 gld.; stroškov pa 881 gld. Vse družbino premoženje znaša 920 gld. v hranilničnih knjižicah, in (if> gld. gotovine. Vse kaže, da se ta še bolj nova družba prav dobro derži. Čast in poštenje preč. gospodu predsedniku župniku Fr. Spendalu in blagoserčnim Teržiča-nom! Naj le še tudi drugod prično vstanavljati take družbe. Lurška Mati Božja na Slovenskem (K«n«c i Baronica Agata rabila je že 31. avg. v pismu do očeta pogumne besede: „Da: mi moramo preprositi nebo! Gizela mora ozdraveti v čast Boga in Matere Božje in v sramoto nevernikov !- V soboto, 3. septembra, dobili so stariši v Gaad-u iz Doberne kratek telegram: rMagnifikat! Gizela.41 Jednoglasen vsklik: „Gizela je ozdravljena!" izvil se je nehote vsakemu iz ust. In tako je bilo v resnici! — Noč med 2. in 3. septembrom je bila najhujša v Doberni. Ob 8ih zvečer lomil je bolnico strašen kerč, in to celih pet ur. Agata je mislila, vsak čas bode prišel zadnji trenotek, takšno je bilo Gizelino stanje. Celo noč bolnica ni zatisnila očesa. 0 ' a8ih zahtevala je, da naj jo oblečejo in neso v kapelo, kjer je bila pripravljena postelja pred oltarjem. Agata je klečala poleg nje. Bilo je kacih 100 ljudi v kapeli. Sv. mašo opravljal je prečastiti g. kapelan Matija Korba. Obe sestri ste prejeli med mašo sv. Obhajilo. Ravno da je Gizela prejela Odrešenika v podobi kruha, presunilo jo je po vseh udih. kakor z nožem, in hotela je zavriskniti in poskočiti kvišku z občutkom, da je zdrava. Toda iz spoštovanja pred svetim mestom in da ne bi motila sv. opravila, bila je mirna, in po maši dala se je zopet spraviti v svojo sobo na posteljo. Ko je strežnica zapustila sobo, poklicala je sestro, prijela jo za roko, skočila kviško in jo objela. Bila je popolnoma ozdravljena. Perva misel obema sestrama je bila, poklekniti in hvaliti Boga in Marijo. Od onega trenotka bile so vse funkcije normalne, (vse telesno stanje in gibanje v redu>: apetit, spanje, žila in temperatura, v tem ko je temperatura v prejšnji noči znašala celo 41'//'. — Tudi vse brazgotine so bile zginile. Še tisti dan pisala je čudovito ozdravljena dolga pUma. v tem ko nrei mescev ni mogla ueržati peresa v roki. In mogla se je iti tri ure daleč v hribe sprehajat brez truda in brez vsake pomoči. In tudi kašelj, ki je bil v zvezi s čutnično boleznijo in ki se je dve leti razodeval kakor lajanje, zginil je bil brez sledu. Zelo ganljiva so pisma obeh sester do sta riše v. Agata n. r»r. piše v obširnem poročilu o .»zdravljenji Gizele: „Magnifikat! Živela naša ljuba Gospa iz Lurda' Ljubi, dragi stariši! Ne morete si misliti moje sreče, mojega veselja! Davi po sv. obhajilu vstala je moja draga sestrica. Sedaj hodi. ne trese se več in se čuti popolnoma zdrav.», —- Mislila sem. da mi bode serce strepetalo od veselja, ko mi je prišla naproti! Hvala. čast. večna slava presvetemu Sercu Jezusovemu! Čast in hvala preljubljeni Materi nebeški! O. Njeno materinsko usmiljenje razglasiti, se mora po celem katoliškem svetu. No, vi brezverci kaj morete na to odverniti? Ali se res ne gode več čudeži!V Pridite in prepričajte se itd. Nato sledi prej navedeno poročilo o ozdravljenji. In Gizela. čudovito ozdravljena, sama razodeva svoja čutila v pismu do starišev. Pismo obseza 4 strani, pisano je lepo in jednakomerno z nespremenjeno pisavo, kot pred 28imi meseci, ko je imela po-slednjič pero v rokah Glasi se pa tako le: „Doberna, 3. septembra 1887. — Preljubi, edini stariši! — Čez tako dolgo časa Vam lahko sama pišem nekaj verstic. Mislite si, ljubi stariši naše veselje ! — Magnifikat! — ! — ! Živela N. Lj G. »z Lurda' —! Danes, sedmi dan devetdnevniee, prejela sem ljubega Zveličarja: po obhajilu prosila sem svojo ljubo Mater — in ker je bilo naše zaupanje tako veliko, ni mogla naša nebeška Mati več reči: _Ne!~ Prišla sem v svojo sobo, vstala in hodila sama; ne tresem se nič več ! — tega čudeža nisem vredna ! Tudi dr. Paltauf prizna, da je to čudež. — ne, Marija naša Mati, nas ni mogla več zapuščati! Ako bi mogla le vsem dati nekoliko ljubezni in češčenja. katero gojim do svoje dobre Matere in vsem povedati, kako dobra da je! in da kdor na Marijo zaupa, se ne bode zastonj zanašal!—! —!— Prosim Vas, preljubi stariši. z mano zJruženi mi pomagajte zahvaliti se naši ljubi Gospej iz Lurda in njeno češčenje vedno bolj in bolj razširjati! Magnifikat! — Vam poljubljam tisočkrat rok", objamem svoje brate in sestre, ter ostajam s spoštovanjem Vaša hvaležna hči Gizi." Prava pobožnost in resnična hvaležnost dije tudi iz vseh druzih pisem srečnih sester, zavetnjenk Marijinih. Leta ls8* romali so v spremstvu veleč knezoškofa dr. Janeza Z\verger-ja v zahvalo v Lur 1 — Od 3. marcija 1889 je Gizela soproga barona \Volfganga Walterskirchen-a in je popolnoma zdrava, ne da bi se prejšnja bolezen kedaj povernih. 0 čudovitem ozdravljenji F ran ce ta Ju r i č t iz Slovenskih goric, koje se je dogodilo v Lurda me mesa avgusta 1. 18>>r,. o priliki romanja avstrijskih katoličanov (14.—17. avg. > poročamo morebiti kasneje. Cleveland. 3. grud. IS JI. (Pote r d i 1 o.) Iz dobrega namena in po ustrnenein osvedočenji p. n. Mnsg F. M. Boffa. administratorja v Clevelandu, sem v nekterih listih priobčil prošnjo za darove nove slovenske cerkve v Clevelandu. v deržavi Ohio... Za prejeto darilo 7 dolar. »o rt. kteroje najberž došlo od zasebnih prijateljev, ineni neznanih, v stari domovini, v prid nove eerkve. pr»*serčna hvala, in: Bog plačaj! „Zerno do zerna ? orača. kamen do kamena palača.u Sicer za svarilni 111 dobroserčni opomin vlč. g. mis. J. M. S. serčna hvala* »Toliko, mislimo, je dosti o tej stvari, ker drugo potrebno smo bili že pristavili o zadevni priliki. Omenimo naj še. da ne bo treba pisati, da I)ani'-a se Vam dalje pošilja s pogojom. kterega ste sami v eneiii svojih pisanj izrekli ; nekaj za 2. polovico je še ..stalo, Za priklado serčna hvala! Da ste mi zdravi! Vr i Vitus H., bogoslovec. Pri odhodu duhovnega pastirja. Zvonovi milo zazvonite! I11 orgije tužno naj done, — Ve pesni, žalno se glasite. Oči zalivajo solze; K»»r glej. k oltarju zdaj prihaja. Ki bil je blagi nain pastir; Daritev sveto še obhaja. V slovo odpre še rajski vir 1'oslednjič še svoj glas povzdigne. Nas evangelij svet učeč: višave serce naj se dvigne, Tu mir iskati je odveč. V višavah tam pri večnem Bogu. Ovčice ve. se snidemo. Nad zvezdami, v svetnikov krogu Presrečni vsi se vidimo !u Al. da vam moč bo tje dospeti, Spomina j te naukov se; — In prosi vas. po njih živeti, Za vas vneto to serce; Oko v nebesa zdaj povzdigne, Molitev usta govore, ln v blagoslov roke še dvigne: „Naj blagoslovi Večni vse!" A čui' besed še ni izustil. Na ghis že množica ihti. Ker blag pastir jo bo zapustil, Solzijo bridko se oči. — Še tužno orgije zadonijo, ln žalno pesen se glasi. Zvonovi milo zazvonijo. Vzdih k nebesorn vroč puhti. .O. da bi Večni Ti poplačal Ves trud. dobrotnost tvojo vso: Sej v blagor nam si vse obračal, Hvaležni vsi smo ti serčno!"4 „0| z Bogom, z Bogom, prečastiti. V molitvah ne pozabi nas; In mi Boga čemo prositi, Da združi nas na večni čas. Fr. K. Sv. trije Kralji. II. prizor. Betlehemski lileveč. (Marija z Jezusom v naročji; Jožef; Kralji.) Jožpf. Težko mi je serce, Devica sveta. Da hlev nam zdaj zavetje mora biti, A vsa zaman je bila hoja vneta. Podstrehe v mestu bilo ni dobiti. Detetu: Kako se smiliš mi, o Dete sveto, Živeti jedva jelo si na sveti, Preteklo starosti ti ni še leto. In toliko že moraš zla terpeti! Marija. Skerbi le pusti serce begajoče. O Jožef moj, in nehaj mi tožiti ; Če prav oprava borna te je koče, Mi vendar dobro zdaj je tukaj biti. — Kes težko nama je pri sercu bilo, Ko sva zastonj iskala prenočišča; Ko mraz pritiskal naju s kruto silo, Bila brez strehe sva in brez ležišča, In sem pribegla s sercem sva terpečim, Kjer dala koča nama je zavetje; Pred mrazom varna bila sva skelečim, A revno najno bilo je imetje. Ko božji Sin na svet prišel je v noči, Kako bi rada bila ga odela! Storiti tega ni bilo mi moči. Odeje gorke nisem jaz imela. — A glej, zapustil ni nas Oče mili. Ko videl je to stanje naše bedno, Pritekel na pomoč narn v hudi sili, Naj bode Njemu čast in hvala vedno! — Poslal pastirjev v noči je kerdelo, Ki prišli molit so nebeško Dete; Kako pač sem pritekli so veselo, Mu svoje poklonili želje vnete! — In tu videč potrebo našo silno, Bilo je ginjeno njih serce blago, Darov donesli nama so obilno In zveselili Dete moje drago — A danes, glej. kaj truma tam le hoče Prihajajoča sem do naše koče? Jožef istopj k lini). Može neznane vidim semkaj priti, In njih obleka čudnega je kroja, — Kaj vender hoče to zdaj pomeniti? — Kako častitljiva je pač njih hoja! Med njimi so trije posebno krasni, Obleka vsa jim v zlatu se leskeče, Krase glave jim dijademi jasni, Žarč na persih spone jim blesteče! — (Jožef se odmakne od okna. oba začudeno gledata proti vhodu; Kralji, j Baltasar. Kaj tu v tej koči je rojeno Dete, Ki kralj se in Mesija imenuje, Ki so znanile Ga prerokbe svete? Prišli smo molit Ga iz zemlje tuje. Jožef. Privedla vas je pot na mesto pravo, Le tu nebeško Dete je rojeno. A skriti je hotelo svojo slavo V podobo revno to in zapuščeno. Zato pa najdete zdaj v borni koči Njega, ki Bog je večni, vsevedoči. (Kralji pokleknejo in molijo Jezusa.) Baltasar. Sprejmi v dar zlato leskeče. Kralj mogočni, plemeniti. Serce da Ti ga ljubeče. Hoče ž njim Te počastiti. — Ne zaverzi vernih svojih. Ki pred Tabo zdaj klečimo; Daj. da po prestanih bojih Venec večni zadobiino. Da pri Tebi bomo vedno. V tvoji večni kraljevini, Te slavimo večno, vredno. Tebi zvesto vdani sini! Kaspar. Hvala božji Sin Ti budi. Da otel si nas iz zmote, V kteri še ječe narodi Nedeležni te dobrote. Sprejmi v dar za-to kadilo, Damo Ti ga z dušo verno, Da bi pač Ti drago bilo. To želimo neizmerno. Melhijor. Da bi rešil večne srnerti Zapuščeni rod človeški, Mu odklenil raj zaperti. Si zapustil dom nebeški. Reven človek hočeš biti Iz ljubezni neizrečne In terpljenja kelh izpiti Za rodove prenesrečne. Sprejmi miro v dar predrago, 0 ljubezen neizmerna! Slava Tebi. Dete drago. Naša sprejmi sere i verna' (Kralji še kleče, kar se zafuje glas Angeljsko petje. Radujte, knezi, se. radujte, Bogu se danes zahvaljujte, Je skazal milost vam nezmerno, Da molite ga tukaj vemo! Kako pač, knezi, ste presrečni, Vsaj ljubi Jezus Bog vas večni, Ki prišel je z neba višave, Da rešil svet bo iz težave. — Herod pa Dete hudo čerti, Njegove željno čaka smerti, Na tronu svojem zdaj trepeče In zbira rabeljne moreče. Ki vas na dom pripelje varno. Kjer vzhaja solnee s v iti o. žamo. Na Jezusa ne pozabite. Ga vedno v sercu si hranite; Živeli varno boste, srečno. V veselje enkrat or šli večno! X. Razgled po svetu. Dunaj. Derž ivni zbor je 12 t. m. pričel razpravljati o nasnovanih tergovskih pogodbah. Tvarina je važna; oglasilo se je p dno g »v «mikov proti pogodbi. V Hohen\vartovi skupini su nasprotni /lasti Jugoslo-veni. ter Dalmatinci /oper pogodb«* /. Italijo; med drugimi bodo nasproti govorili tudi »'uUžju. Pfeifer. in Zalinger. Da zveza z Lahi ne b« m le <»i»r .lila blagra. tega se je bali f^rJ^e Je "/ V ubogi Hungariji sv. Štefana. menda začenja katoliško gibanje m kat«>lišk<» plemstvo, / grofom Ferdin Zichv-ein na čelu. izreklo se je odločno proti grofu Appony u. kteri je v več ozirih zatajil katoliška načela in približal s«' skrajnim levičarjem' Prepozno se je začelo, pa hvala Bogu. da se je! L Br&tovske zadeve m uls i veneta a p o s 101 j s t v a. N a m e n i za. mesec ja n u v a r i j (prosinec >. ai Glavni namen: S//o7//; ros' o>v / neizmernim rrlioistvom liož jnn. bi Posebni n a m eni: 1<>. S. Marcel. Pridnost, varčnost in tr«'/.ii<»>i za d«-larski stan. Spolnovanje j»u>tav za posvečevanje nedelj in praznikov. 17. Prazniš Jezusovega presv. imena. Družba .l»-y.u>«»va Novuvstanovljena katoliška mileljska družba /a Ti»<«'-K«». Ojverni-tev skrivne prostozidarske prelkanosti. is. S. Petra Stol v Rimu. r«»vi-ani •_"«r«< !i««-i v molitvi za zapuščenega in pre^aiijaneira sv. u«eta. IVa»" važna p«n|jHja. lil. S. KailUt. Milijoni na s«veru. luiševn«* in te|e>n« oa«l-loge v mestih. Poni««* v kii|»či|>kih in :ioxpodar>ki!i -'ierb-l:. I»««lm na duhu. 20. Ss. Fabijan ¿n Boštijan. Sev«ro-;«nnrikaii>ki milijoni. Dušno pasiir«»vanje pri vojakih. Žertve »evenuh /.m • « val«« v m brezvestnih ljudskih zajieljivcov. "JI. S. Noža. Ohranitev mladine p:»ti ku.«« »iabi; romanov. Višjo dekliške šole. Knežje rodovine. Mlada d«kle!a v m-varno.-ti. 22. Ss. VinceaclJ ic Auasta/iJ. P«*|«ohi<» «.«i •«."« «ije «««i n«»-vovernih načel. Podp«»re p«»lr»'bni k- . um«-tn:ki. Prisilne delavnice. tk«»ner nasl. II zadeve N. ij. Gtospe ps-eav. Jezusov. Seroa. V molitev p« ip<»! »«i «'i,t Xa Miiostljive priprošnje X. Ij. i«, pr«-v. .I.»zu<«.v.-«a >«r«a sv. Jožeta, sv. Nikolaja, ss. Ilermagora in lorUtnaia. naših ariielj«-» varhov in vsili naših patronov. »«•:: dobrotno utlverni «»d na^e «I«-žeie poboje, umore in samomore odpad. m !n"'.»vrstvo. preše l-vanje in vse n«čisl«>sti. sovraštva, preklinjevanja in vse jiošasine pregrehe in velike nesreče. — liolna za pomoč. Oseba. da hi se neka zadeva srečno spolnila. Zahvale. Prav p«»sebna zalivala Bogu in Mariji, pa prijateljem. ki so zu-me profili. »la iz prav hudo nevarne bu!e/m ozdravela. 1'rosim pa (udi I h M/a m Marijo za pomot. pa prijatelje še za popoln«. iii «lahno molitev za zdravje. in tla bi rne Bog obvaroval nagi«- Ih>! :-iii In neprevidene smerti. Ana Noti. vdova. !;:! ~ej>i v !.u.hh stiskah. z-mhiti vse. kar s«-m si z mn«>g«»-letnim trudom pridobil, Zatek«l sem se v teb zadregah k pivmi-I.»stili Maieri \ —■•!» dobrot, k svetemu Jožefu, sveti Ani in svetemu Anionu. Uešeii -''in' — Neskončna hvala, vekovita zahvala pn vzv.-eniin F«im«»."nikom. — (last bodi edinemu ll«»«.ru. <>«'elu. sinu m svetemu Duhu' Na vekomaj, amen! K. (i. 1'risf .no /ahvalo naznanjam vis«»k«»>'eščerii Kraljici nebes in zemlje. ¿«-r je meni naj m-uredniši skazaia toliko milost, da je iin*ni ubom «rrešni«-i ntMiiogoč»' j.» zadosti vredno zahvalili in jo poraslih. l'o nje s»-m d«»M>irla -voj namen v neki zadevi, kakor sem želela. Zatoraj Ji izrekam po Zgodnji Danici najlepši zahvalo kolikor le premorem. Kar pa moji slabi zahvali primanjkuje, nadomesti Ti. visoko češčena r.ospa presvetejra Jezusovega Serca in eilini uznK moje?» upanja. J. M. J. J- Prav seivno zahvalo naznanjam Mariji I». Pomočnici na Brezjah za prehlaire milosti, ki mi jih je pri Bouu pridobila in meni nevrednemu skazaia. Po v« m I hočem Njeno rast in rno ser. t-m polnim najhvaležnejšib «Tulil izrekam javno zakvalo Fresv. Trojici, preblaženi I». M . sv. Frančišku in sv. Antonu za izkazano mi milost. l'o opravljeni ^dnevnici je huda bo-lez»-n \ •_r«-Hu >voji» moč zgubila: prenehala ni sn-er še p«»polnoma. ker ji tudi zimski čas v_o«ln«> mest«» podaja, aii vendar s«' boljša. K najpri-erčiiejši zahvali za toliko dobroto pripon/am se tud» braleem Ilanice v polni/.no molitev za popolno zdrav;«'. Duhoven. Lusiek za razn V^/ U w i J Avstrc-cgerska provincija družbe Jezusove, kteri y od 27. aprila iv.u na čelu vik».kočastiti p. Otmar Seywald. ima p«« katalogu 1. v Evropi 7 kole- gijev. > r»zidencij. 3 p«..staj«' (stationesi in 3 novici-jate: v Avstraliji, ktera tudi pod to provincijo spada, pa š" o r«zidencij; kolt-g;jev m rezidencij, tedaj vsih vkup J7. Patr•.: v Si. Andražu na K« roškem, v ieiiiowin na Ugeiškem. in v Vele-hradu na M..ravsk»m». Khetorika ah govorništvo se uči v Št Andraža, modroslovje v Požunu. v Ins-bruku pa m«, iroslovj«' in bogoslovj«* na ondotnem vseučilišču — Škofijski semenišči za gimnazijalee iite: v I/umu za linško. in v Marias« hein u na Saksonski nitji pa za lit«»meriško ¿kotijo. Dijakov na vsaki tih dveh gimnazij j.' čez 2oo — 1'alje so gimnazijski zavodi iKonvikti» v Kalksburgu z i plem^nit-nike s lso dijaki: v Kalne: na Ogerskein z blizo • M» dijaki, z vnajnimi gimnazijci vred. in v Satmaru z bi iz«» 7o dijaki V zavodu v Insbru^u je modro si« »v« "«'V in bog« »slnvev okoli 240 iz raznih skoti i in r-dov. - Vinograd Gospodov v Avstraliji obdeluje 2o Patr«»v m 22 fratrov. V vnanjih misijonih: v severni in južni Ameriki, na Kitajskem in v Afriki •s l'!a«'iia ni nič za zak«- reči. Vr. je 10 Patrov in 3 fratri. — Iz drugih provincij dela v avstro ogerski 27 Patrov in 5 školastikov. — Jezuitov vsih vkup v 2G provincijah, po vsih delih sveta razdeljenih, j* zdaj 12 071, med njimi "»7 13 Patrov, 373 školastikov in 3300 fratrov laikov. — Leta 1891 jih je bilo 20«; več memo leta 1890 -Umerlo jih je pretečenega leta 1*91. Patrov ."i, trije školastiki. in 8 fratrov laikov, vsik vkup l »J. — Tirole. Solnograški katol. list piše da na Ti-rolskem te kupčijski pogodbi z Italijo močno upirajo, in sicer zastran 5 členka sklepnega zapisnika. Vsi stanovi tožijo, da deželi, ktera po največ živi o pridelovanji vina. bode s tem par.igrafoin živežna žila podvi zana. V Ročenu, Trientu, Koveredu in drugod se zbirajo shodi in krožijo peticije v tem oziru. Tudi v Dalmaciji in na Štirskem čutijo škodljivost tega paragrafa. Egipt. Iz Liirna naznanjajo važno poročilo, da ondi pričakujejo pooblastenca londonskega odbora, kteri ima z Rimom obravnavati oziroma na škofije v Sudanu in v Egiptu. Omenjeni komite namreč želi. da na i angleški vpljiv v Afriki veljavo dobi tudi v zadevah katoliške Cerkve. — Misliti bi bilo skorej, da Anglija namerja z osornimi Mahdovci poštev napraviti in v tem oziru je reč zelo važna. Kaj k temu Avstrija poreče, pod ktere zavetjem je srednje-afri-kanski rnisijon. je vprašanje. Marija na Gori Salette. v grenobelski škofiji, On-dotna božjepotna cerkev. Kakor naznanja njen dušni pastir č. g. Jožef Amand, se je poderla in tako raz-djala. da jo bodo morali z novega zidati. Gosp. duhovni pastir se torej obrača za kako pomoč do romarjev in vsih, ki so dobili kako pomoč pri Nji ali imajo zaupanje do nje. Dobrotni darovi. '/.i »j,rnro nbožnih n-rkec mtitr škojiji-: Neimenovan r>0 kr. — Iz Kosane H trki. — Z Nevelj gld'. 30 kr. - M. T. 1 gld. — (Ki SV. Helene lf> gld. 40 kr. — C. g. župnik Jož. Jereb 1 lild. — Po «V. gjr. I ršulinarcah v Ljubljani 23 gld. 42 kr. — Iz Pre-doselj IM «rld. — čč. aeslr«; iniloserdnice v Ljubljani 10 gld. — Solija «rrolinja Auersperg t» gld. — Marija Fabjan 30 kr. — 1'ršuia Kabjan .ri0 kr. — «iosp. Marjana Mali iiO kr. — (i«;sp. Helena Toman ii»» kr. . Z i ihiuHk» mizo: ('.. tr. župnik I trn. Potočnik I «rld. -*0 kr. — (*:. m. kapi. Mat. Mrak ;"» «Id.. - Iz Žužemborga 10 gld. — i":. žiipuik Fr. I K>l i na r H gld. — Čast. g. duhovni pastir Anton Voiiča gld. — ..Za pridu«* «lijake" ."> «rld. /., .vr. o«v/.i: Iz Žužemiier^a :iu gld. — Sv. Katarina v Topolu p«» č. g. župniku H gld. .vr. I/ftitistro: Iz Kamne «rorire gld. 7<> kr. ('.asi. Fr. LKdinar. župnik pri sv. Katarini. 5 gld. /C, rde* r il,kitnih«: F Freč. g. zlatomašnik Ant. hašek s Id.' Iz Horjula po č. g. župniku Fr. Ilolinarji 10 gld. /ii sti n blivčr latrk-r i\-/ornirr: Neimen 2 gld. Z/ ..Ihtoljuh,,-; Sv. Katarina v '¡'.»polu p«» «-. ir. župniku S sl«|. „ . . Z, oi,ikonski misijo 11: Horjul p«, č. g. župniku / gld. — I/. Žuž. miM-nra ;"» -Id. — Č g- duh. pastir Leop. Lotrič 8 ghl. 2.*» kr. . /, ,{,■>'J„, s»-. l* oi«Mn: Iz Zužemlierga .) gld. s,ck. r ,o i'/ ¿v*vr.v/.v rnior ,><■ /ti«t: Neimenovana d«>-brolnica \eč re«-i. med dru«_'imi nožek z mn«»girn «»rodjr-m; umeten !es«»n križ it«l. /m „usijon. no J o f r.»>lt,: «_'. Leop. Lo! r«' I «rld. /m Katoliško r*> HČtH-o r SJ„»¡j,■«>!«: H. B. 20 gld. /.,t »linijon. r . M. (i." 10 gld. X, „.isijonr škof,i s.,,r Afriki: I». M. O" 10 gld. /m moh-"trauro nor» .«tmo**«!'/." a k rr ? nor* rji: Blaga sKispodičinja zlato verižic».