Vereniging vrienden van Sloveniš Združenje prijateljev Slovenije Ra* - LIPA 2009 -1 mm Indien onbestelbaar S.V.P. retourneren aan Margrietstraat 1 4566 AN HEIKANT f#% z£ J : V tej izdaji / in deze uitgave ■ Uvod / inleiding pag. 2 ■ Vabilo / uitnodiging pag. 4 ; Nov veleposlanik / nieuwe ambassadeur pag. 5 ! Častna konzulka / Ere consul pag. 9 • Kulturni dan / Cultuurdag pag. 15 ; Glasujte za Bled / Stem voor Bled pag. 17 ' Tulipan / tulp “Mozirski gaj “ pag. 18 ■ Prvič v Sloveniji / naar Slovenič pag. 19 ; Škupanje pag. 21 ! Recept belokranjska pogača pag. 23 Malo za šalo, malo zares pag. 25 butare / Pirhi > Paaseiren paastaken ©1991-2009 1SSN0928-8376 Spoštovani, Pred vami je nova številka Lipe. Kot že veste, je veleposlanica Tea Petrin že sredi poletja 2008 zapustila Nizozemsko in trajalo je kar do marca 2009, daje njeno mesto zasedel g. Leon Marc. Kdo je in kakšni so njegovi načrti, si preberite v članku. Slovenija ima tudi častno konzulko, gospo Karin van Rooyen Winkelman, Metka Murko je z njo za Lipo imela kratek intervju. Obema želimo veliko uspeha pri delu. Milena Mulders je izdala knjigo “Met de buik bet brood achtcma”, kar je bilo povod, daje Združenje skupaj z Mileno, organizacijo Lize, Muzejem Limburg in založbo Aksant 14 februarja organiziralo kulturni dan. Je tudi vam Bled zelo všeč in se strinjate, da spada med svetovne naravne čudeže, potem pomagajte Bledu, da se prebije v finale. Kako lahko glasujete, si preberite na strani 18 . Naj še povem, da smo se s študenti Hogeschool Lecuwarden dogovorili, da nam bodo sestavili osnutek za nov hišni stil, vključno s spletno stranjo, saj je že res skrajni čas, da se moderniziramo. Hno in drugo bomo predstavili na pikniku, ki bo 14 junija. Upam, da se vidimo. Prav tako želimo pozvati člane, ki so pripravljeni aktivno sodelovati v odboru združenja, da se javijo Tanji ali Mojci. Naj vam še zaželimo lepe počitnice, kjerkoli že boste. To številko smo pripravili Metka Dijkstra Murko, Tanja Mlaker, Frank vd Mecr in Mojca Guštin. PIRAN Geachte leden en relaties, Hierbij cen nicuw nummer van de Lipa. Zoals u weet, heeft de vorige ambassadeur Tea Petrin in de zomer Nederland verlaten en bet heeft tot maart 2009 geduurd dat haar plek werd ingenomen door de heer Leon Marc. Wie bij is en wat zijn plannen zijn, kunt u lezen in bet artikel verderop. Slovenje heeft, ook sinds kori, een ere consul, dit is mevr. Karin van Rooyen Winkelman. Metka heeft met haar cen intervievv gehad, speciaal voor Lipa. Milena Mulders heeft het boek “Met de buik het brood achtema”uitgebracht, een reden voor de vereniging om samen met haar, Stichting Lize, Limburgs Museum Venlo en Uitgeverij Aksant op 14 februari een culturele dag te organiseren. Vindt u Bled ook zo mooi en denkt u dat het behoort tot de wereldnatuurwonderen? Help Bled dan om in de finale te komen. Hoe u dat kan doen, lees je verder op de pagina 18. We hebben de studenten van de Ilogeschool in Leeuwarden opdracht gegeven om nieuvve huisstijl en vvebsite te realiseren, het is hoogste tijd voor de Vereniging om te moderniseren. Een en ander zullen we presenteren tijdens picknick op 14 juni in Utrecht. Iedereen is vvelkom. We willen oproep doen aan de leden die zich acticf willen inzetten voor de vereniging en het bestuur willen komen versterken. Voor meer informatie kunt u terecht bij Mojca of Tanja. We wensen iedereen prettige vakantie. Dit nummer is voorbereid door Metka Dijkstra Murko, Tanja Mlaker, Frank vd Meer in Mojca Guštin. PIRAN Uitnodiging Vabilo Picknick Piknik 14juni 2009 ' I 14juni 2009 Van 14 tol 17 uur f Od 14 do 17 ure Achtertuin Lize A Na vrtu pri Lize Maliebaan 13 Maliebaan 13 Utrecht Utrecht Programma ira Program Jaarvergadering Zbor članov Nieuwe huisstijl Nov hišni stil Picknick IsSSE piknik Kosten: Cena: Leden: 5 € p.p. člani: 5 € po osebi Niet leden 20 € p.p. 0 nečlani: 20 € po osebi Aanmelden bij Mojca Prijave pri Mojci fam.nodeliik@hetnet.nl w fam.nodcliik@hetnet.nl - 0114 313 649 Ti - 0114313 649 Pozdravljeni, prijatelji Slovenije! V sredo 18. marca sem Njenemu Veličanstvu kraljici Beatrix predal poverilna pisma, s čimer sem tudi uradno nastopil mesto novega veleposlanika na Nizozemskem. Že pred tem sem bil zelo vesel povabila uredništva, da se predstavim v novi številki »Lipe«. Nizozemska je v Sloveniji dobro poznana. Kot otroci smo v slovenskih Alpah in na jadranski obali srečevali nizozemske turiste - ti so v zadnjih letih spet med najštevilčnejšimi občudovalci Slovenije. Poznali smo Philipsove izdelke in v očetovi knjižnici sem našel znani »holandski katekizem«, ki je v slovenskem prevodu izšel že nekaj let po nizozemskem izvirniku. Osebno sem kasneje poklicno sodeloval tudi z eno izmed nizozemskih fundacij za mednarodno sodelovanje. V nizozemskem grbu je zapisano geslo »Je maintiendrai« oz. v nizozemščini »Ik zal handhaven«. Na slovenski kovanec za 1 evro smo - zanimivo - zapisali pomensko enako geslo »Stati inu obstati« - to je geslo Primoža Trubarja. Kljub tej podobnosti Slovenija in Nizozemska v zgodovini nista imeli tesnih vezi, kar je zaradi oddaljenosti tudi razumljivo. Zato sem bil toliko bolj vesel drobnega, pa vendar pomembnega odkritja dmžine (pravzaprav gre za sorodnike ženinega očeta) iz bližine Sevnice, ki je med dmgo svetovno vojno nudila kmh in streho nad glavo trem mladim nizozemskim fantom, ki sojih nacisti prisilno mobilizirali za vzdrževalna dela na železnici v okupirani Sloveniji. Ganljivo je brati skoraj petdeset let stara pisma, v katerih se Herman, Jan in Wieb zahvaljujejo družini iz majhne slovenske vasi s prav posebnim imenom - Drožanje. Zanimiveje, daje Hermanu pisma nekdo prevajal v slovenščino. Morda bi bralci pomagali najti izgubljeno sled za gospodom Hermanom in njegovim nepoznanim prevajalcem? Doma so nas starši vzgajali v razumevanju, da Slovenci ne živijo le v državi Sloveniji, ampak tudi v zamejstvu, zdomstvu in izseljenstvu. Tudi danes tako razumem slovenstvo, zato jemljem stike s slovensko skupnostjo na Nizozemskem za pomemben del svojih (prijetnih) obveznosti. Pri lem sc seveda zavedam, da sodobno življenje ne more ostati ujeto v kalupe starih predstav in da mladi potomci nekdanjih priseljencev na Nizozemsko iščejo svojo identiteto, ki je morda pogosto bolj nizozemska kot slovenska. To je njihova pravica in tako sem razumel tudi dileme, ki jih je v nedavnem intervjuju izpostavila Milena Mulders, avtorica prav kratkim predstavljene knjige o Slovencih na Nizozemskem. A ne glede na to, koliko slovenstva si je v svoji lastni identiteti »rezervirala« sedanja generacija mladih potomcev nekdanjih priseljencev, je tudi ta - četudi majhen -del pomembna primerjalna prednost: torej, biti Nizozemec, in tudi malo Slovenec. V dobi individualizma so torej lahko slovenske korenine razpoznavni znak, prednost, ki jo morda nekdo lahko izkoristi konec koncev npr. tudi za posel s Slovenijo, za počitnice, za poklic, za dodatno jezikovno znanje, za življenjskega sopotnika iz druge dežele. Prav pred dnevi sem v Sloveniji srečal Slovenko, rojeno na Nizozemskem, ki sedaj kot pravnica dela v Sloveniji in pravzaprav živi od storitev, ki jih ponuja nizozemskim in slovenskim podjetjem, ki delajo posel pri nas ali pa tu na Nizozemskem. Imeti slovenske korenine lahko torej postane nekaj praktičnega, živega, zanimivega, celo vnovčljivega. Vsaka takšna dejavnost pa je tudi prispevek h krepitvi odnosov med Nizozemsko in Slovenijo, zlasti h krepitvi pozitivne podobe Slovenije, ki je na Nizozemskem še vedno premalo poznana. Zato stiki veleposlaništva s Slovenci že dolgo niso več le folklora, ampak naložba v prepoznavnost Slovenije na Nizozemskem. Kolikor sem se lahko doslej seznanil z delom slovenskih organizacij na Nizozemskem ugotavljam, da razmišljate podobno. To vidim iz dejstva, da vasje opazilo tudi večinsko prebivalstvo. Nekaj privlačnega mora biti na slovenstvu, kot ga gojite tu, če ste v vrste prijateljev pritegnili tudi »čisto prave« Nizozemce, če »etnični Nizozemci« pojejo v zboru »Zvon« ipd. in če se sin prekmurske matere in nizozemskega očeta, bolj Nizozemec kot Slovenec, vrne v Prekmutje in poroči s Prekmurko -takšno osebo sem čisto zares pred kratkim srečal v Ljubljani! In še nekaj o sebi: star sem 40 let, z ženo Barbaro, magistro biokemije, imava hčerko Metko, ki je tik pred prihodom na Nizozemsko dopolnila dve leti. Doma sem iz Vipavske doline, iz Ajdovščine. Diplomiral sem iz elektronike, vendar me je zanimanje za svet politike in mednarodnih odnosov zaneslo drugam. S prekinitvami na zunanjem ministrstvu delam že od leta 1993, vmes sem magistriral iz javne uprave v Londonu, bil štiri leta na slovenskem veleposlaništvu v Dublinu, zadnji dve leti in pol pa sem v ministrstvu vodil sektor za Jugovzhodno Evropo, torej sem se ukvarjal z Balkanom. Haag je moje prvo veleposlaniško mesto, zato že zdaj vem, da mi bo ostalo globoko v spominu. Upam, da bom kmalu imel priložnost, da obiščem vsa dmštva in da srečam zanimive Slovence in tudi Nizozemce, ki so tudi malo Slovenci - tako ali drugače! Z veseljem bom prisluhnil pobudam, kako Slovenijo in slovensko še bolj približati Nizozemcem - pišite mi na leon.marc@.gov.si Kmalu nasvidenje! Mag. Leon Marc Veleposlanik Gcgroct, vricndcn van Slovvnie! Vertaling Frank vd Meer Op woensdag 18 maart heeft Hare Majesteit koningin Beatri\ middels cen brief officieel bekrachtigd dat ik pcr direct ben aangesteld als de niemve ambassadeur in Nederland. Hiervoor was ik al zeer blij, te zijn uitgenodigd door de redactie, om me voor te stellen in het nieuwe nummer van de LIPA. Nederland is in Slovenig goed bekend. Als kind waren we in de Sloveense Alpen en aan de Adriatische kust te midden van de Nederlandse tocristcn - die de laatste j aren weer behoren tot de ontelbare bewonderaars van Slovenig. Welbekend zijn de productcn van Philips en in de bibliotheek van mijn vader heb ik de Hollandsc Catechese gevonden, die in Sloveense vertaling is uitgegeven enkele jarcn na het Nederlandse originecl. Pcrsoonlijk heb ik later beroepsmatig samengewerkt met een van de Nederlandse stichtingen voor intemationalc samemverking. In het Nederlandse wapen is de slogan ‘Je maintiendrai’ opgenomen, oftevvel in het Nederlands ‘Ik zal handhaven’. Op de Sloveense munt van 1 euro staan, opvallend genoeg, de soortgelijke woorden ‘Staan en vasthouden’, welke afkomstig zijn van Primož Trubar. Ondanks dczc overeenkomsten, hebben Slovenig en Nederland in hun geschiedcnis niet zo'n nauvvc band, hetgecn begrijpelijk is door de afstand. Daarom was ik blij toch cen ontdekking le doen binncn de familie (eigenlijk gaat het om een familielid van mijn schoonvader) uit de omgeving van Sevnica, dat in de Ttvcede Wereldoorlog brood en onderdak bood aan drie jonge Nederlandse jongens, die door de Nazi's gedwongen gemobiliseerd vvaren om uitputtend werk te doen aan de spoonvegen in bezet Slovenig. Ontroerd las ik een bijna vijftig jaar oude brief, vvaarin Herman, Jan en Wieb de families danken uit het kleine Sloveense dorp met een bijzondere naam - Drožanje. Interessant is dat iemand de brief van Herman in het Sloveens vertaald heeft. Wellicht zijn er lezers die zouden kunnen helpen het spoor te vinden naar de heer Herman en zijn onbekende vertalcr? Thuis hebben onze ouders ons geleerd, dat de Slovencn niet allecn in het land Slovenig wonen, maar ook in de aangrenzende gebieden en als gastarbeider of immigrant elders. Zo begrijp ik nog vandaag het Slovenendom, daarom is het belangrijk dat ik in contact blijf met de Sloveense gemeenschap in Nederland. Hierbij realiseer ik me natuurlijk, dat het huidige leven niet langer is zoals vroeger. Afstammelingen van Sloveense immigranten, die op zock gaan naar hun identiteit, vinden hierbij vaak cen meer Nederlandse dan Sloveense. F.cn van hen is Milena Muldcrs, die onlangs haar boek over Slovenen in Nederland presenteerde. Vergeet niet, hoeveel Slovenendom de huidige gcncralic van afstammelingen van immigranten in hun cigcn identiteit gcrcscrvecrd hebben, alhocwel het weinig is. In een vergelijking is het alleen maar voordelig: ten eerste Nederlander zijn en ook een beetje Sloveens. In het huidige tijdperk van individualisering zijn de Sloveense vvortels cen ondcrscheidcnd leken, die iemand uitcindclijk alleen maar graag zal benutten, bijvoorbccld in de band met Slovenig, op vakantie, op het werk, extra vreemde talenkennis en met een partner uit een ander land. Onlangs ontmoette ik in Slovenig een Sloveense, geboren in Nederland, die eigenlijk als juriste leeft van het feit dat zij zovvel in het Nederlands als Sloveens haar diensten aanbiedt, waarbij zij zich met beide landen venvant voclt. Het hebben van Sloveense wortcls is dus erg handig, levendig, interessant en kan zelfs fmancieel aantrckkclijk zijn. Al dezc zaken leveren mede een bijdrage aan de versterking van de band tussen Slovenig en Nederland, met name aan het versterken van een positief bccld van Slovenig, dat in Nederland nog altijd te wcinig bekend is. Daarom is het contact van de ambassadc met Slovenen niet langer meer alleen folklore, maar een investering in de herkenning van Slovenje in Nederland. Voorzover ik tot nu toe kennis heb gemaakt met bet werk van Sloveense organisaties in Nederland constateer ik, dat ze gclijke idceen hebben. Dit haal ik uit bet feit dat jullie ook door de meerderheid worden gezien. Het Slovenendom zoals jullie bet koesteren moet iets aantrekkelijks zijn, indien jullie van het type vrienden in het midden hebben dat zich pure Nederlander voelt, als ze als etnische Nederlanders in Zvon zingen en als je de zoon bent van een moeder uit Prekmurje en cen Nederlandse vader, meer Nederlander dan Sloveen, teruggekecrd naar Prekmurje en daar getrouwd - zo’n persoon heb ik kort geleden echt ontmoet in Ljubljana! En dan nog iets over mezelf: ik ben 40 jaar oud, samen met Barbara, die is afgestudeerd in de biochemie, we hebben een dochter Metka, die vlak voor ons vertrek naar Nederland twee jaar geworden is. Ik kom uit Vipavska dolina, bij Ajdovščina. Ik ben afgestudeerd in de elektronica, maar werd meer aangelrokken door de vvereld van de politick en intcmationale betrekkingcn. Met onderbrekingen werk ik al sinds 1993 bij het Ministerie van Buitenlandse Zaken, in de tussentijd heb ik bestuurskunde gestudeerd in Londen, vverkte vier jaar bij de Sloveense ambassade in Dublin, vervolgens twee en een half jaar bij de afdeling voor Zuidoost-Europa van het ministerie, waar ik me dus bezig hield met de Balkan. Dcn Haag is mijn eerste baan als ambassadeur, iets wat voor mij nu al onvergetelijk is. Ik hoop snel de gelegenheid te hebben elke vereniging te bezoeken en daar interessante mensen te ontmoeten; Slovenen en ook Nederlanders, die ook een beetje Sloveens zijn - maar toch anders! Met plezier vemeem ik van initiatieven, hoe Slovenič en het Sloveens dichterbij Nederland te brengcn -schrijf me via leon.marc@gov.si Hopelijk snel tot ziens! Drs. Leon Marc Ambassadeur Lijpi Slovenija Aamvinst voor bcidc landcn Metka Dijkstra-Murko De vertegenvvoordiging van de Republiek Slovenie is sinds korI uitgebreid; naasl de ambassadeur en de ambassadestaf zal voortaan ook een 'consul honoraire ‘ onze belangen beharligen. Benoemd voor deze — zoals de benaming al aangeeft — eervolle functie is mw. Karin /rissa van Rooyen — Winkleman. Vriendelijk nam ze orne uitnodiging aan om haar aan de lezers van ‘Lipa ’ voor te stellen. De pas geinstalleerde mw. consul was heel blij met bet welkomstcadeau van de 'Vereniging van de vrienden van Slovenie'- hetpas verschenen boek ‘Met het buik het brood achterna ’ van Milena Mulders. Al de Nederlandse titel vond ze fascinerend, maar met name de originele Sloveense uitdrukking - ‘S trebuhom za kruhom ‘ en het betekenis hiervan wekte haar interesse. Een oprechte interesse in alle mogelijke informatie over ons land is merkbaar tijdens het hele gesprek dat wij met haar voerden in het Haagse Museon. Niet in de tentoonstellingsruimle, mw. Van Rooyen is regelmatig te vinden in het kantoor ernaast, waar ze zich bezig houdt met de fondsenwerving voor deze culturele instituut. En zo zijn wij gelijk getuige van haar uitermate druk bestaan en komt het brede palet van de activiteiten snel ter sprake. ‘Een beetje ‘googelen’ brengt al cen behoorlijke inzicht in uw indrukwekcndc loopbaan. Naast uw succesvollc carričre als ondernemer staan voorop vermeldingcn over uw tal rij ke contactcn in diverse overkoepelende organ isaties. Voorop staan het voorzitterschap van de Fcdcratie Zakenvrouwen (van 2004 tot 2008) en de vcrsvijzingcn naar uw uitgebreide nehverk. Inderdaad ben ik mijn hele professionclc leven druk op zoek naar nieuwe uitdagingen, naar vcmicuwende idceen en vruchtbare samcnvvcrkingsmogelijkheden. Als ondememer kun je een bepaalde al ingezette lijn voortzetten of je bent een pionier/voorloper, dus diegene die steeds vemieuwing nastrceft. In dit opzicht ben ik zonder twijfel een pionier/voorloper en die eigenschap blijkt nu een van de redenen te zijn voor de uitnodiging om Slovenie in deze functie te vertegemvoordigen. Na de talenstudic ben ik begonnen als copywriter in reclamcvvcrcld en na jarcnlange ervaring richttc ik mijn cigcn bedrijf Rčveric Consultancy voor cvcnlmarketing op. Deze was heel succesvol en het groeide snel, na dric jaar heb ik het vcrkocht. Hocwcl ik in de jaren hiema acquisitie bleef docn voor mijn ‘oude’ firma, bleven de handen jeuken. Dus tocn na vijf jaar het concurrcntiebeding aflicp, ben ik opnieuvv begonnen met Revcrie Consultancy voor interim opdrachtcn, zoals hicr voor de fondsenvverving van het Museon en mijn werkzaamheden voor Hogeschool Rotterdam. Daamaast werk ik samen met een collega in een maatschapverbintenis genaamd “Spectacle” aan onze gezamenlijkc liefdc namelijk eventmarkcting. Vanuit dezc organisatic zcttcn we ons zovecl mogelijk in voor maatschappelijke doelen zoals Pink Ribbon. We kiezen hierbij heel bevvust voor maatschappelijk vcrantvvoord ondememen. Hoe kwam u ‘in bccld’ bij de Slovccnsc ovcrhcid? Door mijn druk bestaan als ondemeemster, adviseur en bekleedster van vele bestuurlijke functies heb ik een groot netvverk opgebouvvd. Tot 2008 was ik inderdaad de voorzitter van de Federatie Zakenvrouvven, die diverse kleinere netwerkassociaties voor vrouvven verenigd. Zeker de economische emancipatie van de vrouvven vind ik een essentieel maatschappelijk belang. Hierdoor ben ik ook in contact gekomcn met de vorigc ambassadricc Tea Petrin. Bij de uitrciking van de ‘Zakenvrouvv van het jaar-avvard’ vverd ik aan haar geintroduceerd door Annemarie Jorritsma. Mw. Petrin zocht contact met topvrouvven in Nederland. Hierdoor kvvamen wij in gesprek en later vverkten wij samen bij de bijeenkomst van alle vrouvvelijke ambassadeurs in ons land. Tussen ons klikte het ook persoonlijk en inmiddels zijn wij echte vriendinnen gevvorden. Ze heeft mij vorig jaar voor de blok gezet en als consul ‘gevvorven’, ze zag meteen mogelijkheden om mij in te zetten voor de matching van de ondememers uit beide landen. En (met een glimlach), op een vraag van Tea zeg ik niet nee! Hiema begon de officiele weg: de sereaning door zovvel de Sloveense als ook de Nederlandse overheid. Als consul honoraire representeer je Slovenič, maar hiervoor is ook de toestemming van Nederland nodig - je bent eveneens representant van jouvv vaderland. Onbesprokcn gedrag is hierbij nog de meest basale eis. Uiteindelijk vvordl de benoeming gepubliceerd in het “Staatscouranl’. Op mijn ‘vermelding’ vverd ik in december geattendeerd door collega’s- consuls. Nu hoor ik bij de club van de Nederlandcrs, die als consul honorair aetief zijn voor andere landen, en met hen zal ik tvvec keer per jaar overleg voeren en ervaringen uitvvisselen. Een nicuvvc ambassadeur brengt de vcrtrouvvcnsbricvcn aan de Nederlandse koningin over, boe vvordl een consul honoraire gclnstallccrd? In afvvachting van de nicuvvc ambassadeur krccg ik begin van het jaar van de zakengelastigde Andreja Purkart Martinez tijdcns cen kleinc bijeenkomst op de Sloveense ambassadc in Dcn Haag mijn aanslellingsbrief, de Sloveense vlag en een plakkaat uilgereikt. Nou, 25 juni gaat op de Onafhankclijkhcidsdag de vlag uit en dc buren zullcn er helemaal niet van opkijken - zoals mijn uitgebreide vriendenkring vveten ze al veel over Slovenič. Tijdens mijn benoeming zal dc samenvvcrking met dc ambassadc vanzclfsprckcnd nauvv zijn, ik kan ook rekenen op dc ondcrstcuning vanuit het Sloveense Ministerie van builenlandse zaken. Een groot verschil met het ambassadetverk is dat ik mij niet hoef te bekommeren om zogenaamde ‘spoedklussen* of om dagelijkse activiteiten zoals het verlenen van viša, enz. Evcneens sta ik helemaal buitcn de politiek. Mijn werk rust op vier pijlen: ‘trade’, ‘toerisme’, ‘cultuur’ en ‘education’. Zo zal ik de mogelijkheden ondcrzockcn om de handclsbetrekkingen aan te halen en de samenvverking tussen soortgelijke of complctere ondemcmingen te bevorderen, die dezelfde ‘ondememerstaal’ sprckcn. Graag wil ik ook weten welkc originele Slovcense productcn hier aftrek zouden kunnen vinden. De goede vvijnen beginnen hun weg te vinden naar de Nederlandse markt, maar toch nog heel bcpcrkt. Hiermee verbonden is dan ook toerisme: met welke aanbod kan Sloveniš zich hier onderscheidcn van andcre landen uit dit gebied? En hierbij speelt de cultuur weer ecn bclangrijke rol. Zelf ken ik het rijke festivalaanbod van Ljubljana in de zomer. Waar wij door de taalbarriere moeilijk de toneelvoorstellingen van elkaar zouden kunnen volgen, is er zoveel meer: muziek, dans, pantomime, poppentheater etc., etc. De opleiding sluit het rijtje mooi af- ik geloof in de nieuwe generatie! Vanuit mijn samemverking met de Hogeschool Rotterdam wil ik de studenten stimuleren om die kant op te kijken en samemverkingverbanden aan te gaan. Iloe gocd kent u ons land? Nu nog als toerist, als consul zal ik binnenkort mijn opdrachtgever bezoeken. Naast het hierbij horendc officiSlc programma ben ik van plan Sloveniš in de komende tijd verder als privč-persoon te ontdekken. Ik kan pas met passie iets promoten als ik het zelf gezien, meegemaakt heb - ‘Walk the talk’ zou ik zeggen. Vorig jaar nam ik deel aan een vrouwelijke handelsmissie naar Rome en voor volgend jaar wil ik naar dit voorbeeld een soortgclijkc missie naar Venelie organiseren. Dan ligt het zo voor de hand om met de boot de ovcrsteek naar de Slovecnse kust te makcn en het land te ontdekken van die kant die de doorsnee-toerist verborgen blijft. En wat mogcn wij van uw privelevcn wcten? Ik ben getrouvvd, mijn man Laurens is musicus. Hij componeert en geeft pianoconcerten, veelal in het buitenland. Wij hebben een zoon van 27, hij studecrt hotel- en evenementenmanagement. En hoewel hij stceds hardop riep dat hij niet in de voetstappen van een van zijn ouders wil stappen, merken wij dat zijn interesses steeds meer op dezelfde vlak komen te liggen. Wie weet? Als hij maar gelukkig is, en open tot de samcnleving. Een korte samenvatting van een boeiend gesprek. Zoals al aangegeven: het surfen langs diverse websites geeft nog een vollediger overzicht van de activiteiten en de netv/erken vol ministers en andere vooraanstaande persoonlijkheden. Niet onbelangrijk vinden wij de vermelding dat onze consul honoraire voor haar verdiensten tot Ridder in de Orde van Oranje-Nassau is benoemd. Hierbij nog de oproep van mw. Van Rooyen: graag alle mogelijke ideeen aan haar door geven. Dat kan gewoon per mail karin@spectacle.nl. Ze wil verschillende initiatieven bundelen en wie weet komen wij elkaar tegen tijdens een 'Sloveense week' in de Bijenkorf:?! Pridobitev za obe deželi Metka Dijkstra-Murko Pred kratkim se je predstavništvo Republike Slovenije okrepilo, poleg veleposlanika in osebja veleposlaništva se bo v prihodnje za naše interese zavzemala tudi častna konzulka. Za to — ime že pove! — častno nalogo je bila imenovana gospa Karin Irissa van Rooyen - Winkleman. Prijazno je sprejela naše povabilo, da se predstavi bralcem ‘Lipe Nedavno imenovana gospa konzulka je bila zelo vesela darila 'Združenja prijateljev Slovenije'—pravkar izdane knjige 'S trebuhom za kruhom' Milene Mulders. Že nizozemski naslov 'Met de buik het brood achterna'je zanimiv, pa vendar je predvsem izvirni slovenski pregovor in njegov pomen vzbudil njeno pozornost. Iskreno zanimanje za našo deželo je bilo očitno ves čas našega pogovora v Haaškem Museonu. Pa ne v razstavnem prostoru, gospo Van Rooyen je redno najti v tukajšnji pisarni, kjer se ukvarja z iskanjem finančnih skladov za to kulturno ustanovo. Tako smo takoj priče njenemu izredno natrpanemu urniku in pogovor sam po sebi nanese na široko paleto njenih dejavnosti. 7jt malo iskanja po spletu daje precejšen vpogled v vašo izjemno poklicno pot. Poleg uspešne podjetniške kariere najdemo omembe vašega udejstvovanja v različnih krovnih ustanovah. V prvi vrsti ste omenjeni kot predsedujoča 'Zvezi podjetnic' (od 2004 do 2008) in potem se vrstijo povezave, ki opozarjajo na vaše številne stike. Res že vse svoje poklicno življenje iščem nove izzive, inovativne ideje in se zavzemam za plodno sodelovanje med zainteresiranimi strankami. Kot podjetnik lahko slediš že utečeni poti podjetja ali pa zastavljaš povsem novo smer. V tem oziru sem nedvomno pionir in ta moja lastnost je sedaj tudi razlog, da so me povabili, da kot častna konzulka zastopam Slovenijo. Po mojem študiju jezikov sem pričela s pisanjem besedil za reklamna podjetja. Z večletnimi izkušnjami sem ustanovila lastno podjetje za promocijo prireditev - 'Reverie Consultancy'. Podjetje je bilo zelo uspešno, po treh letih sem ga prodala. Čeprav sem v letih po tem še zbirala naročila za moje 'staro' podjetje, so me 'srbeli prsti' in sem takoj po preteku konkurenčne klavzule ponovno pričela z 'Reverie Consultancy'. Sedaj se uk valjam s posli kolje zbiranje skladov za Museon ali moje delo za Visoko šolo Rotterdam. Skupaj s kolegico se v okviru interesne skupnosti 'Spectacle' posvečam najini skupni 'ljubezni' - promociji prireditev. Tako se kolikor je mogoče zavzemava za dobrodelne organizacije kolje 'Pink Ribbon'. Pri lem se zavestno odločiva za družbeno odgovorno podjetništvo. Kako so vas 'opazili' v slovenski diplomaciji? Z mojim dolgoletnim poklicnim udejstvovanjem kot podjetnica, svetovalka in članica mnogih upravnih organov imam širok krog znancev in prijateljev. Do leta 2008 sem bila med drugim predsedujoča 'Zvezi podjetnic', ki zdržuje vrsto manjših interesnih skupnosti za ženske. Prav ekonomska samostojnost žena je po moje osrednjega družbenega pomena. Prek tega sem prišla v stik s prejšnjo veleposlanico Teo Petrin. Pri podelitvi nagrad za 'Naj-podjetnico leta' naju je predstavila Annemarie Joritsma. Gospa Petrinje iskala stike z uspešnimi Nizozemkami. Tako sva se spoznali in kasneje skupaj pripravili srečanje veleposlanic, ki zastopajo tuje dežele na Nizozemskem. Tudi osebno sva se spoprijateljili in imava tesne stike. Lani meje postavila pred izvršeno dejstvo in meje predlagala za častno konzulko. Takoj je namreč videla možnosti, da me 'vpreže' za navezovanje stikov met podjetniki obeh dežel. In (z nasmehom!) Tei ne morem reči ne! Potem so se začeli uradni postopki za imenovanje: 'preverile' so me tako slovenske kot nizozemske oblasti. Kot častni konzul predstavljaš Slovenijo, za to pa je potreben pristanek Nizozemske - saj vendarle ostajaš predstavnik svoje domovine. Neoporečno vedenje je pri tem še najbolj osnovni pogoj. Končno so imenovanje objavili v tukajšnjem 'Uradnem listu', na kar so me po naključju opozorili kolegi konzuli. Poslej sem namreč tudi članica kluba Nizozemcev - častnih konzulov drugih držav, ki se srečujejo dvakrat letno in izmenjujejo izkušnje. Novoimenovani vclcposlanik/ca s predajo zaupnih pisem kraljici nastopi svojo službo, kako pa to stori generalni konzul? V odsotnosti veleposlanika mi je na začetku leta odpravnica poslov Andreja Purkart Martinez na slovenskem veleposlaništvu v Haagu izročila pisno potrditev mojega imenovanja, slovensko zastavo in odlok. Na slovenski državni praznik 25. junija bo zastava plapolala s pročelja moje hiše. Sosedi se temu ne bodo čudili, enako kot moj obširen prijateljski krog so kar na tekočem o Sloveniji. Med mojim mandatom bo tesno sodelovanje z veleposlaništvom samoumevno, prav tako lahko računam na podporo slovenskega Ministrstva za zunanje zadeve. Velika razlika z delom veleposlaništva je predvsem dejstvo, da se meni ni treba ukvaijati s tekočimi zadevami kot je podeljevanje različnih dovoljenj in podobno. Prav tako je moje delo čisto nepolitično, posvečala se bom poslovnosti, turizmu, kulturi in izobraževanju. Tako bom raziskala možnosti izmenjave poslovnih stikov met podobnimi ali dopolnjujočimi se podjetji, ki 'govorijo isti poslovni jezik'. Želim tudi spoznati izvirne slovenske izdelke, ki so zanimivi za tukajšnji trg. Slovenska vina že prodirajo na tukajšnje tržišče, vendarle še zelo omejeno. S tem je povezan turizem: s kakšno ponudbo se bo Slovenija razlikovala od drugih okoliških dežel? Pri tem pa spet igra kultura pomembno vlogo. Sama poznam bogato festivalsko ponudbo v poletni Ljubljani. Kjer se v gledališču pojavljajo jezikovne ovire, so glasba, ples, pantomima in podobno univerzalna govorica, ki nas povezuje. Izobraževanje lepo zaključi ta niz: verjamem v prihodnje rodove! Prek mojih stikov na Visoki šoli Rotterdam želim študente spodbujati k sodelovanju s slovenskimi vrstniki. Kako dobro poznate našo deželo? Sedaj še komaj kot turist, kot konzulka pa bom kmalu službeno obiskala moje 'delodajalce'. Poleg uradnega programa pa želim v prihodnjem času Slovenijo spoznavati tudi zasebno. Kako bi mogla druge navduševati za nekaj, kar sama nisem doživela na svoji koži! Lani sem kot udeleženka ženske poslovne delegacije obiskala Rim in prihodnje leto želim pripraviti podobno misijo v Benetke. Potem pa je samo po sebi umevno, da se z ladjo odpeljemo do slovenske obale in deželo odkrijemo s strani, ki ostaja skrita povprečnemu obiskovalcu. In kaj smemo izvedeti o vašem zasebnem življenju? Sem poročena, moj soprog Laurens is glasbenik, komponist in pianist, veliko dela v tujini. Najin sinje star 27 let in študira hotelirsko in prireditveno podjetništvo. In čeprav je vedno zatrjeval, da ne bo nasledil svojih staršev, opažava, da njegovo zanimanje vedno bolj zahaja na 'najina' področja. Kdo ve? Daje le srečen in odprt za svet okoli sebe. To je kratek povzetek izredno zanimivega pogovora. Kot smo ze omenili: iskanje po spletu prinaša se obsežnejši vpogled v dejavnosti, v katerih mrgoli omemb ministrov in drugih pomembnih osebnosti, s katerimi naša sogovornica sodeluje. Nenazadnje moramo omeniti, da je bila naša častna konzulka za svoje zasluge imenovana za Viteza reda Oranje-Nassau. Tukaj še poziv gospe Van Rooyen, ki se priporoča za vsemogoče uporabne ideje z zgoraj omenjenih področij. Te lahko pošljete po mejlu: karin@sncctacle.nl. Naša sogovornica želi različne pobude povezati in - kdo ve - morda se kmalu srečamo med 'Slovenskim tednom' v Bijenkorju?! Uit de Wikipcdia: Naasl de gewone consul is er ook het instituut van de consul-honorair of ereconsul. Dit is soms een burger van het land waar het consulaat is gevestigd en niet van het land vvaarvoor hij consul is. Een consul-honorair verleent diplomatieke diensten maar is ook adviseur voor bedrijven en burgers die in het land dat hij vertegenwoordigt zaken willen doen. De consul-honorair vvordt vaak aangesteld vamvege zijn sociale nehverk. De consul-honorair of ereconsul geniet, evenals personeel uit het land waar het consulaat gevestigd is, geen diplomatieke onschendbaarheid. Kulturni dan 14. februarja 2009 je Milena Mulders predstavila knjigo “Met de buik bet brood achter na”, ali po slovensko “S trebuhom za kruhom”, ki je plod dolgoletnega iskanja in raziskovanja zgodovine njene družine, kije tudi del zgodovine slovenskih priseljencev v Limburgu. Bil je lep, slovensko obarvan dan. Milenina pripoved je bila zelo emocionalna, ki se je dotaknila vseh navzočih. Ob tej priložnosti je pripravila manjšo razstavo, ki je v muzeju ostala na ogled še en mesec, sedaj pa potuje po različnih mestih v Limburgu. Na ogled sta bila tudi 2 dokumentarna filma, ki ju je Milena posnela že v preteklih letih. Navzočih je bilo okoli 250 ljudi, Slovencev, pa tudi ostalih zainteresiranih. Bilo je dobro vzdušje, slovenska pesem, vino, hrana. Pri organizaciji prireditve so poleg Združenja prijateljev Slovenije sodelovali še organizacija Lize, založba Aksant in Muzej Limburg. Vsem se zahvaljujemo za podporo. Cultuurdag 14 februari heeft Milena Mulders haar boek “Met de buik het brood achtema” gepresenteerd. Daar heeft ze jaren intensief voor gewerkt en het is een verslag van haar speurtocht door haar familiegeschiedenis, die deel uitmaakt van de migrantengeschiedenis van Slovenen in Limburg. Het was een mooie dag, Milena’s verhaal was heel emotioneel, dat iedereen geraakt had. Zc had ook een mini tentoonstelling gemaakt, die in het museum nog een maand te zien was en daama op tour door de Limburgse steden is gegaan. Er waren ook 2 films te zien, die ze de afgelopen jaren gemaakt heeft. Er waren ongevccr 250 mensen aanvvezig, Slovenen, maar ook andere geinteresseerden. Het was gezellig, goede Sloveense muziek, goede wijnen en lekker eten. Bij de organisatie tverden naast de vereniging en Milena ook stichting Lize, Museum Limburg en uitgeverij Aksant betrokken. Hartelijk dank. Met de buik het brood >■ X. , * * a c hite r n a • * m M W r . • M ier * Gegevens boek: ISBN nummer: 978-90-5260-331-5 Glasujte za Bled Blejsko jezero ( www.bled.sil ima precej možnosti, da bo postalo eno izmed novih sedmih naravnih čudes (New 7Wonders of Nature). Za ta prestižni naziv se poteguje kar 260 svetovnih naravnih znamenitosti iz 222 držav, po zaključenem postopku izbire pa ga bo prejelo le 21 izbrancev. Glasovanje se bo zaključilo 7. julija 2009, ko bodo razglasili 77 naravnih znamenitosti, ki se bodo uvrstile v finale. Zmagovalci bodo razglašeni 21. julija 2009. K uvrstitvi v finale pa lahko veliko pripomorete tudi vi. Svoj glas Bledu lahko oddate na spletni strani http://www.new7wonders.coni/nature/en/nominces/curope/c/LakeBled/. k zbiranju glasov pa povabite tudi vaše prijatelje. Stem voor Bled Het meer van Bled heeft een goede kans om een van de nieuwe 7 wonderen van de natuur te worden. ( New 7wonders of nature). Voor deze titel strijden 260 natuurgebieden uit 222 landen, uiteindelijk wordert er 21 gekozen. Stemmen duurt tot 7 juli 2009, dan worden 77 finalisten bekend. De winnaars worden bekend gemaakt op 21 juli 2009. Je kunt Bled helpen om in de finale te komen. Je kuni je stem afgeven op www.new7wonders.com/nalure/en/nominees/curopc/c/lakcBled/, nodig ook je vrienden uit om te stemmen. Tulipan MOZIRSKI GAJ Letos 1. maja 2008 je prvič zacvetel tulipan, ki nosi ime po parku MOZIRSKI GAJ. Tulipan Mozirski gaj so razvili gojitelji tulipanov na Nizozemskem v zahvalo za zgledno 30-letno sodelovanje med parkom in dobavitelji čebulic na Nizozemskem. Leta 1977 so se nizozemski vrtnarji velikodušno odzvali na prošnjo mozirskih turističnih delavcev, ki so urejali park ob Savinji. Nizozemci so darovali kar sto tisoč čebulic tulipanov, ki so v Mozirskem gaju veličastno zacveteli leto kasneje, ko je bil park cvetja tudi uradno odprt. Od takrat dalje so tulipani nekakšen zaščitni znak vsakoletne spomladanske razstave v Mozirskem gaju. www.mozirskigaj.com Tulp MOZIRSKI GAJ Op 1 mei 2008 heeft voor het eerst een tulp gebloeid met de naam”Mozirski gaj”. De Ncderlandse kwekers hebben deze tulpsoort gckweekt als dank voor de 30-jarige samcnwcrking tussen het park en de bollenkwekers. In 1977 hebben de Ncderlandse kwckers positief gereageerd op de vraag van het lokale bureau voor toerisme en 100 000 bollen geschonken. Een jaar later werd het park in volle glorie geopend. Blocicndc tulpen zijn het gezicht van jaarlijksc vooijaarstcntoonstclling in Mozirski gaj. Slovenid juni 2008 Slovenie. Ik had er natuurlijk wel van gehoord, wist ecn beetje waar het lag, maar dat was ook alles. Totdat een vriendin, Joke Amelunxen, ons vroeg om nu eens mee te gaan. Wij, echte francofielen, hebben ja gezegd en waren erg nieuwsgierig. Joke was onze gids. Dat is niet zo venvonderlijk als je al 45 jaar daar komt, eerst met haar man Frits, later met de kinderen en nog later met haar kinderen en kleinkinderen. En is het geen luxe als iemand de taal spreekt!? We vertrokken met de auto op zaterdag, 17 mei. We, dat zijn: onze hartsvriendin Joke, mijn man Ton en ondergetekende, Riet. Via Arnhem, Oberhausen, KOln, Frankfurt naar Mtinchen waar wij een prachtig hotel vonden en hccrlijk gegeten en geslapcn hebben. Voor Ton ook een hcerlijke rustperiode. Ondanks het wcinige vrachtverkeer moest ik toch weer vvennen aan dat razende verkcer op de linker baan, mooie Porsches, dat wel! Na een heerlijk ontbijt, zijn wij weer vertrokken richting Salzburg, Villach, Slovvenien-Karawankentunnel en de zovele andere geweldige tunnels verder naar Lipce Jesenice, richting Bled. Ondenveg al genoten van de bergen zelfs nog met sneeuw op de toppen. En dan Bled, in een woord ecn sprookje, het meer ligt daar zo mooi, zo romantisch. Als ik dat had gevveten in mei 1966 had ik daar willen trouvvcn!!! Hopelijk Ton ook. Op een tcrras aan het meer hebben we de gebaksspecialitcit van Bled gegeten. Het lijkt op onze tompouce maar veel lekkerder(l). Natuurlijk ook genoten van het prachtige uitzicht en vooral de klcuren groen die zich weerspiegelen in hetvvater, wathet geheel iets sprookjesachtigs geeft. En dan het eilandje in het midden, ik was helemaal tevreden, ik had eigenlijk al naar huis gekund, maar ik heb dat gelukkig niet gedaan! Om ± 15.00 u waren wij op onze plaats van bestemming: Stara Fužina. Een mooi groen dorp waar een rivier doorhcen stroomde, die waar je ook heen ging altijd aan je zijde was. Het appartement lag op stcenvvorp afstand van het meer van Bohinj. We hadden uitzicht over het meer en dan de bergen op de achtergrond en weer die mooie besneeuvvde toppen, en dat iedere dag. Bij de voordeur stond een rekje waar je je schoenen neer kon zetten en binnen een paar sloffen hetgeen een huiselijk gevoel gaf. Na het uitpakken van de koffers, hebben we gegeten in het dorp. Echt Sloveens eten: gevulde paprika’s, bonenschotel, flensjes met notenvulling en een heerlijke wijn. Waar wij het allemaal over eens waren was dat de likeurcn - vvelisvvaar niet allemaal typisch Sloveens - ook niet te versmaden zijn. Persoonlijk drink ik zelden een likeurtje, maar om de Kruškovac kon ik niet heen! Tervvijl wc aan het eten warcn kvvamcn de koeicn vanuit de bergen het dorp in gelopen en gingen ieder zijns wecgs, linksaf, rcchtsaf, helemaal uit zichzelf, het bracht je jaren terug in de tijd. De volgende dag hebben we in Kranj oude vrienden van Joke bezocht, Mirko en Cvetka. Een gevveldig stel mensen. De ontvangst was erg hartelijk. Ontroerend om te zicn hoc blij ze waren om Joke vveer te ontmoeten. Hoe hebben Joke en Frits Mirko en zijn vrouw leren kennen? In het kort een wonderlijk verhaal: Frits, de man van Joke, was direeteur van de Basisschool de Tamboerijn in Nieuwveen. Doordat hij al zolang in Slovenie kwam en ook in Kranj had hij contact met een school uit Sečovlje. De burgemccster van Nieuwveen, dhr. Breen, was dat ter ore gekomen en hij zocht contact met Frits. In de oorlog had hij in een Duitse kamp gezeten en was emstig ziek gcworden. Een medegevangene uit Slovenie hceft hem gedroogde bosbessen gegeven. Via het Rode Kruis had deze Slovcen cen pakket van thuis gekregen vvaar o.a. deze bessen inzatcn. Langzaam werd hij wat beter lot hij naar huis kon. Nu wilde hij wetcn of de Sloveense man nog leefde. Frits hecft navraag gedaan en via via hecft hij hem gcvonden! Niet te gelovcn de man leefde nog en hect Mirko. Nu inmiddels 93 jaar! Uitcraard hebben de burgcmecster Breen en zijn familie Mirko opgczocht en ook de familie uit Kranj is meerdere malen in Nederland geweest. Deze geschiedenis is, let wel, meer dan 40 jaar geledcn! Vanaf die tijd kenncn Joke en Frits deze gewcldige Slovenen. Er is daardoor cen wedcrzijdse innige band ontstaan, die altijd is gebleven. Mirko leeft nog, maar de burgemeester is helaas overleden. Zo dat was in een notendop het mooie verhaal. Nu weer terug naar het hoden. We hebben een bergwandeling gemaakt naar een gebied waar tegen de hellingen op een brede strook wilde narcissen (narcissus počtica) bloeien. Gclukkig vvaren ze nog niet uitgebloeid. Het was cen fascinerend gezicht, het leek net een strook sneeuw. Wij, Ton en ik, haddcn dat nog nooit gezien. Ook hebben wc rond het meer van Bohinj gelopen en genoten van de mooie natuur, de bossen, de bergen en de rivicrcn en de beekjes. En overal dat mooie uitzicht. Het was een pittige wandeling van ± 14 km. De bergen bepalen voor een deel ook de vveersomstandigheden, heb ik gemerkt, is het mistig in de dalen dan duurt het lang voordat het opgetrokken is. Maar ook dat heeft z’n charme, mits het niet te lang duurt. Ook hebben wij Ljubljana bezocht. Een ware culturele hoofdstad van Sloveniš. Mooie bruggen over de rivier Ljubljanica, schouvvburgen, toneel- en kunstacademies en gevveldige kerken. Ook was er in het centrum een kunstobject boven de rivier. Er zweefden allemaal zilveren vissen hoog boven de rivier waardoor ze, omdat ze van licht materiaal gemaakt waren, heen en weer bevvogen. De zon scheen en het leek alsof de vissen zomaar door de lucht zwommen! De vissen zijn nu bekend over de hele wereld, want iedereen stond te fotograferen. En zo kwam langzamerhand de laatste dag, nog een keer in het plaatselijke cafe gegeten, wat wij achteraf beter niet hadden kunnen docn, want bij het afrekenen werden wc gastvrij onthaald door de huiseigenaar en zijn vrouw met een schotel met de heerlijkste eigengemaakte worst- en kaassoorten en natuurlijk weer heerlijke wijn. De dagen daarna was de eetlust beduidend minder. En wie ontmoetten wij daar bij de huiseigenaar en zijn vrouw? De wellicht jongste schrijfster van Slovenig, hun dochter Nina Kovačič. Dat was wel heel apart en ze heeft ons beloofd zodra haar boek uitkomt iets van zich te laten horen. Lipa zullen we dan zeker op de hoogte brengen! Slovenje is zeker een tweede bezoek waard! Riet de Groot Škupanjc Mojca Nodclijk Guštin Bela krajina ima v mojem srcu prav posebno mesto. Odraščala sem v Borovnici pri Ljubljani, a ker je moj oče Belokranjec iz okolice Metlike, sem bila tam kot otrok velikokrat. Spominjam se lepih razgledov po okoliških hribih, posejanimi s hišami, sadnim drevjem in trto. Kopat smo se hodili v reko Kolpo, ki sc poleti kar dobro ogreje. Primerna je tudi za spuste s kanuji in rafting, a se tega še nisem lotila. Stricu smo jeseni pomagali pri trgatvi, med drugim iz grozdja pripravijo metliško črnino, ki je specifična za ta okoliš. Lani sem spet bila v Beli Krajini, tokrat v Gornji Lokvici, na škupanju pri družini Nemanič. Škupanje je priprava snopov rževe slame za pokrivanje streh, očistiti jih je treba plevela, otresti zrnje, jih narezati na enako dolge snope in jih dobro zvezati skupaj. Oto Nemanič izdeluje lesene brunarice in jih po želji pokrije s slamnato streho. Že kakšnih 10 let povabi sorodnike in znance, da mu pridejo pomagat pri škupanju, oddolži pa se jim s pravo belokranjsko veselico: z glasbo, saj on igra orglice v ansamblu Tihožitje, in hrano, ki jo pripravi njegova žena Marija, ki je po poklicu kuharica. Kako delo poteka, si lahko ogledate na spletni strani http://fokusmetlika.net /, če izberete film številka 17. Bilo nas je kar veliko, od izkušenih delavcev do opazovalcev, od takih, ki se hitro učijo, do takih, ki skrbijo, da delavci niso lačni in žejni. Otroci so se podili po skednju in skakali v seno. V nekaj urah smo končali z delom. Potem pa smo se lotili golaža, belokranjske pogače, najboljšega peciva in seveda metliške črnine. Zaupali so mi recept za pogačo, ki je napisan na naslednjih straneh. Bela Krajina je vredna obiska. Turistični urad Metlika je sestavil kolesarsko krožno pot, vinsko pot, lahko odidete na rafting in sprehode, in skočite v Kolpo. Vsak tretji vikend v maju v Metliki organizirajo 3-dncvno prireditev Vinska Vigred: na voljo je pokušina belokranjskih vin, demonstracija peke pogače, nastopi plesnih skupin in še marsikaj. Vsako leto pripravijo kaj originalnega. Kaj se bo tam letos dogajalo, si poglejte na www. mctlika-turizcm.si Škupanje Bela Krajina is een streek in Slovenič, dic in mijn hart cen bijzonder plekje heeft. Ik ben opgegroeid in Borovnica, vlakbij Ljubljana, maar mijn vader komi uit Bela krajina, uit de buurt van Metlika. Zo was ik als kind daar hecl vaak. Ik herinner me de mooie uitzichten over de heuvels, begroeid met fruitbomen en druiven en hier en daar een huis. We gingen zwemmen in rivier de Kolpa, die in de zomer aangcnaam opvvarmt. Je kunt daar ook gaan raften en kanoen, maar dat moet ik nog We hielpen mijn oom bij de druivenoogst, hier maken ze rade wijn van, meest bekende voor deze streek is metliška črnina. Vorig jaar was ik weer in Bela krajina, deze keer in Gornja Lokvica bij de familie Nemanič, om te helpen bij “škupanje” (als iemand de Nederlande naam kent voor dit proces, hoor ik dat graag). Het gaat namelijk om het stro van rogge zo te bewcrken dat geschikt is voor de rieten daken: de bundels moeten onldaan zijn van graan en onkruid, op juiste maat gesneden vvorden en vastgebonden. Oto Nemanič maakt houten huisjes en indien gevvcnst kan bij ze bedekken met riet. Al ongevccr 10 jaar nodigt bij familie en vrienden uit om te komen helpen met “škupanje”, als dank zorgt hij voor een echte feest. Met muziek: hij speelt mondharmonica in ensemble Tihožitje, en lekker eten, gemaakt door zijn vrouw Marija, die kokkin is. Als u nieuvvsgierig bent hoe škupanje verloopt, kan je een film bekijken op http://fokusmetlika.net/. onderrubriek ‘filmi’ kiesje film nummer 17. Er waren vele aanwezige, van de ervaren werkers tot volkomen leken (zoals ik), van de toeschouwers tot mensen, die zorgden dat niemand honger of dorst had. Kinderen speelden in de schuur en sprongen in het hooi. We waren binnen enkele uren klaar met werken. En dan zijn we begonnen aan goulash, belokranjska pogača (een soort platte brood), allerlei gebakjes en natuurlijk metliška črnina. Ik krccg het recept mee voor pogača. Bela krajina is de moeite waard op te bezoeken. Het plaatselijk VVV kantoor in Metlika heeft verschillendc wandel-, fiets- en wijnroutes samengestcld. In de zomer kan je ook gaan zwemmen in Kolpa. Elke derdc vveekcnd in mei wordt in Metlika een 3-daags evenement Vinska Vigred georganiseerd, waar alle lekkers dat Bela Krajina te bieden heeft aan bod komt: wijnproeverijen, demonstratie van bakken van belokranjska pogača, gezellige muziek, optredens van dansgroepen. Elk jaar proberen ze iets origineels te bedenken. Voor meer info zie www.metlika-turizem.si een keer docn. Belokranjska pogača: is traditioneel gerecht van Bela Krajina, llet wordt nog cen beetje warm geserveerd, de stukken worden afgebroken en niet gesneden. Dit is een plat brood, bestreken met ei en bestrooid met komijn en grove zout korrels. Benodigdheden: 500 gram bloem 3 lepels bloem 20 gram gist /t lepel suiker 1 ei 2 lepels zout grof een beetje komijn Gist in een schaaltje verbrokkelen, met suiker en bloem bestrooien. 50 ml lauw water toevoegen, door elkaar roeren en 10 minuten laten rijzen. In een grotere kom de bloem zeven en 300 ml lauw water en gistbeslag toevoegen en 8 tot 10 minuten kneden, tot bet deeg glad, maar niet te bard is. Laat deeg afgedekt rijzen tot dubbel volume. Een ronde 30 cm grote bakplat invetten. Oven voorvenvarmen op 220 graden. Deeg in het bakblik overdoen en met de band uitspreiden. De rand moet dunner zijn dan het midden. Ei loskloppen. Het deeg met een scherp mes tot de bodem insnijden zodat een raster ontstaat, de vierkantjes zijn 4 x 4 cm groot. Pogača met ei bestrijken en bestrooien met zout en komijn. In de oven 20 -25 minuten bakken. Belokranjska pogača: je tradicionalna jed Bele Krajine. Servira se še topla in se ne reže, ampak lomi z rokami. To je nizek kmh okrogle oblike, premazan z jajcem in posut s kumino in grobo soljo. Testo: 500 gramov moke 3 žlice moke 20 gramov kvasa Vi žlice sladkotja 1 jajce 2 žlici grobe soli 1 ščepec kumine Naredimo kvaseč: kvas zdrobimo in potresemo s sladkotjem in 3 žlicami moke. Prilijemo 50 ml mlačne vode in pustimo vzhajati 10 minut. Moko presejemo, dodamo 300 ml mlačne vode in kvaseč. Gnetemo 8 do 10 minut, daje testo gladko in ne pretrdo. Izoblikujemo hlebček in ga pustimo počivati, da naraste na dvojno količino. Okrogel pekač veličine 30 cm namažemo z oljem. Pečico segrejemo na 220 stopinj. Vzhajano testo stresemo v pekač in ga z rokami razgnetemo po dnu. Rob pogače naj bo tanjši od sredine, testo se ne sme dotikati roba modela. Jajce razžvrkljamo. Z ostrim nožem do dna pekača zarežemo v obliki kvadratne mreže, kvadratki so veliki 4x4 cm. Pogačo namažemo z jajcem, potresemo s kumino in soljo. Pečemo 20 do 25 minut. MALO ZA ŠALO, MALO ZARES ZAMENJAVA OLJA V AVTOMOBILU - KAKO TO DELAJO ŽENSKE: 1) V soboto zjutraj pelje avto k mehaniku in ga pusti tam. 2) Kupi časopis v kiosku in popije kavico v bližnjem lokalu. 3) Vme se k mehaniku, prevzame avto in se odpelje domov. RAČUN: - olje, 3 litre: 6,25 EUR - delo: 4,17 EUR - časopis: 0,62 EUR - kavica: 0,62 EUR skupaj; 11.66 EUR ZAMENJAVA OLJA V AVTOMOBILU - KAKO TO DELAJO MOŠKI 1) V soboto zjutraj gre v trgovino z avtodeli in kupi pet litrov olja, set gcdorc in dišečo smrekico. 2) Gre domov in parkira avto na dvorišču. 3) Popije pivo. 4) Zavleče se pod avto, najde pipico za izpuščanje olja. 5) Izvleče se izpod avta. Vzame gedore in se zvleče nazaj. 6) Ugotovi, da ima ključ št. 12 premajhno luknjo, št. 13 pa manjka. Zakolne. 7) Izvleče se izpod avta in gre v stanovanje po škatlo s starim orodjem. 8) Popije pivo. 9) Zavleče se pod avto s francoskim ključem. 10) Odpre pipico. 11) Zalije se z oljem po obrazu. Panično zapre pipico. Kolne. Pazi, da pri tem ne pogoltne olja. 12) Izvleče se izpod avta. Tipaje odpre prtljažnik. Obriše obraz z mastno krpo, ki jo najde v prtljažniku. 13) Obriše si obraz s papirnatimi robci. 14) Pivo. 15) Najde kantico, v katero bo izpustil olje. Vržejo pod avto. Ponovi korak 4. 16) Namesti kantico pod pipico in ponovi korak 5. 17) Občuduje olje, ki teče. 18) Izv!eče se izpod avta. Pazi glavo. 19) Kolne. 20) Pride prijatelj. Popije pivo skupaj z njim.. 21) Skupaj s prijateljem do večera popijeta gajbo piva. 22) V nedeljo zjutraj vlije liter olja v blok motoija. 23) Spomni se pipice od včeraj.. 24) Hitro zleze pod avto. Prevrne kantico z izpuščenim oljem. 25) Hitro pobere kantico, preden vse izteče. Pazi glavo. 26) Piva ni. Vse sta popila včeraj. 27) V bližnjem dežurnem kiosku pokupi vse pivo iz hladilnika. 28) Ob povratku domov popije pivo. 29) Najde francoski ključ. 30) Zvleče se pod avto. Zapre pipico. Pazi na lužo olja. Pazi glavo. 31) Vrže kantico z ostanki olja v najbližji grm. 32) Popije pivo. 33) Da avto v ler, spusti ročno in ga porine dva metra. Spomni se na dišečo smrekico. Pazi, da mu ne pade v lužo olja. 35) Od olja zapacano dišečo smrekico vrže grm, v katerega je že prej odvrgel kantico. 36) Počisti lužo olja. Umazane krpe vrže v grm. 37) Pivo. 38) Pivo. 39) Vlije ostanek olja v blok motorja. 40) Pivo. 41) Gre na poskusno vožnjo. Na prvem semaforju "pumpa", da bi slišal, če motor dobro deluje. 42) Pojasni prometni policiji, zakaj je pijan za volanom. Domov se vrne peš. 43) Po povratku domov vrže gedore v zgoraj navedeni grm. RAČUN: - olje, 5 litrov: 10,43 EUR - gedore: 8,34 EUR - dišeča smrekica: 0,83 EUR - pivo, 12 pločevink: 10,01 EUR -kazen: 166,91 EUR - ležarina avta: 41,72 EUR skupaj: 238.24 EUR (brez papirnatih robčkov) Mali Janezek sije strašno želel 100 evrov. Vsak dan je prosil Boga, da mu jih pošlje, ampak jih ni in ni dobil. Pa se odloči, da mu bo poslal pismo. Ker na pošti niso vedeli, kaj bi s pismom, naslovljenim na Boga, so ga poslali vladi. Predsednika vlade je pismo ganilo in se odloči, da bo poslal 5 evrov, ker kaj naj bi mali Janezek s toliko denarja. In tako Janezek dobi 5 evrov. Navdušen nad odgovorom se odloči poslati pismo zahvale: Dragi Bog! Zahvaljujem se Ti, ker si mi poslal denar. Samo ne pošiljaj več preko vlade, ker so lopovi pobrali 95 evrov! Tvoj Janezek Moški srednjih let si kupi novega Porscheja in se odpelje na prvo vožnjo. Najprej previdno pritisne na plin in brzinomer takoj pokaže 160 km/h. "To je pravi užitek", pomisli in doda še malo plina. Naenkrat pa v ogledalu zagleda modro policijsko luč. "Saj me ne morejo ujeti", pomisli in pritisne do 260 km/h. Potem pa si reče: "A nisi malo prestar za take štose?" Zmanjša hitrost in ob cesti počaka policijo. Policaj počasi pride do avta in po pregledu dokumentov reče: "Gospod, služba se mi konča čez pet minut. Ne bom vas kaznoval, če mi poveste en pameten razlog, zakaj ste hoteli pobegniti?" Voznik Porscheja ga začudeno pogleda in reče: "Moja žena je prejšnji teden pobegnila s policajem, pa sem mislil, da mi jo hočete vrniti!" "Hvala lepa in srečno pot", odvrne policaj, mu vrne dokumente in odide. De vereniging is opgericht op 7 juli 1991 en is een zelfstandige en onafhankelijke landelijke organisatie, die zich ten doel stelt de samenvverking tussen Nederland en Slovenie te bevorderen, met name op cultureel, economisch en maatschapelijk gebied. De vereniging beschouwt zichzelf als de geeigende plaats voor ontmoeting tussen Nederlanders en Slovenen en wil voorts in het bijzonder een ontmoetingsplaats voor de Slovenen in Nederland zijn. (uit artikel 2 van de Statuten) Bestuur voorzitter en peningmeester - predsednik en blagajnik Mojca Nodelijk Guštin Margrietsraat 1 4566 AN Heikant tel: 0114 313 649 e-mail: blaqainik@lipa-online.org secretaris - tajnik Tanja Mlaker De Louterlaan 3 3527 KM Utrecht Tel 030 244 50 93 e-mail: info@lipa-online.org lid - član Maarten Dragt Looiersveld 40 5121 KE Rijen tel: 0161 231628 e-mail: midraqt@planet.nl De vereniging vverkt samen met Ambasada republike Slovenije Ambassade van de republiek Slovenie Anna Paulovvnastraat 11 2518 BA Den Haag tel: 070 3108 690 e-mail: Vhq@qov.si http://haag.veleposlanistvo.si