Leto XLIV - št. 75 - CENA 20 d TEHGLAS Kranj, torek, 24. septembra 1991 % MERKUR NOVO - NAJEM STROJEV v prodajalni na Koroški cesti 1 mešalec, dvigalo, kosilnice... KRANJ, Koroška 2, tel. 217-687 Delovni čas: od 8. - 12. ure in od 17. - 19. ure VAŠA ZAVAROVALNICA CROATIA ZAVAROVANJE D. D. Krani Gorela banka r ulturni in verski spomenik al Ob navzočnosti visokih predstavnikov Cerkve, med njimi ; ..lita nadškofa dr. Alojzija Šuštarja, in predstavnikov obla-•W občinski in republiški ravni, navzoč je bil tudi predsednik slo-•»•»e vlade Lojze Peterle, so s svečano akademijo v soboto zvečer ,. *ranjski župnijski cerkvi proslavili 500-letnico cerkve sv. Kandila. Slavnostni govornik minister za šolstvo dr. Peter Vencelj je "^sebej poudaril obletnico dograditve stavbe na mestu, kjer je že i *oli tisoč let svetišče: cerkev sv. Kancijana ni le pomembni kultur-11 in verski spomenik za kranjsko občino, pač pa po lepoti in ume-[^'ški vrednosti sodi med najvrednejše spomenike vse dežele. Slav-°stno akademijo je dopolnil tudi kulturni program, v katerem je :*stopil oktet Gallus iz Ribnice, APZ France Prešeren iz Kranja s jNstavitvijo Gallusovih motetov, igralec Pavle Rakovec je prebral 110 od pridig Janeza Vižintina - patra Angelika. Glasbeni program k zaokrožili še pevca Sonja Hočevar in Stane Koritnik, organista j»rbara Pibernik in Davorin Žitnik, prireditev sta povezovala Jo-v'Ca Jordan in Janez Dolinar. Podobno kot na slavnostni akademiji soboto zvečer je bila kranjska župnijska cerkev nabito polna tudi ^"edeljo popoldne, ko je maševal nadškof in metropolit dr. Alojzij "star in s tem posebej počastil kranjski verski in kulturni dogo- • L. M., foto: Jure Cigler Glasova preja 1 Jelkom Kacinom predvsem o vojni «5 O D (/) k- l_ N L)UDSKfl UNIVERZA SKOFJfl LOKfl VPIS IN INFORMACIJE ® 064/622-764 NOVICE IN DOGODKI ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR MIHA NAGLIC Opustošeno kraljestvo "Ker je poznal njihove misli, jim je rekel: Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe. se opustoši, in nobeno mesto ali hiša, kije v sebi razdvojena, ne bo ostala. Če torej satan izganja satana, je v sebi razdeljen, kako bo potem obstalo njegovo kraljestvo?" (Mt 12,25-26) Opustošenje, o katerem je beseda v Matejevem evangeliju, je po vsem sodeč doletelo tudi nekdanje jugoslovansko kraljestvo. - In če je tako hudo že v malem, kaj bo potem šele v velikem, sovjetskem imperiju ?! Imperiji so mogočne tvorbe in silna so pustošenja, do katerih prtde, kadar propadajo ali se spopadajo med seboj. Zgodovina je polna primerov, ki to potrjujejo. Omenimo le nekaj novodobnih. Relativno in v stoletnih vojnah nastalo ravnotežje evropskih imperijev je pred dvesto leti usodno zamajala francoska revolucija in pognala napoleonske vojske v vojne za prevlado na starem kontinentu. Stari imperiji so vzdržali in obnovili prejšnji red. A ne za dolgo; zbudila sta se nemški in italijanski nacionalizem in v imperialni težnji po razširitvi svojih meja prisilila Evropo v prvo svetovno vojno. In potem še v drugo, v kateri je satan (Hitler) izganjal satana (Stalina) in opustoši! svoje kraljestvo. Jugoslovanska država je bila imperialna tvorba posebno zapletene vrste. Komaj se je mali Srbiji uspelo izviti izpod turškega jarma, že je pokazala in začela udejanjati svoje lastne osvajalne težnje - vse dokler si ni "prisajedinila" nekaterih turških, avstrijskih in ogrskih dežel. Na ruševinah dveh velikih imperijev je torej nastal žepni v srbski izdaji. Tega je nasledil in po sovjetske vzoru še povečal Tito; iz prvega plana je v interesu prve in edine partije izrinil interes prve nacije. V komunizmu naj bi se "kraljestva" ze-dinila, narodi in razredi pa bi počasi izginili. Toda: "Ruski komunizem je mešanica Rusije in komunizma in to sta dve stvari, kijih ne kaže pomešati", je pronicljivo zapisal že angleški pisec J. B. Priestlev. In res; obče, komunistično se je oddvojilo od posebnega (ruskega, srbskega...), s katerim je bilo pomešano. Dvignilo se je tja, kamor sodi, v ne-bo, rusko in srbsko pa je ostalo pri tleh. In če je za prvo mogoče reči, da se drži pokončno in dostojanstveno, potem je za drugo očitno, da ga je obsedel satan. Kako bo tedaj obstalo njegovo kraljestvo?! Po tragičnem zatonu sovjetskega in jugoslovanskega se zdi, da je konec takih in drugačnih imperijev. Deli (nacionalne države) se povezujejo v nove celote, ki pa niso imperialne narave - take, ki bi dele podrejale celoti; gre marveč za skupnosti, kijih vežejo horizontalni, gospodarski, politični in kulturni interesi. Na severni polobli so prevladale tri med seboj povezane asociacije te vrste: ZDA, Evropska skupnost in Japonska. Med njimi se razprostira ogromno potresno ozemlje nekdanjega sovjetskega imperija, ki ga zdaj poskušajo umiriti tako kot je v njihovem interesu: tako, da bo mir in da bodo imeli od tega korist. Nikakor pa ne tako kot kak usmiljeni Samaritan! Slovenci in drugi, iz imperialnega primeža komaj pobegli narodi, si od t.i. Evrope zaman obetamo pomoči. Na to dejstvo je opozoril tudi minister Kacin na zadnji Glasovi preji: "Evropa" se do Slovenije obnaša tako, kot se je Slovenija do Kosova; načelno nas podpira, je pa odločno proti temu, da bi njeni policisti in vojaki umirali na naših tleh. Tudi v OZN so dali vedeti, da na posredovanje modrih čelad ne kaže računati, saj izkušnje kažejo, da v klasičnih državljanskih vojnah (Ciper, Libanon...) niso bile uspešne. Uspela so le posredovanja v vojnah med državami. Zato moramo še okrepiti svojo državo in računati predvsem nase. Satan pustoši na jugovzhodu, nekaj satanskega je tudi v načelno prizadeti, a dejansko hladni drži sosedov na severozahodu. Če bomo enotni, potem nas po sebi razdvojeni stan ne zmore. In obstalo bo naše kraljestvo, tako na tem, kot v prihodnjem svetu! Tržiška skupščina zaseda Kdo se je okoristil s kmetskim denarjem Tržič, septembra - Jutri, v sredo, 25. septembra, bosta zasedala tržiška skupščina in zbor krajevnih skupnosti. Delegati zbora krajevnih skupnosti bodo sklepali o predlogu Odloka o območjih naselij ter imenih naselij in ulic v občini Tržič. Na skupni seji vseh zborov pa bodo odborniki razpravljali o predlogu dopolnitev srednjeročnega plana občine za obdobje 1986-1990, o predlogu odloka o komunalnih taksah v občini Tržič in poročilu in ugotovitvah komisije za pregled namenske porabe sredstev za pospeševanje proizvodnje hrane, ki jih je Kmetijska zadruga Tržič prejela od občinskega sklada za te namene. Prav zaradi slednje točke se obeta tokrat Tržičanom silno zanimiva skupščinska seja. Delegati pa bodo dobili tudi velikokrat zahtevani pismeni odgovor skupščinske uprave o racionalizaciji delovnih mest pod "novo vlado". • D. Dolenc KUPON (Izrežite skupaj z vašim naslovom) za brezplačen mali oglas v Gorenjskem glasu Besedilo za objavo I I I I 1_I-L J_I_I_I_I_I_L J_I_I_L I I I J_I_L J_J_L I I 1 Kupon pošljite na: ČP GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj. Opomba: za brezplačno objavo je besedilo lahko le v obsegu do 50 znakov Ne pozabite upoštevati presledkov in potrebnega prostora za ločila. Prosimo, da pišete z VELIKIMI TISKANIMI ČRKAMI. Oglas nad 50 znakov, pod šifro in oglase po telefonu zaračunamo po ceniku. Slovenska vlada obravnavala položaj zdravstva Zdravstvu zaenkrat le prva pomoč Pripravljajo tri nove zdravstvene zakone: o zdravstveni dejavnosti, o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju Ljubljana, 23. septembra - Na petkovem nadaljevanju v četrtek prekinjene seje slovenske vlade je bilo v središču pozornosti zdravstvo, saj je vlada določila v paketu treh zdravstvenih zakonov fazo osnutka teh zakonov. Seveda pa je skrajno zaostren materialni položaj te dejavnosti zahteval tudi razpravo o ukrepih za njegovo sanacijo. Odločili so se, da za odpravo najhujših težav pri nabavah za zdravstvo nujnih materialov - ta nabava je bila resno ogrožena, saj so bile dobave zaradi neplačevanja zdravstvenih organizacij le tem prekinjene - namenijo 600 milijonov din, ki jih bodo dali kar glavnim dobaviteljem. To seveda pomeni za zdravstvo le obliž prve pomoči, na zdravljenje pa bo moralo počakati, kot nam je to danes po seji vlade povedala ministrica za zdravstvo, družino in socialno varstvo dr. Katja Boh, do rebalansa republiškega proračuna, kjer bo prav zdravstvo moralo imeti prednost. Paket zdravstvenih zakonov obsega tri zakone: Zakon o zdravstveni dejavnosti, Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter zakon o lekarniški dejavnosti, ki so po prvi obravnavi v parlamentarnih klopeh v fazi predlogo za izdajo in tez, doživeli le malo vsebinskih pripomb. Po besedah ministrice dr. Bohove, so pri pripravi osnutkov te pripombe upoštevali. Najobčut-nejše spremembe so pri pristojnostih zdravniške zbornice, medtem ko množične zahteve po odpravi konkurenčne klavzule, ki prepoveduje hkratno redno zaposlitev v zdravstvenem zavodu in popoldansko zasebno prakso, niso upoštevali in pri tem bodo po ministri- ničnih besedah tudi odločno vztrajali. Možnosti za kombinacijo zasebne prakse in javne zdravstvene službe so zagotovljene s možnostjo zdravstvenih zavodov, da sklepajo pogodbe z zasebniki za opravljanje določene dejavnosti in najem prostorov in opreme. Sprememba osnutka zakona o zdravstvenem zavarovanju pa prinaša določbo o določanju prispevne stopnje za obvezno zavarovanje. To stonjo bo do- Na tiskovni konferenci po seji slovenske vlade je bil navzoč tudi namestnik ministrice za zdravstvo dr. Tone Košir, ki smo ga povprašali v zvezi s kriteriji, po katerih je bil pripravljen program ukrepov za zmanjševanje zaposlenosti v zdravstvu v okviru ukrepov "Kako preprečiti zlom zdravstva" (o tem smo se v petkovi številki našega časopisa pogovarjali z dr. Petričem na 5. strani). Takole nam je pojasnil: »Število priznanih delavcev izhaja iz nalog, kijih imajo oz. programa - torej ocene, koliko ljudi je potrebno za njegovo izpeljavo. To je čisto kalkulativni element, ki pa bistveno odstopa od dejanskega stanja zaposlenih od zavoda do zavoda. Pri tem smo upoštevali število zaposlenih na podlagi opravljenih ur (kar je v zdravstvu pri nekaterih profilih bistveno drugačno kot število zaposlenih). Ugotavljamo, da se je število zaposlenih začelo bistveno zmanjševati (tudi zaradi potovanj proti jugovzhodu), vendar največje razlike med zaposlenimi in priznanimi delavci še vedno obstajajo na račun storitev, ki so jih zdravstvene organizacije izvajale za neposredno plačilo. Letos pa prav na tem področju ugotavljamo največji upad. In prav na račun medicine dela, kije izredno upadla, je na Gorenjskem največ nepokritih razlik pri zaposlenih. Že večkrat svetovano krčenje zaposlenih je edini izhod.« ločala skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje v soglasju s slovenskim parlamentom. Sicer pa je slovenska vlada na tem nadaljevanju včerajšne seje sklepala tudi o povišanju kadrovskih štipendij za 30 odstotkov od 1. septembra dalje-predlog spremembe zakona o upravnih taksah, po katerem bodo poslej upravne takse določene s točkami, kar pomeni, da jih bo v časih inflacije, lažje valorizirati. Sprejet je bil tudi odlok o regresu na pogonsko gorivo, ki se uporablja v kmetijstvu (20 odstotkov maloprodajne cene goriva) ter odlok o načinu oblikovanja cen pšenice, moke in kruha. Tovrstno odlok sprejet v začetku julija je bil premalo natančen in zato zlorabljan, seveda pa so neka tere cene tudi nanovo določe ne. Izvršni svet Skupščine Re publike Slovenije seje tudi stri njal, da se v parlamentu sproži postopek za izdajo soglasja I gradnjo kapele na Kredarici v Triglavskem narodnem parkih • Š. Z. Pripravljen osnutek novega pokojninskega zakona Pokojnine iz sporazuma generacij Ljubljana, 23. septembra - Zaradi vročih debat v slovenskem parlamentu so člani vlade utegnili na četrtkovi seji obdelati le eno točko dnevnega reda: novi osnutek zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Prvotni predlog ministrstva in vlade, da bi namreč ta zakon v skupščini obravnavali po dvofaznem postopku, so poslanci, zavedajoč se pomena tega zakona, zavrnili in tako, po obravnavi predloga za izdajo zakona s tezami, tokrat vlada ponuja osnutek. Za kako zahtevno področje gre, pa pove že podatek, da zakonsko besedilo na 112 straneh obsega kar 318 členov. Zakon je na tiskovni konfe- tudi kapitalski skladi, ki lahko renči po seji vlade predstavila ministrica za delo Jožica Pu-har, ki je dejala, da pokojninski sistem v osnovi ostaja na sporazumu generacij, saj tak si- postanejo dopolnilni vir, po izvedeni lastninski reformi na področju stanovanjskega gospodarstva pa bo nujno potrebno ustanoviti tudi stanovanjski stem ne prenese velikih in re- » fond, saj utegne nastati potre-volucionarnih sprememb, ki so ba po upravljanju in gospodar- jih nekateri predlagali in zahtevali. Dosedanjemu sistemu združevanja denarja za pokojnine iz osebnih dohodkov se pridružuje v materialno osnovo jenju z kar 14.000 stanovanji. Celotni sistem pokojninsko invalidskega zavarovanja naj bi izvajal Pokojninski zavod, ki naj bi ga upravljali dvopartit- no: delodajalci in zavarovanci, kar pomeni, da se je država, ki naj bi po prvotnem predlogu prav tako sodelovala pri upravljanju tega zavoda, iz tega sistema umaknila. Kot je poudarila ministrica, so pri pripravi osnutka želeli upoštevati dosedanjo razpravo in pripombe, ter vgraditi rešitve iz nove (tudi lastninske) zakonodaje, ki so doslej že znane. V sistemu samega pokojninskega zavarovanja so tudi nekatere novosti: odpirajo se možnosti za posebna zavarovanja, v varianti je predlagana izenačitev pokojninske dobe moških in žensk s tem, da bi imele matere za vsakega otroka to dobo benificirano, tako da se pri dveh otrocih skrajša za 5 let, kolikor je ta delovna doba danes, po veljavnem sistemu-krajša za ženske. Nova je metodologija izračuna povprečnih osebnih dohodkov kot osnove za izračun pokojnin, možnost' odkupa pokojninske dobe pa niso več časovno omejene. ža tiste, ki so zavarovani kot sa-mostojni delavci, se predvideva možnost zavarovanja za poli1' obseg in za skrčeni obseg, p0' dobna možnost je dana tudi H kmete. Zakon odpira tudi tnoi nost odkupa let za posebne pf mere: za presežne delavce, dO' kup let vojaščine ter dokup le' porabljenih za študij. Predpisa* na metodologija odkupa pa s* naprej zagotavlja, da bo to zelo, zelo drago početje. • §• *j Ustanavljamo društvo za boj proti raku Slovenija 2000 in rak Kranj, 20. septembra - Edino Gorenjska v Sloveniji še nima ustanovljenega svojega društva za boj proti raku; vse potrebno za nas opravlja ljubljansko društvo, ki skrbi tudi za Zasavje. 1. oktobra bo v Kranju na temo "Slovenija 2000 in rak" sestanek vseh ravnateljev gorenjskih šol, sledila pa bodo predavanja za učitelje, kajti z izobraževanjem o tej bolezni je treba začeti že pri otroku. torej vse pripravljeno, s pomočjo in spodbudo Društva za boj proti raku Ljubljana, je pripravljena tudi Gorenjska: 1. oktobra bo v Kranju na temo "Slovenija 2000 in rak" na Zavodu za šolstvo skupni sestanek ravnateljev vseh gorenjskih osnovnih in srednjih šol, zavodov in vrtcev. Cim prej naj bi Gorenjska dala tudi tri pred- stavnike v Izvršni odbor Dru' štva za boj proti raku Ljublj3' na, kar naj bi bil zametek samostojnega društva za boj pr0' ti raku Gorenjske. Zadnji ča^ je, da Gorenjska, kjer rak w žanje nič manj kot drugod P° Sloveniji, dobi svoje društvo ^ se organizirano loti prepreke' vanja te hude in nevarne bolezni. O njej je treba glasno spre' govoriti. • D. Dolenc _____, V petek je bila v Kranju okrogla miza, ki so se je udeležili predstavniki Zveze društev za boj proti raku Slovenije in Društva za boj proti raku Ljubljana, Zavoda za socialno medicino in higieno Kranj, Zavoda za šolstvo Kranj, Rdečega križa in gorenjski novinarji. Predsednik Zveze društev za boj proti raku Slovenije prof. dr. Andrej Kocijan je predstavil program "Evropa 2000 in rak", ki pomeni 10-letni program boja proti raku in ki smo ga prevzeli tudi Slovenci. Po njem naj bi v tem času za 10 do 15 odstotkov zmanjšali umrljivost za rakom. Poudaril je, da so potrebe onkologije tako velike, da jim nobeno evropsko gospodarstvo ni kos. Zato je zgodnje odkrivanje raka silno velikega pomena. Letno samo v Sloveniji odkrijejo več kot 6000 na novo obolelih za rakom. Storiti je treba vse, da se o vzrokih obolevanja za rakom seznanijo že otroci, zato mora priti program tudi v šole. Zveza društev za boj proti raku Slovenije je že organizirala seminarje za predavatelje, predavanja so poslušali tudi že ravnatelji šol, poslušali pa naj bi jih tudi vsi učitelji in vzgojitelji, ki naj bi pri svojem delu mlade opozarjali na nevarnosti raka in predvsem na zgodnje odkrivanje raka, kajti le-tega danes lahko že uspešno zdravimo. Akcija bo speljana po vsej Sloveniji, vse šole bodo dobile za to potrebne materiale, ki jih je Zveza že nabavila in tudi poskrbela za financiranje le-teh. Le manjše zneske naj bi krile posamezne občine. Za akcijo je Danes zasedanje radovljiške skupščine O novih stavbnih zemljiščih, o Bledu in kmetijstvu Radovljica, 24. septembra - Zbori radovljiške občinske skup ščirj« bodo na današnjem zasedanju v osrednjih točkah dnevnega re° obravnavali delo občinske vlade med zadnjima skupščinski111 sejama, smeri razvoja kmetijstva v občini, osnutek odloka o p/^ storsko ureditvenih pogojih za Bled ter predlog za dopolnite, družbenega načrta občine z novimi prostorskimi posegi, pfe vsem z novimi stavbnimi zemljišči. Skupščina bo obravnavala 1 di uveljavljanje zakona o obrambi in zaščiti, poročilo o delov nju sklada stavbnih zemljišč, osnutek odloka o določitvi varstv nih pasov in ukrepov za zavarovanje vodnega zajetja ZadlašČjcj spremembe načrtov pri obnovi zdravstvenega doma v Bohinj51 Bistrici, predlog odloka o reji, registraciji in označevanju Ps° ter reji ostalih domačih živali. Na seji bodo glasovali tudi o r zrešitvi sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno safflOjfl ščito, o imenovanju Marjana Fona iz Radovljice za namestnj* komandirja Postaje milice Radovljica in Jožice Lukan iz Zas!P za direktorico radovljiškega centra za socialno delo. • C. Z- GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje- GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko Valj'jfl Odgovorna urednica: Leopoldi na Bogataj / Novinarji in uredniki: Danica Dolenc, Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje. Darinka Sedej. Vilma Stanovnik, Marija Volčjak. Cveto Zaplotnik-JjM ca Zavrl-Zlebir, Andrej Zalar. Štefan Žergi / Oblikovanje: Igor Pokom / Tehnično urejanje: Ivo Seknc, Mirjana Draksler, Nada Prevc / Lektoriranje: Marjeta Vozlič; Fotografija: Gorazd Sinik / Tisk: Podjetje OM - TČR. Tisk časopisov in revij. Ljunljana / Uredništvo: Moše Pijadeja I, telefon: 211-860, 211-835, telefax: 213 -163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Cesta JLA 16, telefon: 218-463, teIc(ax: (064) 21 - *- jjp Mali oglasi: telefon: 217-960 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan 7 — 13.30, ob sredah do 16.30 / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Cena izvoda 20.0" Naročnina: trimesečni obračun za lil. trimesečje 1991 500.00 din. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Časopis je oproščen plačila prometnega davka (Uradni list RS, 7/91). Torek, 24. septembra 1991 NOVICE IN DOGODKI 3. stran Tudi najzahtevnejši odsek končan Gorenja Žetina, 20. septembra - Z odločitvijo za dvakratni samoprispevek, ki so ga vmes podaljšali še za eno leto, z delom in pomočjo občinske skupnosti so krajani krajevne skupnosti Javorje v škofjeloški občini pred dnevi dočakali dokončanje del na rekonstruirani cesti Poljane - Javorje in sicer od Podobena do Javorij. Ob uresničitvi te velike na- loge, ki so si jo zastavili že Pred leti, in ob velikem razumevanju ter podpori občine, kot so poudarili, so v petek pripravili, po ogledu najzahtev-neJšega odseka v Dolenčicah, manjšo slovesnost na kmetiji Jerneja Vodnika v Gorenji Že- tlr|i, ki so se je udeležili prejšnji Predstavniki občine z Jožetom Albrehtom in sedanji predsed-mk občinske skupščine Peter "avvlina in predsednik izvršnega sveta Vincencij Demšar s sodelavci. Medtem ko so na vseh odsekih z delom in denarjem sodelovali krajani, je zadnji, najzahtevnejši odsek (oporni zid s 25 varovalnimi sidri) gradil SGP Tehnik iz Škofje Loke skupaj z Zavodom za raziskavo materiala Ljubljana (ZRMK). Ta odsek in etapa pred njim sta bila tudi najdražja, saj predstavljata stroškovno kar polovico celotne investicije. Celotni odsek v dolžini 4250 metrov je namreč, kot je povedal Lado Bernard iz Lokainvesta, po cenah iz prejšnjega meseca stal skoraj Telefo nija v KS Gorje 21 milijonov dinarjev. Vsa stro- je opravilo Cestno podjetje kovna dela in položitev asfalta Kranj. • A. Ž. Ostrešje plavalnega bazena v Železnikih preživelo V petek zadnji dan Plačevanje slabega p°fje, 23. septembra - Več in podrobneje o telefonski akciji v krajani skupnosti Gorje v radovljiški občini bomo pisali v petkovem gorenjskem glasu. Tokrat povejmo le, da se akcija bliža kraju in če 0 slo vse po načrtu in ne bo kakšnih posebnih zapletov, naj bi v r"gi polovici novembra na območju celotne krajevne skupnosti zvonili telefoni. dela Eden od pogojev, da bo ak-£'ja za naročnike telefona kontna v okviru krajevne skupnost1 oziroma gradbenega odbora Pa je tudi podpis Zahteve za sklenitev telefonskega naročniškega razmerja. Vsi naročniki morajo to Zahtevo podpisati ■najkasneje do petka, 27. septembra, in hkrati vplačati 1.300 dinarjev priključitvene takse. Predstavniki krajevne skupno- sti in gradbenega odbora so nam konec minulega tedna, ko smo se pogovarjali o poteku velike telefonske akcije v krajevi skupnosti, povedali, da bo moral že prihodnji teden, kdor ne bo podpisal Zahteve in vplačal 1.300 dinarjev, nadaljnji postopek za vključitev telefona pri PTT podjetju Kranj urejati sam. Do petka je tudi še čas, da se za vključitev in pridobitev telefona odločijo tudi tisti, ki do zdaj niso sodelovali v akciji. Naročniki Zahtevo za sklenitev telefonskega naročniškega omrežja lahko podpišejo, in plačajo hkrati priključitveno takso, ta teden (do vključno petka) vsak dan med 8. in 15. uro v pisarni krajevne skupnosti Gorje. • A. Zalar Škofja Loka, 23. septembra - Po letošnji zimi je zaradi velikih razlik med notranjo in zunanjo temperaturo odpovedalo ostrešje nad plavalnim bazenom v Železnikih. V krajevni skupnosti, ki z bazenom gospodari, so se odločili za obnovo, pri čemer pa jim je zmanjkalo 420 tisoč dinarjev. Prihodnje leto z Uskovnice ^kovnica, septembra - Pred dnevi so se na Uskovnici srečali orga-pZ&torji tradicionalnih pohodov borcev in mladine na Triglav. redlagano je bilo, da bi naslednji pohod krenil z Uskovnice, pritekli pa naj Dj fU(]j zamejska planinska društva in pohod obogatili s "•turnimi prireditvami. - Z Aljaževega stolpa je izginila spomin- Po predračunu naj bi namreč obnova stala dober milijon dinarjev. Ko so streho odkrili, pa se je pokazalo, da bo delo zahtevnejše, kot so predvidevali in za 420 tisočakov dražje. Za obnovo so v krajevni skupnosti namenili 687 tisočakov, 380 tisočakov pa so dobili iz občinskega proračuna. Tudi za razliko 420 tisočakov so prosili škofjeloški izvršni svet, saj je ne nazadnje bazen v Železnikih objekt, ki koristi ljudem iz vse občine. Izvršni svet je, žal, moral odgovoriti z ne, saj je občinski proračun najmanj tako bole-hen kot blagajna krajevne skupnosti in sam bazen. Svojo obveznost do njega je izpolnil, razen tega pa ga na področju vzdrževanja družbenih objektov čakajo še drugi akutni problemi, kot, denimo, cisterne pri šolah ali kotlarna v zdravstveni postaji Železniki. Čeprav neradi, bodo v krajevni skupnosti očitno prisiljeni prekoračiti letošnjo vsoto, ki so jo določili za investicije. Ob tem pa se ponuja vprašanje drugačne vrste. Bazen v Železnikih je bil zgrajen 1976. leta s samoprispevkom krajanov in pomočjo domačih podjetij. Torej je star komaj petnajst let. Petnajst let je prekratek čas, da bi strešna konstrukcija, kljub toplotnim razlikam, smela dotrajati. Po odkritju strehe so namreč ugotovili nepravilnosti v izvedbi toplotne izolacije in prezračevanja. Kako dolgo še bodo projektanti in izvajalci del zaščiteni kot kočevski medvedje, neodgovorni za nestrokovno delo? Žal bazen v Železnikih še zdaleč ni edini primer... • H. Jelovčan plošča. Še enkrat so lahko ugota-ijjali, da je letošnji 6. pohod na 'riglav lepo uspel, čeprav zara-?. slabega vremena niso dose-samega vrha. V takšnih potisnih razmerah, ko se firme , °Je pomagati organizaciji po , °da zato, ker gre za borce, ne Obrije partizane A b in vstaje slov za 50-letnico lovenskega naro-- oi ne bile pri novi vladi ^rnr da> da b Jno zapisane, je pač boleče in ..2ko. K sreči so še firme in lju-Je> ki ne zatajijo zgodovine s^e8a naroda že ob prvem za-ku. Gorenjski borci so tokrat na51 1 pomoč pri Zavarovalnici £jVriatic iz Kopra, ki jim oblju-I J.a Pomoč tudi v naslednjih D 'n' Organizatorji borčevskih j0 ri°dov na Triglav pa že dela-rgl^črte, kako bi pohod in pri-|j pVe °krog njega še obogati-nj Pritegniti nameravajo Pla-me't zvezo Slovenije in za-tor" i 3 P'anmska društva, Teri-'alna obramba naj bi zame- boda biv.šo JLA' P°vaDi,i Pa lite tUd' umetn'ke, likovnike, rjj.rate, ki bi vse, kar so ustva-r na. temo očaka Triglava, stav*ayM na priložnostni raz-ia Ce bi le bilo mogoče, bi izhodiščno točko e 'riglav izb nin £ajlePših s,ovenskih pla- kol h od naj b' P"šel tudi v §1 e°-ar turističnih prireditev v p0°uV5!?'J'- V odbor za pripravo aktiv- bodo bo|J vklJučili »udi glav 'Ste 12 BoninJa> saj je Tri-žaVv predvsem njihova gora. vsak i aj° se tudi' da bi se PorU-i za humane podvige Slava'V'Velika nagrada Tri" na t m.'s''h imajo nesebi-8onk .evarUa ponesrečencev v Qh ,n Podobno. rili vs8aii'ZatorJ' Dodo toreJ st0" e> da bodo tudi« naslednji pohodi borcev in mladih na Triglav posebna doživetja. Zavedajo pa se težav. Ne le finančnih, temveč nasprotovanj dru-gačemislečih. Hudo jih je prizadela odstranitev plošče z Aljaževega stolpa, ki so jo ulili jeseniški železarji, in so jo borci maja 1986 pritrdili na stolp v spomin na partizanske patrole, ki so se v času boja povzpele na vrh Triglava, tu obesile slovensko zastavo, prevrnile sovražnikov mejnik v brezno... Izginotje plošče bodo raziskali in krivce brez dvoma našli. Sprašujejo se le, čemu služi tako dejanje. Dobrim medčloveškim odnosom prav gotovo ne. • D. Dolenc GOZDNO GOSPODARSTVO BLED Ljubljanska c. 19 Bled Gozdno gospodarstvo Bled, TOZD gozdarstvo Bohinj na podlagi sklepa delavskega sveta z dne 5. 9. 1991 razpisuje delovno mesto VODJE TEMELJNE ORGANIZACIJE Poleg splošnih pogojev, določenih z zakoni,»morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: - da imajo visoko strokovno izobrazbo gozdarske smeri in - da imajo najmanj 4 leta delovnih izkušenj v načrtovanju in vodenju gozdne proizvodnje. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: GG Bled, TOZD gozdarstvo Bohinj, Grajska c. 10, 64264 Bohinjska Bistrica z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidati bodo obveščeni o izbiri najkasneje v 15 dneh po izbiri. 7. pohoda Uskovnico, TRŽIČ OBVESTILO DIJAKOM IN ŠTUDENTOM V letošnjem šolskem letu vam nudimo naslednje možnosti nakupa vozovnic za naše avtobuse: O blok desetih vozovnic - ugoden komercialni popust • blok petnaistih vozovnic - ugoden komercialni popust • mesečna vozovnica • ugoden komercialni popust • regres • polletna vozovnica - ugoden komercialni popust ■ regres • celoletna vozovnica - ugoden komercialni popust - regres Polletne in letne vozovnice lahko kupite z enim, dvema ali tremi čeki Pri takojšnem plačilu so ugodnosti največie, vendar tudi ponudba na dva ali tri čeke zagotavl|a izdaten prihranek kupcu. V žel|i, da naša ponudba prevozov zadovol|U|e vaše potrebe, vas pnčakuiemo na naših prodanih mestih • v Tržiču na avtobusni postaii. Cesta JLA 1, Tržič, tel 50-394 • v Kraniu na Maistrovem trgu 11, 64000 Krani. tel 217-867 • v Kraniu na avtobusni postaji Kiosk Loto, • v Kraniu trgovina Globus Turistična agencija A 3. tel 212-174 • v L|ubl|ani na avtobusni postap, Trg OF 1, L|ubl|ana. tel 315-770 Na vseh prodajnih mestih lahko dobite vozne rede našega podjetja. INTEGRAL TRŽIČ, Cesta JLA 1, 64290 TRŽIČ Želimo vam uspešno šolsko leto in srečno vožnjo! kolektiv INTEGRAL TRŽIČ ZSKUPŠČINE Denacionalizacija v medzborovskem usklajevanju Družbenopolitični zbor slovenske skupščine je pretekli teden kot zadnji med zbori sprejel predlog zakona o denacionalizaciji brez udeležbe večine poslancev opozicijskih strank. Ljubljana, 24. septembra - Denacionalizacijski zakon je bil sprejet z 41 glasovi za in enim vzdržanim, ob tem pa so bila sprejeta tudi dopolnila k temu zakonu, vendar večinoma tista, ki so prišla iz pozicijskih vrst. Sedaj čaka zbore še usklajevanje, saj so posamezni zbori sprejeli različna dopolnila. Iz slovenske skupščine so nam sporočili, da bo že jutri nadaljevanje seje družbenopolitičnega zbora, ki je z obravnavo dnevnega reda 25. seje v precejšnjem zaostanku. Zbor bo zasedal tudi v četrtek. Za četrtek je sklicana tudi seja zbora združenega dela republiške skupščine, ki se utegne nadaljevati še v petek. Na dnevnem redu je zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij ter akti Banke Slovenije, predlog za izdajo zakona o socialnem varstvu, predlog za izdajo zakona o reprezentativnosti sindikatov ter obravnava učinkovitosti vladnih gospodarskih ukrepov. • J. Košnjek STRANKARSKE NOVICE Socialdemokratska stranka Slovenije Pismo evropskim socialdemokratom Socialdemokratska stranka Slovenije je poslala vsem socialdemokratskim strankam v Evropi poziv, naj prispevajo po svojih k zaustavitvi genocida nad hrvaškim narodom s strani armade in srbskih teroristov. Agresorja lahko ustavimo le tako, da stori Evropa odločne korake. Čas za podpisovanje mirovnih deklaracij in sestankovanje na brezplodnih mirovnih konferencah je potekel. Samo jasno in odločno priznanje Hrvaške ob hkratni blokadi srbskega bloka bi agresorja prisililo k vzpostavitvi miru v tem delu Evrope. Poziv pošiljamo tudi v imenu socialdemokratskih prijateljev iz Hrvaške, ki so v zakloniščih in pričakujejo pomoč Evrope. Poziv je bil poslan tudi predsedniku Socialistične internacioanale Willyju Brandtu. Obisk v Luksemburgu v ,iw!i Poslanec Liberalnodemokratske stranke Andrej Verlič in članica izvršnega odbora stranke Jasmina Vidmar sta se v Lu-xemburgu udeležila kongresa evropskega združenja za mnenj-ske raziskave Esomar. Na kongresu so razpravljali o Izzivu Vzhodne Evrope. Na kongresu so izrazili veliko zaskrbljenost zaradi dogodkov na Hrvaškem. Verlič in Vidmarjeva sta se zahvalila Liberalni internacionali, ki je pozvala k priznanju Slovenije in Hrvaške. Stranka demokratične prenove Na festivalu Unita Predstavnika Stranke demokratične prenove dr. Ciril Ribičič in Borut Pahor sta se udeležila festivala Unita v Bologni. Srečala sta se s predstavniki italijanskih levih političnih strank, med drugim s sekretarjem sorodne italijanske stranke Ocche-tom in odgovornim za mednarodne odnose Fassinijem. Slovenca sta pozvala k priznanju Slovenije in k pomoči pri ustavitvi spopadov na Hrvaškem. Sedež na Tomšičevi Stranka krščanskih socialistov obvešča Člane in simpati-zerje stranke, da ima nov sedež na Tomšičevi 5 v Ljubljani, v sobi številka 129. Uradne ure so vsak dan, od ponedeljka do petka, med 9. in 13. uro. Zbral J. Košnjek ŽG CONSULTING Podjetje za izvajanje investicij Ljubljana, p. o. Ljubljana, Robbova 2 Komisija za javno dražbo razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta JAVNO DRAŽBO ki bo dne 10. 10. 1991 ob 11. uri na sedežu podjetja Robbova 2, Ljubljana. Za prodajo opremljenega počitniškega doma Bukovnik 4 apartmaji v Podkorenu št. 39 B netto 220 m2 s pripadajočim zemljiščem 950 m2 po izklicni ceni DEM v d. p. po tečaju Ljubljane borze 554.000,00. Ponudniki oddajo pismene ponudbe v tajništvu ŽG-Consul-ting. Podjetje za izvajanje investicij Ljubljana, Robbova 2 v zaprti ovojnici z napisom »javna dražba«. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki na dražbi predložijo dokazilo o plačani varščini v višini 10 % od izklicne cene na žiro račun št. 50100-601-12872 SDK Ljubljana. Varščino bomo neuspelemu ponudniku vrnili v treh dneh po dražbi, uspelemu ponudniku pa obračunali v kupnino. Varščina se ne obrestuje. Prodali bomo po načelu »videno - kupljeno«. Predstavniki kupcev, ki so pravne osebe,se morajo na javni dražbi izkazati s pooblastilom pristojnega organa, ki ga zastopajo. Uspeli ponudnik mora kupno pogodbo skleniti v 2 dneh po javni dražbi, celotno kupnino pa plačati v 5 dneh po podpisu pogodbe. Končno ceno kupnine se določi po borznem tečaju DEM v d. p. na dan sklenitve pogodbe. Kupec mora plačati vse stroške v zvezi s prodajo, kot so stroški zemlji-ško-knjižnega prenosa in morebitne druge stroške. Davek na promet plača kupec. Pogodbeni stranki s pogodbo določita način prevzema ne- ?remičnine. 'e kupec prodajne pogodbe ne sklene v 2 dneh izgubi varščino. Morebitni kupci se lahko s podrobnejšimi pogoji seznanijo na sedežu prodajalca oziroma po telefonu 061/316-373 ali pri predsedniku razpisne komisije. Ogled objekta bo po predhodnem dogovoru dne 1. in 2. 10. 1991. :?;^'^r' 'GLAS 4. STRAN NOVINARSKI VEČER V DRAGOČAJNI Torek, 24. septembra 1991 1 ANSAMBEL SEKSTET KARAVANKE - Za veselo in poskočno razpoloženje na prireditvi in po njej, ko je med odmori potekalo žrebanje vstopnic in razdeljevanje nagrad, je skrbel Ansambel sekstet Karavanke. Fantje in pevka Rosemaria Mikel so bili že nekajkrat z nami na prireditvah. Tudi v Dragočajni, kjer jih sicer do zdaj v tem delu Gorenjske niso najbolj poznali, so skrbeli za "temperaturo"; in da nam ni bilo "dolg čas". Sicer pa Ansambel sekstet Karavanke sestavljajo: vodja Jure Slivnik (klarinet), Niko Podgornik (trobenta), Janez Lipičnik (harmonika), Bogdan Čufer (ritem kitara), Janez Štular (bas kitara, bariton) in, kot rečeno, pevka Rosemaria Mikel. Morda še tole: ansambel ima svojo kaseto in veliko nastopa doma in v tujini. Vendar fantje pravijo, da so vseeno dosegljivi in sicer na naslovu Jure Slivnik, Zapuže 13/a, 64275 Begunje, tel.: (064) 73-162. Na prireditvi je predsednik TD Dragočajna - Moše Jože Rozman podelil ob 30-Ietnici Kampa Smlednik v Dragočajni tudi priznanja šestim dosedanjim predsednikom Turističnega društva. Dobili so jih Mirko Gantar, prvi in tudi sedanji predsednik Turističnega društva Smlednik, Mihael Jenko, Milan Malovrh, Franc Rozman, ki je bil tudi prvi predsednik nanovo ustanovljenega društva Dragočajna - Moše in Srečo Rozman, sedanji podpredsednik društva, ki je podelil priznanje društva tudi predsedniku Jožetu Rozmanu. Med številnimi nagradami, ki so jih prispevali različni sponzorji, in tudi novi naročniki Gorenjskega glasa so bili v posebnem žrebanju, smo tri nagrade pokrovitelja Zavarovalnice Triglav d.d. Ljubljana Območne enote Ljubljana izžrebali med prireditvijo. Lepe nagrade je izžrebancem izročil na prireditvi vodja organizacijske enote Šiška Marjan Kovačič. Folklorna skupina KUD Sava se je s plesalci in tamburaši predstavila že prejšnjo soboto ob otvoritvi poslovnih prostorov Turističnega društva. Takrat so nam predstavili gorenjske plese, tokrat pa dobrepoljsko ohcet; nastopili pa so tudi člani tambura-škega orkestra Bisernica iz Reteč. Vodja skupine, ki jo sestavljajo plesalci, pevci ljudskih pesmi, instrumentalisti in tamburaši (vseh je 85), Zvone Gantar, je povedal, da skupina neprekinjeno deluje že več kot 25 let. Skrbijo tudi, da jo nenehno obnavljajo z novimi, mladimi člani. Letos pa je skupina nastopala tudi v Kanadi. Gorenjski glas z Zavarovalnico Triglav d.d. Ljubljana V kampu načrtujejo zdaj bazen Ob 30-letnici kampa Smlednik v Dragočajni smo na Novinarskem večeru že dvanajstič podelili priznanje Gorenjskega glasa; tokrat Turističnemu društvu Dragočajna - Moše. Dragočajna, 21. septembra - V soboto nam je vreme ni zagodlo in kar prav smo se odločili, da smo se prejšnjo soboto, ko je Turistično društvo Dragočajna - Moše odprlo nove poslovne prostore ob kampu Smlednik v Dragočajni, napovedali, da bomo prireditev Novinarski večer in podelitev priznanja Gorenjskega glasa prizadevnim turističnim delavcem imeli 21. septembra. Pogrešali smo sicer goste oziroma predstavnike občine Ljubljana Šiška, vendar smo prepričani, da se strinjajo, da je bila naša odločitev pravilna in da je tudi tokrat naše priznanje prišlo v prave roke. Priznanje pa naj bo tudi spodbuda prizadevnim turističnim delavcem za naprej. Sicer ob uresničevanju načrtov, postopnem urejanju enega najstarejših kampov v Sloveniji v tridesetih letih, ob današnji urejenosti tega dela v krajevni skupnosti Smlednik in kraja nasploh, jim v turističnem društvu Dragočajna - Moše načrtov ne manjka. Jože Rozman "Zdaj razmišljamo o izgradnji bazena. S tem kamp ne bi imel le nekakšen prehodni značaj in bi resnično postal zanimiv in privlačen za goste. Želimo pa tudi, da bi se iz sedanje tretje kategorije čimprej uvrstil v dru- Marjan Kovačič go. Pravzaprav se že zdaj lahko primerjamo s tovrstnimi kampi doma in v tujini," je povedal predsednik društva Jože Rozman. V programu, ko smo se novinarji pogovarjali z domačini in gosti in so za prijetno razpoloženje skrbeli Ansambel sekstet Karavanke, učenci osnovne šole Simona Jenka v Smledniku, Folklorna skupina KUD Sava iz Kranja s svojimi tamburaši iz Reteč in drugi, je prizadevne domačine v Dragočajni in Mo-šah v pogovoru pohvalil tudi Priznanje Gorenjskega glasa za uresničevanje programa pri razvoju kampa Smlednik v Dragočajni je predsedniku društva Jožetu Rozmanu izročil direktor in glavni urednik Gorenjskega glasa Marko Valjavec. bljana iz Območne enote Šiška Marjan Kovačič. Povedal je, da so v tem delu ljudje premoženjsko in z drugimi vrstami zavarovanj dobro zavarovani. Vodja Folklorne skupine Sava Zvone Gantar pa nam je zaupal, da so s skupino nastopali že po različnih krajih doma, in tudi tujina jim je znana, vendar v tem lepem delu Gorenjske, v Dragočajni, so zdaj nastopili prvič. Sobotni večer s podelitvijo našega priznanja ob čestitkah in najboljših željah pri uresničevanju prihodnjih načrtov v društvu, kampu oziroma v krajevni skupnosti Smlednik, je bil tokrat pravi mali praznik. Ker pa jim volje v Dragočajni, Mošah in okoliških krajih ne manjka, ne dvomimo, da se bomo še kdaj srečali. • A. Žalar Zvone Gantar vodja organizacijske enote Zavarovalnice Triglav d.d. Lju- Mirko Gantar, predsednik turističnega društva Smlednik Naravna in kulturna dediščina - nase bogastvo Ker ste ustanovitelj turističnega društva Smlednik ter eden izmed začetnikov izgradnje tega kampa v Drgočajni, nam prosim predstavite te začetke. Turistična dejavnost se je začela razvijati z ustanovitvijo Turističnega društva Smlednik septembra 1960. Prvo delovno področje je bilo restavriranje spomeniško varstvenega kompleksa na Starem gradu. Aktivno članstvo in sbdelovanje s Turistično zvezo Slovenije je že v naslednjem letu, v želji, da bi čim bolje izkoristili naše naravne danosti, privedlo do ideje o ustanovitvi kampa, oz. šoto-rišča, kot smo tedaj temu rekli. Tu v Dragočajni smo našli iz- redno lepo naravno okolje in se z napeljavo vode in elektrike lotili dela. Velika zagnanost krajanov je nato postopoma izgrajevala in dopolnjevala ta lep turistični objekt, nastal je turistični pododbor in čez nekaj let samostojno turistično društvo Moše - Dragočajna. Kaj prinaša turistična dejavnost kraju? Razvoj turistične dejavnosti prav gotovo vpliva na razvoj kraja. Poleg novih zaposlitev, se tu ponujajo možnosti proda- Marija Žavbi: »Radi pojemo« Marija Žavbi je učiteljica v smledniški osemletki, ki nosi ime po pesniku Simonu Jenku. Poučuje v četrtem razredu in čeprav se je šolsko leto komaj dobro začelo, so "njeni" učenci, ki se jim je pridružilo tudi nekaj tretješolcev in peto-šolcev, na novinarskem večeru nastopili kot lepo uigran zbor. »Sama rada pojem, tudi otroci radi pojejo. Za današnji program sem izbrala pesmi Simona Jenka, ki je hodil v smledniško šolo. Učence prek leta naučim tudi več ljudskih pesmi, ki jih sicer morda ne bi spoznali. Kadar je kakšna prireditev v domačem kraju in nas povabijo, radi sodelujemo,« je povedala Marija Žavbi. Razen s pesmimi so tokrat nastopili tudi s hudomušnim skečem "v avtobusu" in zanj poželi prisrčen aplavz. Marija Žavbi je rada učiteljica, otrokom daje več kot narekujeta učni načrt in predmetnik. Smledniška šola sploh slovi za napredno, dojemljivo za novosti v oblikah in metodah dela z učenci. V nižjih razredih učiteljice uvajajo integrirani pouk, sama se je letos vključila v skupino za projektni pouk, na predmetni stopnji že poskušajo tudi z nivojskim poukom. Dobro delo se učencem obrestuje v nadaljnjem šolanju, kjer lepo uspevajo. • H. Jelovčan Mirko Gantar je pridelkov in različnih storitev. Z izgradnjo elektrarne Mavčiče se tudi vasi Moše ponuja izredna priložnost, da izrabi na tak način ustvarjene nove možnosti, pri čemer bo potrebno več sodelovanja tudi z občino Kranj. Kakšni so načrti? Mislim, da bomo morali nadaljevati s kompleksnim razvojem turistične ponudbe, ki bo še bolje izkoriščala kulturne in naravne dedidščine in danosti teg8 okolja. Turistično ponudbo je predvsem potrebno kompletirati. Poleg tega kampa lahko kot osrednjo zanimivost ponudimo ogled Starega gradu in Smlednika, ogled zanimivih vaški cerkva, razvila pa se je tudi zanimiva turistično gostinska ponudba v nekaterih objektih, kot so Kanu (letos je v adaptaciji in dograditvi obsežnega kompleks' športnih objektov), penzion Veronika, penziona Zorman in g0" stišče Zarja v Trbojah. Pri nadaljnjem razvoju van1 želimo obilo uspehov! • Žargi V programu so nastopili tudi učenci osnovne šole Simona Jenka Smlednika. V prisrčnem nastopu so se predstavili skupaj z učitelj' co Marijo Žavbi. Torek, 24. septembra 1991 NOVINARSKIVEČERVDRAGOČAJNI 5. STRAN ^mMMMJmr: GLAS VLADIMIR MOHORIČ, predsednik kranjskega izvršnega sveta Vojne med Kranjem in Ljubljano ne bo Gospod predsednik, prihajate iz sosednje občine. Kako ocenjujete razvoj teh krajev, ki so b'H nekdaj del kranjske občine? "Ti kraji so nekdaj spadali Pod kranjsko občino in po naravi stvari bi bolj sodili proti severu kot proti jugu. Mislim, j|a. je naravna meja proti Ljubljani podana pod Smledni-»kim gradom, v tistem klancu. Jaz se iz tistih časih, ko še nisem bil predsednik izvršnega sveta, ampak sem se kot študent vozil skozi te kraje na fakulteto, še spominjam tega Vladimir Mohorič klanca. Zdel se mi je kar dosti težka naravna pregrada med kranjskim in ljubljanskim bazenom. Ne vem, kakšni so bili razlogi, da je prišlo to območje iz kranjske občine v ljubljansko. Mislim, da so bili glavni razlogi tisti, ki jih tudi sicer poznamo, da Sava teče navzdol." Tu poteka sedaj medobčinska meja. Ali je kakšno sodelovanje med občinama Kranj in Ljubljana - Šiška? Ko se je odpirala mavčiška elektrarna in je nastalo jezero, je bilo dosti govora prav o sodelovanju na turističnem področju. "Na žalost moram reči, da sodelovanje med našo občino in občino Ljubljana - Šiška ni preveč tesno, ne na kakšnem drugem področju, še manj pa na področju turizma. Če pa že ni sodelovanja, je pa še manj primerov napetosti in glede problemov meje ni prav nobene nevarnosti, da bi kdaj prišlo med Kranjem in Ljubljano do kakršnekoli vojne. Ne samo vroče vojne, tudi besedne vojne najbrž ne bo." • J. Košnjek Smledniški pritrkovalci na smedniško pritrkavanje, zato je njihov nastop vzbudil veliko zanimanja. France se je med pritrkavanjem ozrl na ce- C , . . . .... "T" .v, . .. .. sto in videl, kako so se ljudje spored so zanimivo popestrili smledniški pritrkovalci, ki so na prenosnih zvonovih ustavljali pred semaforji in se Zaigrali SVOJO melodijo. ozirali v zvonik. • M. Volčjak Pritrkavanje, potrkavanje, kjenkanje, nabijanje itd. Na Slovenskem obstaja za tovrstno Slasbo veliko imen, v Smledniku rečejo pritrkavanje. Le kdo nima v ušesih melodije pritrkavanja v domači vasi, nemara se tega najbolj zave, ko se po dol-8'h letih vrne v rodni kraj. France Bonča je navdušen pritrkovalec, njihova skupina "tla devet članov, med njimi je Pet bratov Bonča, začenja pa *e njegov sin Luka, ki je prav j?ko nastopil na naši prireditvi, vance vsega ni mogel poveda- v mikrofon, vsega tudi ne Moremo zapisati v nekaj vrstic, *ato bodo v eni prihodnjih šte-Vljk objavili daljši razgovor z nJirn in z Jožetom Zupanom, saj doslej o pritrkavanju nismo pisali. Milo rečeno, zvonjenje v preteklih letih ni bilo zaželeno, France pravi, da so bili najbolj strogi v kranjski in škofjeloški občini, izgibali pa so se jim tako, da so povsod, če je bilo seveda treba, povedali, da zanje sedemminutna omejitev zvonjenja ne velja, saj Slovenska akademija znanosti in umetnosti že petnajst let uvršča pritrkavanje med najstarejše zvrsti slovenske glasbe, ta pa ni ne omejena in ne prepovedana. Smledniški pritrkovalci so lani, za božič nastopili na Dunaju, nastop je organizirala slovenska skupščina. Ušesa Du-najčanov seveda niso navajena Jože Bonča, Jože Zupan, France Bonča in enajstletni Luka Bonča pa so poskrbeli, da so v Dragočajni prvič slišali tudi pritrkavanje... Rezka Lavrenčič, ljudska pesnica Z rodnega Laškega je prišla ^ed "trde Gorenjce" v Moše Pfed štirimi desetletji. Odprta, ^°brovoljna Štajerka v narodni n°ši je 30. obletnici domačega cističnega društva na čast Pesnila hvalospev. Pesni ob a*nih dogodkih, ki jo bodisi Ptetresejo ali razveselijo. Okro-°'° 60 pesmi je doslej že najela, preprostih, a izpovedno drenih in zato lepih. Objavlja jih ne, podari jih ljudem, ki jih ima rada. Gorenjsko narodno nošo si je povečini sama napravila, razen avbe in okraskov, ki so delo posebnih mojstrov. V njej je petnajst let hodila na kmečko ohcet, v njej je pozdravljala izseljence, ko so iz letala na Brniku stopali na rodna tla. Rezka po duši ostaja Štajerka. Na prazniku cvetja in piva v domačem Laškem je pred kratkim osvojila zlati prstan. Med ženskami je uspela najdlje mirno držati v iztegnjeni roki vrček piva. Več kot osem mi-.nut. V kratkem, 30. septembra, bo Rezka Lavrenčič praznovala 64. rojstni dan. Tudi mi ji voščimo še veliko vedrih in zdravih let. • H. Jelovčan Jernej plete cambohe ^ernej Brank iz Smlednika plete cambohe in košare, cesar se je naučil že v otroški letih, prav pa mu pride Sedaj, ko je v pokoju. tel "!erneJ Je košaro pridno ple-j že od začetka našega spoce-a v Dragočajni, ker je bil po-80vor z njim šele proti koncu P/jreditve, mu je medtem že -Manjkalo materala. Pošalil se 'da bi že prej nehal, če ne bi del pod ogromno salamo, ki je čakala na najbolj natančnega uganjevalca. Povedal je, da je košara spletena dokaj hitro, veliko časa vzame priprava materiala, zato ena vzame sedem do osem ur, saj je treba palice naklati, oči- stiti in zrezati. Uporablja leskove, seveda pa vsaka ni dobra, ne sme zrasti preveč na soncu. Pletenja cambohov in košar se je naučil pri trinajstih letih, ko mu je umrla mati. Naučila ga je starejša ženska, ves dan jo je opazoval pri delu in se naučil, kar je mu že tedaj prišlo prav, nič manj zdaj, ko je v pokoju. Pravi, da pri mladih zanimanja danes ni zanimanja, da bi koga naučil te spretnosti. Kdove, morda pa se bo le našel kdo, da pletenje košar v teh krajih ne bo šlo v pozabo. • M. Volčjak Va„je"ar,'iu s'cer bilo predvideno, vendar je prav med pripovedo-v j^JJ1 vicaM o jezeru, škofu in oslu prišel na prireditveni prostor V*lbu ^di predsednik društva ljubiteljev oslov Tone Govekar iz *a odh8?' "asneJe nam Je povedal, da je "nagovarjanje osličkov" unod na prireditev trajalo kar nekaj ur... Šala z novinarskega večera O jezeru, škofu in oslu Občinstvu na novinarskem večeru jo je povedal predsednik kranjskega izvršnega sveta Vladimir Mohorič. "To je vic, ki je vezan na ime tega jezera ali obeh jezer, pa tudi na obisk, ki smo ga pravkar imeli tu pred mikrofonom. (Na prizorišče je prišla oslovska vprega - op. J.K.) Zdi se mi, da še danes ni jasno, kako naj se imenujeta ti dve jezeri: ali Zbiljsko, ali Mavčiško ali Trbojsko. Ljudstvo seje, mislim na obeh straneh Save odločilo, da je eno od teh jezer Zbiljsko, za zgornje jezero pa ni enotnosti. Za ljudstvo je na tej strani Trbojsko jezero, na drugi strani pa Zbiljsko. Tu pa pride do vica. V neki vasi so imeli visok obisk. Prišel je krajevni škof, pa se je sprehajal v okolici vasi in opazoval tudi jezero, pa nesreča ni počivala inje škof padel v jezero. Vaščani so potegnili škofa iz jezera in niso vedeli, kako bi se opravičili, pa so rekli: od danes naprej bo to jezero Sveto jezero. No, jezero je bilo sveto. Nesreče so se dogajale še naprej in kmalu je padel v to jezero še osel. Vaščani so bili še bolj zbegani, kaj sedaj, pa so rekli: ta osel, ki je padel v Sveto jezero, je gotovo sedaj sveti osel in ga ne smemo mi uporabljati, zato je najbolje, da ga pošljemo na škofijo. To so naredili in čez en teden so dobili zahvalno pismo: Hvala za osla. Zelo prav mi je prišel, ker sem rabil enega kanonika..." • J. K. Poleg velikega priznanja Gorenjskega glasa Turističnemu društvu Dragočajna - Moše je odgovorna urednica Leopoldina Bogataj podelila sedanjemu predsedniku društva Jožetu Rozmanu in podpredsedniku Sreču Rozmanu (na sliki) tudi malo priznanje Gorenjskega glasa... Več kot osemdeset različnih zanimivih in bogatih nagrad smo izžrebali na veselem srečanju v soboto v Dragočajni. Za posebno zanimivost z bogato nagrado je poskrbela tudi firma KG M Janez Kalan iz Zapog, ki je poldrugo tono premoga srečnemu dobitniku takoj odpeljal domov... Žrebanje nagrad je vodila posebna komisija, v kateri so bili Miloš Jenko Franci Rozman in Helena Brudar iz Gorenjskega glasa. Srečo pa sta delila Maruša in Sašo. Na sliki: Franci Rozman in mala Maruša... Nagrade so prispevali: Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana - Območna enota Ljubljana, Gorenjski glas, Ljubljanska banka Gorenjska banka, Gorenjski sejem, RT Telefonija Robert Rozman Dragočajna, Žeja servis Mihelca Mihela Ri-smondo, Trgovina Bomo Smlednik, Avtoklub P&K Smlednik, Kamnoseštvo Stupan Dragočajna in Eterovič Moše, Marjan Mali Valburga, Avtoprevozniki Marjan Zaje Val-burga in Ločniškar Smlednik, Mesarija Anton Zorman Zbilje, Elektromehanika Stane Zorman Zbilje, Penzion Veronika Dragočajna in Kanu Valburga, Lesna galanterija Jože Gregorc Hraše, Trgovina Sfinga Valburga, KZ Medvode, Mizarstvo Dominik Malovrh Hraše, Šik Zbilje, Zidarstvo Jože Potočnik Dragočajna in Peter Kalan, Bertoncljeva 36, Kranj, Butik Ježek Nuša Gantar Valburga, Šport plan Dore Konjar Smlednik, Zidarstvo in fasadarstvo Franc Jenko Smlednik, Golor Medvode, Avtonega Drago Meglic Zbilje, Gostilna Klub Slovin Medvode-Valburga, Franc Belcijan Valburga, Kugla bar Zapoge, KGM Janez Kalan Zapoge, Avtoprevoznik in izkopi Jernej Jerman Zapoge, Okrepčevalnica Vili Vilko Ambroš in Sodček Lino Eržen, Prodajalna plina Franci Zor Moše, Gostilna Mihovec Zgornje Pirniče, Izdelava in servisiranje predmetov iz umetnih smol Zgornje Pirniče, Petrol Medvode, Kmečki turizem PrMarc Zbilje, Bistro Dotik Zbilje, Jernej Branko Valburga, ABC Loka Že-leznina Medvode, Alojz Snoj Valburga, Franc Gačnik Valburga, Gostilna Kolodvor Medvode, Hotel Bor Črni vrh nad Idrijo, Gostilna Na klancu Medvode, Mizarstvo Iskra Medvode, Ansambel sekstet Karavanke... Da je vse potekalo po dogovoru in scenariju sta na prireditvi skrbela Majda Lovrenčič, študentka fakultete za novinarstvo in Andrej Žalar, urednik Gorenjski kraji in ljudje v Gorenjskem gla- S fotoaparatom je prireditev skega glasa Gorazd Šinik 'beležil" fotoreporter Gorenj- KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOMENTAR LEA MENCINGER Slika Doriana Graya Nekateri so snemali celo klobuk pred niti malo krepostnim, še manj poštenim cesarjem Ferdinandom I. samo zato, ker se je v zgodovino zapisal s tistim znamenitim izrekom "Fiat iustitia, pe-reat mundus". V zgodovini so pač vedno tudi taki zgodovinarji, misleci, filozofi, pa tudi navadni smrtniki, ki bi skočili v ogenj samo zaradi ene pametne besede, ki jo izreče neumni. Zagotovo pa omenjeni cesar ni bil niti malo neumen, bil je pač le pokvarjen. Zato mu znamenitega reka, ki se v prevodu glasi "Bodi pravica, četudi propade svet," nikakor ne gre šteti za odpustek, ki prekriva prav vse druge grdobije, ki jih je znal. Nihče pa ne more zanikati, da takšni ljudje nimajo izrednega in v vseh časih izredno cenjenega občutka za politiko. In ta je, kot vemo, sila koristna stvar v praktičnem življenju. Politiki na primer odločijo, da je neka stvar takšna, kot je, torej bele barve, saj jo tako sami hočejo videti, čeprav morda kdo iz ozadja ugotovi, da gre vendar za črno stvar. Toda v politiki je že tako, dokler so zvezde pač mile, da so stvari take kot pač so, torej bele. Podobno praktičen je bil tudi Dorian Gray, ki mu je njegov duhovni oče Oscar VVilde namenil sila lepo in vsem dopadljivo zunanjo podobo, ki je niti čas, kaj šele njegove grdobije niso mogle prizadeti. Roka časa in šiba morale sta lahko brazdali le njegov vsem drugim očem skrit Dorianov portret. Če je bil Dorian Grav morda praktičen, saj je navidezno brez posledic ravnal, kot je pač ravnal, pa ni bil dober politik oziroma sploh ne bi mogel postati politik. Kajti politik ne bi nikoli dopustil, da bi lahko posledice njegovih "belih" videnj delovale tako katastrofalno kot na nesrečnega Doriana Grava. Ta je, kot vemo, v večno slavo Wildeovemu dekadentnemu cinizmu zabodel nož v portret in hotel eliminirati dokaze grdote in zla na svoji spačeni podobi, pa je nesrečnež spoznal, sta on in portret isto. In kje je tu pravica, za katero je vredno po zamislih nekaterih poslati v propad kar ves svet? Prav tu pade na preizkušnji vsa praktičnost prej omenjenega cesarja. Čemu pravica v ubožnem svetu in kakšna je sploh lahko, da zaradi nje izgine vse? Toda to je že moraliziranje, ki nima ne s pravico, ne s pokvarjenostjo, da o pameti in drugih vrednotah, ki krase ljudi, nobene prave zveze. Tako kot nima prispodoba Doriana Graya nič opraviti s podobo neke armade, ki pozna le bitke za pravično stvar, ki deluje izključno za mir in podobne vzvišene vrednote. Če se komu zdi drugače, je to le naključje. Za naključja pa nož Wildeovega cinizma sploh ni dovolj velik, pravšnji nosi oznako "Balcan size". KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovi hiši razstavlja akad. slikarka Ejti Štih de Fernandez de Cordova. V stebriščni dvorani in galeriji Mestne hiše je na ogled razstava oh petstoletnici dograditve župnijske cerkve. V dvorani Gorenjskega muzeja v Tavčarjevi ulici je odprta razstava Življenje na listkih. V kranjski župnijski cerkvi razstavlja akad. slikar UroŠ Žitnik, V galeriji Kavka razstavlja kolaže akad. slikarka Klementina Golja. V galeriji Bevisa je še do konca septembra na ogled razstava del kiparja Janeza Boljke. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik eje na ogled razstava slik slikarke Drage Soklič, članice Dolik. V Kosovi graščini sije moč ogledati ilustracije Andreja Trobentarja. RADOVLJICA - V dvorani radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 dr. Cene Avguštin ob diapozitivih predaval o gorenjski kulturni dediščini. V galeriji Šivčeve hiše je na ogled razstava likovnih del predšolskih otrok. V galeriji Pasaža razstavljajo črno-bele fotografija mladinci Fotokluba Radovljica. VRBA - Prešernova hiša je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 16. ure. DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta med 9. in 15. uro, razen ob sobotah, ob nedeljah pa od 12.30 do 16. ure. ŠKOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji razstavlja akad. slikar Herman Gvardjančič. V galeriji Loškega gradu razstavlja slikar Jože Tisnikar. V galeriji Z KO - Knjižnica je na ogled razstava del nastalih na Ex temporu Selca 91. V galeriji Fara je odprta razstava fotografij Fotokino kluba Anton Ažbe. Na Loškem gradu v Freising Baru razstavlja akad. slikar Vinko Tušek. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V okroglem stolpu gradu je na ogled razstava Pripoved o prazgodovinski hiši - s fotografijami in video filmom prikazane gradbene faze rekonstruirane prazgodovinske hiše. V Menzi LTH so na ogled fotografij s sejmov Slovenska kvaliteta 91 Kranj in Mednarodni obrtni sejem Celje 91 avtorja Janeza Pipana. V galeriji Iskra Železniki razstavlja slikar Ber- ŽELEZNIKI ko. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava Kmečke hiše v Selah. V paviljonu A banke je na ogled razstava Govorica dokumentov. ŽIRI - V galeriji Žiri razstavljajo člani Likovne skupine Sava. PREDAVANJE O INDIJI Kranj - Fotofilmska skupina KUD Sava Kranj je pripravila predavanje z naslovom Indija - kjer se stikajo tisočletja. Predaval bo Robert Kržišnik in sicer danes, v torek, 24. septembra, ob 19. uri v dvorani krajevne skupnosti Stražišče. Predavatelj bo tudi ob predvajanju diapozitivov predstavil južno Indijo, ki je nekako najbolje ohranila svojo avtohtonost, saj na jug vplivi arijskih ras in kasneje muslimanov niso nikdar korenito posegli. Južna Indija je dežela, kjer se stikata umirjeno, sproščeno, poduhovljeno življenje prejšnjega tisočletja in hrupna, mestna naglica moderne dobe. Vstop je prost. Razstava Kmečke hiše v Selah HISE KOT DEL KULTURNE KRAJINE Tržič - Stalna razstava iz Sel na avstrijskem Koroškem te dni gostuje v tržiškem Paviljonu NOB: domača kmečka hiša, kot je predstavljena na razstavi Kmečke hiše v Selah, je tako kot vsaka podobna predstavitev molčeča in obenem zelo zgovorna zgodovina kraja. Razstava bo na ogled do 14. oktobra. Čeprav je od razstave Kmečke hiše v Selah minilo že kar tri leta, tudi od izida knjige o stavbni dediščini hribovskih kmetij Kmečke hiše v Karavankah približno toliko, pa je sedanja razstava v tržiškem Paviljonu NOB aktualna iz več vzrokov. Eden od njih je vsekakor ponatis knjige Kmečke hiše v Karavankah, kije prvič izšla konec leta 1988 pri celovški Dravi in založništvu Tržaškega tiska. Zdaj knjiga znova prihaja na knjižni trg v ponatisu in sicer v slovenskem in nemškem jeziku. Očitno je pred leti zastavljeno delo na raziskovanju stavbne dediščine hribovskih kmetij zasejalo dobršno mero strokovne in tudi ljubiteljske radovednosti ne le za značilno hišo karavanškega ozemlja, pač pa za stavbno dediščino tudi nasploh. Delo zasnovano kot znanstvena študija, ki jo je podprl Inštitut za slovensko narodopisje Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani je vzbudilo pozornost ne le zato, ker je napisano v lahko razumljivem jeziku, bralcem pa ponujeno v knjigi, ki je že na začetku dobila priznanje kot oblikovalsko delo meseca - arh. Peter Skalar, še posebej pa letos aprila, ko so ustvarjalci knjige prejeli za to monografijo Plečnikovo medaljo. V obrazložitvi priznanja je bilo poudarjeno, da sta avtorja monografije etnolog in umetnostni zgodovinar dr. Tone Cevc in arhitekt Ignac Primožič skupaj s fotografskim mojstrom Edvardom Primožičem, arhitektom Petrom Skalarjem in drugimi sodelavci predstavila eno najlepših znanstvenih monografij slovenske kulturne krajine in z njo zrašče-ne ljudske arhitekture. Knjiga in razstava nikakor nista nastali kot nekaj naključnega. V letih od 1984 do 1987 je namreč v Selah na avstrijskem Koroškem potekala raziskovalna študija tamkajšnje stavbne dediščine. Pobudnik raziskave domačin in arhitekt Gregor Mak je znal vzbuditi zanimanje za selško arhitekturo pri pri raziskovalcu starejše kmečke stavbne dediščine dr. Cevcu. Obsežno delo je bilo predstavljeno najprej pri naročniku, to je Selah. Vendar pa stalna razstava v Selah, večina prebivalcev je Slovencev, govori sicer domačinom, medtem ko bi jo lahko poslali tudi na potovanje po drugih slovenskih pokrajinah. Le tako namreč raziskovalno delo - z razstavo in tudi knjigo - opozori na propadanje in tudi možnost prenove dragocenih spomenikov naše bivalne kulture. Prav ta misel je vodila Sela-ne, da so navezali stike s trži-ško občino na drugi strani Karavank in minuli konec tedna razstavo tudi predstavili Trži-čanom ob nagovoru podžupana v Selah Nanteja Olipa in mešanega pevskega zbora iz Sel. Ob otvoritvi je razstavo Kmečke hiše v Selah predstavil dr. Ivan Sedej. Posebej je poudaril, v čem je vrednost takšne razstave - v njenem preglednem odkrivanju bistvenih problemov slovenskega ljudskega stavbarstva. Razstava je opremljena s fotografijami, ki na dokumentaren način, a s posebnim posluhom za detajle predstavljajo delo ljudskih gradbenikov lesenih, kombiniranih in tudi zidanih stavb, ki so jih v Selah postavljali od 18. stoletja dalje. Selam so dale ime samotne kmetije; selo namreč pomeni naseljen kraj. Prvotno je selo predstavljalo eno naselitveno in gospodarsko enoto, kmetijo ali dvor, več kmetij ali dvorov pa je dalo ime Sele, kjer je danes več kot sto domačij. Kaže, da bo razstavi o stavbni dediščini čez čas sledila tudi razstava o oblačilih s Koroškega, tudi s Sel, ki jo bodo v Tržiču gostili prihodnje leto; vsaj tako je na otvoritvi sedanje razstave napovedal tržiški župan Peter Smuk. Da pa dobri zgledi najdejo posnemajoče, kaže tudi to, da bodo v koledarju za prihodnje leto Tržičani dobili posnetke iz arhiva o tržiški stavbni dediščini. In kakšna je značilna karavanška hiša, ki so jo, tako kot piše v knjigi dr. Cevc, oblikovali kulturni vplivi z obeh strani Karavank. Prometna odprtost je pač tudi dejavnik, ki spodbuja pretakanje kulturnih vplivov iz trških in meščanskih središč v kmečka okolja. "Vprašanja o etničnem izvoru hišnih tipov," piše dr. Cevc, "se zde dandanes manj upravičena, saj prevladuje prepričanje, da so zrasli hišni tipi iz gospodarskih in funkcionalnih potreb in danih zemljepisnih razmer, ne pa kot sad ustvarjalnosti posamičnih etničnih skupnosti. Te so seveda prispevale k stavbni celoti nekatere značilnosti, ki pa jih rajši opisujemo kot regionalne in ne kot etnične. To velja tudi za hišo na južnokoroškem ozemlju v Rožu, ki so jo svojčas prikazovali kot "slovensko" v nasprotju z nemško, pa bi morda kar ustrezalo poimenovanje 'karavanška hiša', čeprav živijo v njej pretežno Slovenci. Značilna hiša karavanškega ozemlja je pritlična stavba z vežo ter ločenimi bivalnimi, kuhinjskim in shrambenimi prostori. Navadno je to lesena ali kombinirana v kamnu in lesu, v zadnjih dveh desetletjih pa v celoti zidana stavba z dvokap-no, zmerno strmo streho s čopom, krita s skodlami ali z deskami. Vhod ima na podolžni, redkeje na čelni strani. Razločki, ki smo jih odkrivali pri hiši na različnih območjih v Karavankah, so največkrat nasledek različnih oblik gospodarstva in gmotnega stanja gospodarja, pa tudi vplivanja ray zličnih kultur. Na južni strani Karavank so črpali pobude iz tradicije hiše s črno kuhinjo, na severni strani, delno pa tudi na južni strani pod Peco, pa iz dimnične kulture." Da se v Selah zavedajo, kakšne bisere stavbne dediščine imajo na svojem ozemlju, da je to dediščino treba varovati if| jo hramonično vključevati tudi k novim pozidavam. Letos poleti, ko so se odločili za novo stavbo ljudske šole v Selah, so kot svetovalca pri gradnji povabili oba avtorja raziskovalne študije dr. Cevca in arhitekta Primožiča. • Lea Mencinger, foto: Aleš Gorišek SLIKE IZ BOLIVIJE Kranj - Ob srečanju z likovnimi deli Ejti Štih nedvomno pritegne pozornost dejstvo, da je umetnica, ki že od začetka osemdesetih let živi in ustvarja v Boliviji, namesto lova na slikovite in »eksotične« prizore iz sveta, drugačnega od tistega, v katerem je preživela svojo mladost in se že izoblikovala v zrelo umetniško osebnost, rajši ostala zvesta »marginalnim« temam. Namesto da bi poiskala motive, ki bi jo s svojo drugačnostjo pritegnili prvi hip, se je odločila za iskanje le-teh v realnosti preprostega življenja, za skorajda žanrske prizore iz bolivijskega vsakdana. ' Vstop v dinamičen svet Južne Amerike, ki mu bolj pristajata toplota in čutnost kot pa domnevni hlad razuma in logične strogosti, bi lahko razumeli tudi kot posebno obliko avtoričinega dialoga s slovensko umetnostjo. Pomanjkanje določenih informacij nas po drugi strani seveda spravlja v nemajhno zadrego, vendar pa lahko domnevamo, da je tudi južnoameriško slikarstvo, ki se kljub kulturnemu zaledju, ki je bistveno drugačno od našega, v dobršni meri ozira po Evropi in ZDA, z odprtimi rokami sprejelo in loco akademsko šolano likovno umetnico. Iz podobe v podobo nam Ejti Štih, vselej s človekom kot središčem zanimanja in nosilcem likovnega sporočila v ospredju, podaja naključne fabulativne epizode, segmente in koščke nekega vsakdana, ki ni v tolikšni meri drugačen od našega, da ne bi mogli začutiti njegovega utripa in prepoznati tihih detajlov, ki jih je umetnica vključila v svoje slike. Ejti Štih ne zanima ilustrativna interpretacija ali preslikava tega, kar ti izseki iz življenja kažejo na zunaj, temveč njihova izpoved in globlja vsebina. Intenzivna čustvena dinamika, ki jo lahko začutimo v njenih slikah, je rezultat pronicljivo orisanih psiholoških stanj in razpoloženj, kijih vselej prevevata tudi umetničina čustvena toplina in humanizem. Vsebinsko bogate in psihološko dognane Ejtine slike nam tako pripovedujejo zgodbe o veselju in žalosti, o življenju in smrti ter o poglobljenosti in izpraznjenosti medsebojnih človeških odnosov. Včasih so to drame, drugič komedije, toda največkrat - kar je v življenju tudi najbolj pogosto - tragikomedije. Bolivijska kritika je opazila, da je Ejti Stih »voljo po pripovedovanju prinesla že iz Evrope«. Novo življenjsko okolje, polno slikovitih obliki in eruptivnih barv je obogatilo in jasnimi, sončnimi, včasih že skorajda divjimi barvami, ki jih nanaša s suverenimi in temperamentnimi potezami. Akrilna tehnika, v kateri ustvarja, dopušča, da mestoma do konca zadrhti in odzveni notranja frekvenca barvnih nanosov, zato lahko ostre svetlobne kontraste uporablja v smislu prave ekspresionistične izrabe barve. Ker si Ejtino slikarstvo močno pomaga tudi z virtuozno risbo, se poteze s čopičem med seboj prekrivajo in dopolnjujejo ter tako ustvarjajo pravcati divji ples barvnih ritmov. Damir Globočnik LITANIJE ZA MIR Škofja Loka - Redki so pesniki, ki se lahko sproti ustvarjalno odzivajo na dogodke, na pavkanje tega bobna, ki s svetlimi in temnimi toni življenja prodira v vsako, tudi pesniško zavest. Pesniško odzivanje ima nenavadna, zavita pota nastajanja. Zato tudi na zunaj izjemno aktulano pesniško zbirko Neže Maurer z naslovom Litanije za mir ne moremo imeti kot poezijo za "posvetno rabo". Že iz preprostega razloga, ker tako imenovane mirovniške pesmi in poezija spremljajo pesnico že kar zelo dolgo obdobje njenega ustvarjanja. Tokratno zbirko 37 pesmi zbranih v drobni knjižici, manjši, kot je običajni žepni format, seveda bere vsakdo s trenutno tako aktualnim odporom proti določeni vojni. Neža Maurer je izbrala za to svojo najnovejšo pesniško predstavitev protivojne pesmi, ki se kajpak nanašajo na katerokoli vojno na tem plane-"tu: vse vojne imajo pač enake značilnosti: ubijanje, begunce, razrušene domove, grobove... Zbirko zaključuje del pogovora za švedsko revijo Svobodna misel, v katerem avtorica pojas; njuje svoj odnos do vojne in miru in vlogo svojih pesmi pri tem. Knjižico pesmi, ki je izšla v samozaložbi v nakladi 1000 izvodov, je tako kot že nekaj njenih pesniških zbirk s slikami opremil Vojko Svetina. • L. M. TRŽIŠKA STAVBNA DEDIŠČINA^ Tržič - Pretekli mesec, ko so predstavljali znak, s katerim bo Pl hodnje leto Tržič proslavljal 500-letnico svojih trških pravic,j! uradno predstavili tudi mapo z 20 risbami o stavbni dediščini \( žiča. Avtor risb Mirko Majer je mapo pripravil za razstavo, k'^ bila maja v okviru 19. mednarodne razstave mineralov in fosi'0 v Tržiču, izšla pa je v nakladi 250 izvodov in z uvodom dr. IyaIL Stoparja. Vsi, ki se zanimajo za mestno stavbno zgodovino in > posebej za ohranjanje vrednot tržiške arhitekture iz minulih d*1' lahko mapo kupijo v Tržiškem muzeju. GOSPODARSTVO Torek, 24. septembra 1991 UREJA: MARIJA VOLČJAK 7. STRAN 3®3M1MqII©IEJIGLAS Finančni minister Dušan Šešok med gorenjskimi direktorji Minister obljubil znižanje davkov Pri novem slovenskem denarju je bil previdnejši, denar je, a ga lahko pričakujemo šele aprila prihodnje leto, kmalu pa bone. Preddvor, 19. septembra - Emilu Milanu Pintarju je tokrat v Klub 8°renjskih direktorjev uspelo pripeljati resnično aktualnega gosta, ^aJ je pogovor s slovenskim finančnim ministrom Dušanom Sešo-*om privabil v Preddvor veliko število gorenjskih direktorjev, med jUUni tudi najbolj ugledne. Dušanu Šešoku pa je treba priznati, da je bil kos tudi najtežjim vprašanjem, opazili pa smo, da si je pribe-'ežil nekatere, lahko rečemo najbolj zvite misli, ki jih pač ceni vsak '"»ančni minister. Bone, ki so natisnjeni in pripravljeni že nekaj časa, bo moč !*vesti takoj po izteku moratori-Ja> torej že od 8. oktobra na-Prej. Na prvi, pravi slovenski aenar pa bomo kot vse kaže korali počakati še do aprila Prihodnje leto. Tudi mene mo-'.' da to ne bo prej, vsaj z no-!lrn letom, toda potrebnih je lest mesecev, je dejal minister ^ešok, dva sta potrebna za pripravo, mesec dni za vodni tisk, nJe na tisk novega denarja. Kakšno bo ime novega de-narja, se celo v vladi ne morejo sporazumeti, v igri so imena *arant, klas, tolar in zlat, izbra-^° še ni, seveda pa ga bo moral sebovati zakon o slovenski de-prni enoti. Nobena skrivnost j*' ni več, da bodo prvi pravi genski denar tiskali v Nemčiji. bodo zajokala podje- Ko bo Slovenija imela svoj ^9netarni sistem, bodo najprej aJokala podjetja, saj ne bo več •ar,acij s sveže tiskanim denar-j Iri> kakršne so bile vse doslej, Je dejal Šešok. Marsikatero si ato želi, da bi še nekaj časa Stali v dinarskem sistemu, kar •eveda pomeni visoko inflaci-J0> ki pa bo morda le desetkrat >jša, kot je bila pred dvema ?toma, ko je bila kar 2.600 od-l°tna. Trdna valuta namreč ahteva izravnan državni pro- račun in omejitveno denarno posojilno politiko, za kar pa kot vse kaže tudi po sodbi slovenskega finančnega ministra še ni vseh možnosti in je zato raje govoril o stabilnem slovenskem denarju. Z drugimi besedami to pomeni, da bomo inflacijo poznali tudi, ko bomo imeli slovenski denar, seveda pa ne bo visoka. Uravnotežen proračun pa zahteva tudi priznanje javnega dolga, ki ga poznajo tudi bogate razvite države. Raztegnili bi ga seveda na nekaj let in servisirali skozi proračun, od javnega dolga pa je seveda potrebno plačevati tudi obresti. Zato gre za vprašanje, ali ga zmore, ne pa ali ga želimo priznati. V slovenskem javnem dolgu bodo zajeta tuja posojila, jugoslovanskega je 16 milijard dolarjev, zanj Slovenija solidarno odgovarja. V njem je dejansko slovenskega 1,7 milijarde dolarjev, 3,8 milijarde dolarjev pa ni lociranega. Naslednja velika postavka so devizni prihranki ljudi, ki znašajo 950 milijonov dolarjev. Ljubljanska banka pa je v Zagrebu, Sarajevu in v Skopju ljudem dolžna 650 milijonov dolarjev deviznih prihrankov. V javni dolg pa bodo morali zajeti tudi dolgove elektrogospodarstva, premogovnikov in drugih javnih podjetij ter nekaterih drugih, kot so denimo Metalna. Veliko večji optimist sem, kot sem bil 26. junija, pogoje gospodarjenja bomo stalno izboljševali, mislim, da bodo spremembe na bolje dosti hitre. Vztrajal bom, da bodo davki nižji, seveda pa bodo morali plačevati vsi, naredili bomo red na tem področju, je dejal Dušan Šešok. Minister Šešok ne sodeluje pri lastninski zakonodaji, zato je svojo oceno povedal neobremenjeno, nedvomno pa se mu pozna, da je vrsto let uspešno vodil podjetje. Pravi namreč, da je pomemben cilj privatizacije, zato zagovarja kar največji delež avtonomne privatizacije, lahko tudi 70- odstoten, vsak pa bi moral nekaj plačati, razmerje ena proti deset je bolje kot nič. V sklade ne verjame, kar je podkrepil z oceno, da v pokojninski skupnosti ne znajo gospodariti, saj so si letos že dvakrat izposodili denar za pokojnine. Skladi pa so le navidezni tudi zaradi tega, ker ima trenutno 145 prvih slovenskih podjetij osemkrat večjo izgubo kot dobiček. Delnice v skladih so zato lahko le preferenčne. Glede groženj o zamenjavi slovenskih direktorjev po sprejetju lastninske zakonodaje pa se je minister Šešok pošalil, da bi jih do novih volitev utegnili zamenjati le 50. Po skupščinski hodnikih je namreč že nekaj časa moč poslušati Zagožnovo oceno, da lahko zamenjajo 600 direktorjev v šestih mesecih. Večja strogost pri pobiranju davkov Vlada bo v kratkem, prvi teden oktobra, obravnavala spremembe nove davčne zakonodaje, minister Šešok je napovedal nižji davek na dobičke, oprostitve za novozaposlene, v igri je tudi prometni davek, ki se bo deloma zelo približal evropskim stopnjam. Napovedal je tudi prepolovitev uvoznih dajatev, ki imajo zdaj 59-odstotni delež vsega, kar mora uvoznik plačati državi, saj imajo carine 41-odstotni delež. Znižanje davkov naj bi prineslo več denarja v proračun, saj bodo hkrati strožji pri pobiranju davkov, ki jih po Šešoko-vih besedah pri nas nočemo in ne znamo pobirati. V kratkem bo imel v rokah poročila 20 davčnih uprav v Sloveniji in pričakujemo lahko marsikaj zanimivega. Novi slovenski finančni minister pa se lahko že zdaj pohvali, da ima Slovenija po mesecu in pol za približno 100 milijonov dolarjev deviznih rezerv, saj je začel z ničle. Napovedal je, da bo imela Slovenija konec letošnjega leta 200 milijonov dolarjev deviznih rezerv, konec prihodnjega leta pa 600 milijonov, Zapomniti si je treba tudi njegovo napoved, da bo država leto zaključila brez deficita v proračunu, čeprav so se pritiski nanj ob koncu poletja zelo povečali. Problemi so največji v zdravstvu, ki ga vlada ne obvladuje, saj ima za 1,5 milijarde dinarjev dolga, veliki problemi so v šolstvu, energetika ima prav tako za 1,5 milijarde dinarjev neplačanih računov itd. • M. Volčjak KOVAČ, novi direktor Kovinskega podjetja Kranj V novi ekipi tudi Aljančič ^nj, 20. septembra - V Kovinsko podjetje Kranj sta nas napotili ^e vesti: da so tam delavci že tri mesece brez plač in da tam dela lil • ^'iai,č'č' bivši direktor begunjskega Elana. Dovolj vznemiril ! t0reji da smo k pogovoru povabili direktorja Mirana Kovača, 1* v KOP prišel šele maja, torej lahko rečemo, da rešuje to anJsko podjetje, ki je zašlo v velike težave. "hi ^'rektor KOP-a ste od maja, 'Pomeni, da ga rešujete?" ko P° mesecu dni sem lah-to sPoznal, kaj je narobe in za- se *em mtro ukrepal, rezultati hit j kažejo, žal ne še v oseb-n dohodkih. res niste dobili že tri mese- Junijske smo z zamikom iz-*naša.. 9: av8usta> povprečje je plačaliQ. lšalo 6.000 dinarjev.' •?'eJ dveh res ni bilo?" absolutnem smislu res. sem maja prišel v firmo, ni bilo .zgledov za nikakršen ^Seb • vje ni dohodek, zapuščina bi-tako direktorja je bila borna, kot jlede kvalitete podjetja zadolženosti." so dolgovi?" "i', i številkah ne bi rad govo-jetje Pa rečem, da je pod >e'ahko Prihr*eto likvidno, terjatev je *adn' toliko kot dolgov. V Ob&it 1,1 rnesecu so se razmere srno n° 'boljšale, prav danes bi v P°dpisali dve novi pogodna dj^dnosti več kot 2 milijo-rnese"arJev> poleg ostalih v tem Sanih *' skupaj imamo podpisov HZe Za PriD,»žno 5 milijo-b°doč i-rJ'ev novih pogodb, vria." 3 ka Podjetja je poziti- jjjj1" Pred Vašim prihodom ?aJ jih ni bilo, izbral fekto j0j0 ekipo, saj vlogo di-^nda? razumem kot vlogo tarJa, dosedanja napaka KOP-a je bila prav centralizirano vodenje. Ekipo sem izbral po redni poti, s pomočjo oglasa v časopisu." "Ste res izbrali tudi Uroša Aljančiča, bivšega direktorja Elana?" "Lahko že tako rečem, čeprav pogodba še ni podpisana, nekatere stvari v njej morava še . razčistiti, zlasti gre za vprašanje pogodbenega odnosa. Ne mudi se, saj smo v prvi fazi reševali finančno poslovanje, uspeli smo dobiti sposobnega finančnika mag. Mihaela Ba-kovnika, ki že vodi finance. Komerciala bo zdaj na vrsti, ekipa bo celotna v roku enega meseca." "Kakšen je program, ste ga pripravili sami?" "Pripravili smo ga skupaj, na mojo pobudo. KOP, ki zaposluje 93 ljudi, se ukvarja s kovinsko predelavo, doslej je bil registriran za zaključna dela v gradbeništvu. Odločili smo se za projektiranje hidravličnih strojev, trgovino in zunanjo trgovino. Ker moramo na registracijo na sodišču čakati, smo s pomočjo Merkurja že našli poslovnega partnerja, dokumentirano imamo naročilo za izvoz v Avstrijo. Sodelovati nameravamo v zelenem programu ministrstva za varstvo okolja, seznali smo jih že s konkretnimi projekti, vzporedno peljemo tudi projekt s Petrolom." "Kakšno delo bo to?" "Odpadna olja, njihovo filtriranje, čiščenje, transportiranje." "Tudi 'jeseniške' odpadke?" "Ne, vendar imamo ideje, kako bi problem lahko rešili, vendar je to še v razvojni fazi. Upoštevali smo mnenje strokovnjaka Baverja, stvar je tudi strokovno podkrepljena." "Vrniva se k plačam, kdaj jih delavci lahko pričakujejo, menda ste jim zdaj izplačali bone?" "Po 3.000 dinarjev, to je bila premostitev zaradi hudih likvidnostnih težav. Pri naslednjem osebnem dohodku, ki ga bomo izplačali še ta mesec, ne bodo upoštevani, saj smo rekli, da je to nagrada, saj se ljudje niso pritoževali, delali so, tudi popoldne, nadure, naslednji osebni dohodek bo izplačan v celoti." • M. Volčjak Višja zajamčena plača? Povprečna plača je julija v Sloveniji znašala 9.954 dinarjev, v gospodarstvu 9.736 dinarjev in v negospodarstvu 10.934 dinarjev, kar je bilo 11 odstotkov več kot junija. Zveza svobodnih sindikatov je vladi že predlagala, naj s 1. oktobrom zajamčena plača v bruto znesku znaša 8.700 dinarjev. Cene življenjskih potrebščin so se namreč avgusta v primerjav iz julijem dvignile za 7,2 odstotka, od začetka letošnjega leta do konca avgusta pa že za 71,7 odstotka. Glede na zadnje podražitve pa vemo, da inflacija skokovito narašča. 75.430 brezposelnih GOSPODARSKI KOMENTAR Ljubljana, 18. septembra - Brezposelnost se v Sloveniji še naprej povečuje, julija je bilo brez dela 75.430 ljudi, za 4,5 odstotka več kot mesec poprej in kar za 70 odstotkov več kot julija lani. Na Zavodu za zaposlovanje se je julija na novo prijavilo 7.283 ljudi, zaposlitev je dobilo 3.483 ljudi. Največ brezposelnih je na ljubljanskem in mariborskem območju, skoraj polovica vseh pri nas. Vse' večjo brezposelnost povzroča zlasti nadaljnje upadanje obsega industrijske proizvodnje, kije bila avgusta za 12,7 odstotka nižja kot avgusta lani in bila tako najnižja v zadnjih desetih letih. 9jLm0B.....y— MARIJA VOLČJAK Boni in karte Koliko bo vredna marka ob koncu letošnjega leta ? Natančno 31. decembra 1991 od 12. uri. Tako so malo za šalo malo zares ugibali gorenjski direktorji, ko so po razgovoru s slovenskim finančnim ministrom Dušanom Šešokom sedli k večerji. Že dejstvo, kako natančno so določili uro, je dovolj zgovorno, saj vsi po vrsti pričakujejo visoko inflacijo. Na listke pa so napisali dokaj različne vrednosti, od 40 do 131 dinarjev, ministrova ocena je bila v zlati sredini. Razlogov, zakaj je dinar na vse bolj majavih nogah, seveda ni potrebno več ponavljati, veliko bolj aktualno je vprašanje, kdaj bomo dobili slovenski denar in se s tem izvili iz primeža hiperinf-lacije. Pred aprilom ga ne bo, saj po zagotovilih ministra Šešoka potrebujemo pol leta za njegovo pripravo in natis, niti ime še ni znano, kar lahko povzroči večmesečne prepire v parlamentu. Veliko bolj zanesljivi so torej boni, kijih je pripravil že prejšnji finančni minister in so pripravljeni, vse kaže, da jih bomo dobili po izteku moratorija, ko lahko pričakujemo tudi večjo devalvacijo. Boni bodo namreč pripeti na dinar v razmerju ena proti ena, zato bodo počakali vsaj toliko časa, sicer bodo slovenski boni kot denarni nadomestek že na začetku krepko izgubili na vrednosti. Ljudi seveda najbolj zanima, ali bo s temi boni moč kupiti marke, kar bo seveda najbolj prispevalo k njihovemu ugledu. Finančni minister pravi, da lahko, saj so boni denarni nadomestek, kako se bodo odzvali prodajalci deviz na ljubljanski tržnici bo seveda pokazal čas. Če kdo, potem prav ti črnoborzijanci reagirajo docela tržno, marki lahko vrednost hitro skoči (minuli torek), ko jih manjka in celo pade, ko jih je več. Zanimivo pa je, da se trenutno izogibajo sveže natisnjenim dinarskim tisočakom, kar je svojevrsten dokaz, kakšna je anarhija že celo pri tiskanju denarju na Topčideru. Boni, kakšne napovedujejo drugod pa Jugoslaviji, bodo seveda nekaj drugega kot naši, ločnico je treba potegniti takoj, da ena beseda in dve vsebini ne bi povzročali zmede. Dejansko namreč napoveduje karte, kakršne običajno pozna vojni in povojni čas, ko manjka hrane, oblačil itd. Torej bone, kakršne smo imeli v času Milkine "bonske vlade", ko je manjkalo bencina. Kakor je potrebno tudi že zdaj reči, da bo slovenski bonski denar hitro izgubljal na vrednosti, tega ne bo moč preprečiti zato, ker bo pripet na dinar in ker bo brez zaščite. Dobrega denarja namreč ne naredi le umno gospodarjenje in zmerna poraba, temveč tudi rezerve, s katerimi je moč poseči ob nepredvidenih tržnih nihanjih. Za bodoči prvi, pravi slovenski denar že počasi nastajajo rezerve (v markah), kar je nemara najboljši obet, da bo prihodnje leto vsaj z aprilom hiperinflacije konec. IZ GOSPODARSKEGA SVETA Slovenci komaj opazni Kranj, 24. septembra - O nas (in Hrvaški) so s simpatijami govorili skoraj vsi govorci na otvoritvi uveljavljenega sejma, začenši od avstrijskega predsednika dr. Kurta VValdheima, do koroškega deželnega glavarja dr. Zernatta in celovškega župana dr. Guggenbergerja in pozivali k pomoči republikama, od katerih je ena agresijo preživela, druga pa je sredi nje. Žal mi nismo naredili svoje poteze. Naše zastopstvo na sejmu je bilo komaj opazno v paviljonu 3 in v tem oziru kažejo avstrijski sosedje iz Slovaške, Češke in Madžarske večjo agresivnost. Vendar bi tudi mi imeli kaj pokazati, so menili nekateri naši lesni in gozdarski strokovnjaki, ki so bili na sejmu kot obiskovalci, saj se tudi na naših tovrstnih sejmih že najdejo stvari na ravni eksponatov na Celovškem sejmu. Očitno se raje sramežljivo skrivamo in čakamo, da nas bodo iskali drugi. Med več kot 500 razstavljala nam je uspelo najti dva iz Slovenije, ki sta povedala razloge sodelovanja na Celovškem sejmu. Inž. Nada Malovrh, vodja razvoja ljubljanske Belinke je povedala, da sta na sejmu skupaj Belinka in dunajski partner Sefra, s katerim je Belinka začela sodelovati letos. Trg je treba iskati in ga preizkušati, sejmi so priložnost za to, posebej če gre za tako velike in kakovostne, kot je celovški. Nastop na sejmu sicer nekaj stane, vendar ni zastonj nobena reklama. Trg se osvaja počasi in uporno, dunajska firma je s kakovostjo Belin-kinih izdelkov zadovoljna in nadaljnje sodelovanje ima možnosti. Zanimivo je, je povedala Malovrhova, daje v Avstriji veliko večje zanimanje za akvalazure oziroma vodno lazuro kot pri nas, ko je še vedno zaznaven strah pred vodo. Inž. Mirko Urh iz Kranja, proizvajalec pomičnih polic in namenskih omar za kuhinjsko posodo ocenjuje, da so sejmi najboljši test za nove proizvode, kar pa njegovi izdelki so. Če se ne pokažeš, "slečeš", te trg ne spozna. Ni pomembno, ali ti gre dobro ali ne, stalno je treba reklamirati izdelke, posebej pa takrat, ko ti slabše kaže, kot je sedaj primer s slovenskim gospodarstvom. Največja ovira je pomanjkanje denarja za promocijo in tega je dolžna zagotoviti država. Sodelovanje v Celovcu ga bo stalo okrog 25.000 dinarjev. Prostor je bil zastonj, cena postavitve pa je približno enaka kot v Celju. • J. Košnjek Evropska električna pot V Sloveniji bodo morali v kratkem poiskati in odobriti traso daljnovoda za prenos električne energije v Italijo, ki jo bo preko Madžarske dobivala iz Sovjetske zveze, v projekt pa naj bi se vključila tudi sosednja Hrvaška. Italiji namreč primanjkuje električne energije, preveč enostransko pa je pri dobavah odvisna od Francije, največje evropske prodajalke elektrike. Za prenos elektrike iz Sovjetske zveze naj bi tudi prek našega ozemlja postavili daljnovod, ki bo sposoben za prenos 1000 megavatov moči. Našo zahodno sosedo je zamikalo obilje sovjetskega zemeljskega plina, ki naj bi ga že v Sovjetski zvezi pretvarjali v elektriko in jo pošiljali v Italijo. Z zahodnim kapitalom in tehnologijo naj bi v SZ v ta namen posodobili nekaj toplotnih elektrarn, po petnajstletnem izkoriščanju, torej leta 2009, naj bi naprave iz italijanskih prešle v sovjetsko last. Podobno naj bi se zgodilo tudi z daljnovodom, ki naj bi bil postavljen do leta 1995, povsem naš pa bi postal prav tako po letu 2009. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Frankfurt '91 Kljub temu da smo vajeni, da večina uglednih svetovnih avtomobilskih proizvajalcev na razstavah, kot so ženevska, frankfurtska in podobne, predstavijo svoje novosti, izboljšave in celo zasnove futurističnih vozil, je bil letošnji frankfurtski sejem v tem pogledu vsekakor nekaj posebnega, saj je bilo predstavljenih več kot štirideset novih vozil; vsekakor preveč, da bi jih uspeli videti prav vse, po drugi strani pa dovolj za dobro pašo za oči, posebej za nas, ki se po lanskoletnem avtomobilskem razcvetu v Evropo ponovno vozimo po stranskih cestah. M.G., fotografije: Jure Ci-gler Izpušni lonci Podgorje - Septembra je v Podgorju pri Kamniku novo delavnico odprl Ferdinand Ambrož, v njej na sodoben način izdeluje izpušne lonce in celotne izpušne sisteme za osebne avtomobile. Japonci v korak s konkurenco: pomlajena honda civic Kakšne so cene Kadett gre v pokoj: opel astra 20. septembra Prišel je čas nakupa ozimnice. Malce smo se ozrli okoli in se za vas pozanimali za cene izdelkov, s katerimi jeseni navadno napolnimo kleti. Cene smo zbirali že v petek, pogovarjali pa smo se s poslovodji naslednjih trgovin: 1. Nakupovalni center Drulovka 2. Rožca Samopostrežba Žirovnica 4a 3. Živila Kranj Področje blagovnega prometa in storitev, sektor maloprodaja, Pri Petrčku, Titov Trg 5 4. Mercator Savica Oskrba, Triglavska 21, Bohinjska Bistrica 5. Emona market Novi svet 19, Skofja Loka Izdelki, ki smo jih izbrali, pa so: kilogram krompirja, kilogram bele moke, kilogram sladkorja, kilogram jabolk, pol litra marmelade, litrski kozarec vložene paprike in liter kompota. Trgovina Nakupovalni center Drulovka Rožca Žirovnica Pri Petrčku Živila Kranj Mercator Savica Boh. Bistrica Emona market Šk. Loka izdelki Krompir 6,00 5,80 15,00 - 42,80 Bela moka 13,40 13,20 16,20 16,20 20,80 Sladkor 25,70 — 31,0 20,90 25,00 Jabolka 44,70 44J0 35,10 44,70 64,50 Marmelada 28,90 — 35,40 30,20 34,80 Vlož. paprika 53,60 33,40 43,70 ■ —' 42,70 Kompot 42,80 45,80 47,40 30,80 30,50 VVV Golf tretje generacije pri cenah krompirja niso omenjene cene krompirja za ozimnico v trgovinah Pri Petrčku in Mercator Savici, ker ga lahko kupite le žakelj in sicer je pri prvi po 6, pri Mercatorju pa no 5,80 din kg. V Ambroževi delavnici izdelujejo izpušne lonce na nov način, ki je v svetu že znan, pri nas pa je novost. Gre za uporabo dvojne pocinkane pločevine in za nov način sestavljanja izdelkov, saj jih na spojnih mestih ne varijo, temveč sestavljajo po posebnem postopku, s čimer dosežejo večjo kakovost in trajnost izdelka. Mladi inženir Ferdinand Ambrož je skušal odpraviti slabosti, ki jezijo voznike, ko morajo včasih že po letu dni zamenjati izpušni lonec na avtomobilu. Poznavalci trdijo, da se izpušni lonci in sistemi iz Amroževe delavnice lahko kosajo s tovrstnimi tujimi izdelki. Mladi podjetnik je navezal že nekaj stikov z domačimi servisnimi delavnicami, ki bodo njegove izdelke vgrajevale v vozila, s povečanjem proizvodnje pa namerava svoje izdelke prodajati tudi na tuje. Seveda pa v njegovi delavnici niso izpušni lonci le naprodaj, temveč pa tudi montirajo in popravijo celotni izpušni sistem. Nagrajenci promocije Alpetour Remonta in Gorenjskega glasa V četrtek je bila na Jesenicah zadnja gorenjska predstavitev avtomobilov renault clio in škoda favorit in forman, mi pa smo tudi izžrebali naših 6 nagrad: 1. nagrada: servisiranje v vrednosti 1.000.00 din na servisu Alpetour Remont: Veronika Glavač, Jama 19, 64211 Mavčiče 2. nagrada: servisiranje v vrednosti 500,00 din na servisu Alpetour Remont Brank« Tome, Jezerska c. 130 b, 64000 Kranj 3. nagrada: brezplačno pranje vozila na servisu Alpetour Remoni Marička Mavec, Sorlijeva 3L 64000 Kranj 4. nagrada: komplet ročnega orodja Tokos Tržič Milan Mavec, Sorlijeva 31, 64000 Kranj. 5. nagrada: 2 kosi Tokos Tržič Mar; jan Krivec, Zg. Bitnje 136, 64209 Žabnica 6. nagrada: 5 delovnih halj Stane Papler, Smledniška 29, 64000 Kranj O prvih treh nagradah bodo nagrajenci obveščeni po pošti, druge tri pa lahko dvignejo na upravi Gorenjskega glasa, Cesta JLA 16. Kranj-Vsem skupaj čestitamo in upajmo, še kdaj na svidenje. BRAMAC VSE ZA STREHO BRAMACOVA strešna kritina iz naravnih surovin, peska, vode, cementa in barvnih pigmentov na železooksidni osnovi. Z namenom slediti najnovejšim smernicam harmoničnega vključevanja strehe v naravo, nudi BRAMAC najnove|šo rešitev kritine. Dva modela strešne kritine (klasični in donavski strešniki) v opečni rdeči, rdeče rjavi, temno rjavi in črni barvi. Ta paleta tradicionalnih strešnih barv in oblik BRAMAC v zadnjem času na našem tržišču prispeva predvsem k preoblikovanju streh, BRAMACOVI izdelki so polni sprememb, so lepi in individualno prilagojeni željam potrošnika - gradbince. Lepi in obstojni strehi pa pripada še več, namreč najboljše rešitve za vse strehe Zato ponuja BRAMAC tudi dodatni program specialnih izdelkov za vse detajle, od kapi do slemena, v obliki in barvi prilagojene na izbrani model strešne kritine. Vsi posamezni deli se harmonično vklapljajo v površino strehe. BRAMACOVA strešna kritina je primerna za novo ali staro streho, za vsako strešno konstrukcijo nagiba 17 do 90 stopinj. Hitro in preprosto pokrivanje s strešniki BRAMAC z vsemi dodatnimi specialnimi izdelki je osnova za dolgotrajno zanesljivost, estetski videz in gospodarno rešitev strehe. 30 let garancije vaša varnost KUPON Prosim, pošljite mi brezplačno in neobvezno predloge, prospekte, cene in kupoprodajne pogoje. IME IN PRIIMEK:............ POKLIC:............... NASLOV:...................................................... Če potrebujete nasvete, pokličite naš tehni-čno-informativm oddelek po telefonu 068/22-016 in 0602/85-074. BRAMAC- Bramac d. o. o. Škoqan - vse za streho Sedež in tovarna I 68275 Skocian, Dobruska vas 45. tel 068/22-016, tax 068/76-290. r0varna II: 62375 Šentjanž, Otiški vrh - Dravograd, tel : 0602/85-074, lax 0602/85-206 UGODEN NAKUP JE PRI »LOKI« NAKUP PRI LUKEŽU Mestni trg 42, Škofja Loka • V0LNEN0.J3LAG0 za plašče in kostime modnih vzorcev • ZAVESE vam izdelamo po meri in oblikujemo po vaših zahtevah • POSTELJNINA po konkurenčnih cenah ŠPORT Mestni trg 29, Škofja Loka • ŠPORTNI COPATI REB0K - ZDA, otroški, ženski in moški program • VSE ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS ZA NAKUP SE ZAHVALJUJEMO IN SE PRIPOROČAMO! trgovsko podjetje = LOKA = Skofja loka POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Strokovni sejem za dobavitelje sestavnih delov Komponenta 91 v Celovcu Celovec, 18. septembra - Na dobro obiskani in lepo pripravljeni tiskovni konferenci, kakršnih pri nas novinarji nismo vajeni, so nam Podstavili strokovni sejem Komponenta 91, ki bo na Celovškem ^jmu odprt od 9. do 12. oktobra, namenjen pa je izdelovalcem in dobaviteljem sestavnih delov za različne izdelke. Zastavljen je med-narodno, sodelovalo bo tudi 64 razstavljalcev iz Slovenije, od tega er,ajst z Gorenjskega. Blejska Dobrava, Flok Komenda, dve Iskrim podjetji iz Kranja, Elektromotorji Železniki, Kladivar Žiri, Termopol Sovodenj, Ti-ko Tržič, Triglav Tržič, Variform Kranj in Železarna Jesenice. Celovška Komponenta 91 pa je privabila tudi razstavljalce iz Švice, Cehoslovaške, Nemčije, Madžarske in Italije. Sejem torej skuša povezati izdelovalce in dovabitelje sestavnih delov sosednjih držav oziroma prostora Alpe-Jadran. Zastopane pa bodo kovinska, tekstilna, keramična, gumarska in industrija umetnih snovi, v njihovem okviru pa predvsem avtomobilska, strojna in orodjarska, elektrotehnična in elektronska industrija ter proizvodnja gospodinjskih aparatov. Prav te veje industrije so namreč najbolj zainteresirane za racionalizacije in pocenitev izdelkov, kar jim omogoča prav povezovanje izdelovalcev in dobaviteljev v širšem prostoru. Komponenta 91 bo to izrazito poslovno in informativno naravnana, prireditelji obljubljajo, da bodo s podatki napolnili informativno banko in da bo podatke moč dobiti tudi po izteku sejma. V času sejma pa bodo pripravili več strokovnih posvetovanj. Sejem bo odprt od srede, 9. oktobra, do vključno petka, 11. oktobra, od 9. do 18. ure, v soboto, 12. oktobra.m pa od 9. do 17. ure. Vstopnica stane 130 šilingov, za strokovne obiskovalce 100 šilingov, v skupini več kot petih 100 šilingov in za otroke 30 šilingov. • M. V. KOLIKO JE VREDEN DINAR Na Ljubljanski borzi so bili v četrtek, 19. septembra, doseženi naslednji devizni tečaji, ki veljajo do vključno četrtka, 26. septembra, veljajo seveda za efektivo: Avstrija AUD 100 332,4145 Nemčija DEM 100 2.337,8404 Švica CHF 100 3,1276 Italija ITL 100 2.683,2230 ZDA USD I 39,0744 Črna borza - Dinar v zadnjih dneh hitro izgublja vrednost, zato se poslej ne bomo več spraševali, koliko je vreden, temveč, koliko je še vreden. Na ljubljanski tržnici so bili v soboto, 21. septembra, doseženi naslednji devizni tečaji: Nemčija DEM 100 2.900 Švica CHF 100 3.306 Avstrija ATS 100 430 ZDA USD I 48 Cene rabljenih vozil na kranjskem avtosejmu Tiskovno konferenco so pripravili na ladji, ki je plula po ^■rnern Vrbskem jezeru in nam s tem prijetno in nevsiljivo pred-.ta,vili svoj turizem, na lastne oči pa smo se lahko prepričali, da Jezerska voda res čista. Udeležba na tiskovni konferenci je bila ^ednarodna, kakor je zasnovan tudi prvi sejem Komponenta, Poleg domačih je prišlo veliko novinarjev iz Italije, med nami so 1,1 tudi Slovaki, Madžari itd. Predstavniki Celovškega sejma pa ° Pripeljali s seboj ugledne predstavnike koroškega gospodar- ske ga in finančnega sveta. Skratka, zelo so se potrudili, da bi narn novi sejem stavili. ki jim očitno dosti pomeni - kar najbolje pred- Na Komponenti 91 bo sodelovalo več kot 212 neposrednih ^zstavljalcev in 51 posredniških, skupaj torej 263, od tega 105 .°rnačih in 158 tujih. Na sejmu bo sodelovalo 64 razstavljalcev 2 Slovenije, med njimi je tudi enajst gorenjskih podjetij: Eleko Slovenski proizvod - SQ Kranj - Ko so na letošnjem prvem slovenskem sejmu v Kranju z imenom Slovenski proizvod - Slovenska kakovost podelili potrdila za pridobitev znaka SQ, je komisija, ki je ocenjevala razstavljene in prijavljene izdelke in dela, ugotovila, da kar precejšnjim proizvajalcem za posamezne izdelke manjkajo ustrezna potrdila in strokovne ter druge verifikacije. Nenazadnje tudi zato, ker pridobitev vseh potrebnih tovrstnih dokazil in dokumerrov največkrat ob strogih merilih tudi ni tako poceni. Zato je komisija podaljšala rok za predložitev potrebnih dokumentov do 15. oktobra. Do takrat bo komisija sprejemala tudi nove prošnje oziroma predloge za izdajo potrdil za izdelke, ki na sejmu niso bili razstavljeni in predstavljeni. Do 17. oktobra, ko bodo na strokovnem posvetu pripravili poseben sprejem, pa bodo raz-delana tudi merila za podelitev potrdil za izdelke umetne obrti oziroma obrt. Od 11. do 17. oktobra letos pa bo v Kranju tudi Oktobrski sejem. # A. Ž. Tip vozila / letnik 1990 1989 1988 1987 Starejši IMV R-4 Golf 14200 I4u- u 13800 12000/86 Yugo 45 5600 5000 Yugo 55 6000 4600 Zastava 101 6100 5700 4500 Zastava 128 6200 5400 Hvundai 16500 16000 Tovota Corola 17000 alples strojegradnja V SODELOVANJU S FIRMO (HOLZ-HER) ) VAM PO KONKURENČNIH CENAH NUDIMO • ročno električno orodje • vertikalne razrezovalke • robne furnirke 64228 Železniki, Slovenija, Jugoslavija telefon (064) 67-121, telex 34557 yu alples telefax (064) 66-153 PROIZVODNI PROGRAM • večnamenski vrtalni rezkalni stroj • horizontalne razrezovalke • stroj za izdelavo moznikov • hidravlične dvižne mize • krožne žage • stroj za izdelavo okroglih palic • dvojna prirezovalka • razni transporterji • zatezne ročice AVTO ŠOLA VIKTOR RAZPISUJE TEČAJ CESTN0-PR0METNIH PREDPISOV, KI SE BO ZAČEL V PONEDELJEK, 30. 9. 1991, OB 16. URI V PROSTORIH DELAVSKE UNIVERZE KRANJ. VOZILI BOSTE NA VOZILIH R 5. INF0 TEL: 324-746 Opomba: navedene so povprečne cene s sejma rabljenih vozil v Kranju z dne 22. 9. 1991 in so v DEM. Podatke pripravlja podjetje Praktikum Gorenja vas, d.o.o., ki izvaja kranjski avtosejem vsako nedeljo od 6. —14. ure. Priznanja obrtnega sejma Tudi tokrat so na celjskem Obrtnem sejmu podelili priznanja. Zlato plaketo mesta Celja je prejelo podjetje Viktor iz Radomelj za brusilne stroje, srebrne plakete Spektra iz Celja za opremo trgovin, Stone Trade iz Kamnika za Skipy kock in Aleš Gašper iz Radelj ob Dravi za lesena okna in balkonska vrata, bronasto plaketo pa je prejelo podjetje Kovinoles iz Hoč za maksi senčnik. Zlato sejemsko plaketo pa je dobil Darko Bartolj iz Trebnjega za pnevmatiko "praktis veriga", srebrno sta med drugimi prejeli tudi agencija Demark iz Tržiča in Jelovica iz Škofje Loke za sistem renoviranja oken. "Zvon" na Brezjah KRANJ, CANKARJEVA 4 Pred mesecem dni sta zasebnika Meta in Ivan Zagradišnik odprla prenovljeno gostilno Dobrča v bližini cerkve na Brezjah in jo preimenovala v "Gostišče Zvon". V njem je prostora za 50 gostov, 30 sedežev je v posebni sobi in 50 na vrtu. Ker v gostilno že od nekdaj prihajajo predvsem romarji, so seveda temu prilagodili jedilnik, vselej je na voljo običajno kosilo in enolončnica. TRGOVINA ZA OTROKE Ulica Janka Puclja 7, Kranj, tel.: 064/325-103 POSEBNA PONUDBA: • kombinirani otroški vozički iz uvoza 6.880,00 din • ortopedska obutev od št. 18 do 26. priznanega proizvajalca PETEJAN iz Nove Gorice • oblačila, kozmetika, stajice, sedeži vseh vrst, pre-vijalne mize, igrače, hlače Trikon, šolske potrebščine... 25 POPUST gorenje NEVERJETNO gorenje V času prihajajoče hiperinflacije smo za vas pripravili ugoden nakup televizorjev GORENJE na 5 OBROKOV ekran 71 cm BREZ OBRESTI samo 29.990,00 ekran 66 cm samo 27.990,00 ekran 63 m, teletekst samo 29.990,00 ekran 63 cm samo 26.990,00 Za takojšnje gotovinsko plačilo odobrimo 13 % POPUSTA! Pohitite, količine so omejene!!! del čas od ponedeljka do petka 9 do 12 ure, od 15 do 19 ure CENTER KRANJ C. Talcev 3 (pri gostilni Blažun) tel.: 212-367 Nevidna roka varnosti - elektroelement Izlake ^■PRENAPETOSTNA ZAŠČITA C----- pamo v MERKURJEVIH prodajalnah do 19. oktobra vsi izdelki ELEKTROELEMENTA Jjlake za 30 % CENEJE pri nakupu nad 500,00 din za takojšna plačila in člane stanovanjskih zadrug. KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Mesoizdelki Škofja Loka računajo na intervencijski uvoz svinjskega mesa Prašiči dražji ze vsak petek Zaradi vojne na Hrvaškem izpadlo 40 odstotkov dobav, prav v tem času pa sindikati naročajo svinjske polovice. Škofja Loka, 20. septembra - Preskrba s svinjskim mesom je vse slabša, zlasti v zadnjih tednih, ko se je razplamenela vojna na Hrvaškem, kjer gorenjski mesarji kupijo največ prašičev. Miro Duič, direktor Mesoizdelkov Škofja Loka, pravi, da je pri njih izpad 40-odstoten in da brez intervencijskega uvoza svinjskega mesa oskrba ne bo normalna. "Kdaj se je preskrba s svinjskim mesom poslabšala?" "V zadnjih dveh mesecih, zlasti pa v zadnjih štirinajstih dneh, ko so se zaostrile razmere na Hrvaškem. Od tam smo doslej dobivali 40 odstotkov prašičev, predvsem z bjelovar-skega območja, s farme v Ro-višču, vanjo smo sovlagali in si tako zagotovili dobavo 15.000 prašičev, kar je 40 odstotkov naših potreb. Oskrbovali smo se le na Hrvaškem, zato so bili doslej tokovi normalni, ni bilo motenj, ko so se začele trgati gospodarske vezi s Srbijo, Vojvodino nas to ni prizadelo. Zdaj pa nas je, dobili smo obvestilo, da dobav ne bo več, ker meso potrebujejo za svoje, vojne potrebe, da je njihova Mesna industrija postala javno podjetje, ki bo delalo za potrebe republike Hrvaške. Znano je, da je tudi Gavrilovič postal glavni oskrbovalec Hrvaške, dobil bo intervencijska sredstva, ki jih bo vložil v farme in tako intenziviral prirejo za svoje potrebe. Tudi njihov bančni sistem je že tako naravnan, regresirali in spodbujali bodo proizvodnjo za svoje potrebe." "Izpad je velik, sploh še dobite kaj s Hrvaškega?" "Nič več, v tem času so dobave normalne le iz Slovenije, seveda pa ne zadoščajo. Toliko manj, ker se prav v tem času povpraševanje po svinjskem mesu poveča, sindikati naročajo svinjske polovice, večja je v tem času tudi predelava. Pritiski sindikatov so veliki, čeprav je kupna moč padla in je zaposlenih manj kot pred leti. Jeseni smo običajno prodali 2.000 do 3.000, tudi 5.000 prašičev sindikatom. Zdaj pa jim ne moremo ustreči, saj so najprej na vrsti redna oskrba pa menze, šole, vrtci itd." "Pomanjkanje se odraža v cenah?" "Zlasti svinjsko meso se hitro draži, pri prašičih so se cene v zadnjih dveh mesecih in pol povečale za približno 60 odstotkov. Pri govejem je rast cen počasnejša, 1. februarja letos je kilogram žive teže znašal 28,5 dinarjev, zdaj je cena dosegla 54 dinarjev, kar pomeni, da je bila podražitev v sedmih mesecih 93-odstotna, kar je seveda za sabo potegnilo rast drobnoprodajnih cen. Veliko večja je podražitve pri prašičih, 1. julija je kilogram žive teže znašal 36 dinarjev, v ponedeljek, 24. septembra, bo dosegel 56 do 58 dinarjev, kar pomeni 60 odstotkov podražitev v dobrih dveh mesecih in pol. To je seveda znak za galopirajočo inflacijo tudi na tem področju, zelo hitro bomo v hiperinflaci-ji, saj se cene spreminjajo že tedensko, vsak petek dobimo telefaks, s katerim odbor prašiče-rejcev sporoča nove cene za na- Kaj tare naše male hišne stanovalce? Izredno pogosti sta v zadnjem času pasja in mačja kuga. Pasja kuga se pojavlja v več oblikah, odvisno od tega, v kateri del telesa se naseli virus. Tako poznamo npr. pljučno, živčno obliko kuge. Znaki so naslednji: pes dobi pljučnico, kašlja, ima povišano temperaturo, ne je in je apatičen. Iz nosu in oči mezi gnojni izcedek, kuga lahko povzroči slepoto in ohromelost. Pri mačji kugi je nekoliko drugače. Oboleli maček namreč kiha, kašlja, prav tako ne je, ima vročino in je tako kot pes apatičen. Proti pasji ali mačji kugi je potrebno psa ali mačka cepiti. Mačka se lahko cepi že po osmih tednih, praviloma pa se cepi mlade pse in mačke. Zelo pogosta pasja bolezen v zadnjem času je tudi paroviro-za. Pes, ki zboli za to boleznijo, bruha in dobi drisko. Tudi proti parovirozi pse cepijo. Poleg teh bolezni so pogosti paraziti in gliste, ki se z naših ljubljencev prenesejo lahko tudi na nas. Dvakrat letno je morajo naši ljubljenci dobiti zdravila proti parazitom in glistam. Tako mačke kot psi. Izredno huda in zelo neprijetna in dolgotrajna tudi za ljudi je mačja bolezen, mikrosporija. To bolezen povzroča glivica. Ma- Oglasili smo se v Kmetijski trgovini CEGNAR v Virmašah pri Škofji Loki, kjer imajo naprodaj vse več blaga, pobarali smo za nekaj cen. Vrsta blaga (količina) cena v din dvobrazdni IMT plug 10 col cisterna Cerina 1700 I pnevmatska sejalnica OLT PSK-2 samonakladalna prikolica 20 m3 kiper prikolica Tehnostroj 3T krmilo KJ letno 50 kg krmilo BEK-2 50 kg krmilo KN 50 kg koruza 50 kg koruza nad 100 kg gnojilo KAN 100 kg 13.000 48.000 39.000 108.000 53.500 432 448 497 350 340 430 slednji teden. Mislim, da vselej ni razlogov za podražitev, da je v teh cenah tudi nekaj vojnega dobička." "Kako boste nadomestili izpad dobav s Hrvaške?" "Dogovarjamo se za uvoz, vendar pa so pri tem težave, ker je svinjsko meso na blagovnem kontingentu, kar pomeni, da je potrebno dovoljenje, ki je v zvezni pristojnosti. Zato zdaj poskušamo s kooperacijskimi posli, nekaj količin imamo že dogovorjenih, začele bodo prihajati v prihodnjih dneh, predvsem z Madžarske in Čehoslo-vaške. Računam, da bomo tako nadomestili 15 odstotkov dobav, potrebno jih bo torej še 25 odstotkov, mislim, da bi nam morala pri tem pomagati republika, saj je težko računati na skorajšnje dobave s Hrvaškega, saj bodo tudi v primeru, če bi se vojna takoj končala, potrebovali nekaj časa za normalizacijo razmer. Zlasti beljsko in osiješko območje, kjer je prašičereje največ, je namreč doživelo pravo katastrofo." "Na kolikšen intervencijski uvoz računate?" "Danes imamo sestanek pri ministru za trgovino Maksu Bastlu, predstavili mu bomo probleme. Mislim, da bi morala Slovenija zdaj uvoziti 1.500 do 2.000 ton svinjskega mesa, naš delež pa bi bil 10-odstoten, s tem bi uspeli normalizirati preskrbo in zagotoviti ljudem ozimnico." "Od kod v Sloveniji dobivate prašičev, kmečkih je verjetno malo?" "Kmetje so prisotni le z 2 do 3-odstotni. Prašiče dobivamo zlasti s farm v Kočevju in v Stični, ki sta naša 95-odstotna domača dobavitelja. Nekaj jih dobimo tudi iz Radgone." "Naenkrat prašičje farme krepko potrebujemo, še pred kratkim so ekologi skušali zapreti vse po vrsti, pri nas se stvari res hitro spreminjajo?" "Res je, če mesa ne bo, ekologija verjetno ne bo na prvem mestu. Problemi so namreč tudi pri uvozu, z devizami seveda. Poglejte, naša firma je banki 6. junija dala zahtevek za plačilo v tujino, čakali smo kar tri mesece, plačilo so izvedli 10. septembra. Opremo za novo klavnico zato pričakujemo šele te dni." "Kdaj bo odprta nova klavnica?" "Z gradbenimi deli smo v zaključni fazi, čakamo na uvoženo opremo, računamo, da bo v dveh mesecih vse nared. Tudi to bo prispevalo k boljši oskrbi." • M. Volčjak ček s to boleznijo ima po telesu mesta brez dlake, drugih znakov bolezni ni. Bolezen se prenaša z mačk na ljudi in tudi obratno. Pri ljudeh se na nežnih delih kože pojavijo rdeče, srbeče lise, ki se širijo s kontaktom z obolelim mačkom. Ljudem lahko začnejo tudi izpadati lasje, zdravljenje pa je izredno dolgotrajno. Zdravljenje mačka je prav tako dolgotrajno, tablete, ki mu jih moramo dajati, pa so škodljive za njegova jetra, tako da mačke obolele za mikrosporijo običajno ne zdravijo, ampak jih uspavajo. Pri psih se pojavljajo še najrazličnejša vnetja kože, dermatiti in ekcemi, predvsem zaradi nepravilne prehrane. In še nekaj besed o papagajih, ki so nagnjeni predvsem k tumorju. Žal so to tako majhne živali, da so operacijski posegi največkrat neuspešni. Če torej posumite, da se vaš ljubljenec ne obnaša tako kot ponavadi, nikar predolgo ne oklevajte. Poiščite veterinarsko pomoč, na Zavodu za živinorejo in veterino, vsak dan od 7. do 8. ure, v sredo pa tudi od 15. do 16. ure. • M. P., foto: J. Cigler DIJAKI IN ŠTUDENTI Tudi oktobra ne zamudite izredne priložnosti, to je nakupa naše LETNE VOZOVNICE po zajamčeni ceni. Plačate jo lahko na tri načine: • Takoj s IS % popustom • V dveh zaporednih mesečnih obrokih s 5 % popustom (polovico plačate takoj, polovico prihodnji mesec) • V treh zaporednih mesečnih obrokih (40 % takoj, po 30 % pa v naslednjih dveh mesecih). Odloženo plačilo obrokov je možno s čeki občanov ali s potrjeno odstopno izjavo staršev. Vsem tistim, ki se ne boste odločili za nakup letne vozovnice, vendar pa boste zvesti uporabniki prevozov z našo mesečno vozovnico, bomo deseti nakup - vozovnico za mesec junij podarili, deveti nakup v mesecu juniju pa bo pol cenejši. Ker je cena vozovnice, ki jo plača dijak oz. študent, zmanjšana za 20 % regres iz sredstev Republike Slovenije in za 30 % komercialni popust prevoznika, je ob nakupu treba predložiti potrdilo o šolanju za šolsko leto 1991/92. Vozovnico lahko kupite na naših običajnihprodajnih mestih v Kranju, Škofji Loki, Radovljici, Tržiču, Bohinju in na Bledu ter pri »Kompasu« na Jesenicah, na avtobusni postaji v Ljubljani in Kamniku. PRIČAKUJE VAS - VAŠ PREVOZNIK .m mm. potovalna j— agencija / \_ alpetour Nogomet Remi Živil Naklo, zmaga Triglava Kranj, 23. septembra - V slovenski nogometni ligi so Živila Naklo igrala v Domžalah z Domžalami Lekom. Občinstvo je videlo odlično nogometno predstavo, v kateri so Domžalčani, sicer slabše uvrščeni kot Naklanci, pokazali eno najboljših iger. Kljub številnim priložnostim na obeh straneh se je tekma končala neodločeno 0 : 0. Naklanci so z 12 točkami še naprej na drugem mestu, vodi pa Izola s 14 točkami. Živila Naklo igra že jutri, 25. septembra, doma z Ingrad Kladivarjem. V zahodni skupini območne slovenske nogometne lige pa je bil v Žireh gorenjski derbi med Alpino in Triglavom iz Kranja. Kranjčani so zmagali s 5 : 1. Za Triglav so bili uspešni Tušar 2, Jeraj in Kondič 2, za domačine pa Križnar. • J. K. Vabilo Partizana Kranj Začetek vadbe Tako kot vsako leto začenja tudi letos Društvo za šport in rekreacijo Partizan Kranj s 1. oktobrom redno telesno vadbo za otroke in odrasle. Rekreacija za odrasle bo po ustaljenem urniku po kranjskih telovadnicah. Urnik bo objavljen 27. sepr-tembra. Otroci bodo vadili v skupinah otroci in starši, cicibani, dečki, deklice in športnoritmična gimnastika. Vadba za otroke bo v glavnem na Čopovi osnovni šoli v Kranju, le en oddelek cicibanov od 4. do 6. leta bo kot doslej vadil v osnovni šoli Helene Puhar na Zlatem polju, dečki od 6. do 8. leta pa bodo imeli gimnastiko v osnovni šoli Jakoba Aljaža, urnik pa bo objavljen ob vpisu. Vpisovanje za vse otroke bo v petek, 27. septembra, od 18. do 19. ure v avli osnovne šole Matija Čopa, razen cicibanov, ki bodo vadili na Zlatem polju, zanje pa bo vpisovanje v preddverju osnovne šole Helene Puhar. Vpisnina za cicibane je 1.000 dinarjev, za dečke (enkrat tedensko) 1.000 dinarjev, za deklice (dva* krat tedensko) pa 1.500 dinarjev. Po prvem oktobru pa bo vpisni* na 40 oziroma 60 mark po borznem tečaju. Odrasli pa bodo plačali 100 mark (dvakrat tedensko) in 60 mark (enkrat tedensko upokojenci in študentje). • J. K. Spet Prešernov super maraton Kranj, 23. septembra - V Kranju bo 5. oktobra spet zanimiva tekaška prireditev, drugi Prešernov super maraton. Maraton je dolg 60 kilometrov, start in cilj sta v Kranju, tekači pa obračajo v Vrbi. Letos se bodo tekačem na najdaljši progi pridružili tudi tekači, ki bodo tekli samo od Vrbe do Kranja. * Amatersko prvenstvo Slovenije v golfu Zmagoslavje Avstrijcev Bled, 23. septembra - Na Bledu je bilo 15. mednarodno amatersko prvenstvo v golfu. Med moškimi je zmagal Mathias VVhitmann iz Avstrije s 305 točkami pred Janezom Grilcem (Slovenija), ki je zbral 307 točk in Markom Vovkom (Slovenija) s 319 točkami. Med ženskami je zmagala Nataša Fink (Avstrija) s 306 točkami pred Sussano Maeir (Nemčija) 388 točk in Evo Hofmann (Nemčija), ki je zbrala 407 točk. Ekipno je zmagala Avstrija I (VVittmann M., NVittmann H. in Niki Zitny) s 312 točkami pred Slovenijo I (Janez Grilc, Dejan Lelja in Marko Vovk) 313 točk in Slovenijo II (Bogdan Palovšnik, Urban Legat, Adam Osmančevič), ki je zbrala 323 točk. • J. K. Gorenjska nogometna liga V sobotnem in nedeljskem kolu gorenjske nogometne lige so bili doseženi naslednji izidi: Bitnje : Lesce 1 : 2, LTH : Vi-, soko 2 : 2, Mavčiče : Šenčur 2:1, Polet : Creina 0 : 2, Bled Trboje 6 : 2 in Sava : Zarica 0 : 0. V območni mladinski nogometni ligi je Triglav v gosteh premagal Tabor Sežano s 5 : 1, Creina Primskovo pa doma So-linarja s 5 : 1. • R. Gros V petek v Mošnjah Radovljiški kros Radovljica, 23. septembra - Zveza telesnokulturnih organizacij občine Radovljica prireja v petek, 27. septembra, ob 16.30 občinsko prvenstvo v krosu. Tekmovalci bodo razdeljeni v 11 starostnih skupin. Prijave bodo sprejemali eno uro pred tekmovanjem na startu. Tudi Sava v republiški ligi V zadnji številki Gorenjskega glasa smo pri naštevanju moštev, ki bodo sodelovala v republiških rokometnih ligah« smo pomotoma izpustili Savo Kranj, ki bo igrala v zahodnj skupini slovenske ženske rokometne lige. Igralke Save KraflJ bodo v soboto, 28. septembra, igrale v Zagorju z Zagorjem TAP. • J. K. Smučarski skoki Petek zmagal v Velenju Velenje, 22. septembra - Na 80-metrski plastični skakalnic' v Velenju je bila zanimiva tekma smučarskih skakalcev na M padanje. V soboto se je za uvrstitev v finale borilo 63 skakaj' cev iz Avstrije in Slovenije, od katerih se jih je 32 uvrstilo v m nale. Sledilo je tekmovanje na izpadanje, odločale pa so sam<> dolžine. V finale sta se uvrstila Fras in svetovni prvak Petek. v njem je bil boljši Franci Petek. Za njim so se uvrstili Fras. Rodlauer in Ulaga, Primož Kopač, Pogorelčnik, VViegele 'n Miran Tepeš. Janez Pintar drugi Kranjski dirkač Janez Pintar je sodeloval skupaj z še nc' katerimi slovenskimi dirkači na avstrijskem državnem prvefl' stvu v Zeltwegu. Janez Pintar je vozil odlično in v kategoriji d° 125 ccm osvojil drugo mesto. T°rek, 24. septembra 1991 ŠPORT IN REKREACIJA 11. stran immm$m] glas Konec tedna se začenjajo slovenske rokometne lige Preddvorčani v prvi ligi ^okometaši Preddvora so se kot deseto najboljše slovensko moštvo Uvrstili v slovensko moško super ligo, ki bo imela 12 članov. To je Ve'ik uspeh preddvorskega in gorenjskega rokometa. Kljub petim Poškodovanim igralcem računajo na deseto mesto, kar jim zagota-vUa obstanek v ligi. Vstopnina 50 dinarjev SF Upravni odbor Rokometnega kluba Preddvor se je odločil, da bo vstopnina za posamezno tekmo 50 dinarjev, šolarji pa naj bi imeli prost vstop. Stalna vstopnica za vso sezono bo stala 500 dinarjev in jih bodo začeli prodajati ta teden. Kranj, 19. septembra - Da s° se Preddvorčani resno lotili Pr'prav na tekmovanje v slo-J^nski super rokometni ligi, v Katero so uvrščeni vsi slovenski P^o in drugoligaši ter najboljši ^nekdanji slovenski ligi (Pred-?y.0r je prišel v ligo po tem *'juču kot deseto najboljše mo-j*.v°), kaže že poseben bilten, *• so ga izdali pred začetkom ^krnovanja in v katerem so podatki o klubu, preddvorskem r°kometu, vodstvu kluba, igral-c'h ter razpored tekem v jesenjem delu. Vse tekme bodo ob s<>botah v dvorani na Planini. Preddvorski položaj in ^Ubicije so na četrtkovi časni-,arski konferenci razložili najzgovornejši v klubu: predseduj* Janez Martinčič, podpredsednik Božo Janež, sekretar J'ojz Grašič, trener Slavko Cu-"fcrrnan in odgovorni za propagando Janez Kuhar, sodeloval Pa je tudi direktor kranjske Portne zveze Borut Farčnik. ,. "Uvrstitev Kranja v super 'Soje velik dogodek, saj bomo sPet gledali kakovostni roko-^t. Da ga bomo tudi mi obdrži, bomo morali zgraditi pira-J'do od široke baze najmlajših ?° kakovostnega članskega vr-a> ki bo igral za Preddvor v SuPerligi. Kakovost bo morala ^Pfemljati finančna podpora, P1"1 čemer računamo tudi na P°itioč Zveze telesnokulturnih °r8anizacij Kranja, ki je že do-'eJ znala uslišati želje rokome-ašev," je povedal predsednik Ja"»ez Martinčič. ^. Trener Slavko Cuderman, V soboto v Kranju Celjani V soboto, 28. septembra, se začenja super rokometna liga. Že v prvem kolu prihaja v Kranj najboljše slovensko moštvo Celje Pivovarna Laško. Celjani bi tudi v prvi zvezni ligi. če bi jo še igrali, marsikaj pomenili, nedvomno pa so najboljše slovensko moštvo. Tekma med Preddvorom in Celjem Pivovarna Laško bo ob 19.30 v dvorani na Planini. Vabljeni na kakovostni nogomet. je po vadbi pionirjev in mla- cev leta 1985 prevzel člansko ekipo in v zadnji sezoni s 4. mestom v republiški ligi dosegel največji uspeh preddvorskega moškega rokometa, je pred začetkom lige zaskrbljen predvsem zaradi poškodb petih igralcev. "Načrtovali smo, da bi z dvema, tremi novimi igralci lahko uspešno tekmovali v super ligi. Tako so prišli v naš klub Dušan Uršič iz Kamnika, Aleš Perko iz tržiškega Peka in Gorazd Zorman iz škofjeloškega Šeširja. Desetega avgusta smo začeli s pripravami, vendar so se poškodbe vrstile druga za drugo. Tako so poškodovani kapetan ekipe Marjan Ar-než, Bojan Čimžar, Gorazd Zorman, Dušan Uršič in Vinko Martinčič. To je katastrofa. Večina v jesenskem delu ne bo mogla igrati, vendar kljub temu načrtujemo 10. mesto v super ligi, kar nam zagotavlja obstanek. Osvojiti moramo 8 ali ^°štvo Preddvora: čepijo od leve proti desni Miran Perko, Edo Ži-&olt ^orazd Zorman* Franci Gregorc, Vinko Martinčič, Tomaž &o 'J? danilo Lombar. Stojijo Janez Martinčič, David Komovec, hll*1 ^imžar' A"drej Cuderman, Boris Košir, Dušan Uršič, Aleš Ja» ' Matjaž Meglic, Marjan Arnež, Slavko Cuderman in Božo ne*- Manjka Iztok Šink. liga v hokeju na ledu Feldkirch favorit ^i d0Cer Pa je v petkovem 3. kolu alpske hokejske lige Olimpija Hertz pa**Ja v dramatični igri zgubila z Varesejem 3 : 4, Bled Promolinea del-°ma 2 odličnim Feldkirchom z 1 : 7. Acroni Jesenice so v ne-V|.]° včeraj igrali dve tekmi v Italiji: z Alleghejem in Devilsom lom. pQ Bled, 20. septembra - Na- 1^1 v^di sekretarja blejskega ha;~ ^ranela Terglava, da pri- ,.ten klub iz Feldkirchena, so se •*a v goste izredno kakovo- tu-Sn.'Čile. Avstrijci z odličnimi Prp 1 'n d°mačini hokejisti, re-Bli ant*' so b"' premočni, v V2JJ '500 gledalcev je uživalo g0 ^unski igri, v kateri so bili &leH arjso'utni gospodarji. Za ^oh '>romo'meo ni 1Sra' P°" da|.°vani Stolbun, zato pa so 1 Vse od sebe ostali, tudi ne- ater' lren m^aJši igralci, ki jih je Jty er Rudi Hiti uvrstil v mo-^ro' .astni zadetek za Bled d0 rT1°lineo je v zadnji tretjini he ege' Anfjorov, za Feldkirc-Anr Pa So bili uspešni Smith, BlgVPov, Pusnigg, ki je dal SteJCern 'car tr' zadetke, in Zrut,^6'6, Gostje so vodili po 8' ^etjini že s 6 : 0. 0|jm ,r!crna v Ljubljani med "P'jo Hertzom in Varese- Vodstvo Rokometnega kluba Preddvor (od leve proti desni) Martinčič, Janež, Kuhar, Cuderman in Grašič. 10 točk. Predvsem je meni sedaj lažje, ker se lahko ukvarjam samo s trenerskimi posli, z drugimi pa upravni odbor, prej pa sva bila z Lojzetom Graši-čem več ali manj za vse sama. Priprave v Kranjski Gori so uspele, odigrali smo več trening tekem. Trikrat tedensko bomo trenirali v Kranju, vmes pa v preddvorski telovadnici. Mislim, da bo ta ekipa čez dva, tri leta pokazala pravo vrednost," pravi Cuderman. "Entuziazem je pripeljal preddvorski rokomet tako daleč. Zmagala je zagnanost. Sedaj je pravi trenutek, da Preddvor spet postane rokometno središče s svojim podmladkom, pri čemer pa ima veliko vlogo osnovna šola, kot jo je imela nekdaj," je povedal sekretar kluba Alojz Grašič in med večjimi stroški tekmovanja omenil stroške sodnikov in delegatov, ki jih je treba zmanjšati, predvsem pa bo v slovenski super ligi tudi večja disciplina. Tako so se dogovorili na predsedstvu Rokometne zveze Slovenije. Pritrdil mu je predstavnik ZTKO Kranj Borut Farčnik z besedami, da je tudi na vrhu slovenskega športa prevladalo stališče, da je treba te stroške zmanjšati, saj so tako športniki kot funkcionarji, delegati in razni sekretarji pri "istem koritu". Finančni načrt pokriva stroške tekmovanja, sta povedala Božo Janež in Janez Kuhar. Največji strošek so prevozi na treninge, saj so igralci iz različnih krajev, sicer pa so igralci čisti amaterji. Letos jim je klub prvič kupil copate in trenirke, pri čemer sta pomagala dva nekdanja igralca Vili Zad-nikar in Vili Jakšič. Sicer pa bo za prvo moštvo potrebnih 700.000 dinarjev, za kadete in pionirje, ki jih mora klub imeti, pa še dodatnih 300.000 dinarjev. Preddvorčani bodo iskali sponzorje, predvsem pri dragih prevozih na tekme, pa za posamezne tekme v Kranju, na katerih bo nagradno žrebanje vstopnic. # J. Košnjek, foto: G. Šinik Plavanje Jamnikova in Pirčeva na maratonu Kranj, 20. septembra - Pretekli teden sta se z II. evropskega prvenstva v daljinskem plavanju v italijanskem mestu Terci-ni vrnili plavalki Triglava iz Kranja Mojca Jamnik in Alenka Pire. Na prvenstvu je sodelovalo 10 ekip. Najprej je bila tekma na 5 kilometrov dolgi progi. Alenka Pire je bila 15., Tanja Dre-zgič pa je bila deseta. Med moškimi je bil Igor Majcen četrti, Domen Majhen deveti in Franci Turk 11. Druga tekma je bila na daljši, 25-kilometrski progi. Start je bil zaradi neurja prestavljen, vendar se je po treh urah čakanja tekma začela, čeprav so bili valovi visoki tudi do 2 metra. Mojca Jamnik je prvi del proge preplavala odlično, v drugem delu pa je zaradi visokih valov popustila in se uvrstila na 12. mesto. Pred časom je na Siciliji plavala na 22,8 kilometra 6 ur in 10 minut, tu pa je plavala 1 ur in 22 minut. Nace Majcen je zaradi slabosti odstopil. Mojca Jamnik je bila na drugi progi med najmlajšimi, saj je bila starost plavalcev od 25 do 30 let. • J. Marinček Vaterpolo Še naprej v federalni zvezi Organizirana bo I. slovenska liga, v njej pa bodo igrali Triglav I, Koper I, Triglav II, Koper II, Neptun in Diskoteka Gorjanc. Kranj, 21. septembra - Na seji predsedstva Vaterpolske zveze Slovenije so sklenili, da bo Vaterpolska zveza Slovenije ostala še naprej članica Vaterpolske zveze Jugoslavije. Sprejeti so bili še trije pomembni sklepi. Slovenska zveza bo organizirala prvenstvo Slovenije in na njem bodo igrali prvo in drugo moštvo Triglava iz Kranja in Kopra, Neptun in Diskoteka Gorjanc. To naj bi bila 1. slovenska liga, igrala pa naj bi se julija in avgusta. To naj bi veljalo do ureditve razmer pri nas. Vaterpolska zveza Slovenije ne nasprotuje klubom nastopanju v drugih ligah (Hrvaška, Alpe Jadran, Avstrija), vendar mora biti zagotovljena varnost igralcev, klubi pa morajo nastopati pod slovensko zastavo. Slovenska zveza bo od jugoslovanske zahtevala, da se do nadaljnjega zamrznejo vsa zvezna tekmovanja v vseh kategorijah, ker v tem položaju vsi klubi nimajo enakih možnosti za nastopanje in bi bilo kakršnokoli prvenstvo neregularno. Federalni zvezi bo poslano tudi protestno pismo, ker se turnirja Mladih upov niso udeležile reprezentance republik in pokrajin kljub zagotovljeni varnosti. Od zveze bodo zahtevali povrnitev stroškov priprave tekmovanja. • J. Marinček Gorenjska šahovska šola Lesce, 23. septembra - Šahovska zveza Gorenjske je razpisala šahovsko šolo za perspektivne mlade šahiste in šahistke. Šola bo ob sobotah med 9. in 12.30 uro v Družbenem centru v Lescah po razporedu, ki bo prilagojen tekmovanjem. Šahovska šola se bo začela to soboto, 28. septembra, ob 9. uri, pri prvi uri pa organizatorji prosijo starše, da pridejo skupaj z otroki, saj se bodo pogovorili o poteku šole in stroških. Solo bo vodil mojster FIDE Vojko Mencinger. jem pa je bila dramatična. Gostje iz Italije so vodili že s 3 : 0, nato pa s 4 : 1, vendar so šli Ljubljančani v ofenzivo in znižali na 4 : 3. V zadnjih minutah so oblegali vrata gostov, vendar odličnega vratarja Corsija niso uspeli premagati. Zadetke Poraz Jeseničanov Acroni Jesenice so v nedeljo zvečer igrale v Allegheju s tamkajšnjim članom alpske hokejske lige. Jeseničani so zgubili zli : 4. Igralci Acro-nija so dokaj hitro prejeli tri zadetke, vendar je v 12. minuti Varjanov znižal izid. Vendar to ni pomenilo preobrata v igri. Domačini, okrepljeni z odličnimi Kanadčani, so nadigrali goste in že v prvi tretjini vodili z 8 : 1. Igralci Acronija niso popustili, zaigrali veliko bolje in drugo tretjino celo dobili. Jeseničani so z dobro igro nadaljevali tudi v zadnji tretjini in jo minimalno zgubili. Na prvenstveni lestvici vodi Feldkirchen s 6 točkami. Jeseničani so v skupini štirih moštev s štirimi točkami. Blejci pa imajo dve točki. Olimpija Hertz pa je v svoji skupini predzadnja. S hokejske tekme Bleda Promo-linee in Feldkircha. za Olimpijo Hertz so dosegli Kontrec in dva Zupančič, za goste pa Vacca, Cupollo, Mc Kegnev in De Polo. Jeseničani so odšli konec tedna na težko gostovanje v Italijo. Oba kluba sta močna, tako Alleghe, ki je porazil Bled Promolineo, kot Devils Milano, ki ga mnogi uvrščajo za favorita lige. Bled danes ob 19. uri igra v Celovcu s Kacem, Jeseničani pa v petek s Feldkirchom. To bo hokejska poslastica glede na igre, ki jih kažejo oboji v dosedanjih kolih. • J. Košnjek, foto: J. Cigler Na Ljubljanski cesti na Orehku je nov fitness studio Za zdrav e i videz Komaj nekaj tednov je, odkar je Irena Eržen na Ljubljanski cesti 29, v domači hiši, odprla nov fitness studio. Poleg fitness vadbe ponuja programe aerobike, masažo, akupresuro in savno. Takole pravi: "Prve dni je v studio hodilo veliko sosedov, ki so hoteli videti, kaj sploh pomeni fitness, hoteli so videti, kakšne vrste telovadba je to. Mnogi so bili začudeni nad tako imenovanimi trenažerji. Vendar tisti, ki poznajo fitness vadbo - in teh je tudi pri nas vedno več - vedo, daje to posebna vadba za pridobivanje, izboljšanje in obnavljanje kondicije. Vadba je namenjena tako mlajšim kot starejšim tako moškim kot ženskam in tako tistim, ki se aktivno ukvarjajo s športom, kot takim, ki bi na novo radi naredili kaj za svoje boljše počutje in tudi izgled." Irena Eržen, ki zaenkrat sama vodi studio, glede na sposobnosti in želje posameznika sestavi programe, ki so lahko vodeni ali pa si jih vsak izbere sam. Ob tem priporoča, da tisti, ki začne z vadbo, obiskuje studio vsaj dvakrat tedensko, lahko tudi vsak dan. Skratka, vsem, ki bi imeli radi dobro kondicijo, svetuje, da se oglasite v Fitness studiu na Ljubljanski cesti, da si ogledate prostore in pripomočke, lahko pa tudi pokličete po telefonu 217 - 458 in se pozanimate o podrobnostih ponudbe. Zaenkrat je studio odprt ob del avnikih od 16. do 22. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure. Vadba v fitness studiu izboljšuje in ohranja kondicijo. Foto: G. Šinik glas 12. STRAN PISMA, PODLISTEK Torek, 24. septembra 1991 PREJELI SMO Zaradi čedalje večjega zanimanja bralcev za sodelovanje v rubriki Odmevi in Prejeli smo, priporočamo, da prispevki niso daljši od dveh tipkanih strani (60 vrstic). Le tako lahko zagotovimo pravočasno objavo čimveč pisem. Uredništvo si pridržuje pravico, da predolge prispevke ustrezno skrajša tako, da ni bistveno okrnjena vsebina sporočila oziroma, da zavrne objavo. Vsi prispevki morajo biti podpisani s polnim imenom in naslovom. Uredništvo Blišč naklanskega nogometa Bravo Naklo! NK Živila Naklo v slovenski državni ligi. Bravo! Najbolj športno-nogometna vas v državi Sloveniji - tako pišejo časopisi. To so naj-strokovnja-ki okroglega usnja, se sliši lep glas g. novinarja po radiu. In rezultati, ha, to je nekaj in tako majhna vas. In ideje za prihodnost, g. Daneta Jošta in sive eminence g. penzionista Cirila Jošta. On vse uredi, saj ima priznanja za zastonjkarsko delo. Veličastno zastonjkarsko delo, ni kaj. Zgradili smo igrišče, sicer črna gradnja (z dovoljenjem takratnega direktorja Domplana g. Miklavčiča), po enoletnem gostovanju v garaži pri sosedu, ki nam zdaj kar reže žoge, smo postavili barako za garderobe, pisarne, bufet, WC, ha, (gnojimo pri sosedih), kar je tudi vikend, sicer na črno, ampak smo jo legalizirali. Pri delu nam je sosed tudi pomagal, saj nam je posojal orodje in kuhal nam je tudi čaj. Rezultati morajo napredovati in naše rekreacije si ne dovolimo vzeti na tem prostoru. Kaj bi pa rekli Naklanci, ki nas imajo tako radi. Zdaj smo zelo pomembni -proji žogobrcarji - na vrhu državne lige in imamo krasen prostor, mogoče je res samo kmečki travnik, toda pohvalil nam ga je sam predsednik lige g. Zavrl, ki nas je počastil s svojo prisotnostjo in to povedal po radiu. Res je. naša klapa žanje slavo, ki nam pripada in tudi podpirajo nas kvalitetni sponzorji, kot je Marinškova - Diskont gostilna. Živila pa sploh, saj je kruh lahko dinar dražji, pa je. Menimo, da moramo misliti še za naprej in ker rabimo še pomožno igrišče, dobili bomo tistega v kranjski vojašnici in to smo obelodanili že v časopisu z intervjujem v TIME OUT. Na tej lokaciji, kjer smo gradili igrišče v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, (za pretečeno inšpekcijsko odločbo se mi ne menimo), moramo urediti odnose s sosedom. Namreč njivo, ki bi jo mi krvavo potrebovali, je lastnik zaščitene kmetije ne pro- da. Soseda sem pa že tako ali tako zvibriral z vibracijskim volarjem, pravi g. Dane Jošt in žoge, ki mu jih nabijamo, nam vrača sam preko policije z navadno prijavo. Moj oče mu je tudi že pokazal, ko je po ozvočenju na-hujskal eminentni nogometni avditorij, da so ga kar s kamenjem. Za tekmo z Olimpom smo potrebovali dodatne tribune in visoke ograje, da smo lahko nogometno občestvo tržno obdelali. Nemogoči pa so na urbanistični službi, ker za tako pomembno priglasitev del nismo dobili dovoljenja. Mi naredimo, kar si zamislimo in vedno prisilimo nasprotnika, da se preda, kot na športnem terenu. Lep kranjski štadion pa se mora »prišparat«, to je po gorenjsko, mi fusbalisti smo lokal-patrioti in vztrajamo točno na tej lokaciji, še v Kranj ne bomo hodili na delo, služili si bomo kruh s športnim poklicem, če nam uspe, v Kranj smo hodili samo v šolo, kot sedanji šolarč-ki. Za denar ni problem, saj so nogometaši dobro plačani, ker vsak državljan prispeva del svojega prihodka za ta šport, pa čeprav ima sam komaj za svoj vsakdanji kruh. Klapa smo in pol, da smo pol, to je res. Poklepetamo tudi radi ob vrčku piva, saj smo dedci, potem si pa še zapojemo: Gol, gol, Naku je tabol, Naku vam pokaže, kako se gol zamaže; pa čeprav sosedu skozi stekla. Sosed sicer nekaj jamra in se pritožuje, da ima veliko škode in nikoli miru, vendar mi smo glavni in čez nas ga ni, ne sodišča in ne oblasti. Športni pozdrav - vaš sosed Jože Zaplotnik Ali bom delal za vas Skoraj človek ne bi mogel verjeti, česa vse ne doživi, ko potuje po naši čudoviti Gorenjski. Naše TD (turistično društvo) je v soboto, 7. septembra 1991, organiziralo izlet po Gorenjski. Med drugimi zastavljenimi cilji je bil tudi ogled izvira Save v Vratih. Parkirali smo pri lepo (na zunaj) urejenem lokalu GRILL ZELENCI! Odšli smo na ogled zares lepega izvira Save, ter se nazaj grede ustavili v omenjenem lokalu na vrčku piva. Po potešitvi žeje, pa sva s kolegico hoteli oditi na WC, kije na zadnji strani lokala. Toda zaman sva pritiskali na kljuko teh vrat. Bila so zaklenjena. Vljudno sva stopili do lastnika (kije bil vse prej kot prijazen), ter ga poprosili za ključ. Na najino veliko presenečenje je obrnjen s hrbtom proti nama zabrusil, da ključa ne moreva dobiti. S kolegico sva se spogledali in ostali brez besed. Nato se je izvolil obrniti k nama in naju vprašal, kaj je to tako čudnega. »Ali mislite, da bom tu delal samo za vas, ki se vozite mimo in se tukaj ustavljati. Ali ne vesta, da zavoj toaletnega papirja stane 150,00 din!« Sedaj pa se sprašujeva midve. Zaradi koga, če ne zaradi nas gostov sploh stoji tam ta lokal? In navsezadnje, kje je tu inšpekcija, mar ne zahteva, da imajo vsi javni lokali tudi sanitarije, ki so dostopni tudi nam, pa čeprav se tam le ustavljamo, ko se peljemo mimo, kakor je izjavil gospod iz GRILL ZELENCI? Iz tega primera pa res lahko sklepamo, da je Slovenija dežela prijaznih ljudi. Udeleženka izleta TD Sovodenj Bili smo uigrana ekipa V vašem časopisu Gorenjski glas ste v torek, 17. septembra 1991, na tretji strani objavili članek z naslovom »Bili smo uigrana ekipa«. Avtor prispevka Š. Žargi si je v sedmem postavljenem vprašanju slovenskemu ministru za informiranje, gospodu Jelku Kacinu, kjer je govora o sestanku gospoda Kacina s predstavniki slovenskih lokalnih in regionalnih radijskih postaj, ' dovolil tudi dodatek formuliran v naslednji obliki: »Sprašujem za avtentično razlago, tudi zaradi Radia Kranj.« Vsekakor spoštujemo očitno veliko skrb vašega novinarja za uspešno delo kranjskega Radia, pa vendar hkrati predlagamo, da nam samim prepustite možnost odločanja o potrebnosti oziroma nepotrebnosti zbiranja določenih informacij pomembnih za našo radijsko hišo. Če pa bomo sami ocenili, da bi lahko posamezno informacijo pridobili preko novinarja vašega časopisa, se bomo o tem, kot smo se dogovorili, seveda predhodno uskladili z glavnim urednikom oziroma odgovorno urednico Gorenjskega glasa. V. d. glavnega in odgovornega urednika Vine Bešter Delovno mesto -socialna varnost V naslovu napisana misel je ena od smernic delovanja svobodnega sindikata. Taka misel je sicer prijetna za uho in ustvarja občutek varnosti in samozadovoljstva, v bistvu pa je to idealen teren za manipuliranje z delavci. Kakorkoli obračam tako misel, vedno pridem do spoznanja, kako krivična je do zaposlenega, ki na svojem delovnem mestu nudi na razpolago svoj delovni čas in svoje delovne sposobnosti. Slovenija je majhna država z idealno zemljepisno lego, ima precej naravnih bogastev, obenem pa smo tudi Slovenci znani kot trdni, ustvarjalni in demokratično usmerjeni ljudje. Žal pa med posameznimi občinami ob- stajajo velike razlike in mirne vesti lahko trdimo, da spada jeseniška med najbolj socialno ogrožene. Čeprav nisem pristojen za iskanje vzrokov in krivcev omenjenega stanja, pa si vseeno dovoljujem izreči že znano krilatico o »rdečih Jesenicah« in »Jugoslaviji v miniaturi«. Živimo in delamo v prehodnem obdobju in plačati bomo morali ceno demokratične in tržno naravnane družbe. Breme tega obdobja bi brez zakonodaje o socialni varnosti ogrozilo socialno varnost veliko ljudi. Zakon o zajamčenem osebnem dohodku zagotavlja socialno varnost, žal pa je to tisti minimum, ki človeku ne omogoča normalnega življenja in je zato prisiljen zgolj vegetirati. Dejstvo je, da v življenju poleg pisanih zakonov, ki jih sprejemajo ljudje za ljudi, veljajo tudi naravni zakoni. Ena od variacij naravnih zakonov je tudi ta, da se običajno ljudje poročijo po hierarhični lestvici, kar med najbolj siromašnimi socialno stisko še dodatno povečuje. Ljudje smo med seboj različni po značaju. Žalostno je dejstvo, da si gospodovalni in sebični v vsakem obdobju najdejo možnosti za nadvlado in lastne interese. Vseeno jim je, če pri tem presegajo vse moralne in zakonske norme. Naša skupna lastnina še ni zakonsko urejena in razdeljena, vendar si nekateri po družbenih podjetjih medsebojno delijo tako imenovana pooblastila, ki jim omogočajo, da si izven določil kolektivne pogodbe delijo plače. Od zakonsko omejene mase za izplačilo osebnih dohodkov v podjetjih z izgubo (jeseniška železarna) si izvolijo vzeti svoj delež, ki vsekakor ni majhen. Imenujemo jih managerje. Ti si dovoljujejo že primerjavo z mana-gerji zahodnega gospodarstva, vendar ne v ustvarjalnem, temveč nagrajevalnem smislu. Bilo bi smešno, če bi ne bilo resnično, da pri svojem početju koristijo po eni strani zakon, po drugi strani pa sindikat za zavajanje in ustrahovanje zaposlenih. Pobuda svobodnega sindikata je, da bi delavci s svojimi prihranki kupili delnice in tako postali solastniki podjetja. Vsekakor je to, milo rečeno, čudna kombinacija. V isti sapi prikazujejo delovno mesto kot zagotovilo socialne varnosti, namigujejo pa na delavčeve prihranke. Vabim kateregakoli strankarskega ali sindikalnega veljaka, da skupaj pregledava moje prihranke, kajti trenutno bi mi najdeni pri- hranki koristili za nakup novega pralnega stroja ali štedilnika. Nobena skrivnost ni, kdo pa si bo lahko s prihranki kupil delnice. Med predstavniki svobodnega sindikata je slišati tudi bojazen, da bi tuji lastnik podjetja ukinil prenekatero delovno mesto. S tako ugotovitvijo in modrostjo se strinjam, vprašanje je le. ali imamo v mislih ista delovna mesta. Prepričan sem, da bo lastnik podjetja (tuj ali domač) ocenjeval zaposlenega po njegovi delavnosti, prilagodljivosti in znanju, delovno mesto pa izključno v interesu ohranjevanja oz. povečevanja kapitala. Verjetno ne bo prihajalo do takih absurdov, ko v podjetju proizvodne linije mirujejo, tako imenovana nadgradnja pa se širi in si izmišlja razne ekonomsko tržne enote, razvojne centre, profitne centre ipd. Medtem ko svobodni sindikat ugotavlja, da delovno mesto zagotavlja socialno varnost, pa sindikat neodvisnost stremi za tem, da dobi delavec dostojnega življenja vredno plačo. Iz šopka smernic, ki jih je na radiu »Triglav« predstavnik svobodnega sindikata servirat poslušalcem in obenem tudi svojim članom, sem izbral tri najbolj dišeče cvetlice. Naj jih v zaključku članka strnjeno predstavim: prihranki delavcev, ukinjanje delovnih mest in socialna varnost kot strošek za delovno mesto. Jesenice, 5. septembra 1991 Karel Kos Jesenice Priznanje Slovenije in Hrvaške Kar bom napisal, bi rad sporočil zunanjemu ministru Dimitriju Ruplu. Ker pa ne morem do njega, bi rad povedal preko Gorenjskega glasa. Ta časopis je še najbolj nepristranski. Za Delo in Slovenca si tega ne morem trditi. Objavljata samo tisto, kar jim ustreza. Pokojni Franci Strle je imel v sobotni prilogi Dela vedno dovolj prostora. Tisti, ki so mu ogovarjali pa nič. Ko je Sadam Husein grozil, da če bo on napaden, bo izbruhnila svetovna vojna, sem še pred zalivsko vojno pisal v sobotno prilogo, da zavoljo njega še ne bo prišlo do svetovne vojne. Nasprotno, ob tolikem tehničnem napredku in toliko najsodobnejšega orožja ne more vojna dalj trajati kot tri dni. To pisanje ni bilo nikoli objavljeno-Toda zgodilo se je v treh dneh, kar se je. Mnogi ljudje se sprašujejo, kako se je mogla vojna v treh dneh tudi v Sloveniji končati-Jaz pravim, da zato, ker je bil naš prvi udar tako hiter in odlo-čen. Zasluge za to imajo vodila in slovenski fantje. Tudi v Rusiji so opravili v treh dneh in temu jt pripomogla odločnost ljudstva-Moj nasvet pa se glasi takole-Tajno naj bi se sestali slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel hrvaški predsednik Tudman ameriški veleposlanik Zimmer-mann iz Beograda. Glavni nasprotnik priznanja Slovenije Hrvaške je Bush. Druge držav* bi nas že priznale, samo prve ne, ampak skupno. Kakor sedaj ti' gleda, vojne še ne bo konec. Ta trojica naj bi se dogovorila, naj bi Hrvaška odstopila America' nom kakšen neobljuden otok 2& ameriško oporišče. Američani bi ga potem že izravnali s stroji-Na njem pa bi zgradili letališči-Ali pa če bi Slovenija odstopih del cerkljanskega vojaškega M tališča. Upajmo, da bo kmalu ti' praznjen. Ce bi se potem dogO" varili, bi Slovenci in Hrvatje tar koj dobili priznanje za samostoj' nost. Vojne bi bilo s tem dejO' njem konec. Beograjski Medved bi s tem dobil smrtni udarec-Treba bi bilo pohiteti, kajti lah' ko se zgodi, da bi Miloše vič kaj podobnega predlagal America' nom. Potem pa bi bili mi za ve' čno izgubljeni. Tudi Američani si želijo protivrednost za naše p?1' znanje. Slovenci in Hrvatje rabi' mo od nekoga zaščito in zakaj ne bi bil to Amerikanec. V Italiji, že govorijo, da bi radi nazaj Istro. Tudi Otto Habsburški pravi, da smo Slovenci Avstrijci, samo da govorimo slovensko. Torej apetiti po naši zemlji so. Seveda bi opozicija takoj rekla, m prodajamo slovensko zemljo, a to ne bi držalo. Tudi druge države v svetu imajo ameriška oporišča, pa nihče ne trdi, da se prodajajo. Imajo korist od tega, kat bi tudi mi zagotovo imeli. Vsi naši izseljenci bi se lahko vrnili domov. Če bi izgubili kakšen kvadratni kilometer ozemlja, bi bilo še vedno bolje, kot pa m nam nekdo vzame, vso Istro. $ priznanjem bi se končala vojna, pobijanja in pustošenja bi se prC' nehala. Izgubili ne bi nič, pridobili pa mnogo. Premislite. Ljubljana, 26. 8. 1991 Rafko MiheliJ Ljubljana-Šentvid L Vam tvttuj«: - pri podjetniških odločitvah ■ pri Vaših finančnih naložbah in transakcijah - pri gospodarsko - pravnih zadevah v obrti in podjetništvu ,64000 Kranj. C JLA 4 tel (064) 211 320 211-337 Za Vas prodaja In kupuje nepremičnin« PRVI KORAK V POSLU - VAS OBISK ALI TELEFONSKI POGOVOR Vam nudi: - raziskave tržišča - svetovanje na področju marketinga in trženja izdelkov in storitev - iskanje in izbor strokovnjakov in poslovnežev - pomoć pri realizaciji Vaših podjetniških idej in načrtov Peter Čolnar 24 DREVESA V GOZDU Lojze se ni upal vtikati v ustaške zadeve, vendar žena ni in ni odnehala. Nekako je izvedela, da je Vižintin zaprt na Račkoga 9. Po dolgem prigovarjanju, se je vseeno odločil, da poskusi srečo. V veži na kamnitih stopnicah je videl ljudi, ki so prinesli zapornikom, hrano in obleko, vendar ustaši niso vzeli ničesar. Ustavil ga je neki grobi ustaš. Pogledal je potrdila RK in ga, ne da bi se pozanimal za Vižintina, odpravil: »Pri nas ga ni!« ' Vižintinova ni in ni odnehala. »Vem, da je tam in nikjer drugje...« Do Vižintina je potem poskušal priti s pomočjo »Ponove«, vendar se tudi Vedrina ni upal spuščati v spor z ustaši. V zadnjem obupnem poskusu je vpričo Vedrina telefonirala v zapor na Račkoga 9. Govoril je v ostri, odsekani nemščini: »Je pri vas kdo, ki govori nemško... Pri vas je zaprt Ludvik Vižintin. Je izseljenec po pogodbi med Nemčijo in Hrvaško. Družina, kije v Derenčinovi, ga išče! Do 18. ure naj bo v Derenčino-vi ulici na hrvaškem Rdečem križu!« Ne da bi čakal odgovor, je zaprl telefon. Ob 18. uri je čakal v Derenčinovi ulici, kaj bo. Vižintina ni bilo. Okoli 19.30 še vedno nič. Nekaj minut kasneje stopi v sobo moški, ki je stopal kot robot. Bil je Ludvik Vižintin. Ob telefonskem naročilu so si ustaši namreč zapomnili le, da Nemci zahtevajo nekaj v zvezi z Rdečim križem in so ga zato najprej poslali na železniško postajo. Vižintinu je pomagal priti v Derenčinovo ulico neki neznanec, ki mu je najel kočijo. Imel je popolnoma zmešan pogled, tako da so številni otroci, ki so bili v prenočišču, planili v jok takoj, ko so ga zagledali. Dali so ga v posebno sobo in poklicali zagrebškega zdravnika dr. Horvata, ki ga je svetovala Jana Koch. Zdravnik je ugotovil, da je Vižintin ves pretepen in sicer na tak način, da mu niso poškodovali nobene kosti, da bi se po morebitnem postopku oziroma odkopavanju (ustaši so zapornike največkrat po mučenju ustrelili), ne bi dalo ničesar odkriti. Vižintin je ležal okoli 14 dni. Sele, ko si je malo opomogel, je lahko povedal, kaj se mu je zgodilo. Ko se je sprehajal po železniški postaji, so ga ustaši enostavno odpeljali. Povedal je, da so na Račkoga 9 pretepali vse jetnike tako kot njega... Ludvik Vižintin je bil eden izmed redkih, ki so se rešili iz ustaških mučilnic. bi' Egon Žitnik Nekega dne sta obiskala Lojzeta v Čukovem stanovanju dva letalska oficirja - Kranjčana. Eden je bil Jože Kropar, drugi pa Lojzetov sošolec Egon Žitnik, sin bivšega kranjskega okrajnega glavarja. »Lojze, kaj naj narediva? Sva brez službe, na cesti. Kje naj dobiva službo...« Seveda jima ni mogel pomagati. Izvedel je, da sta šla čez čas v službo k domobrancem. Majorja Kroparja so poslali v Bosno. Čez čas se je oglasil pri Lojzetu v uniformi: »Pomisli, kakšno svinjarijo so mi naredili partizani...« Partizani so ujeli celo enoto. Ustaše so postrelili, domobrance pa spustili. Oficirje, med njimi je bil tudi Kropar, so slekli do golega. To je bilo pozimi 1941/42. Kropar je odšel kasneje v partizane... Žitnik je bil znan po tem, da je bil dober za vzgojo vojake in je tako ostalnekaj časa v Zagrebu. Ko je šel Lojze nekoč P? naključju v kino, je videl v dnevniku, kako se podpolkovnik Z1' tnik rokuje s poglavnikom ob odhodu kot poveljnik prve hrvaŠ^ legije na vzhodno fronto. Rusi so Žitnika pred Stalingradom ujeli in ga po vojni iz1^ čili Jugoslaviji. V Beogradu je bil obsojen na smrt in leta 19*" ustreljen. Komandant bele garde Med različnimi ljudmi, ki jih je Lojze srečal v Zagrebu, je tudi kasnejši komandant slovenske bele garde Jože Krenner. Nemci so ga ob kapitulaciji ujeli in po treh mesecih se J oglasil v pisarni. »Kako, da so te izpustili?« Pokazal je nemški potni list. Najverjetneje se je izdajal z Nemca. »Svetuj mi, kaj naj naredim! Naj grem k ustašem ali Ne111 cem?« »Če že misliš izbirati med tema dvema, pojdi raje h gosp darju kot pa k hlapcu.« Videl sem, da je zardel... ., Kasneje je Lojze izgubil stik z njim. Izvedel je le to, da se J kasneje z ženo preselil v Ljubljano. Italijani so ga pomladi 1* 1942 internirali v Gonars v bližini Gorice, vendar so ga kmalu 1 pustili. Od Kranjčanov, s katerimi se je srečeval v gostilni »Pod co« v Ljubljani, je izvedel, da so belogardisti iskali komanda«1, bele garde in daje Krenner prevzel to mesto. Kasneje je bil m'11 ster vojske v vladi bele garde. Torek, 24. septembra 1991 KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN 13. STRAN Brezbrižni vozniki na slabih traktorjih Policija res "zafrkava" kmete? ^ torek med 16. in 20. uro so policisti na gorenjskih cestah ustavljali traktoriste; kar 183 kršitev cestnoprometnih predpisov! *ranj, 23. septembra - Letos se je na Gorenjskem zaskrbljujoče podalo število prometnih in delovnih nezgod s traktorji. Samo avgu-*ta so traktoristi povzročili tri prometne nezgode. Marsikatera ■"Hetija je zaradi nezgode ostala brez gospodarja. Ker policisti že J^kaj časa ugotavljajo izredno omalovažujoč odnos voznikov trak-,0rjev do varnosti v prometu, so v torek med 16. in 20. uro na gorskih cestah, predvsem na regionalnih in lokalnih, kjer je traktorski promet najživahnejši, izvedli skupno akcijo nadzora traktor-tev. Njihove ugotovitve so porazne. . Kot je povedal prometni inšpektor UNZ Kranj Ivan Dem-ar< so policisti v štirih urah Ugotovili kar 183 (!) kršitev estnoprometnih predpisov. , .eJika večina traktorjev, pravi, 1 bolj sodila na odpad kot na $8*0. Zlasti pri traktorjih, ki j"1 ljudje uporabljajo za delo, jj- trend obraten kot pri avtomobilih; medtem ko imajo Go-^jci zadnji dve leti čedalje ec novih, dobrih in varnejših .vtornobilov, so traktorji vse °°y iztrošeni. Tisti, ki so jih policisti predali v torkovi akciji, so bili Povečini tehnično močno opojni. Še slabše kot sami trak-,0rJi pa so bile traktorske prince in priključki. »Naš na-Sji ni bil, da bi kršitelje kazno-% ampak predvsem opozorili va boljši odnos do prometne ^r«osti,« je dejal Ivan Dem-r- »Kar 65 voznikov so polici-1 °pozorili, medtem ko so bile nekatere kršitve tako hude, da bi bilo zgolj opozorilo premilo. Policisti so napisali 46 predlogov sodnikom za prekrške, 28 voznikov so denarno kaznovali na kraju, 44 voznikom pa napisali plačilne naloge. Za volanom so zalotili tudi dva vinjena voznika in jima odvzeli vozniško dovoljenje. Brez prometnih dovoljenj sta prav tako ostala samo dva, saj velika večina voznikov prometnih dovoljenj sploh ni imela s seboj.« Med tehničnimi slabostmi traktorjev, ki so jih policisti pregledali v torek popoldne, so bile največkrat "na udaru" luči, zavore, smerniki. Opazili so tudi, da precej traktorjev še vedno nima loka ali kabine, ki bi voznika zavarovala med morebitnim prevračanjem. Veliko voznikov vozi tudi brez (ustreznega) vozniškega dovoljenja. Razen tega niso redki traktorji, ki niso registrirani in s tem tudi ne zavarovani. Na njih se je v nasprotju s predpisi prevažalo več ljudi, bodisi na blatnikih ali delih priključkov, kot je pametno in dovoljeno. Prikolice in priključki so preobremenjeni, pogosto brez zavor, tovor pada po cesti, je preširoko naložen, kolesa puščajo blatne sledi od njive do doma. »Presenetil nas je izredno negativen odnos voznikov traktorjev do prometne varnosti. Našo akcijo so jemali kot "zafrkavanje" njihovega stanu. Letos bomo podobne akcije še ponavljali oktobra in novembra. To je tudi ena od predvidenih aktivnosti policije v tednu prometne varnosti, ki bo od 7. do 14. oktobra.« Policisti so pregledovali le "stanje" traktorjev, prikolic in priključkov ter voznikov. Drugo vprašanje pa je traktorski promet na sploh. Pogosto se namreč počasni traktorji znajdejo na najbolj prometnih cestah, denimo, iz Kranja proti Brniku, v najhujših prometnih konicah in zadržujejo druga vozila. Prav bi bilo, da bi posamezne občine v svojih odlokih opredelile čas, kdaj se traktorji smejo pojavljati na določenih prometnicah. • H. Jelovčan Potrebna obnove in dozidave Nemogoča hiša škofjeloške policije k. j a Loka, 23. septembra - Policisti s postaje milice v Škof ji Lo-i so seznanili občinsko vlado z nemogočimi prostorskimi pogoji v *vbi pred "vhodom" v tisočletno mesto in s predlogom za dozida-°- Izvršni svet se je strinjal, da bo nekaj treba napraviti; najprej 'Odložiti dokumentacijo, kako naj bi hišo obnovili in dozidali ter ^dvideti ceno del, nato pa bo skupaj z republiškim ministrstvom w,skal denar. j. . Hiša, sprva namenjena za stanovanje, v kateri domuje po-^Ja milice Skofja Loka, je bila zgrajena 1951. leta, kmalu nadzida in kasneje nekajkrat predelana. Zdaj se vse bolj očitno ka-Jo njene slabosti in nefunkcionalnost, potrebna bodo večja ob-Ij. Vltvena dela: zamenjava lesenih stropov, tlakov, stavbnega po-n» ' kritine, ostrešja, inštalacij kot tudi dozidava, saj je stavba Majhna. p Po nobenem veljavnem občinskem dokumentu objekt ni edviden za rušenje. Lokacija je pravzaprav idealna, prostora tudi dovolj, da bi z zidavo lahko pridobili nujnih 500 do 600 Vlh kvadratnih metrov za normalno delo policistov. Po grobi Ceui bi za vsa dela potrebovali okrog 1,2 milijona mark. j Izvršni svet je, kot rečeno, naročil izdelavo dokumentacije, H|!a Je pripravljen tudi (so)financirati iz občinskega proračuna. :. rafi s problemom policije je izpostavil tudi prostorsko neure-t n°st- sodišča in sodnika za prekrške. Na koncu je sklenil, da je SL.ba sestaviti celoten pregled potrebnih negospodarskih prostor-1,1 investicij ter na njem graditi vrstni red.# H. Jelovčan V menzi škofjeloške tovarne LTH Janez Pipan razstavlja fotografije na dve temi. Prva je zapis proslave in praznovanja ob 80. obletnici GD Godešič, druga pa spomin na tragične julijske dogodke v občini Gornja Radgona. Pomoči njenim prebivalcem se je z zamrzovalnimi skrinjami odzvala tudi LTH. Ob tej priložnosti je nastal fotozapis, dokumentarni pogled na posledice vojne agresije. - Foto: J. Pipan ^ALO, 93 Prepozen klic Sranj, 23. septembra - ^fanjski poklicni gasilci so j^'nuli teden gasili le en-pFat, in sicer v četrtek na ~regorčičevi 13. O požaru, 2fokih in posledicah smo ^e Pisali, zato tokrat le splo->n° opozorilo. Gašenje, po-va^a je učinkovito nekaj pr-,n rninut. Ko se ogenj raz-P'amenti, je tako rekoč vse, .ar gasilci še lahko store, J* ga omejijo. Prav v četr-°vem primeru so jih presno poklicali na pomoč, ..J so požar prej opazili lju- zunaj kot sami stanoval- 9as'lski pirotehnik je reJšnji teden unicil dve v J°i telesi iz zadnje vojne, v 0rek so gasilci pomagali (. Pr°metni nezgodi v Zvir-I n» V sredo pa so na Meji buV'i'.nazaJ na cest0 avt0" Pot ^"torat so prevažali s !fvarjena vozila, sicer pa ^aelujejo tudi z Rdečim bel2em P" delitvi pomoči juncem s Hrvaške. Gasil-tu cene- je. g 74-326_15707 Prodam 14 dni starega BIKCA, g 64-175 15743 Prepuščam srnastega KOZLA in prodam KOZE. 79-900 _ 15764 Prodam 7 mesecev breje TELICE po izbiri, v A kontroli, g 64-216_15775 Lovski TR1ERJI, ugodno naprodaj. Leta- liška 12, Lesce_15785 Prodam TELICO za zakol, težko 650 kg, Tavčar, Sopotnica 13, Šk. Loka, g 621-741_15817 Prodam mlado športno KOBILO z 8 mesecem starim žrebetom ali zamenjam za govedo. Bohinc, Alpska 41, Lesce 15845 Prodam proti okužbam cepljene, ožgane KUNCE, g 49-323_15858 KOBILO Haflinger, staro 5 let, brejo, prodam, g 692-761_15871 Haflinger ŽREBIČKO. prodam, g 692-761 ali 311-471 15872 Prodam 2 PSA, črna. mešanca. 66-059 15883 Prodam PSE mladičke, pasme Labrador, g 41-825 15894 Prodam 2 BIKCA, PEČ na olje in PEČ na plin. g 241-269 15906 Prodam TELICO V 9 mesecu brejosti. g 70-327, Podbrezje 14_15908 Prodam KRAVO simentalko pred 2. telit-vijo. g 47-442 15910 ZAHVALA Ob nenadni, boleči izgubi našega dragega FRANCA SITARJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, bivšim sodelavcem ter vsem znancem, ki ste ga spremili v velikem številu na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. Dekanu za lep pogrebni obred, pevcem, gasilcem in družini Borak. Posebna zahvala tudi t. Maroltu. Hvala za darovane vence, cvetje in sveče, e enkrat hvala za izraze sožalja in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti naše mame ANGELE DOLHAR rojene Koželj se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za spremstvo na njeni zadnji poti, podarjeno cvetje in izrečena sožalja. Posebna zahvala tudi dežurni službi ZD Kranj, pevcem iz Šenčurja, zvonarjem iz Visokega in g. dekanu iz Šenčurja za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI Visoko, 11. septembra 1991 Slovenija in svet OD PETKA DO TORKA Sosede je strah Tudi v Romuniji in Albaniji so slovenskemu zunanjemu ministru dr. Dimitriju Ruplu izrazili zaskrbljenost, če že ne strah, zaradi stopnjujoče vojne na Hrvaškem. Slovenski zunanji minister se je z dvodnevnega obiska pri najvišjih predstavnikih Romunije in Albanije vrnil v soboto popoldne. Po vrnitvi je povedal: "V teh državah je vedno bolj očitna zaskrbljenost zaradi ogroženosti, ki jo povzroča jugoslovanska kriza oziroma vanjo vpletene strani. V Bukarešti in Tirani so poudarjali, da spoštu- Rupel in Šeparović odšla Hrvaški zunanji minister dr. Zvonimir Šeparović je izjavil, da Hrvaška delegacija do nadaljnjega ne bo sodelovala na mirovni konferenci v Haagu, prišla pa bo, ko bo mir. Hrvaška sprejema razpravo o manjšinah, vendar bi morali govoriti tudi o Albancih v Srbiji. Dr. Rupel pa je dejal, da Slovenija zaradi škode, ki jo ji je povzročila in jo še povzroča armada, ne more več dolgo čakati na mednarodno priznanje. Slovenija se ne umika s konference. Vrnila se bo, ko bo uresničen sporazum o prekinitvi ognja. jejo pravico do samoodločbe in priznavajo Sloveniji pravico do samostojnosti. Glede priznanja Slovenije pa ta korak povezujejo z enakim korakom držav Evropske skupnosti. Obisk je je bil pomemben, kar kaže tudi raven gostiteljev in dolžina pogovorov. S poglavarjem Albanije Ramizom Alijo sem govoril nad dve uri. To kaže, da Republiko Slovenijo priznavajo kot mednarodnega partnerja in dejavnika, s katerim se je vredno Štirje škofi o Jugoslaviji Videmski in goriški nadškof, tržaški škof in škof iz Porde-nonneja so podpisali skupno izjavo o Jugoslaviji. V njej obsojajo Srbijo zaradi osvajalnih dejanj na Hrvaškem in terorja nad ljudmi. Italija in Evropska skupnost naj odločneje ukrepata. Škofje pozivajo k prenehanju sovraštva, dialogu in razumu, k priznanju pravice Slovenije in Hrvaške do samoodločbe ter k pomoči v obliki prispevkov Karitasu. pogovarjati o razmerah na tem koncu sveta. Pogovarjali smo se tudi o nekaterih gospodarskih in sprotnih zadevah. Sploh pa sem v Romuniji in Albaniji, že prej pa v Bolgariji, dobil vtis, da resno verjamejo v to, da bo pri nas dokončno počilo in da bo eksplozija zajela tudi druge države. Prihajam skorajda zgrožen s teh obiskov in z odločnimi nameni, da doma predlagam izvršitev potez za samostojnost. Sicer bomo pogreznjeni v to morijo, ki jo tudi drugi zelo resno ocenjujejo." Dr. Bučar v Strasbourgu Vso zapletenost jugoslovanske krize in različne poglede na isto stvar je ponovno potrdila tudi razprava na sestanku Sveta Evrope v Strasbourgu, na katerem sodelujejo tudi predstavniki zveznega parlamenta in republiških, z izjemo parlamentarca iz Bosne in Hercegovine. Zvezni in srbski parlamentarci zagovarjajo možnost ohranitve Jugoslavije, Hrvaška in Slovenija pa sta na nasprotni strani. Predsednik hrvaškega sabora dr. Žarko Domjan je povedal, da se je Hrvaška lotila osamosvajanja šele potem, ko so propadli poskusi za dogovor o zvezi suverenih držav, vojna zoper njo pa je usmeritev k osamosvojitvi še utrdila. Dr. Bučar je svoj nastop gradil na tezi o suvereni volji naroda. Slovenija ne želi več živeti v jugoslovanski skupnosti. Bučar je zavrnil očitke o enostranskih odločitvah naše republike, saj je Slovenija pred tem ponujala dogovor, pa ga nihče v Jugoslaviji ni sprejel. Smo se pa še vedno pripravljeni pogovarjati o problemih, ki jih sproža naša razdružitev. Slovenija upošteva moratorij, vendar da bo samo do njegovega izteka. • J. Košnjek Na izlet S kolesi - Cerklje - Kolesarska sekcija Društva upokojencev Cerklje bo v četrtek, 26. spetembra, organizirala za svoje člane izlet s kolesi iz Cerkelj v Velesovo, Šenčur, Voklo, Voglje in nazaj v Cerklje. Odpeljali se bodo ob 8. uri iz Cerkelj.dPrihodnji četrtek, 3. oktobra, bodo organizirali poldnevni izlet v Borovlje, 12. oktobra pa celodnevni izlet v Izolo. Prijave za oba izleta sprejema tajnica društva. # (až) Krompirjev praznik Grad pri Cerkljah, 22. septemb/a - Letošnjega tretjega tekmovanja, ki smo ga poimenovali kar z Naj krompirjem, se je pri pobudniku Cirilu Zupinu v Gostilni Na vasi v Gradu pri Cerkljah v nedeljo udeležilo kar 15 pridelovalcev. Konkurenca za nagrade za najdebelejši in najbolj zanimiv krompir (igra narave) je bila letos kar ostra. Na razstavi, ki jo je Ciril Zupin pripravil v petek, je najtežji krompir tehtal 1,32 kilograma, prinesla pa ga je Milka Škerjanc iz Štefanje gore 10. Za najbolj zanimivega je petčlanska žirija, ki jo je vodila agronomika Marija Pepelnjak iz Laboratorija za fiziologijo in virusne bolezni krompirja v KŽK, ocenila krompir Marije Močnik iz Šmartnega pri Cerkljah, ki bi lahko predstavljal Dremavega možakarja med spremljanjem Yutelovega TV programa. Med drugimi predelki, kjer so bili tudi paradižnik in korenje, pa je prvo nagrado dobil paradižnik, ki je zrasel Viktorju Narobetu v Gradu pri Cerkljah in je tehtal 1,13 kilograma. Posebno nagrado, knjigo Pod Marijinim varstvom, ki je prejšnji teden izšla v naši časopisni hiši, pa je žirija dodelila Matevžu Ličen s Kokrice pri Kranju, Grosova 15, za idejo in izvirno predstavitev šestnajstih različnih krompirjevih jedi. Gorenjski glas je bil tudi letos pokrovitelj te izvirne prireditve pri Cirilu Zupinu. V Turističnem društvu Cerklje pa nameravajo prihodnji mesec pripraviti prav tako tradicionalno prireditev, na kateri bodo ocenjevali vse jesenske poljske pridelke. • A. Žalar Še živijo kmečki običaji Šenčur, 23. septembra - Športno društvo Šenčur je danes ob 14. uri pripravilo veliko turistično prireditev, ki naj bi prikazala stare ljudske šege in navade. Povorka zapravljivčkov, lojtrnikov in "gumiradelnov" je krenila izpred kulturnega doma, uro kasneje pa se je na športnem igrišču začelo tekmovanje v kmečkih opravilih: kosci in grabljice, žaganje z "amerikanko", zbijanje soda. Med seboj pa so se pomerili tudi "gumiradelni" in zapravljivčki. Skratka, s to prireditvijo so Šenčurjani pokazali, da se za žilavega in trmastega Gorenjca, ki dela z lastnimi rokami in glavo ni treba bati. M. Z., foto: A. Gorišek SERVISNO PODJETJE KRANJ p.0. Podjetje za izvajanje zaključnih obrtnih, servisnih in instalacijskih.del v gradbeništvu Tavčarjeva 45 64000 Kranj Po sklepu DS razpisuje prosto delovno mesto delavca s posebnimi pooblastili: VODJA FINANČNO RAČUNOVODSKE SLUŽBE Pogoji: - VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomsko-finančne smeri - najmanj 3 leta delovnih izkušenj na ekonomsko-finančnih delih. Delovno razmerje se sklepa za mandatno dobo 4 let s polnim delovnim časom. Kandidati naj vložijo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Servisno podjetje p. o. Kranj, Tavčarjeva ul. 45. Jabolka po 24 do 26 din Resje pri Podvinu, 23. septembra - V sadovnjaku Resje bodo jutri, v sredo, začeli obirati in prodajati sadje za ozimnico. Zdaj je že tudi znano, kakšne bodo cene: najkakovostnejše sadje bodo prodajali po 24 do 26 dinarjev za kilogram, drugorazredno po 18 dinarjev, jabolka slabše kakovosti, ki so primerna predvsem za predelavo, pa po šest dinarjev. • C. Savčani nastopili Kranj, 20. septembra - V kinu Center v Kranju je bila predstava ob dnevu Save. Že dve leti je dan Save 22. septembra. Prej so ta dan obeležili 7. januarja, ob ustanovitvi podjetja Save, ki je prvo uvedlo samoupravljanje. Sedaj je v podjetju prišlo do sprememb v lastništvu in organiziranosti, saj zapuščamo obdobje samoupravnega socializma, je povedal Jože Čopek, direktor kadrovske službe v Savi. Dan Save sedaj praznujejo na rojstni dan tega podjetja. Letos so zopet namenili ta večer savskim ustvarjalcem in sicer so nastopili: folklorna skupina, oktet in literarna skupina, v predprostoru pa je bila razstava likovnikov in fotografov., Prireditev so povezali pod naslovom "Mamica so mi povedali". Po koncu eno in pol urnega programa je bilo srečanje z ustvarjalci. • R. P., foto: Dejan Šilar Poročni servis PRINC in hotel BOR - GRAD HRIB Preddvor vabita na POROKO PO KRANJSKO v soboto, 28. 9. 91, ob 11. uri v Preddvoru. Poročila se bosta MARIJA SUSNIK in PETER GOLMAJER Prireditev bo ob vsakem vremenu. Zabaval vas bo ansambel GAŠPERJI. Srečelov z bogatimi nagradami (vrtna garnitura, telefonski aparat, vrtalni stroj) izbrana ponudba na stojnicah, zabava, ples... Sponzorji prireditve: Živila, Jelovica, Alpetour, Iskra Terminali, Maks Mengeš, Iskra ERO, ISKRA Telecom, trgovina Vencelj, otroška trgovina Zajček, gostilna in pizzerija Benedik, gostilna Praprot, Planika, Usnjarstvo Slatnar, Slender you, otroški butik Meta, Radio Kranj, slaščičarstvo Au-dič, Lango GENERALNI POKROVITELJ MMEHGLAS Let Za sončno prihodnost Ljubljana, septembra - Od srede, 25., do sobote, 28. septembra, bo v paviljonu JURČEK na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprta razstava na temo "Smotrna raba energije - za sončno prihodnost", ki jo prireja DOMUS - Center za zaščito potrošnikov Ljubljana. Razstava je namenjena vsem, ki želijo zmanjšati porabo energije pri novih ali obstoječih objektih in ogrevalnih napravah in s tem prispevati k bolj čistemu okolju. Sodelovali bodo znani domači proizvajalci kot TERMO Škofja Loka, Izolirka Ljubljana, Siporex Zagorje, Gorenje Velenje, Tec-tum Ljubljana, TUS Slovenj Gradec, Krka Novo mesto, LTH Škofja Loka, Iskra Terminali Kranj in drugi. Vse dni bodo proizvajalci dajali tudi informacije o svojih proizvodnih programih. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 19. ure. Vstop je prost. • D. D. Septembra skozi MERKURJEVE duri, da se pozimi »centralna ceneje zakuri!« SEPTEMBRU v MERKURJEVIH prodajalnah nižje cene posameznih izdelkov za centralno ogrevanje: ceneje: termostatski in navadni ventili za radiatorje (ARMAL), ekspanzijske posode, garniture za cisterne, termo in hidro manometri... ceneje: cisterne (ITPP), mešalni ventili (TVT in FERR0THERM), kotlovna regulacija, menjalna vratica... za 10 % ceneje: peči za centralno ogrevanje (FERR0THERM in TVT), obtočne črpalke (VVILL0)... IN ŠE sanitarne in vodovodne armature (ARMAL in UNITAS) za 20 % ceneje! POPUSTI VELJAJO ZA TAKOJŠNJA PLAČILA IN ZA ČLANE STANOVANJSKIH ZADRUG. ZGRABITE PONUJENO ROKO, KOLIČINE SO OMEJENE! PODROBNEJŠE INFORMACIJE V PRODAJALNAH.