Iz Jugoslavije. — Referente o »programu UJU«. ki todo pri okrajn h ucteljskih društvih razcravljali o tej temi in s tem sodelovali pti utrditvi našega programa opozarjamo na sledeče smernice: Razpravo nai vzamejo za podlasro in naj se nanašajo na referat tov. Jovo P. Jovanoviča, ki je .priobčen v »Učit. Tov.« in nai ga izpopolnijo z našega stališča ter opredele naše stališče k posameznim točkam. Referat nai se razdeli na dva dela. in sicer na načelni pro trram in metodični (taktični) program. Načelnj prograTn nai obsega naša načtia, cil.ie. ideale in zahteve z ozirom na naša šolska stanovska in narodno prosvelna vorašanja. Kot temelj stališča slovenskesra učiteljstva nai se vzame za ,oodlago stališče. ki ie oiznačeino v Flere-Gangiovi l.:'ošuri »Načrt preustroiitve šolstva in narodne vzi^oje« (»Učit. Tov.« št. 3., 28. lebruarja 1919). nadalje »načrt zakona o narcdnih šolah«. ki sra je izdelal s koiektivnim .sodelovanie_n vsega slovenskega učitelistva poseben odbor »Zaveze« v letu 1920.; nadalje stališče. ki je oznaeeno v 53. številki »Učit. Tov.« z dne 29. dec.' 1921; nazoire. ki so oznaoeni v dr. Lončarjevi brošuri »U šolski refonni« iz ieta 1903.; ter nazore in stališce. ki g& je zavzel tov. Fiere pn razpravi o šoiskem zakoau v Ulaviiein Prosvetnein bvetu v beogradu in so izšii tudi v »učit. Tov.« — la stališča pretistavijajo ¦Jjisivo m onientacijo glede zahtev najširsega kroga slovenskega udteijstva, zato naj se jiii spravi v sklad z Jovanovičeviin aacrtom programa. ki nai se ga izpoipo-ini v tem oziru. ivietodični, takticni /prograim ot>sega pota (sredstva) in način. ki se ga liočemo posiuževati. da uveljavuno svoj prograra v narodu in zakonodaji; opredelitev poij deia, katerih se hooeino posiužiti in na katerili se hocemo uveijaviti ter orijentacijo k javmin vprašanjem sedanjosti z ozirom na naše zaliteve in naš program. Uzira naj se na tozadevno razpravo tov. Jovanoviča, ki ,podaje le par smeri v tem oz.ru; opredeli nai naše staUšee in oriientacijo k iavnim vprašanjem, ki so v neposrednem stiku z našim stanom, organizacijo. šoio in našim delovanjem v splošnem. Uzira naj se v tem oziru posebno na vprašanja in innenje. ki ga ie učiteljstvo označevalo od prevrata nadalje v svojem stanovskem glasilu. — Okrajna učiteljska društva pozivamo. da se z vso resnostjo pr čnejo baviti s tem vprašanjem in nai pozovejo svoie člane, da pr čno razpravljati o tem velepomembneni vprašanju. Sklep drž. učk. skupščine moramo izvesti tudi mi! Društva, ki žele še konec Jovanovičevega reierata, da ga dobe reierenti č mprej v roke, nai sporoče to uredništvu »Učit. Tov.«. ki jim še neobiavljen del referata pošlje takoj v krtačnem odtisku. Okraina učiteljska društva pozivamo. da pošljejo potem tozadevne sklepe Poverjeništvu UJU v UubIjano. referente pros mo. da pošlieiio poverjeništvu svoje referate. tajnike pa. da si notirajo pri zborovanju potek debate in da pošljejo potem opis debate poverjeništvu. — V sredo iie dospel v Ljjubljano načelnik za osnovno šolstvo v m_iistrstvu prosvete ^z Beograda g. .1. Džordže Jovanovič. Ministrstvo je odredilo, da se vrše izpiti liz srbohrvatskega jezika v Sloveniji na svečan način in je on deleeiran kot zastopnik ministrstva v komisiio. Ko je zaznal. da isti dan zboruje Ljubljansko učiteljsko društvo. je izrazil željo. da bi posetil zborovanje. Učiteljstvo ie prisrčno poizdravilo njegov prihod. Prisostvoval ie razpravi tov. strok. učit. Novaka »o moderneim risanju« in si ogledal zbirko razstavljenih risb. Po>zdravil je učite.jstvo v iskrenih besedah kot zastopnik mimistrstva ie bodril posebno k delu za narodno edinstvo. za katero so stotisoči naših najboljših sinov žrtvovali živIjenje. Ogledal si je I. mestno šo'o, stalno zbirko učil in iz druzega nadstropia novo stavbo Tvornice za učila na ljubljanskem poiju. Posetil je učiteljišče in si ogledal »Učiteljsko tiskarno«. J. G. Jovanovič je bil profesor. pozneje nadzornik v Beogradu in ie sedaj načelnik oddelka za osTiovno šolstvo v ininisirstvu kot naslednik g. Radojeviča ki nam ie znan še cd načrta zakona za osnovno šolstvo. — Redukcija uradništva. Znano je. da S2 bo s sprejetiem uradniškega zakona izvršila redukcija uradnikov. Pred to redukcijo hoče izvršiti vlada samo eno redukcijo. Načrt za to redukcijo je izdelal nedavno ekonomsko-finančni komite ministrov. Na seii 10. t. m. je bil načrt ekonomsko-finančnega komiteia sprejet v celoti. Ta načrt vsebuje v glavnem sledeče odredbe: vsa ministrstva morajo najpozneje do 1. iulja t. 1. zrnanišati število svojih uradnikov za 10 odstotkov. in sicer tako, da bo to zmanišanje tudi finančno efektivno. t. j. da se zmanjša proračim za eno desetino. Redukcija te desetine uradništva ne bi imela obsegati samo najm.ajših, temveč vse in se ne bi nanašala samo na m.nistrstva, temveč na vse uradništvo raznih ministrstev v vsej državi. Za izvedbo te redukcije se bo sestavila ,posebna komisija. ki bo sestojala iz 1 predstavnika ministrskega sveta. 1 predstavnika mmistrstva financ in predstavnika tistega mLiiistrstva, s čegar uradništvom se bo komisija bavila. Na ta način ne bo število članov konnisije nikdar večje nego tri. Koniiisiia bo sklepala, katera mesta se imajo iznrazniti. Kdor iih bo reduciral. ta bo moral tudi ooskrbeti za izvršitev redukcije. Vsa ministrstva bodo sestavila or.ise o redukciii uradnikov tako, da se bo o priiiki zasedbe izDraznjenih mest vodila o teh osebah evidenca. Na tako iz,pTazncjena mesta se bo sprejemalo v slučaju potrebe in v ko.!ikor iniaio potrebno kvalifikaciio le one osebe, ki so bile o priliki sedanie redukcije odpuščene. Pri isti kva- iifikaciji bodo reducirani uradniki imeli prednoist. — Zborovanje Saveza drž. org. v Beogradu. Dne 10. t. m. se je vršila v Beogradu širša k.ooierenca delegatov uradiiiškeRa Saveza. na kateri se je razpravljalo o korakih za izboiišanje materieinega položaja uižavnih nameščencev v dobi. dokler ne bo izvedeji uradmški zakon. Konteiience s>o se udeležili predsedniki vseh pokraimskih organizacij. Uosp. (ajuričič, nacelnik odseka za sestavo državnega proiračuna, je obširno raz,pravijal o uradii-ški-i zahtevah in lzjavil. da je povišanje draginjskih dokiad možiio, vendar pa ne v tako velikem razmeirju, kot to zahteva znana resolucija železničarjev, ker bi bile baje zato potrebne 4 milijarde! Skromme.iše povečanje dodatkov bi se pa daio kriti iz povišanja carinskih dohodkov. iNovi Droracun bo imei postavKo 400 miiijonov d.narjev. ki so ,potrebni za reaiizacijo zakona o uradnikih. Na ta način bi bilo rooigoče drag.njske dokiade povečati do 50 odstotkov. Ako pa se bo izvršila še 10 otlstotna redukcija uradništva. pioitem bo n-egoče draginjske dokladc povišati za 70 cdstovkov. Redukcija uiaciništva pa je nuj.io potrebna. Glede icdukcije uradništva ie g. Lileg (Ljubljana) nagiašal, da je tu treba sisiema. Predvsein se naj reducira moralno nezadostnu kvaliiicirano uradništvo. lcda tudi za te je ticba na ta aii oni način poskrbeti, ne pa iih enostavno vreči na uiice. Kaju Sicer se ne srnemio čuditi, ako bodo po soili naiudkijteiši sovražniki naše države. PodpTedsednik Gjuričič se je pozival na novo pragmatiko. češ, vsak reducirani nameščenec. ki ima do 15 let siliužbe. bo dobil oidipravnino. ki bo znašala toiiko mesečnih plač z dodatki. kol-ikor je lei služil državi. Tudi se bo Savez potrudil, da se pritegnejo komisijam. kk bodo izvršiie redukcijo, predstavniki uradmške oirganizacije. Vršiia se ie nato debata o vprašanju piroiesoTskega pokreta. Pokret so govorniki označevali za škodljiv, ker kršj solidarncst celokupnega gibanja državnih nameščencev. — Profesorji za štrajk. Sekcija belgrajskega profesorskega društva je poslala vsem pododboronn pozive. naj se iziaviio o vprašanju. če žele sto,oiti v štrajk in podati o-stavko na državno službo, ako viada ne izpolni zahtev. profesorjev srednjih šol. Od 58pododborov se ie izjavilo v smislu poziva za štrajk in izstop iz državne službe 771 nastav.iencev, od teh ie 45 ravnateljev 428 profesorjev in suplentov 56 ukaznih učiteljev: ostali so neukazni učitelji. Proti ostavki na državno siužbo in /oroti štrajku se ie izjavilo 87 nastavljencev. od teh 9 ravnateijev, 30 profesorjev in 3 ukazni učite.ji, ostali so neukazni nastavljenci. — Zahteve srednješolskih profesorjev. 15. aprila so imeli profesorji srednjih i-n strokovnih šol konfcrenco v Beouradu. Na tej konferenci je bila SDrejeta siedeča reso-ucija: Narodni skupščini se predloži predstavka z vpirašan.iem: ali so srednje in stroko^v.ne šole ter njih proiesorji potrebne državi in narodu, aii ne. Ako so potrebne, tedai zalitevamo: 1. Da se predloži takoi brez ozira na donešenje zakona o ostalih javnih nameščencih, Narodnl skupščini zakon o srednjih šolah, ki ga mora skupščina rešiti. 2. Da se nakažejo vsem kvalificiranim profosorjem na sedaniih in strokovnih šolah, ki delujejo na Š0'la'h ali ki so na bolezenskeim dopustu, rnesečno po 1000 Din poleg doseda_«ih nuhovih .prejemkov. in sicer dotlej, dokler ne bo sprejet zakon o srednjih šolah; ostalim profesoirjem pa sorazinerno z niihovo kvalifikacijo; 3. Da prevzamejo vsi profesorji in nastavniki toLkšno število ur kakor je predpisano v zakonu za srednie šoile in se s tem ukinejo vse honori. rane ure. 4. Da se vsem pirofesorjem in nastavnikom siredn.iih in svrokovnrTi šol izplača čirn,preje priznana vofna odškodnina. 5. Da uprava Drofescrsikega društva v primeru, da se ne izpclni.io te skroimne m upravičene zahteve do 20. maja. odklanja vsako odgovornost za zle posledice. ki utegnejo nastati po siedaiih šolah in za katere bi nosi!i cdeovornost pred narodoim in državo edincle mercdajni faktorii. — Krčenje državnega proračuna v Angliji. V Angliii so postavili za krčenje proračuna posebno komisijo. Kornisija je največ črtala pri armadi, mornarici in v prosvetnem resoru, Najbo'Ii se ie branil prosveni resor. Komisija je trdovratno vztrajala na tem. da so se baš izdatki za ta resor od leta 1913./14. dalje zvišali v taki propcrci.ii kakor deianskim notrebam na noben način ne odgovarja, in sicer ie državni pirisipevek k Ijndski prosveti !eta 1913./1914. znašal 15,320.000 funtov, leta 1922./23. pa 51,550.000, dodm so prispevki avtonomnih oblasti znašali leta 1913./14. 16,190.000, leta 1922./23. pa 38,300.000 funtov. Vštevši stroške za šolstvo na Škotskem in državni prispevek unverzam, znaša celokupna prosvetna potrebščina 103.880.000 funtov. Od teh je komisija črtala 18' milijonov, kar ie vlada reducirala na 6 in pol .milijoinov. Razun objektnih redukcij je komisija izvršila redukcijo na pllačah za 5 odstotkov z ozirom na to, da je tozadevno svoječasno zvišanje i__ač učitelj,skega osobja za 175 odstot. baziralo na 161 odstot. indeksu predvojnih cen. kar na danes že zdavnej več ne odeovarja dejstvom. — Reforma m^nistrstva za prosveto. Po odobritvi proračuna za ministrstvo prosvete se bo v naikrajšem času izvršila znatna reforma tega ministrstva; ceio rninistrstvo bo razdeljeno v dva velika odseka: administrativno 'direkcijo in direkcijo za pouk. Z novim proračunom se bodo P0-tavili v ministrstvu prosvete referenti za posamezne pokrajine, ki bodo tudi sami iz teh pokrajin. Proračun sam doseea za to leto vsoto 350 milijonov dinariev proti 246 milijonov dinarjev za preteklo leto. — Predsedn'ke okr. učit. društev prosimo. da nam čimprei vrnejo pole in nakažejo denair od raz,prodanih izvodov 1. zvezka »Stanovsko - strokovne knjižnice«. To je tem nujneje. ker je že 2. zvezek v tisku. ki obravnava »problem vzgoie najširših plasti našega naroda«, torej najaktuainejše vprašanie za nas. — Umrl je tov. Ivan Kvac. nadučiteij v Šmartnem v Rožnem dolu. Nekroiog vriemu tovarišu /prinesemo prihodniič. — Usposobljenostni tepiti v Ljubljani so se vršiii pod predsedstvcim ravnateija Antona Doklerja v času od 27. apriia do 7. maja. Izpit so napravili: 1. za meščanske šole: Anton Gaspari (1) z odiiko; Ludovik Mikolič (II.); Josip Žabkar (III.) z adliko; S. Magdalena Plevel (I.). 2. za ijudske šole: Antom Beg. Franc Bevc, Franc Burdian. Janez Debeljak, Anton Habič, Rudolt Klo-pčič, Janko Kokotec, Josip Kristan, Leopold Likar, Avgust Lulik, Martm Marinč, Julij Novak. Venceslav Perko. Miroslav Počkaj. Stanko Praprotnik, Niko Prestor, Franc Rebolj, Franio Rejec. Josip Trobej, Franc Vaid. Ladislav Vanič, Rudolf Završnik, Miroslav Zor. Stanko Žagar, Josipina Beljan-Rukli, Milena Bertoncelj, Marija Čuk,_ Flora Diminik, Gabr.jela Divjak. Vera Divjak (z odliko) Marija Dolenc, Elvira DolinarSittig, Emilija Dolinar-Marolt, Ljudmila Gabišek. Zlatka Gabršek, Marija Guna, Milena Karba Ema Kastelic, Pavla Kosmač, Felicita Labernik, Frančiška Lukan, S. Neža Ogulin, Miiena Pehani, Berta Petrič Marija Pirc (z od-.ko. G'zela PlšekKukman (z odliko), Josipina Podbregar, Beniarda Rjtter-Stibrič, Krsta Schuller (z odliko), Elza Ternovic. Jožefa Tomšič, Dolores Ukovič, Marija Verdir, Marta Verhovnik, Marija Vidmar Pavla Weinberger. Evlalija Wrischer, Mihaela Znanc, Mariia Zitko. 3. dopolniln:1 izpit: Ernest rI .ran (za srbohrvaščino). 4. špecijalni zoit iz irancoščine: Leopoldina Merala; iz srbohrvaščine: Marija Flego, Adolf Radič; iz italijanščine: Frančiška Šinkovec (z odliko). — Reprobirani so bili: 1 za meščanske šole 4 za ljudske šole, 1 pri špecialnem izpitu, 4 sand;dati so med izpitom odstoipili. — Polovična vožnja za obiskovalce maribcrske Industrijsko - obrtne izložbe. Razstavni odbor je zaprosil pri prometnem ministrstvu za dovoljenje 50% poousta na vseh železniških .progah v naši državi. Stvar pa bo urejena tako, da dobi vsak obiskovalec razstave na razstavišču posebno izkaznico, na podlagi katere se bo lahko s prei kupljenim voznim listkom za vožnjo iz kraja bivanja v Mariboru lahko brezplačno peljal nazaj. Na ta način bo na eni strani izključena vsaka zloraba. na drugi strani m ie vsakemu obiskovalcu poimagano. ker mu ne bo treba prej skrbeti za legitimacijo. Za zujnanie obiskovalce bo preskrbljeno dovoljno število stanovami. PriooToča oa se. da se korporativni poseti prei /orijaviio odboru. da labko že v naprej pireskrbi vse potrcbno. — Profesorskl honorarifi se izplačaio. Kakor poročajo iz Beograda. je glavna kontrola odobrila kredit v znesku 2.000 000 dinariev za izplačilo nagrade honorarnim nastavljencem sredniih ter stroikovnih šol. Za izplačilo libnoramim nastavljencem liudskih šol ie bil odobren kredit 350.000 dinarjev. za izplačilo učiteliskih pokojnin pa 75.000 dinarjev. — V zadnji številki se ima naslov drugega članka erlasiti V obrambo »tnlajšega« in ne »našega« učiteljstva. — Šolskl voditelfi se opozariaio. da nai se o priliki šolskih izletov na Bled zaradi ladij in ko_anja v jezeru pravočasno obračajo na nadučitelja J. Žirovni'ka na Bledu (hotel Evropa). ki jim laliko to preskrbi poccni. — Slovenjebistriško učteljsko društvo ima sestanek svojih članov, obenein generalno pevsko vajo. v soboto dne 26. maja ob pol 14. uri v deški osnovni šoli v Slovenski Bistrici. Na dnevne>m redu so dopisi in _azne društvene in stanovske zadeve. Za vse pevce in pevke je udeležba obvezna. Šo-Iska vodstva iavijo. radi potrebnega doousta okrajnemu šolskemu svetu učne oisebe, ki se udeleže sestanka. T&variši-ice onih šol, ki radi indolence ne sodelujeio pri petju. naj pošljejo vsaj k te.mu informativnemu sestanku svojega zastoT)nika. Pros;!ava petdesetletnice našega društva se vrši 2. julija v Studenicah. Tedaj ne sme izostati nikdo. Dnevni red o proslavi se objavi v prihodnji številki »Učit. Tovariša«. Kdor se na dan proslave udeleži banketa. naj tojavi najpozneje do 23. maja tovarišu J. Živkotu v Studenicah. Na nepiriiavljene se ne bo raogoče ozirati. — Odbor. — Tovariši. tovarišice iz 1. 1903.! 20 let ie minulo od mature. Predlagam, da se sestanemo izven pokrajinske in glavne skuipščine. torei v 2. polovici juliia ali avirusta. Določi naj se kraj, ki tvori približno sredisče. Celje. Radeče? Javite koitkretne predloge! — Rudolf Dostal. Ljubljana. gluhonemnica. — Ljubljanskemu učiteljstvu. Drva! Na zadnjem zborovanju smo reševali to »uganko« in jo rešili takoJ.e: Dobe se po 150 Di.'n za m3. žagana na 4 kose in na doitn pripeljana. Zglasite se t a k o j po dopisnici p:ri meni. navedite natančen ua-slov in kdai želite drva! Plačali bi tudi v 3 ali 4 mesečnili obrokih. Vsakdo bo zadovoljen ker ie cena Drimernejša kot drmrod. Pomn:,te. da predoilgo ne moTem čakati obvestil ker sem se tako zgovoril z doibaviteljem. — St. Legat Pražakova ul. 3 I.