si voščimo ... Miran Goslar Holje in N/” vec V letu 1979 bo trideset let, odkar se ime Mercator pojavlja na našem tržišču. Mnogi delavci v marsikateri organizaciji, ki je danes v sestavu Mercatorja, so medtem že slavili svoje jubileje, celo starejše od Mercatorjevega. In vendar bo to naš skupni praznik, toda ne zato, da bi se opajali ob tradicijah in spominih. Pogled nazaj moramo izkoristiti, da bi v bodoče več in bolje delali, da bi do najvišje možne mere prišle do izraza prednosti našega skupnega dela in vse tisto, kar nas združuje. Nekateri med nami so mnenja, da je ime Mercator večkrat preveč poudarjeno in da značilni zaščitni znak »M« kot zunanje obeležje preveč vsiljujemo. Po teh mnenjih bi bilo ime Mercator in znak »M« kot simbola skupni pripadnosti dovolj uporabljati le pri označevanju firme SOZD in firm delovnih organizacij ter pri označevanju poslovnih prostorov. Vse ostalo, kar je bilo sicer že dogovorjeno v samoupravnem sporazumu o združitvi marca 1977, npr. zunanje obeleževanje, vizuelni mediji, tiskovine, propagandni material itd., pa naj bi se uporabljalo le fakultativno, češ da gre pri teh simbolih bolj za formalne zadeve. V zvezi s tem je treba reči tole. Imena Mercator in drugih simbolov v zvezi s tem imenom nikakor ne pojmujemo in uporabljamo zato, da bi s tem dušili individualnost, pobudo, poslovno pomembnost in ustvarjalnost vsake naše delovne organizacije, TOZDA, poslovne enote ali posameznika. Če bi merili svojo pripadnost Mercatorju samo s tem, da je pač dobro biti pod okriljem neke velike organizacije, ker to prinaša večje materialne koristi, zagotavlja večje socialne prednosti in omogoča, da se izognemo nekaterim opravilom, ki bi jih sicer morali sami opravljati, bi bila, dolgoročno gledano, to kaj trhla pripadnost. Takšna računarska pripadnostjo ponavadi predmet špekulativnih manipulacij posameznikov ali grup, ki so vsak čas pripravljene dokazovati danes to, jutri pa nekaj povsem drugega, odvisno od svojih ozkih trenutnih interesov. Ne, naš skupni simbol, izražen v irnenu Mercator in v znaku »M«, mora biti predvsem naš skupni Pojem kvalitete in skrbi za potrošnika, ki jo vsaka naša organi-zacija in vsak naš delavec in kmet dokazuje in izpričuje na svojem delovnem mestu. Ime Mercator torja torej tudi velike odgovorno-sti in obveznosti, kajti kvaliteta in Nadaljevanje na 2. strani Skupna korist je v prid posamezniku Jasna Žagar — M-Slovenijasadje — predsednica DS SOZD Naj nas preveva optimizem i M8&> Mercator GLASILO DELAVCEV IN ZDRUŽENIH KMETOV LETO XV Ljubljana, december 1978 št. 12 Pravkar iztekajoče se leto 1978 je še v večji meri kot lansko potrdilo pravilnost naše samoupravne odločitve o združitvi vseh naših temeljnih organizacij in enovitih delovnih organizacij v SOZD Mercator. Že njena dosedanja dejavnost je dokaz, da imajo naši delovni ljudje prav v samoupravnih sporazumih znova vprašanje pluralizma in induvidualnih interesov ter njih uresničevanje v TOZD in DO ter so v vsakem trenutku sposobni uskladiti to različnost s skupnimi interesi celotne SOZD, v prepričanju, da je prav uresničevanje skupnega interesa ključ in edina pot za realizacijo tudi individualnih interesov posameznih TOZD, DO in vsakega delovnega človeka še posebej. Leto 1978 je bilo leto intenzivnih integracijskih procesov, saj je združevanje sredstev in dela delovnih ljudi pot, ki omogoča nadaljnji razvoj, seveda ob nenehnem razvijanju samoupravnih odnosov, organizacije dela, produktivnosti in tehnologije. Vse leto smo intenzivno med našimi delovnimi kolektivi razvijali in bogatili kolektivno zavest ter pomen skupnega interesa za razvoj SOZD kot celote, posameznih TOZD in delovnih ljudi še posebej. Prav iz preteklega leta bi lahko našteli številne primere solidarnosti in vzajemnosti ter samoupravne zrelosti pri reševanju številnih nalog. Še v večji meri kot doslej smo aktivirali naš delegatski sistem, okrepili delo delegatov v delegatski bazi, ki je izvor samoupravljanja in mesto, kjer se sprejemajo vse družbenoekonomske odločitve. Zavedamo se, da je v delegatski bazi tudi mesto in poprišče dela, tako za naše delovne ljudi kot tudi za vse DPO z ZK na čelu. V našem delegatskem sistemu so se- lom svojega dohodka pri skupnih investicijah, zavedajoč se, da se investicija v drugi temeljni organizaciji prej ali slej obrestuje in koristi tudi tistim, ki so ta delež prispevali. Tudi v bodoče smo dolžni vztrajno in energično izpolnjevati kongresne sklepe ZKS in ZKJ, zlasti na področju dohodkovnih odnosov, izpopolnjevanja meril za delitev dohodka, uvajanja in vrednotenja individualnega dela, svobodne menjave dela ter nadaljnjega razvijanja samoupravnega povezovanja. To smo v večji meri že uspeli doseči, saj smo v roku uskladili celotno poslovanje in dejavnost naše SOZD z ZZD, to pa še ne pomeni, da ne bi mogli tega usklajevanja nadalje razvijati in krepiti. Skrbeti moramo za dvig produktivnosti dela, da bodo naše družbenopolitične organizacije z ZK na čelu še bolj aktivne kot doslej in imele še večji in uspešnejši vpliv na celotno dejavnost naše organizacije. Samoupravno prakso hočemo obogatiti z vsemi novimi izkušnjami ter razvijati iskrene humane medsebojne odnose. Energično se moramo boriti proti stagnaciji na kateremkoli področju naše dejavnosti, saj to zavira samoupravno preobrazbo in končni uspeh. Kljub temu, da nas čakajo številne težke naloge, za katerih uresničitev bo potrebno veliko naporov in požrtvovalnosti, naj naš ce- lotni kolektiv preveva optimistično razpoloženje, saj je preteklost že dokazala, da ob maksimalni prizadevnosti naših samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij ter predvsem celotnega delovnega kolektiva ni bilo nerešljivih problemov. Tako mora biti leto naših novih uspehov. V takem prepričanju želim vsem našim delovnim ljudem, samoupravljavcem, delegatom in njihovim družinam srečno, zdravo in uspeha polno novo leto 1979. V mesecu sprejemanja načrtov Alenka Srdič — Delovna skupnost SOZD Priporočajo vam: dinar več za akumulacijo Prav v tem času tečejo še zadnje razprave o planih za leto 1979 oziroma o dokončnem predlogu plana SOZD MERCATOR za leto 1979. Ob razpravah v TOZD in DO ter v samoupravnih organih SOZD se je pojavilo več vprašanj, ki jih bomo morali reševati najkasneje z začetkom naslednjega srednjeročnega planskega obdobja. veda še pomanjkljivosti, zato bo potrebno še mnogo naporov in trdega dela, da bo zaživel in se razvil tako, da bomo uspešno izvajali tako pomembne družbene naloge. Vodilo za vse nas naj bo v bodoče: skupni interes celotne sestavljene organizacije je tudi interes posamezne temeljne organizacije, delovne organizacije in vsakega delovnega človeka posebej. V letu 1979 nas čakajo pomembne naloge. Sprejeti moramo čim-prej proizvodno prodajne plane, povsem ukiniti kreditne odnose, namesto tega razviti sodelovanje vsake temeljne organizacije z de- Ena izmed temeljnih ugotovitev je bila, naj plan ne bo preprost seštevek planiranih finančnih kazalcev za SOZD, ampak bolj pretehtano načrtovanje, ki naj bi imelo izhodišče najprej v opredelitvi naturalnih kazalcev posameznih udeleženk v SOZD. Res je, da večina udeležencev nima kadrov, ki bi se ukvarjali zgolj s planiranjem, ugotavljamo pa, da često računovodski delavci mnogo realneje predvidijo finančne kazalce kot pa planerji. Zakaj večji poudarek naturalnim kazalcem? Veliko večjo pozornost bomo morali posvetiti medsebojni povezanosti na ko- mercialnem področju, kjer pa ne zadostujejo samo vrednostni kazalci, ampak so potrebni tudi količinski. Planirana razmerja v načrtovanju našega poslovnega uspeha so v skladu s predvidevanji republiške Resolucije za leto 1979, čeprav je planirana rast celotnega prihodka nižja kot za leto 1978. Menimo, da bi morala biti naša predvidevanja realna glede na to, da v prihodnjem letu porast cen ne bo smel biti tolikšen kot v letu 1978. Investicijski načrt vrednostno obsega 3,03 milijarde din, od tega znašajo investicije iz srednjeročnega programa 2,93 milijarde novih din. Računamo, da bi po novem kriteriju za združevanje sredstev zbrali okoli 0,12 milijarde din, kar je za ves investicijski program zelo skromna udeležba, kljub vsemu pa upamo, da bomo po zaključnem računu, ko bomo sestavili dokončen način združevanja, le uspeli zbrati še nekaj več sredstev. Večina naših udeležencev računa pri financiranju na pretežno izposojena sredstva (predvsem bančne kredite), ne da bi upoštevala zmožnost vračanja sredstev. Ve-Nadaljevanje na 2. strani sreče in uspeha it# 1 ' : i A' u J / f/lTtf i : IT ti fr- f I ; : i li : i i s iu # • i : :V V'V'\)-U-T' \ \ % %„< v. V I f I :: t f : \ t’ | f i ■■ ■ .? ,/./ i f rr>i f 1 I i // i l pK / i i - - I I y: > f"""# / V mesecu sprejemanja načrtov Ko si voščimo ... Alenka Srdič — Delovna skupnost SOZD Priporočajo vam: dinar več za akumulacijo Ob 22. decembru - Dnevu JLA »Naša armada je bila ustvarjena na poseben način; ne v kabinetih, ne z ukazi, ne z nekimi velikimi finančnimi sredstvi, temveč se je ustvarjala od navadnega človeka, navadnega kmeta in delavca. Ustvarjala se je v najtežjih dnevih naše * zgodovine, leta 1941. Ljudje so postali tako rekoč temelj te naše * armade. Prišli so od plugov, iz tovarn, iz šolskih klopi. Prav v £ tem je tudi moč te armade, ki so jo od prvih dni sestavljali + takšni ljudje. Takšni ljudje so bili ne samo vojaki, temveč tudi * podoficirji, oficirji, do tistih najvišjih. Tudi jaz sem bil delavec.« (TITO) * ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ Nadaljevanje s 1. strani dno bolj se zaostruje dilema: sposobnost investitorja na eni strani, na drugi strani pa načrtovane investicije. Investicije so pogoj za gospodarsko rast, brez njih ne moremo, vprašanje pa je, kateri obseg je tisti, ki zagotavlja optimalno rast, obenem pa ne veča oziroma pospešuje inflacije. V planu SOZD je predlagan način svobodne menjave dela med delovno skupnostjo SOZD ter vsemi udeleženci. Za delovne skupnosti DO so sestavljene delovne organizacije ločeno vsaka zase obravnavale načrte dela delovnih skupnosti in načine za njihovo financiranje. V teku je sprejemanje zakona o svobodni menjavi dela, ki bo uredil še nekatera doslej sporna vprašanja s tega področja. V razpravi, ki so jo imeli udeleženci o planu, se je pojavila vrsta pripomb, in so jih sestavljal-ci plana tudi upoštevali. Kriterij za financiranje čistih skupnih služb bo doseženi dohodek, ostale dejavnosti v DS SOZD MERCATOR pa bodo udeležencem zaračunavale storitve. Okrog 50% finančnega načrta predstavljajo plačane storitve, ostala polovica pa se bo zbirala še na proračunski način na pod- Dne 5. decembra 1978 je imel poslovni odbor MIB svojo 13. sejo, na kateri je obravnaval pripombe, usklajeval samoupravne akte in določil predloge za sprejem. V razdobju od 9. 11. 1978 do 5. 12. 1978 je v temeljnih organizacijah, združenih v SOZD Mercator potekala javna obravnava o: - drugem osnutku predloga Statuta Mercator-Inteme banke; - drugem osnutku predloga samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med Mercator-In-terno banko in njeno delovno skupnostjo; - osnutku predloga letnega načrta in aktov poslovne politike Marcator-Interne banke za leto 1979; - osnutku predloga »Osnov in zaporedja teh osnov za razporeditev skupnega dohodka Mercator-Interne banke po zaključnem računu za leto 1978«. Glede na to, da so bili posamezni osnutki predlogov že drugič v javni obravnavi in da so pri sestavi ■ odel ovale tudi pravne službe posameznih delovnih organizacij ter, da so bistvena poglavja, ki oprede-> ujejo dohodkovne odnose in samoupravno organiziranje v skladu 'akonom o združenem delu, so prispele pripombe le na akte poslovne politike Mercator-Interne banke za leto 1979. Poslovni odbor je utemeljene pripombe vgradil v navedene akte in določil predloge vseh naštetih aktov za sprejem na 3. zboru Mercator Interne banke, v četrtek, dne 21. 12. 1978. Zahtevke za koriščenje združenih sredstev za investicije so vliži-le naslednje članice: Mercator-Hoteli gostinstvo, TOZD Jelka Hrastnik za izgradnjo hotela B-kategorije z obratom družbene prehrane, v znesku din 4,000 000; Mercator-Slovenija sadit FOZD Trgovina za izgradnjo skladišča v Kanalu v znesku din 1,3 ■ 0.000; Mercator-Rožnik, TOZD Gradišče Trebnje za izdela- ■ o lastne kotlarnice in asfaltiranje skladišča gradbenega materiala v lagi programa dela in kadrov. Upoštevane so bile pripombe udeležencev o zmanjšanju števila zaposlenih in zmanjšanju drugih stroškov, ki so po mnenju udeležencev nepotrebni. Svoj plan dela in financiranja je v plan SOZD vključila tudi Interna banka, čeprav je vse planske dokumente že sprejela na svojih samoupravnih organih. Poglavitno pozornot bo posvetila predvsem financiranju investicij ter vodenju evidence nad likvidnimi sredstvi ter načinu zbiranja sredstev za opravljanje svoje dejavnosti. Kot sestavni del plana načrtujemo še propagandno dejavnost na nivoju SOZD. Še naprej bomo sodelovali pri propagandnih akcijah z dobavitelji, bolj enotno se bomo udeleževali sejmov in razstav, posebej pa se bomo posvetili tudi širitvi propagandne dejavnosti znotraj SOZD. Načrti za prihodnje leto so pisani in obširni, treba bo veliko zagnanosti in sredstev, da jih bomo uresničili. Zato ob koncu ne bo odveč, če rečemo, da naj bo vodilo v prihodnjem letu: dinar več za akumulacijo, kar pomeni dinar več za naložbe, s tem pa tudi našo trdnejšo prihodnost. Mirni na Dolenjskem, v znesku 650.000. Glede na to, da so vse investicije v srednjeročnem programu razvoja SOZD Mercator in da investitorji po planu združujejo sredstva, je bilo vsem zahtevkom ugodeno. Poslovni odbro je obravnaval 12 zahtevkov za odobritev kratkoročnih kreditov posameznim članicam MIB. Glede na trenutno še razpoložljiva sredstva iz naslova združenih sredstev za investicije, katera so že angažirana, ni pa še prešlo zaradi kasnitve izgradnje do črpanja, in glede na to, da Mer-cator-Interna banka dobro poslovno sodeluje s svojo temeljno banko ter da posamezne temeljne organizacije, združene v SOZD Mercator, občasno le vračajo svoja likvidna sredstva kot depozite v Mer- cator-Interno banko, je bilo zahtevam v skupnem znesku din 30,800.000 ugodeno. Vendar se velja zamisliti nad tem, da bo v prihodnjem letu dosti težja situacija ravno s temi sredstvi, kajti v planu investicij za leto 1979 bo poleg združenih sredstev za investicije potrebno poiskati še druge vire financiranja investicij in tako ne bo ostajalo iz tega naslova praktično nič za zadovoljevanje potreb po kratkoročnih kreditih. V pripravah na 3. zbor Mercator-Interne banke so se člani poslovnega odbora dogovorili za predlog dnevnega reda zbora in predlog organov zbora. S tem je bila seje zaključena. Miran Goslar Bolje in več Nadaljevanje s 1. strani enaka skrb za potrošnika ni uresničljiva, če vsakdo vsvojem.oko-Iju ne stori vsega. Nočemo, da bi se kdo skrival pod skupnim imenom Mercatorja, delal pa slabo, po svoje, in širil slab glas tudi na druge v našem sestavu, ki tega ne zaslužijo. Zaradi tega gojimo in bomo poudarjali individualnost naših delovnih organizacij in TOZDOV; in če v svojih firmah, na svojih skladiščih, poslovalnicah, obratih, razstavah, prevoznih sredstvih, reklamnih sredstvih, delovnih oblekah, zavojnem papirju, izdelkih itd. itd. nosijo poleg svoje oznake tudi znak »M«, jim mora to biti v ponos in v obvezo, da morajo dobro delati, ne samo zaradi sebe, tudi zaradi drugih, s katerimi združujejo svoje delo. To pa obenem pomeni tudi, da bomo npr. poudarjali izdelke Em-be, pecivo Konditorja, kruh iz Pekarne Grosuplje, meso, sadje, vino in druge kmetijske pridelke iz naših kmetijskih organizacij v Krškem, Sevnici, Cerknici, zaščitna sredstva iz Zaščite-Mode, mesne izdelke iz tovarn in gostinskih obratih v Ljubljani in Postojni, da bomo ocenjevali počutje v naših hotelih in gostinskih obratih v Ljubljani, Krškem, Idriji, Hrastniku, servisne usluge v Cibesu in Spectrumu, itd., torej konkretne izdleke in konkretne OZD. Prav tako ne bomo mogli govoriti na splošno o dobrem ali slabem delu naših trgovskih organizacij na debelo, ne da bi spremljali in ocenjevali delo Grosista iz Postojne, Grosista iz Ljubljane, Veleprodaje iz Ptuja, Sadja-zelenjave in drugih. Prav tako se ne bomo mogli pogovarjati o zunanjetrgovinskem poslovanju Mercatorja, če ne bomo spremljali specifike delovanja Contala, Slovenija-sadja, Stekla, in še posebej njihovih delavcev v njihovih organizacijskih enotah, oddelkih, hladilnicah, skladiščih, odkupnih postajah itd. Ta posamičnost vsake naše organizacije seveda še prav posebej prihaja do izraza v naših trgovskih organizacijah na drobno. Ljudje ne dobijo vtisa o Mercatorju ali o posamezni delovni organizaciji in TOZDU na splošno, ljudje se najmanj srečujejo z Mercatorjem pa tudi z delovnimi organizacijami ob vhodnih vratih v poslovne stavbe, pač pa v trgovinah. Ljudje nas ocenjujejo po kvaliteti in cenah blaga, po urejenosti, založenosti, sposobnosti, prijaznosti naših poslovodij in prodajalk v blagovnicah, samopostrežbah, prodajalnah, bifejih itd. Ta poslednja faza reprodukcijskega procesa, ki ga opravljamo, je prav zato še posebej delikatna, saj se ponavadi pozablja, da dobro in uspešno delo prodajnih delavcev ne zavisi samo od njih samih, ampak tudi od ne-broj drugih, od proizvodnje, komerciale, planiranja, financ, organizacije dela, dostave blaga, prevoznih sredstev, natančnosti dela AOP itd., kar vse dokazuje, kako smo povezani in odvisni drug od drugega. Toda ne pozabimo, da so naša prodajna mesta poslednje in najbolj neprizanesljivo ogledalo našega dela. Zakaj je potrebno o vsem tem govoriti v trenutku, ko praznujemo, ko si stiskamo roke in si želimo sreče za novo leto 1979? Naša povezanost, za katero smo se odločili z združitvijo v Mercatorju, se mora v letu lg79 usmeriti v nadaljnje kvalitetne korake naše notranje učvrstitve. Geslo boja za kvaliteto in skrbi za potrošnika mora postati vodilo našega vsakdanjega dela. Uresničili ga bomo le, če bo vsak posamezni člen v delovnem procesu svojo dolžnost dobro opravil. Le tako bomo lahko vedno ponosni na naše skupno ime in na ime vsake naše organizacije in organizacijske enote. Naša medsebojna solidarnost, ki jo poudarjamo, naj se izraža tudi v naši nestrpnosti do vsakršne povprečnosti. In želja za večji in boljši dohodek naj bo grajena na skupni koristi. Največ sreče v človekovem življenju prinaša zadovoljstvo nad uspehom dela. Dosegli ga bomo, če bomo bolje delali in več ustvarili. To si zaželimo za novo leto 1979! Foto: Kancijan Hvastija Visoka ocenitev minute, naglica kot najvažnejši razlog za naš življenjski slog, je brez dvoma najnevarnejši sovražnik radosti. Čim več in čim hitreje, je geslo. Nasledek tega je vse več zadovoljevanja in vse manj sreče. Hermann Hesse Bojim se uspeha, uspeti pomeni opraviti na zemlji podobno kot pajek, ki ga ubije samica, brž ko je uspel z dvorjenjem. Raje imam nenehno nastajanje. G. B. Shaw Priprave na 3. zbor M-Interne banke Samo Dostal — M-Interna banka Za zdaj še vsem zahtevkom ugodeno Obravnava pripomb na osnutke samoupravnih aktov na seji Poslovnega odbora MIB Delovno predsedstvo - z leve proti desni: Franc Škof, novi predsednik KO OOZS, Kristina Zorec, Alenka Srdič, Jože Repše, predsednik delovnega predsedstva, in Mato Šoljič iz Nanosa. Delegati so zbrano sledili razpravi Vse foto: Jaro Novak Skupščina Koordinacijskega odbora OOZS SOZD Ana Marjanovič — Center za obveščanje Po sledeh kongresa skupnosti, praviloma izmed članov izvršnega odbora OOZS. Zato je bilo na skupščini sklenjeno, da se sprejme Dogovor o ustanovitvi Koordinacijskega odbora OOZS, njegovega organa in delovnih teles v SOZD Mercator ter da se spremeni 5. člen in ima naslednjo vsebino: »Koordinacij- ski odbor sindikata, je sestavljen tako, da ima vsaka delovna organizacija praviloma po enega delegata izmed članov izvršnega odbora OOZS«. Sklenjeno je bilo tudi, da se 23. člen izpusti in se finansiranje realizira po posebnem dogovoru najkasneje do 15. januarja 1979. Na rob sindikalni letni skupščini V veliki sejni dvorani Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je bila 23. novembra letna seja skupščine Koordinacijskega odbora OOZS SOZD Mercator. Vabljenih je bilo 92 delegatov; udeležilo se jih je samo 61. Od gostov je v razpravo posegla sekretarka Republiškega odbora sindikata delavcev v trgovini, Mira Frolov. Nekaj dni po kongresu zveze sindikatov Slovenije je bila tudi redna letna skupščina sindikata SOZD Mercator, katero je zaradi bolezni predsednika KO OOZS Marjana Gradišarja, otvorila sekretarka KO OOZS Suzana Modrijan. Takoj po zasedbi delovnega predsedstva, je Jože Repše kot predsednik delovnega predsedstva skupščine predlagal dnevni red skupščine ter opozoril vse prisotne delegate na 5. člen Poslovnika, ki določa, da skupščina sprejme vse sklepe samo z javnim glasovanjem, pravico do glasovanja pa imajo vsi delegati skupščine, in da so volitve skupščine javne. Po sprejetem dnevnem redu je Predsednik verifikacijske komisije Ivan Brečko podal poročilo o udeležbi delegatov; od vabljenih 92 delegatov se jih je udeležilo skupščine samo 61. Verjetno to ni Dajbolj obetavna številka, niti številka, ki kaže na aktivno udeležbo, toda kljub vsemu je skupščina za- ^ekretarka RO sindikata delavcev v trgo-, "1’ Mira Frolov, govori delegatom Mer- catorja Ijanje. Poudaril je, da obstaja dovolj misli in problemov, o katerih bi bilo treba spregovoriti. K razpravi se je prva odzvala Zora Petrič iz TOZD Dolomiti, ki je opozorila na probleme, s katerimi se srečujejo v maloprodaji, kjer je skoraj 90% zaposlenih žensk, od tega pa so večinoma matere, ki nimajo urejenega otroškega varstva. Obenem je opozorila na visoko fluktuacijo delavcev, za katero je vzrok predvsem stanovanjski problem, sobotno delo, pa tudi družbeno vrednotenje poklica trgovskega delavca. Največji problem, kot je poudarila delegatka, je ta, da trgovski delavci odhajajo v druge panoge, predvsem v administracijo, kjer je nagrajevanje po delu stimulativnejše. Marjana Martinec, delegatka iz TOZD TMI, je v svojem referatu na skupščini poudarila pomen solidarnosti, ki ga moramo razvijati v Mercatorju do take mere, da se bodo vsi delavci, ne glede na to, v kateri TOZD, DO ali delovni skup- V imenu mladih delavcev Mercatorja je na skupščini nastopil Igor Gruden iz M-Ru-darja iz Idrije Koordinacijskega odbora sindikata. Delegat je tudi dejal, da so v TOZD Grosist že pred leti začeli uvajati nagrajevanje po delu za šoferje in spremljevalce. Izkazalo se je neučinkovito, ker ni dosegalo tistega prvotnega namena nagrajevanja, pa nekateri posamezniki so začeli izkoriščati te prednosti. Pred skupščino je prikazal težave, ki jih imajo šoferji pri dostavi in sprejemu blaga, ker nekatere trgovine nimajo urejenih poti za dovoz blaga ali primernih priročnih skladišč in večkrat morata šofer ali spremljevalec nositi naročeno blago preko prodajnega prostora v garderobe, razne kleti in podobno. Med skupščino so bila prebrana tudi pisma nekaterih TOZD in DO, ki so bila naslovljena na skupščino sindikata. Pismo TOZD Dolomiti pravi, da je na svoji redni konferenci obravnavala osnutek dogovora o ustanovitvi KO OOZS in njenih organov SOZD Mercator ter da glede na vsebino nimajo nobenih pripomb, razen na 23. člen, Sekretarka novoizvoljenega sekretariata KO OOZS SOZD Mercator, Suzana Modrijan, je interpretirala namen in vsebino sprejetih aktov. adi 2/3 prisotnih delegal lavno sklepala in nadalje^ Predvidenem programu. Kozana Modrijan je v k: eferatu povedala o dost nalogah sindikatov v SOZ: r^or> nato pa je Ivan Breč * še finančno poroči] ruč T aa se odvaja 1 dina n sindikalne članarin looSzs ndlkata za fina riK° poročilih je Jože Rej Wa+Zpravo in Pozval pris Sate, naj se vključijo v nosti so, počutili varne. Razložila je tudi nezavidljiv finančni položaj, v katerem se trenutno nahaja TOZD TMI, katerega vzrok je tudi pomanjkanje surovin, neusklajenih odkupnih in prodajnih cen, ter da nimajo sklada skupne porabe, rezervnega sklada, amortizacije pa ne obračunavajo od odpisanih sredstev. Zato tudi ne morejo izplačati regresa za letni dopust, jubilejnih nagrad ob 10-letnici, 20-letnici in 30-letnici. Skupščinske razprave se je udeležil tudi delegat TOZD Grosista, Franc Mihelič, ki je dejal, da so v Grosistu z odobravanjem sprejeli programsko zasnovo delovanja ki govori o prispevku vsakega delavca v SOZD Mercator - 2,00 dinarja od mesečnega zaslužka. V svojem pismu predlagajo, da bi namesto teksta »vsakega delavca«, vnesli besedilo »vsakega člana sindikata«. Med razpravo na skupščini je prišlo največ pripomb na 5. in 23. člen, ter na število delegatov v koordinacijskem odboru. Verjetno nekateri niso pravilno razumeli 5. člena Dogovora (kot npr. Nanos), ki določa, da skupščina odnosno Koordinacijski odbor sestavljajo delegati iz vsake TOZD oziroma enovite DO in delovne Suzana Modrijan — sekretarka KO OOZS SOZD Poenostavljanje iz ignorance Na dnevni red nedavne letne skupščine so bili postavljeni trije osnovni dokumenti za delo sindikalnih organizacij v sestavu Mercatorja, razen tega pa tudi volitve novega koordinacijskega organa SOZD. Navzlic pomenu tega dogodka so nekateri zadevo poenostavili. Nanos npr. je onemogočil udeležbo 11 delegatom iz svojih osnovnih organizacij, s tem da je poslal na skupščino »skupnega predstavnika«. Obdobje med kongresoma ZSS in ZSJ je bilo izredno pomembno za razvoj družbenoekonomskih odnosov in sistema socialističnega samoupravljanja. Dosegli smo pomembne rezultate v razvoju samoupravnih, družbenoekonomskih odnosov, v materialnem razvoju, ekonomski stabilizaciji, na področju družbenega in življenjskega standarda. Še bolj smo razvili politični sistem samoupravne demokracije, ki v večji meri omogoča demokratično usklajevanje različnih samoupravnih interesov. Ustvarjene so vse družbene predloge za odločilen vpliv delavca v združenem delu in družbi v celoti. Tudi naš sindikat si je prizadeval, da bi povsod prodrlo spoznanje o višjem vrednotenju in bogatitvi dela, ki mora postati smiselno in zanimivo. Zato smo na različne-načine spodbujali in motivirali ustvarjalnost v množici delavcev, bogatitev osebnosti in medsebojnih odnosov. Ta naša prizadevanja so bila povezana z bojem za višjo produktivnost dela, učinkovitejše samoupravljanje, za ustvarjanje harmonične, srečnejše osebnosti in življenjske vitalnosti delovnega človeka. Zaradi vsega tega smo si prizadevali dvigovati raven splošne izobrazbe in kulturne zavesti delavca, zavzemali smo se za povečana materialna sredstva, ustvarjali smo pogoje za telesno rekreacijo in oddih ter za razvoj vseh tistih dejavnosti, ki omogočajo polno uveljavljanje človeka z delom, samoupravljanjem 'in v osebnostnem razvoju. V koliko smo v tem tudi resnično uspeli, kje so še ovire in odpori, kako jih premagovati - v tem smo želeli spregovoriti delegati sindikatu na naši skupščini. O bistvenih vprašanjih samoupravno združenega dela v SOZD si je sindikat izoblikoval svoja stališča, ki so opredeljena v naši Programski zasnovi delovanja KO OOZS, in je bila na skupščini v celoti sprejeta, ker vsebuje najaktualnejše naloge sindikata v sedanjem trenutku. Nadaljnji razvoj samoupravne socialistične demokracije terja kolektivno delo in skupno odgovor- nost, tako smo napisali tudi v DOGOVOR o ustanovitvi KO OOZS, njegovega organa in delovnih teles v SOZD Mercator. Zato smo v predlogu omenjenega dokumenta v 5. členu napisali - »da ima vsaka TOZD oziroma enovita DO in delovne skupnosti DO, po enega delegata, v Koordinacijskem odboru OO ZŠ. S tem smo želeli prodobiti čim več sposobnih družbenopolitičnih delavcev in pa seveda, da bi se med seboj tudi bolj začeli spoznavati in bi lahko lažje reševali naše probleme in težave, ker delegatski sistem in nadaljnji razvoj socialistične samoupravne demokracije terjata, da popolnoma uveljavimo in spodbujamo kolektivno delo. Sam odnos na našo skupščino sindikata, v nekaterih OZD v SOZDU lahko ocenim samo negativno, ker nekatere OOZS niti niso poslale svojega delegata, kaj šele da bi o gradivih razpravljali v svoji sredini. Vzrok temu je predvsem premajhna idejnopolitična in strokovna usposobljenost sindikalnih poverjenikov in drugih naših aktivistov; sindikalne skupine še vedno niso zaživele in s tem tudi ni pravega delegatskega razmerja. Vsekakor bo delo OO zveze sindikata moralo biti usmerjeno predvsem na vprašanje položaja delegatov in delegacij v svojem okolju. Dokler sindikalne organizacije in delavskega sveta v TOZD ne bo zanimalo, kaj počno delegati in delegacije, dokler delegati in delegacije ne bodo vedele, o čem razpravlja OO ZS in samoupravni organi, toliko časa si ne moremo obetati, da bodo lahko zares vsi ljudje odločali v vseh pomembnih stvareh. Mislim, da nas k takšnemu načinu dela obvezuje s svojim bistvom naš samoupravni sistem, da bi tak način dela še bolj uveljavil kolektivno delo in odgovornost, da bi pripomogel k nadaljnji demokratizaciji dela vseh samoupravnih in političnih organizacij in preprečil uveljavljanje nezdravih ambicij posameznikov. Z eno besedo, delo bi postalo učinkovitejše, odnosi med ljudmi pa boljši in bolj človeški. Foto: Kancijan Hvastija Kdor o sreči samo sanja, naj se ne čudi, če jo bo prespal. Ernst Deutsch Uspeh je samo stvar sreče; vprašaj kogarkoli, ki ni uspel. Earl Wilson Znamenje neizkušenega človeka je, da verjame v srečo. Joseph Conrad 10. kongres ZSMJ je za nami Stevo Došenovič — M-Velepreskrba, TOZD Hladilnica Revolucionarne naloge mladine V času od 13. do 15. tega meseca je potekal 10. kongres Zveze socialistične mladine Jugoslavije, največji politični zbor mladih. Delegati kongresa so ocenili rezultate dela v preteklem medkongresnem obdobju in formirali globalne in konkretne naloge za naslednje obdobje. Jasno je bilo rečeno, da se mora družbenopolitično angažiranje mladine dokazovati na širši družbeni platformi, v Zvezi komunistov, sindikatu, Socialistični zvezi, torej tam, kjer se specifična hotenja mladih soočajo s hotenji drugih činiteljev. Politični angažma mladih mora posebno izstopati v osnovnih celicah naše družbe: v TOZD, krajevnih skupnostih, šolah. Moramo razčistiti z mišljenjem, da se morajo mladi boriti za rešitev svojih specifičnih problemov le v mladinski organizaciji, ker ni mladinskih vprašanj, ki niso vprašanja celotne družbe. Pred mladinskimi organizacijami so jasne in konkretne naloge. Programi osnovnih organizacij morajo zainteresirati vsakega posameznika, da bo aktivno sodeloval v delu organizacije. Ne sme in ne more se zgoditi, da dober del mladih v osnovnih organizacijah stoji ob strani in ne sodeluje v realizaciji programa vsakodnevnih aktivnosti. Uresničevanje Zakona o združenem delu in borba za uporabo tega v vsakdanji praksi je revolucionarna naloga mladine. Vsekakor pa borba za večjo produktivnost dela pomeni vsakodnevno obveznost. Od hitrejšega materialnega razvoja celotne družbe, je direktno odvisen družbenoekonomski položaj vse mlade generacije. Tudi idejno-politično usposabljanje in marksistično izobraževanje mora biti programsko jasno usmerjeno, masovna in trajna aktivnost Zveze socialistične mladine. Kljub zastopstvu mladih v vseh oblikah delegatskega sistema, se mladinske organizacije ne kažejo kot dovolj sposoben faktor, da bi lahko preko svojih delegatov v DS, sindikatu, SIS, zastopale interese mladih na osnovi demokratične borbe mišljenja in argumeti-ranih izstopanj. Samo preko najširših oblik dogovarjanja in odločanja preko delegacij lahko mladi dajo svoj konkreten delež pri predlaganju in reševanju aktualnih problemov in težav. Pomemben dokaz krepitve in vloge delegatskega sistema je gotovo dober in pravočasen sistem informiranja. Še posebej je treba poudariti vprašanje odnosa mladih komunistov do dela v osnovni mladinski organizaciji. Velikokrat se namreč dogaja, da prav mladinci, ki so kot najboljši postali člani ZK, stojijo v mladinskih organizacijah ob strani namesto da bi še aktivneje delali. Mladi morajo imeti moč in se v svojih sredinah odprto boriti proti anomalijam, ki spremljajo naš družbenopolitični napredek: nastajanje birokratskih odnosov, karierizem, zaprtost do drugih delov družbe, pojav nacionalizma in še-fovske mentalitete. Večja aktivnost vseh mladih v osnovnih organizacijah, v izvrševanju samoupravnih pravic in odgovornosti pri delu in v našem po- Vseh Nanosovih 12 osnovnih organizacij sindikata je na skupščini predstavljal en sam skupni delegat Mato Šoljič litičnem sistemu, je osnovni pogoj za hitrejši razvoj sociahstično-sa-moupravnih in družbenoekonomskih odnosov. Nalog ne moremo izločevati, ampak se moramo za vse vse bolj boriti. Novoizvoljeni sekretariat se je sestal k prvi seji takoj po končanem delu skupščine. Vse foto: Jaro Novak Novi sekretariat koordinacijskega odbora sindikata Na skupščini, ki je bila 23. novembra 1978 v Ljubljani, je bil soglasno izvoljen novi sekretariat KO OOZS SOZD Mercator z liste, ki je bila v razpravi pri osnovnih organizacijah od 12. julija do 8. novembra, Posamezna panoge zastopajo: Kmetijstvo: - ALOJZ PIRC, rojen 10. 2. 1928, vodja splošnega sektorja, Merca tor-Agrokombinat Krško, predsednik osnovne organizacije sindikata DO, delegat splošne delegacije; Industrija: - MARJANA MARTINEC, rojena 14. 8. 1927, vodja obračuna poslovalnic, Mercator-Velepreskrba, TOZD TMI, predsednica osnovne organizacije sindikata TOZD, delegatka samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana-Center; Trgovina na drobno: - MARJAN GRADIŠAR, rojen 1. 9. 1932, vodja komercialne službe, Mercator-Rožnik, TOZD Preskrba Tržič, dosedanji predsednik Koordinacijskega odbora zveze sindikatov SOZD Mercator; - IRENA JURCA, rojena 13. 4. 1942, kadrovski referent, Mercator-Nanos Postojna, TOZD Izbira Postojna, član ZK, namestnica predsednika izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata, članica komisije za organizacijo in razvoj ZK pri občinski konferenci v Postojni, delegatka v skupščini Delavske univerze v Postojni, članica sveta šole za prodajalce Nova Gorica; - IRMA PINTARIČ, rojena 23. 9. 1957, knjigovodja potrošniških kreditov, Mercator-Panonija. TOZD Maloprodaja, predsednica osnovne organizacije ZSMS TOZD, članica sekretariata osnovne organizacije ZK TOZD; Trgovina na debelo: - JOŽE REPŠE, rojen 16. 2.1947, pomočnik vodje komerciale, Mercator-Velepreskrba, TOZD Standard, sekretar osnovne organizacije ZK TOZD, dosedanji član sekretariata Koordinacijskega odbora OOS, delegat medgrupacijskega odbora trgovine pri ZSJ, predsednik izvršnega odbora OOS TOZD, delegat republiškega odbora sindikata delavcev trgovine; - SUZANA MODRIJAN, rojena 23. 7. 1939, samostojna referentka za reklamacije, Mercator-Velepre- skrba, TOZD Grosist, sekretarka KO OOS SOZD Mercator, članica Republiškega odbora sindikata delavcev v trgovini, delegatka Zveznega odbora sindikata delavcev v trgovini Jugoslavije, delegatka skupščine ustanoviteljev INDOK centra Ljubljana, vodja delegacije za vzgojo in izobraževanje; - ALENKA MALENŠEK, rojena 8. 9. 1956, samostojna referentka za reševanje reklamacij Mercator-Velepreskrba. TOZD Grosist, vodja delegacije SIS za kulturo v TOZD, predsednica konference delegacij št. 7. zboera uporabnikov skupščine SIS občine Lj.-Vič-Rudnik, delegatka za OKS in LKS; Zunanja trgovina: - NADA KOVAČ, rojena 6. 10. 1930, poslovni sekretar, Mercator-Slovenija sadje, TOZD Hladilnica Bohova, sekretarka osnovne organizacije ZK TOZD, delegatka splošne delegacije zbora združenega dela, članica konference zbora Krajevne skupnosti »Drago Kobal«; Gostinstvo in storitve: - FRANC REŽEK, rojen 29. 5. 1944, Mercator-Hoteli gostinstvo, TOZD Kavarna-bar Nebotičnik, skladiščnik in kletar, predsednik osnovne organizacije sindikata TOZD; - IVAN BREČKO, rojen 1. 10. 1947, samostojni nabavni referent-kalkulant, Mercator-Velepreskrba, TOZD Investa, dosedanji član sekretariata Koordinacijskega odbora OOS SOZD, predsednik izvršilnega odbora Delavskega sveta TOZD; Delovne skupnosti: - FRANC ŠKOF, rojen 4. 10. 1930, samostojni referent za gradbeno operativo, Delovna skupnost Mercator-Rožnik, član ZK od 1951. leta, do meseca aprila 1978 je bil sekretar Sveta ZK SOZD, član ZRVS; - VERA VALANT, rojena 28. 11.1937, samostojna referentka za cene, Delovna skupnost Mercator-Rožnik, sekretarka osnovne organizacije ZK Delovne skupnosti Mercator-Rožnik do sedaj namestnica sekretarja Sveta ZK Mercator-Rožnik, članica predsedstva občinskega sindikalnega sveta Ljubljana-Vič-Rudnik, članica odbora za ljudsko zaščito in obrambo; Na prvi seji novega sekretariata, ki se je sestala še na dan izvolitve, je bil za predsednika KO OOZS izvoljen Franc Škof, za podpredsednika Ivan Brečko, za sekretarko pa Suzana Modrijan. Predstavnik sindikalne organizacije v TOZD Hotel Ilirija je bil eden delegatov, ki je nastopil s pripravljeno diskusijo Ob usklajevanju notranje zakonodaje v SOZD Jože Renar — M-Rožnik, TOZD Grmada Cernu toliko za »skupne službe«? Dve vprašanji sta bili v ospredju na zborih naših delavcev v mesecu novembru: 1. zakaj je potrebno, da nenehno sprejemamo toliko dokumentov, tako da že sami več ne vemo, koliko smo jih sprejeli in koliko preuredili? 2. še vedno premalo razumemo dela in naloge skupnih služb na vseh ravneh, zanje pa moramo kar dosti plačevati. O sprejemanju samoupravnih aktov Dejstvo je, da smo na zborih obravnavali dokaj temeljnih dokumentov, tako za TOZD, kakor za DO in SOZD. Za TOZD: Osnutek Samoupravnega sporazuma o združitvi v TOZD; Spremembe Statuta TOZD. Za DO: Spremembe Samoupravnega sporazuma o združitvi v DO; Spremembe Statuta DO; Spremembe predloga Plana DO. Sa SOZD: Spremembe Samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD; Predlog Samoupravnega sporazuma o osnovah srednjeročnega plana razvoja SOZD; Predlog Samoupravnega sporazuma 0 trajnem poslovnem sodelovanju med organizacijami na debelo in organizacijami na drobro v sestavu SOZD. Dejstvo je, da je obseg omenjenih dokumentov tolikšen, da nam čas ni dopuščal podrobnejše obravnave. Vendarle pa je paket, če se tako izrazim, dokumentov z vidika SOZD, DO in TOZD zanje življenjskega pomena. Brez njih si rednega in uspešnega dela ne moremo več zamišljati v naši socialistični ureditvi. Zavedati se moramo, da deluje v okviru SOZD Mercator 21 delovnih in 53 temeljnih organizacij združenega dela; da v njih združuje delo preko 10 tisoč delavcev in več kot tri tisoč kmetov kooperantov. Delovanje sedanjega Mercatorja je zelo heterogeno-raznovrstno (kmetijstvo, industrija, trgovina na debelo in drobno, zunanja trgovina, gostinstvo m storitve). Če pa hočemo, da bo to delovanje uspešno, je predpogoj dobro urejena notranja zakonodaja. Res je, da je v nekdanjem sistemu °brti sam poslovodja-privatnik z enim ah dvema delavcema resnično lahko vso povezavo »kolektiva« opravljal sam ustmeno, brez pismenih navodil. Toda velika firma, kot je naša, v posojili demokracije nepisanih aktov ne faore sprejeti. Iz zgodovine nam je znano, kako so se posamezni narodi dolga stoletja borili za pisane zakone, žal, v številnih deželah ta borba še ni končana. Brez Pisanih in vsem delavcem dostopnih aktov notranje zakonodaje ni demokracije pri odločanju. Skratka javno in vsem delavcem dostopno vplivanje na celotno delovanje SOZD, DO in TOZD do poslovalnice in vsakega posamez-Pika je odraz naše družbeno politične stvarnosti - našega socializma. Nihče Pe more in ne sme samovoljno odločali- To pa omogočajo samo pisani akti, v katerih se istočasno odraža naša demokracija. Nepisana pravila in zakoni pa lahko restavrirajo-obnavljajo samovoljo, kar ni v skladu z našo usmeritvijo. Dokumenti, akti, notranja zakonodaja, ki jih na demokratičen način prav sedaj sprejemamo, so izredno pomembni za nadalnje utrjevanje samoupravljanja. To pa končno pomeni boljše gospodarjenje, večjo produktivnost, višji standard, pravičnejšo delitev po delu in vsestransko večje zadovoljstvo vseh zaposlenih. Zato je prav in koristno za vsakogar in za nas kot celoto, da predložene akte temeljito preučimo, še več, prav je, da te dokumente primerno shranimo in ko nam dopušča čas, da jih še enkrat pa tudi večkrat, kot temu pravimo, v miru preučimo; saj je v njih resnično dosti vloženega truda, (od organizacije dela v SOZD, DO, TOZD, organizacije in naloge naših organov, služb ter pravic in odgovornosti SOZD, DO, TOZD, poslovalnic, skupnih služb ter vsakega posameznika). Prepričan sem, da bomo vsi zaposleni omenjene akte temeljito preučili in jih z vsemi silami po najkrajši poti spravili v vsakdanjo prakso in uporabljali. To pa pomeni vsestransko boljše gospodarjenje, kar je tudi naš končni cilj. Delovanje Mercatorja je raznovrstno in veliko, zato je bilo že dosti napisanega, toda še vedno premalo. Napisati in predpisati bomo morali še dosti jutri in pozneje. O delovnih skupnostih in tako imenovanih skupnih službah Dobro poznamo naloge in delo prodajaln. Slabše že poznamo delo »uprave« TOZD, še slabše DO in najslabše SOZD. Največ problemov imamo na sejah delavskega sveta in zborih, ko je treba izglasovati - potrditi vsakoletni prispevek, ki ga je dolžna TOZD ali prodajalna plačati za delo služb TOZD, DO in SOZD. Ta obveznost za skupne službe ni majhna, saj predstavlja pri TOZD Grmada lanskoletna obveznost do DO in SOZD kar 10,10% vseh stroškov TOZD. Skratka, visoka postavka. Razumljivo in prav je, da se pri analiziranju stroškov ob vsakem periodičnem obračunu temeljito pretehtajo tudi stroški skupnih služb. Ni redek primer, da delavci sprašujejo, kaj in koliko delajo skupne službe, da moramo zanje toliko plačati. Prav na to bi rad vsaj delno odgovoril: Najprej, zakaj se sploh združujemo v TOZD, DO in SOZD. Odgovor je tu lahko zelo kratek: da bi lažje, boljše in uspešnejše poslovali. Poglejmo nekaj primerov: Prodajalne odstopajo del svojih nalog, del skupnim službam TOZD z namenom, da bi lažje, boljše in uspešnejše poslovale. Ta dela so obračun OD, kadrovanje, sestava računov za dobavitelje, investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev, del komercialnih poslov itd. Težko si danes zamišljamo, da bi imela trgovina svojega referenta za OD, kadrovika, direktorja itd. Teoretično in praktično je to možno, samo ena težava je, predrago bi to bilo. Zakon o ekonomičnosti temu nasprotju. TOZD z istim namenom (da bi lažje, boljše, uspešnejše in cenejše opravljala zastavljene naloge), odstopa del svojih nalog DO. Katere so te naloge in dela? V našem primeru so predvsem računovodska, aranžerska, kontrolna itd. Vsaka TOZD ne potrebuje aranžerja, kontrolorja, pravnika itd., toda potrebuje ga vseh 8 TOZD, pa ne enega, ampak 5 aranžerjev, 6 kontrolorjev, 2 pravnika ipd. Kaj je SOZD? Tudi tu delavci TOZD in DO odstopajo del opravil, ki jih lahko na ravni SOZD bolje, ceneje in uspešneje opravljajo, kot na primer bančne posle. Ni smotrno, da bi imela vsaka TOZD ali DO svojo banko. V okviru SOZD pa ima vse pogoje, da lahko uspešno dela. Nadalje združevanje sredstev za obratne in investicijske namene. Pri 50 TOZD zanesljivo vsaka TOZD ne potrebuje vsak dan ali tudi vsako leto vseh svojih sredstev, prav v tem času pa s pomočjo banke lahko daje ta sredstva na razpolago drugim TOZD, ki nujno potrebujejo denar. Nadaljnja skupna naloga je mehanografska obdelava podatkov. Tudi tu si ne more vsaka TOZD ali DO privoščiti svoje lastne mehanografije, ker je predraga. Skratka, v času, ki ga živimo, v naglem industrijskem razvoju, še posebno z uvedbo elektronike, t. j. v atomski dobi, si uspešnega razvoja brez združevanja dela in sredstev niti zamisliti ne morem. To združevanje v naši socialistični družbi, kjer so vsa sredstva družbena, je lahko lažje, hitrejše in uspešnejše kot v kapitalističnih državah, kjer so sredstva v privatni lasti. Zato je prav, da omenjene prednosti izkoristimo. Prav v tej smeri morajo subjektivne sile -politične organizacije in organi delavskega samoupravljanja še bolj aktivno delovati. Res je, da še tako lepo zastavlje- Ob otvoritvah je običaj, da prvi Mercatorjev kupec prejme posebno darilo, kakor tale mamka v Litiji. - Foto: Jaro Novak na organizacija ne daje jamstva, borba na vsakem koraku, v vseh da bodo vse službe-TOZD, DO in službah, za vestransko boljše go-SOZD same po sebi uspešno dela- spodarjenje. Prav te službe v mno-le, temveč je odvisno od aktivno- gočem lahko pospešijo končni sti družbeno-političnih organiza- uspeh posamezne TOZD, DO in cij in delavnosti omenjenih služb; SOZD in naposled družbe kot ce-zato je še kako potrebna stalna lote. Odmev z nedavne sindikalne skupščine Ana Marjanovič — Center za obveščanje Prostorček kulturi Da bi se premaknilo kulturno kolesje v delovnih organizacijah, je bilo doslej marsikaj predlaganega. Storjenega pa je bilo... kakor kje in kdaj. Na skupščini sindikata na ravni SOZD je bilo sprejeto, da bo kulturno življenje vodila posebna komisija ali morda »kulturni klub« (ki pa ne bi bil klan!), in to kulturno komisijo naj bi sestavljali delegati DO posameznih OOZS. Bolj nujno oziroma potrebno je aktivirati vse tiste delavce, ki jim je kulturno delo blizu, in ti naj bi bili bodoči kulturni animatorji, voditelji in režiserji kulturnih dogodivščin. Zato naj bi se čimprej ustanovila kulturna komisija, ki naj bi pripravila program svojega dela in iz tega programa naj bi odsevale resnične potrebe in interesi delavcev tako, da bi kultura postala sestavina dela in življenja vseh delavcev, njegove zavestne ustvarjalnosti, ne pa le ljubiteljstvo in privilegij posameznikov. Verjetno je v SOZD Mercator že veliko OOZS, ki si že gradijo kulturno življenje. Toda v prihodnje, kot je bilo izraženo in zaželjeno na skupščini sindikata, naj bi pripravili skupno zasnovo kulturnih akcij na ravni SOZD Mercator. Še posebno bi bilo zanimivo kulturno sodelovanje med TOZD in DO, kar bi tudi pripomoglo k tesnejšemu sodelovanju in k večji utrditvi medsebojnih humanih in tovariških odnosov. Foto: Jaro Novak Ob 15-letnici časopisa Mercator Jaro Novak — odgovorni urednik Nada Rihtar: oni so ta časopis prebrali Nada, za razgovor sem te zaprosil, ker si bila predlagana od Izdajateljskega sveta, poleg dveh drugih sodelavcev, odlikovanje za svoje zasluge pri razvoju obveščanja v Mercatorju, posebej časopisa. V tem razgovoru bi želel, da bi se bolj ustavila ob samem delu s časopisom, manj pa pri politiki časopisa v kolikor do tega ne bo prišlo samo po sebi. Kakšna je bila naklada? Naklada je bila 5000 za redne številke. Pri posebnih številkah pa smo šli po posebnem razdelilniku, in sicer na vsakega petega delavca ena številka. S tem smo hoteli privarčevati pri stroških, kajti zaradi nizke naklade so bile številke precej drage. Kot sredstvo obveščanja so služile tudi Interne informacije, ki so bile namenjene vsem delavcem Mercatorja. Kakšna je bila vsebina internih informacij? Iz dela osnovnih organizacij Z K Ljudmila Andoljšek — M-Emba Mercator — Emba v »Akciji 100« V Mercator - Embi šteje osnovna organizacija zveze komunistov 18 članov. Vsi ti so intenzivno obravnavali vprašanje, na katera je skušala odgovoriti nedavno končana »Akcija 100Q, ki jo je organizirala Občinska konferenca ZK Ljubljana Bežigrad. Namen akcije je, da komisija občinske konference ZK ugotovi, do kolikšne mere so organizacije ZK v gospodarstvu sposobne obvladovati družbenoekonomske in politične probleme v združenem delu. Namen akcije pa je tudi, da posamezne delovne skupine s strani ObK ZKS pomagajo organizacijam ZK v sredinah, v katerih te delujejo, ter jih usmerjajo v odpiranje perečih problemov. V Mercator Embi so skušali odgovoriti na naslednja vprašanja: organiziranost v TOZD in DO; odmor med TOZD, DO in SOZD; dohodkovno povezovanje; gospodarjenje z denarjem; obveščenost delavcev; urejenost področja planiranja in ocena planov; izpopolnjevanje planov; delitev dohodka in osebnih dohodkov; izpolnjevanje obveznosti po samoupravnih sporazumih; kadrovska politika; organiziranost Ljudske obrambe in družbene samozaščite; vloga ZK pri reševanju takih in podobnih problemov. Zanimivo bi bilo slišati, kako so se v to akcijo vključile tudi druge Mercatorjeve organizacije. V njih smo poročali o sejah osrednjih organov upravljanja in družbenopolitičnih organizacij. To je bil, lahko bi rekla, skrajšan, strnjen zapisnik, vendar ne v obliki komentarja. Te zapiske sem pisala sama, pomagale so tudi strokovne službe in različne komisije, kot komisija za spremljanje stabilizacijskih ukrepov ipd. Informacije so izhajale približno enkrat mesečno v tisoč izvodih. Ob tem naj povem še to, da smo nekaj časa imeli tudi Interne informacije, ki so bile namenjene samo delavcem v DS SOZD. Ali ste organizirali tudi redno fotoslužbo? Za fotografije je vseskozi skrbel sodelavec Kancijan Hvastija. Uvedli smo tudi arhiv fotografij in arhiv pismenih informacij o Mercatorju, ki so bile objavljene v sredstvih javnega obveščanja. Uredili smo jih po TOZD, po temah, na primer: jubileji, portreti. Pri Mercatorjevem časopisu si zdaj predsednica uredniškega odbora. Kaj se je usodnega zgodilo, da si odšla na drugo delovno mesto? Kaj je bil povod, da si odšla? Bili so to predvsem osebni razlogi; o takih pa nerada govorim. Moram pa reči, da sem odšla na delo, ki je v bistvu tudi informiranje. To je bilo pred letom dni. Tedaj je odšla iz Mercatorja urednica, dobili smo novega urednika, tovarišica Vasja Butino, ki je bil tudi že član Mercatorjevega kolektiva. Sprva sva delala sama, potem smo dobili novinarja. No, in danes so v tej službi že popolnoma novi sodelavci. Nenadoma sem odkrila svojo perspektivo na delih in nalogah tajnice samoupravnih organov in DPO v TOZD Grosist. Ali lahko napraviš komparacijo med načinom informiranja za sredstvo, kakršno je časopis, in načinom obdelave in priprave gradiva, kot jih zahtevajo gradiva za samoupravne organe oziroma za potrebe odločanja. Vsaka temeljna oziroma delovna organizacija v SOZD Mercator, pa tudi delovne skupnosti, bi morale imeti organizirano to tajništvo, ki naj bi skrbelo za pripravo gradiva za samoupravne organe in za DPO. To gradivo pa ne bi smelo biti ponudeno delegatom v obliki recimo 60 strani dolgega statuta, ampak bi delegatu morali posredovati kratek povzetek akta, ko bi to prebral, bi mu gradivo lažje podrobneje predstavili. Ali tebi uspeva tako pripraviti gradivo? To se mi vedno ne posreči, ampak težim k temu. Ljudi se ne sme obremenjevati z goro papirja, ampak jih je treba s povzetki seznaniti s samo vsebino. Tako mora tajnik tesno sodelovati s strokovnimi službami,- ker te službe pripravljajo gradivo, in mora biti sam seznanjen s stvarmi ter poznati predpise. Ali se boš še kdaj vrnila k delu v redakcijo? Tem nalogam se ne bom izneverila, ker se mi zdi delo dinamično in koristno, čeprav ima človek občutek, da dela in dela, naj bo to pri časopisu ali kot tajnik samoupravnih organov in DPO, a da ni pravega odziva od ljudi. Opažam, da ležijo na pisalnih mizah kupi nerazdeljenega glasila, na drugi strani pa nedotaknjeno gradivo za seje samoupravnih organov, čeprav so največkrat skrbno pripravljena. Popustiti pa tisti, ki delamo pri tem, ne smemo. Moramo si prizadevati, da vzgojimo svoje bralce, čut, da pripadamo Mercatorju, bi morali še bolj gojiti. Toliko je zanimalo mene v imenu časopisa... Ali želiš povedati še kaj, kar naj bi bilo po tvojem mišljenju zapisano, a smo pozabili omeniti? Hotela sem povedati še to, da sem včasih šla na mesec v eno izmed TOZD ali delovno organizacijo. Najbolj so mi ostala v spominu srečanja z našimi delavci v poslovalnicah, ki so bile zelo oddaljene od centrov. Tam sem opazila veliko pripadnost Mercatorju, zainteresiranost za časopis, in to mi je bilo zelo všeč, kajti oni so ta časopis prebrali, in tudi vse vedeli. Če pa si prišel v center, v Ljubljano, naprimer takrat, ko je bila reorganizacija, ljudje včasih niso vedeli, v katero temeljno organizacijo spadajo. Zanimivo je to, da so ljudje na podeželju, kot je na primer Vojsko nad Idrijo, Polšnik nad Litijo, vedeli o časopisu in Mercatorju vse. In to so bila zame res prijetna srečanja z našimi delavci! Ravno te ljudi, ki so daleč od mest, ki ponavadi delajo sami v poslovalnici in nimajo dosti stika z ostalimi delavci Mercatorja, sedaj premalo obiskujemo in z njimi navezujemo stike. Pričniva torej: ali si prišla v Mercator na delovno mesto urednice? V časopisu Mercator sem začela sodelovati že takrat, ko sem dobivala štipendijo pri Mercatorju. Obiskovala sem srednjo ekonomsko šolo in ko sem prihajala po štipendijo, sem vedno dobila tudi časopis Mercator. Takrat je bil urednik Marjan Pogačnik. Do pisanja sem imela veselje že v šoli in sem tudi dopisovala v šolsko glasilo. Ko sem tako prejemala Mercatorjev časopis, sem si rekla, zakaj ne bi pisala tudi vanj. In tako sem objavljala svoja razmišljanja ob dnevu žena, o počitniški praksi ipd. Ko si prišla v službo k Mercatorju, ali si takoj prišla v redakcijo? Po končani šoli sem se zaposlila v računovodstvu. Vključila sem se tudi v delo pri časopisu, in sicer kot občasna sodelavka. In potem so te odkrili? Leta 1970/71 je prišlo do odločitve, da se organizira v Mercatorju služba ža obveščanje, ki je bila sprva v sklopu oddelka ekonomske propagande. Vodja te službe je bila takrat tovarišica Ivanka Vr-hovčak. Natihem sem si želela, da bi prišla v to službo, kajti v računovodstvu je bilo delo bolj monoto- no, jaz pa sem si želela bolj dinamično in pestro delo. Dobro se še spominjam dne, ko me je tovarišica Ivanka poklicala na razgovor in mi ponudila delovno mesto v tej službi. Z veseljem sem se pripravljala na razpis in leta 1971 začela redno delati pri časopisu Mercator. Za samo informiranje sva skrbeli s tovarišico Vrhovčakovo, poleg tega pa smo opravljali skupno s tovarišico Hočevarjevo tudi dela s področja ekonomske propagande. Čez nekaj mesecev je oddelek dobil status sektorja, ki je vključeval tudi aranžerski oddelek in kasneje tiskarno - razmnoževalnico, dobili pa smo še novega sodelavca-novi-narja, tovariša Bitenca, ki je sicer delal v Mercatorju in tudi pogosto sodeloval s prispevki v glasilu. Z organiziranjem te službe smo začeli redno mesečno izhajati, zgodilo pa se je, da smo včasih za dva meseca skupaj izdali bolj obsežno dvojno številko. Tovarišica Vrhovčakova je izdelala globalen program informiranja v kolektivu Mercatorja. Na tem področju je imela bogate izkušnje, bila je izkušena novinarka, poleg tega pa tudi aktivna družbenopolitična delavka. V kakšnem obsegu je izhajal časopis? Obsegal je povprečno 24 strani srednjega formata. Kdo je delal na tehnični pripravi časopisa? Za tehnično pripravo je skrbel zunanji sodelavec tovariš Do-manjko. Potem, ko je tov. Vrhovčakova prevzela to službo, je bila imenovana za urednico časopisa, in sicer je bila približno eno leto odgovorna urednica, potem pa je bila imenovana za glavno in odgovorno urednico. Kdo je bil tisti, ki je delal na zbiranju prispevkov in navodilih sodelavcem? že takoj na začetku smo poskrbeli za to, da bi pridobili čim več zunanjih sodelavcev iz organizacij Mercatorja, kajti nemogoče je bilo, da bi vse dogodke beležili delavci službe za informiranje. Vzpostavili smo stik z njimi. Bilo jih je bolj malo, vendar pa so bili ti zelo prizadevni. Prispevke so pošiljali v našo službo, kjer smo jih dokončno obdelali. Za kontakte s sodelavci pa sem bila zadolžena sama. Kdo je naredil vsebinsko zasnovo? Vsebinsko zasnovo je naredila urednica, sodelovala pa sva pri tem tudi s tovarišem Bitencem. Povedala bi še to, da je bil uredniški odbor v glavnem sestavljen iz direktorjev. To je bilo bolj predstavniško telo. Od njih smo pričakovali več strokovnih prispevkov in pomoči, vendar, žal, to ni delovalo in smo bili prepuščeni sami sebi. Funkcijo, ki bi jo moral opraviti uredniški odbor, smo opravljali sami. Moram pa priznati, da je časopis moralno podporo vedno imel. Imeli smo nekaj stalnih sodelavcev, ki so zelo pogosto pisali. Zelo zainteresirani so bili vedno iz Mer-cator-Panonije iz Ptuja, prav tako tudi iz Embe in TOZD Grmade, od katerih smo vedno dobili prispevke; zanimanje so pokazali tudi v Idriji. Tako smo že takrat začeli organizirati dopisniško mrežo. Povedala si, da imaš ekonomsko šolo, seveda redakcija zahteva določeno izobrazbo; kako si se poleg dela uspela izobraževati še za to področje? Osnove iz novinarstva, če lahko tako rečem, mi je dala tovarišica Vrhovčakova, in to v obliki ustmenih inštrukcij ob samem delu. Ko sva bili naprimer na sestanku, me je poučila, katera je bistvena stvar, o kateri naj bi pisali. Sicer pa je tako, da moraš biti za to delo »pismen«, imeti moraš voljo, prizadevnost in smisel. Videl sem te nekoč na nekem seminarju... To je bilo takrat, ko je izšel zakon o javnem obveščanju. Na njem smo v glavnem obravnavali, kaj je potrebno urediti za pravno osnovo obveščanja. Ali si sodelovala še na kakšnem specialnem seminarju? Na takem seminarju pa nisem bila. Verjetno bi se urednica odločila za to, vendar je bilo zelo veliko dela in čas tega ni dopuščal. Kaj ste izdajali in kdo od vas je posebej delal na vsakem od teh sredstev obveščanja? Vkolikor ste imeli naloge ločene... Ni bilo možno drugače, kot da se dela in naloge v redakciji prepletajo, Tovarišica Vrhovčakova je bila angažirana kot podpredsednica slovenskih sindikatov in tako smo v glavnem vsi delali vse. Naša redakcija je začela sodelovati z drugimi redakcijami, ki so priobčevale naše prispevke. Vpeljali smo tudi obliko novinarske konference, ki jo je pripravila Vrhovčakova skupaj z generalnim direktorjem ob otvoritvi dveh blagovnic, v Beogradu in v Ptuju. (Odprli smo ju istega leta.) Poleg rednih številk časopisa smo začeli izdajati tudi posebne številke, v katerih smo objavili gradiva za najširšo javno obravnavo. Takrat je bilo tega veliko, naj spomnim le na ustavne amandmaje, na priprave na sprejem nove ustave in obravnavo osnutka zakona o združenem delu. Vse to smo objavljali v posebnih številkah. Gradivo je bilo skrbno pripravljeno in naši delavci so bili o vseh teh novostih dobro informirani. Dostopnost temeljnih samoupravnih aktov v ljubljanski TOZD Grosist Deveto srečanje upokojencev Foto: Kancijan Hvastija Več ko znaš, več sreče boš imel. Burmanski pregovor Nikoli ne bo resnično srečen tisti, ki ni bil nikoli nesrečen. Graf O uporabi firm oziroma zaščitnega znaka A.na Marjanovič — Center za obveščanje Zakon o združenem delu obravnava to tematiko v členih 416. do 437. V okviru Mercatorja pa smo se o tem dogovorili v 4. in 37. členu Samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Mercator n. sub. 9- Udeleženke sporazuma so sprejele obvezo, da bodo pred svojo firmo uporabljale tudi del firme sestavljene organizacije, to je besedo Mercator, ki je s tem postala sestavni del firme vsake delovne organizacije, združene v SOZD. V Primerjavi s prejšnjo zakonsko ureditvijo firme je zakon o združenem delu spremenil določila o fir-rni v tem, da sedež ni več sestavni 'fel firme oziroma imena, marveč se mora v pravnem prometu navajati ob firmi oziroma imenu. Praktično gledano je s tem navedba odgovornosti vedno pred navedbo sedeža pravne osebe. Firmo oziroma ime smejo uporabljati delovne organizacije oziroma temeljne organizacije v pro-™etu samo tako kot je v popolni obliki vpisana v sodni register. , V tej zvezi je potrebno omeniti se to, da posluje temeljna organizacija z drugimi organizacijami s irmo delovne organizacije, v kate-sestavu je, in s svojim imenom, notraj delovne organizacije pa Posluje samo s svojim imenom. iNa primer: 37. člen sporazuma določa predvsem uporabo znaka »M«. Ta znak iB^lo^en z fistino o znamki (št. r£97 2 565/68) ter obsega veliko o M v značilni obliki in oranžni h^teUma pod znakom izpisano sv'fd°x^ercator- Tako ima SOZD j zaščitni znak M, ki so ga dolž- n?®n0ino uporabljati v poslova-J tudi vse temeljne in delovne Veselo šele v drugi polovici Tudi to leto, kot že devet let zaporedoma, je Koordinacijski odbor osnovnih organizacij zveze sindikatov SOZD Mercator organiziral novoletno srečanje upokojencev. Vera Aljančič — pravni sektor Delovne skupnosti SOZD Agresivni »M Uporaba zaščitnih znakov firm delovnih organizacij in imen temeljnih organizacij povzroča v vsakdanjem delu še vedno velike težave. Prav tako obstoja pri nas različno pojmovanje uporabe znaka »M«, zato morda ne bo odveč, da si dogovorjeno uporabo enega kot drugega, ob upoštevanju zakonskih določil o tem, še enkrat natančneje ogledamo. organizacije, združene v SOZD, in sicer na način in v primerih, kot je to dogovorjeno v 1. do 5. točki 37. člena sporazuma. Izjema tega pravila je uporaba ustrezne druge barve znaka, kadar tako zahteva tehnična izvedba. Druga izjema pa je v tem, da lahko proizvodne temeljne oziroma delovne organizacije, če tržna situacija to zahteva, s svojim statutom določijo, da za poslovanje izven SOZD uporabljajo za kupce samo svoj zaščitni znak. Da bi bilo obeleževanje organizacij združenega dela v SOZD čimbolj celovito obdelano, naj povemo še to, da so udeleženke spo-f razuma sprejele obveznost, da bodo pri obeleževanju poslovnih zgradb alr prostorov, poslovnih enot, skladišč in podobno, dalje na tiskovinah za poslovno korespondenco, računih, listinah, ki jih uporabljajo pri poslovanju izven SOZD, uporabljale skrajšano firmo SOZD (SOZD Mercator, n. sub. o.). 1. Za delovno organizacijo: - MERCATOR - EMBA, živalska industrija, p. o., MERCATOR - VELEPRESKR-BA, proizvodnja, trgovina in storitve, n. sub. o. - MERCATOR - HOTELI-GO-STINSTVO, gostinske, hotelske in kavarniške storitve, n. sub. o. - MERCATOR - UNIVERZAL, trgovina na drobno, p. o. 2. Za temeljno organizacijo pri poslovanju izven delovne organizacije: - MERCATOR - VELEPRE-SKRBA, proizvodnja, trgovina in storitve, n. sub. o. TOZD Grosist, trgovina na debelo, n. sub. o., Navkljub snegu, mrazu in stalnemu sneženju se je v dvorani Kegljišča-kopališča Kodeljevo zbralo okoli 430 upokojencev. Dvorana je bila popolnoma polna. Novoletni program srečanja upokojencev Mercatorja, ki je po zaslugi sindikata postal že tradicionalen, se je pričel s pozdravnim govorom predsednika sindikata Franca Škofa. V pozdravu nekdanjim sodelavcem je dejal, da kljub srečanjam enkrat samkrat na leto, kljub hitenju skozi ta nori čas, človek človeka ne pozabi. Saj so v celotnemu mozaiku sedanje delovne organizacije vgrajeni tudi kamenčki, ki so rezultat njihovega prejšnjega aktivnega dela. Pozval je vse upokojence, naj sodelujejo z delovno organizacijo, naj njihova vez in stalni stik postane tudi časopis Mercator, ki pa je lahko tudi njihov redni obveščevalec o dogajanjih v delovni organizaciji. Nato je v imenu generalnega direktorja SOZD Mercator spregovoril njegov pomočnik za organizacijo Stane Vrhovec, ki je pisal današnje mesto SOZD Mercator. Sledil je kulturni program. Odlična in še vedno aktivna igralka Mila Kači-čeva, je nastopila s svojim kratkim kulturnim programom, ki ga je kot upokojenka pripravila posebej za upokojence. Mnogi med prisotnimi v dvorani pa se nikakor * 1 2 - MERCATOR - HOTELI-GO-STINSTVO, gostinske, hotelske in kavarniške storitve, n. sub. o., TOZD Ilirija, hoteli-gostinstvo, n. sub. o. 3. Za temeljno organizacijo pri poslovanju znotraj delovne organizacije: TOZD Grosist, trgovina na debelo, n. sub. o. TOZD Ilirija, hoteli-gostinstvo, n. sub. o. Le na svojih poslovnih prostorih smejo OZD uporabljati skrajšano označbo firme oziroma imena. Na primer: 1. za delovno organizacijo: - MERCATOR - EMBA, p. o. - MERCATOR - VELEPRE-SKRBA, n. sub. o. - MERCATOR - HOTELI-GOSTINSTVO, n. sub. o. - MERCATOR-UNIVERZAL, p. o. 2. za TOZD: - MERCATOR - VELEPRE-SKRBA, n. sub. o. TOZD Grosist, n. sub. o. - MERCATOR - HOTELI-GOSTINSTVO? n. sub. o. TOZD Ilirija, n. sub. o. niso mogli vzdržati klepetanja in so na veliko razočaranje ostalih motili prireditev. Tudi kultura potrebuje prostor, ne samo vino. Toda preidimo na bolj vesele in živahne trenutke srečanja, h katerim so zelo pripomogli člani ansambla Fiori, ki pa so z zvoki harmonike potegnili marsikoga na plesišče. Ples, vino, kosilo in potica, pa niso bili tista najboljša polovica srečanja. Drugi del programa, ki ni bil več obvezni program, je bilo tekmovanje, ki ga je »kar spoto- ma« pripravil naš propagandist Mile Bitenc, in je še zagrete povabil k sodelovanju. Najbolj odločni so se izkazali v pihanju balončkov (kateri bo prej počil), lizanju smetane in plesu s pomarančo na čelu. Sledilo je obvezno komentiranje in ploskanje prisotnim, tekmoval ci pa so dobili nagrade, ki jih je pripravil naš sindikat. Srečanje je mimo. Bilo je veselo. Če pa bo ustanovljen klub upokojencev, bo morda drugače. Toda, če je srečanje veselo in prijetno, čeprav samo enkrat na leto, je do volj, da se ga vse leto spominjamo. Tudi Adolf Osterc, prejšnji direktor Mercatorja, se je udeležil srečanja upokojencev. Ob tej priložnosti smo se z njim dogovorili za pogovor ob njegovi 60-Ietnici. Pred dokaj nehvaležno, precej zgovorno publiko, se je trudila naša letošnja gostja, tudi upokojenka, dramska igralka m pe snica, Mila Kačičeva. Upokojeni delavci TOZD Ilirije iz delovne organizacije M-Hoteli - gostinstvo so se letos prvikrat pridružili skupnemu praznovanju. Od 430 vabljenih upokojenih delavcev Mercatorja se je srečanja na Kodeljevem v Ljubljani v sredo 20. decembra udeležilo kar 420, kljub mrazu, snegu in letom. Vse foto: Jaro Novak Naj se predstavimo — Naj se predstavimo — Naj se predstavimo — Naj se predstavimo — Naj se Eden od strojev za pripravo kakavovega granulata v Embi. - Foto: Jaro Novak Z Embine prireditve za javnost, ki se je je med drugimi udeležil tudi predsednik SML, Marjan Rožič Z Embine prireditve za javnost Ana Marjanovič — Center za obveščanje Benko pije mleko Stekla je redna proizvodnja kakava Benka. Na ogled vabljeni tudi predstavniki mesta Ljubljane in občine Bežigrad. Potrošnja kakava je tudi potrošnja mleka. Otvoritev redne proizvodnje kakava Benka je bila v torek, 5. decembra. Med gosti, ki so bili povabljeni, na svečano otvoritev, so bili tudi Marjan Rožič, Janez Rigler, Jože Bušar, Lojze Novak in Jožko Pirnar. Emba je edina, ki ima izključno pravico do proizvajanja napitka Benko v naši državi in tudi možnosti izvoza. Opremo za proizvodnjo je ta enovita delovna organizacija v sestavu Mercatorja kupila od firme Bensdorf z Dunaja. Znanje za pridelavo pa je dobila od koncerna Unilever iz Holandije. Celotna vrednost investicije je znašala 10,600.000 dinarjev. Od tega je v osnovna sredstva bilo vloženih 4,600.000 dinarjev, v obratna sredstva pa 6,000.000 dinarjev. V investicijskem programu Em-be za kakav Benko v prvem letu načrtujejo proizvodnjo v količini 500 ton, v drugem letu pa že 1000 ton. Ta količina pa pomeni vrednostno povečanje celotnega pri- hodka za 33% in dohodka za 70%. Glede na program finančne uspešnosti investicije se kaže, da bo naložba pokrita že v drugem letu obratovanja, kajti Emba, ki ima 107 zaposlenih, proizvaja tudi kavo. Trenutno imajo težave pri preskrbi s surovo kavo, zaradi novega ključa delitve surove kave med republikami in pokrajinama. Po tem ključu dobijo proizvajalci v Sloveniji 30% manj kave kot v letu 1977. Predelava kave pa pomeni za Em-bo 70% vrednosti celotnega dohodka. In kot je dejal ob otvoritvi Boris Vavpotič: »Zato je v tej situaciji doseganje planiranega dohodka rezultat izvajanja sprejetih sklepov samoupravnih organov, prizadevanja vseh delavcev ter uvajanja novega izdelka.« Otvoritve nove proizvodnje se je udeležil tudi generalni direktor SOZD, ki je ob tej priliki dejal: »V SOZD Mercator je trenutno v gradnji 33 novih objektov. Od tega jih 20 šele pričenja z gradnjo. Em-bini prostori so še novi in dokaj veliki. Potrebno je najti samo sorodno idejo, ki bi se pokrivala z vašo dosedanjo proizvodnjo kave in sedaj kakava. Emba pa ima v Mercatorju posebno mesto in morda največ možnosti za nadaljnji razvoj svoje dejavnosti.« Emba je s svojo novo proizvodnjo kakava naredila velik korak, ki je tudi posebnega pomena za celotno družbo, kajti v tesni zvezi s potrošnjo kakava je tudi potrošnja mleka, kar izvira iz načina priprave tega napitka. Hranljivost mleka je veliko večja od čaja, posebno pri doraščajoči mladini. Raziskava trga pa je pokazala, da je porabai kakavovih napitkov v Jugoslaviji samo 0,016 kg po prebivalcu, medtem, ko je poraba v sosednji Avstriji 0,35 kg na prebivalca. Naposled je tudi pomembno, da se nikomur več ni treba odpravljati v Avstrijo po Benko, ker sedaj »raste« tudi na domačih tleh in ima znak kvalitete že potrjen. Moderna pekarna z deležem združenih sredstev Center za obveščanje o Majhna delovna organizacija Pekarna Grosuplje, ki se je razvila iz obrtne delavnice, je z odrekanjem, s preusmeritvijo proizvodnje, s spretnim izkoriščenjem kapacitet in požrtvovalnim delom kolektiva uspela zgraditi moderno pekarno v Grosupljem. Njena otvoritev pred praznikom reuke pomeni veliko zmago tega kolektiva. Pomemben vir sredstev so bila tudi združena sredstva SOZD Mercator. Objekt je montažnega tipa in znaša njegova dolžina 55 metorv, širina 23 metrov, skupna površina pa 1292 m2. V osrednjem delu, v hali, so skladišča moke, glavni proizvodni prostori ter prostor za hlajenje kruha in za predajo. V priključku so upravni prostori, kuhinja z jedilnico, sanitarije in garderobe, kotlarna, rušilnica kruha za drobtine, pralnice embalaže in druge pritikline. Del proizvodnje je povsem mehaniziran, poleg tega pa ima pekarna svoj vir električne energije ter najsodobnejše naprave za ogrevanje in prezračevanje. Vsa Med Številnimi otvoritvami pred prazni dati prednost subjektivnim gledanjem ali celo težnjam, še manj Pa zgodovini povezovanja trgovi-ne v Ptuju pred tako ugodno in realno resnico, kot je nova združe-Pa delovna organizacija. Ko je Prišlo do predloga združitve, sta o tem najprej razpravljala kolegija, razširjena s predsedniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij na skupnem zasedanju 15. maja letos. Takoj za tem je potekala razprava v delavskih svetih in organih družbenopolitičnih organizacij "Panonije« in »Izbire«, kjer so dali Zeleno luč za nadaljnje razgovore > smeri fizičnega povezovanja rzbire in Panonije v novo DO. De-Pvska sveta DO Izbire in Panonije sta izvolila tudi skupno integracij-j o komisijo, ki je po sklepih de-dvskega sveta dobil nalogo, da Pripravi celoten postopek združe-raPja Izbire in Panonije. Obenem e® je ta komisija morala pripraviti konomsko in družbeno socialno temeljitev za združitev, pa tudi Pogoje nadaljnjega razvoja nove družene organizacije.« Kakšen pa je bil prvi odmev na družitev? Začetni odmev je proti pričakovanju bil zelo dober. Sodelovanje je že prej obstajalo. Izbira, kjer sem prej delal in poznal njene že- lje in načrte, je iskala povezovanje. Izbira je bila uspešna, a vseeno premajhna. Če so se pojavila nasprotovanja za združitev, so to bila prej subjektivnega kot poslovnega značaja.« Kaj ste videli v integraciji? »Ves čas, ko smo se pogovarjali o združitvi, je bilo prisotno dejstvo, da je nadaljnji razvoj maloprodajne mreže, trgovine na veliko in proizvodnje, mnogo lažji, zlasti pa smotrnejši, če bo skupen. V integraciji smo videli mnogo racionalnejše izkoriščanje obstoje-gradnji novih upravnih objektov. Nekatere probleme poslovanja bomo skupaj reševali. Vse, kar smo začeli graditi, Panonija in Izbira, je že sfinancirano.« čih zmogljivosti, ki brez večjih vlaganj omogočajo nekajkratno povečanje obsega poslovanja, ki zagotavljajo večji obseg poslovanja ob vrednostno manjših zalogah, ob mnogo večjem asortima-nu blaga. Pri tem pa bo imel potrošnik glavno korist, tako v pogledu cen, kvalitetnejši ponudbi ter večjem asortimanu. Na področju trgovine na malo so prednosti zlasti v boljši založenosti, v specializaciji, boljši urejenosti lokalov ter sodobnejši ponudbi, približanju prodajnih mest potrošniku (nova naselja, ureditev trgovin in boljša ter rednejša dostava blaga). Na voljo bo večje število izdelkov in s tem bo zagotovljen potrošniku kvalitetnejši izbor blaga. Na področju trgovine na veliko zagotavlja združitev izkoriščanje kapacitet v celoti in pomeni nadaljnjo razširitev branž v smeri bogatejšega asortimana, ob hkratnem povečanju koeficienta obračanja zalog. Najpomembnejša na področju trgovine na veliko pa bo sposobnost nove delovne organizacije, da bo v stanju prevzemati čedalje večji delež oskrbe industrije, obrti, malega gospodarstva in kmetijstva z repromaterijali ter s surovinami. To pa pomeni hitrejšo realizacijo dohodkovnih odnosov.« Kateri je vaš prvi korak po referendumu? »Torej, referendum je bil uspešen, če je tisto, kar smo zabeležili, tudi sprejeto in potrjeno. Takoj smo se združili prostorsko in po branžah. Sedaj že preseljujemo vso tehnično dejavnost v skladišče v Slovenji vasi. Zaenkrat so nekatere službe še prostorsko ločene toda v prihodnjem letu dni bomo poskušali urediti prostorsko funkcionalnost in se tudi prostorsko povezati. Moram povedati, da ne razmišljamo o kakršnikoli Katera je skupna razvojna usmeritev Panonije in Izbire v srednjeročnem planu? »Glede na dosedanjo koncentracijo dela in sredstev bo mogoče doseči večji blagovni promet, predvsem na področju veleprodaje, kot bi ga lahko dosegli obe DO skupaj, če bi poslovali izolirano. Višji bo tudi doseženi dohodek, saj bo ob skupnem nastopu na tržišču v sklopu SOZD Mercator možno dosegati maksimalne ugodnosti pri proizvajalcih. Večji dohodek pa bo omogočil rast sredstev za razširitev materijalne osnove dela, saj je znano, da je bila trgovina v zadnjih letih precej okrnjena pri investicijski politiki, prav zaradi investicijske nesposobnosti te dejavnosti zaradi različnih restriktivnih ukrepov. Razvojna politika bo usmerjena tudi v kompletiranje in povečanje asortimana po posameznih blagovnih skupinah na področju veleprodaje, v širitev prodajnega prostora izven območja občine v širši gravitacijski prostor na področju veleprodaje, v boljšo oskrbo industrije, malega gospodarstva in drugih panog z reprodukcijskim materijalom ter drugimi surovinami v optimalnejše izkoriščanje zalog, s ciljem, da dosežemo višji letni koeficient obračanja ter s tem manjšo vezavo obratnih sredstev, kar bo zopet pomenilo prihranek na obrestih od kreditov, v racionalnejše izkoriščanje skladiščnega prostora; s koncentracijo dela in boljšo organizacijo poslovanja omogočiti smotrnejše izkoriščanje znanja, kar bo vplivalo na višjo produktivnost dela na vseh ravneh. Na osnovi združevanja sredstev bo mogoče uresničevati bolj smele investicijske programe. Investicijska aktivnost bo usmerjena predvsem v širjenje maloprodajne mreže v nova naselja, kar bo omogočilo približevanje ponudbe potrošniku. Nadalje bodo vlaganja usmerjena v modernizacijo in boljšo opremljenost že obstoječe trgovske mreže s ciljem, da dosežemo boljšo kakovost ponudbe trgovine na malo. V proizvodnji bodo izboljšani delovni pogoji zaposlenih. Na področju elektronske obdelave podatkov bo možno spremljati dosežke ter jih kar najracionalnejše uporabiti in prilagoditi za lastne potrebe...« Ali pričakujete tudi podporo občine Ptuj? »Od občine pričakujemo, da nam bo še vnaprej stala ob strani, tako kot nam je doslej, kajti naše delo in razvoj podpira tudi ptujsko gospodarstvo in skupščina, ki nam je za primer uspele združitve s sklepom na 5. seji DPZ poverila vlogo nosilca razvoja trgovine v občini. Tako pooblastilo nas zavezuje, hkrati pa nam zagotavlja razvoj.« Združitev Panonije in Izbire je bila nekaj posebnega. V čem je ta posebnost? »Posebnost naše združitve je v tem, da smo od začetka do konca vztrajali na resnici, na odprtih in jasnih stališčih. Delo integracijske komisije, ki je zasedala petkrat in je delala zelo intenzivno, je zaradi sprotnega razčiščevanja tekočih problemov bilo zelo uspešno. Uspešnost je zagotavljal zlasti odkrit način dela, razpoložljive točne informacije ter strokovnost članov. Posebnost naše združitve je že v samem načinu in postopku združitve delovnih organizacij Panonije in Izbire z novo delovno organizacijo. Z združitvijo v novo delovno organizacijo sta obe delovni organizaciji prenehali obstajati in tudi bili izbrisani iz registra. Skupna pot Panonije in Izbire se je začela na novih temeljih.« In ko sta se združili v novo delovno organizacijo v okviru SOZD Mercator iz Ljubljane, je v Ptuju nastala močna trgovska organizacija, ki je v stanju prevzeti vlogo oskrbovalca tudi drugih Mercatorjevih organizacij v tem delu severovzhodne Slovenije. Tu gre predvsem za trgovske organizacije iz Ormoža, Lenarta, Lendave in Radgone, kot tudi za nekatere DO iz sosednje Hrvatske (Krapina, Varaždin, Čakovec), ki že sedaj gravitirajo na ptujsko območje ter vzpostavljajo poslovne stike z Izbiro in Panonijo. Predstavlja se »Izbira« Trgovsko podjetje na veliko in malo Izbira Ptuj je bilo ustanovljeno leta 1954. V sklopu delovne organizacije je poslovalo do leta 1957 le 6 poslovnih enot z 22 zaposlenimi. Prelomnico predstavlja leto 1958, ko je bilo k Izbiri priključenih več trgovin takratnih kmetijskih zadrug ter še nekaj samostojnih trgovin, tako da je bilo v sklopu Izbire 21 poslovnih enot. To stanje je ostalo nespremenjeno do leta 1963. V sklopu Trgovskega podjetja Izbira je bilo 8 prodajaln živilske stroke, dve prodajalni s tekstilom, 10 prodajaln z mešanim blagom ter centralno skladišče. Večina trgovin je bila v slabem stanju ter nujno potrebna obnove. V letih 1958 do 1962 je bilo prenovljenih in nanovo opremeljnih okoli 80% prodajaln. Kolektiv je v tem času s samoodpovedovanjem pri delitvi osebnih dohodkov uspel prihraniti toliko, da je lahko pričel v naslednjih letih graditi nove objekte. Investicijska aktivnost je bila usmerjena v novogradnjo prodajnih in skladiščnih prostorov, razširitve in modernizacijo obstoječe prodajne mreže ter gradnjo upravnega prostora. V letih od 1962 dalje je bilo zgrajenih več samopostrežnih ter klasičnih trgovin in centralno skladišče v Slovenji vasi. Danes razpolaga delovna organizacija z 2973 m2 prodajnih površin ter 11.387 m2 pokritih skladiščnih površin, poleg tega pa so v Slovenji vasi poleg dveh novih skladiščnih hal na razpolago še odprti asfaltirani skladiščni prostori. V letu 1976 je bilo priključeno manjše industrijsko obrtno podjetje Krojaštvo-Moda s 50 zaposlenimi. Tako je imela Izbira koncem leta 1977 v svojem sestavu 26 poslovnih enot v trgovini na malo, 7 blagovnih skupin v trgovini na veliko ter proizvodnjo storitveni obrat Krojaštvo-Moda. S svojo poslovno politiko si je delovna organizacija uspela pridobiti dober sloves, tako pri svojih kupcih v maloprodajni mreži zaradi konkurenčnih cen ter solidne postrežbe kot tudi v trgovini na veliko, zaradi širokega asortimana, hitre dostave ter drugih lastnosti, ki so jih poslovni partnerji Izbire znali ceniti. Nesporno je, da ima velike zasluge pri razvoju Izbire Bruno Valentin, ekonomist, ki je uspešno vodil delovno organizacijo od leta 1956 pa vse do leta 1977. Letošnje poslovno leto je bilo za Izbiro druga velika prelomnica, saj so sledile velike organizacijske spremembe. Pod vodstvom nove- ga direktorja DO, Franca Tomaniča, dipl. oec., se je Izbira v skladu z novimi zakonskimi določili organizirala s 1. 1. 1978 v delovno organizacijo s 3 TOZD in sicer: - TOZD Trgovina na veliko s 75 zaposlenimi, - TOZD Trgovina na malo z 239 zaposlenimi, - TOZD Krojaštvo-Moda s 55 zaposlenimi, - DSSS z 31 zaposlenimi. Ocenjujemo, da bo TOZD Trgovina na malo v letu 1978 ustvarila realizacijo v višini 348.695,000 dinarjev, kar je 18% več kot lani, dohodek v višini 38,941.000 dinarjev, ter sredstva čistega poslovnega sklada v višini 3,722.000 dinarjev. Realizacija v TOZD Trgovina na veliko je za leto 1978 ocenjena v višini 387,396.00 din, to je 35% več kot lani, dohodek v višini 26.684.000 din ter sredstva čistega poslovnega sklada v višini 6.176.000 din. V sklopu TOZD Krojaštvo Moda so 3 obrati: proizvodnja zaščitnih sredstev, proizvodnja težke konfekcije ter krojaštvo po meri. Realizacija v letu 1978 je ocenjena na 24,887.000 din, dohodek v višini 5.681.000 din ter čisti poslovni sklad v višini 209.000 din. Delovna organizacija Izbira bo skupaj z delovno skupnostjo v letu 1978 ustvarila 726,732.000 dinarjev celotnega prihodka, 75,314.000 dinarjev dohodka ter 10,107.000 din sredstev čistega poslovnega sklada. Produktivnost v Izbiri je razmeroma visoka. Zaposleni v TOZD Trgovina na malo je ustvaril vil mesecih letošnjega leta povprečno 132.190 din realizacije, kar je 20% več ko lani, število zaposlenih pa je ostalo nespremenjeno. V TOZD Trgovina na veliko je zaposleni ustvaril 717.400 din realizacije. Delovna organizacija kot celota bo povečala zaposlenost v letošnjem letu le za 1%. Razvojna politika Izbire je do konca tega srednjeročnega planskega obdobja usmerjena v nadaljnjo razširitev skladiščnih zmogljivosti ter modernizacijo skladiščne opreme, v gradnjo nove samopostrežne trgovine v novo nastajajočem delu mesta ter v širitev in posodobitev maloprodajne mreže v mestu in na podeželju. Poseben poudarek je bil na razširitvi trgovine na veliko, saj so bile z dograditvijo II. faze skladišč v Slovenji vasi podane vse možnosti za nadaljnji razvoj. Izbira je že dalj časa iskala primernega poslovnega partnerja s področja trgovine v širšem ali ožjem prostoru, s katerim bi se integrirala. V I. polovici letošnjega leta so stekli resnejši pogovori s predstavniki Mercatorja, DO Panonija, skupna integracijska komisija, imenovana s strani samoupravnih organov obeh delovnih organizacij, pa je prav kmalu ugotovila upravičenost povezave obeh delovnih organizacij. Po uspelem referendumu 25. oktobra sta Izbira in Panonija takoj pristopili k resnim pripravam za izpeljavo zastavljene organizacije nove DO, ki bo tako z združenim delom in sredstvi ter usklajenim razvojnim programom še hitreje in uspešnejše uresničevala naloge, ki nas oboje čakajo še do izteka tekočega srednjeročnega planskega obdobja. Nadaljnji razvoj združene delovne organizacije bo temeljil predvsem na razširitvi in posodobitvi prodaje na veliko, za tako poslovanje pa so podane vse možnosti z izgradnjo III. faze skladišč v Slovenji vasi, ki bo dokončana že v začetku prihodnjega leta ter imajo izredno ugodno lokacijo ob pomembni prometnici med Ptujem in Mariborom. Posebna skrb pa bo namenjena potrošniku, kar bo pogojeno z nadaljnjimi vlaganji v razvoj in posodobitev maloprodajne mreže, z razširitvijo obstoječega asortimenta, ožjo specializacijo, boljšo organiziranostjo ter ne nazadnje tudi s solidno postrežbo. Razvoj je pričakovati tudi na področju proizvodnje zaščitnih sredstev, saj bodo z izgradnjo novih proizvodnjih prostorov dani pogoji za povečanje produktivnosti ter nadaljnjo širitev poslovanja tudi v tej dejavnosti. Delavci obeh delovnih organizacij, združeni v delovni skupnosti pa si bodo prizadevali, da bodo združeno znanje, strokovnost in izkušnje maksimalno izkoristili v prid dobre organizacije poslovanja nove združene delovne organizacije. Predstavitev proizvodov partnerjev Delovna zmaga Mercator-Nanosa Ana Marjanovič — Center za obveščanje Ana Marjanovič - Center za obveščanje Degustacija štirih v Evropi Novo skladišče za boljše poslovanje Uspešna degustacija proizvodov - Sodelovala tudi Kavarna Evropa s svojo strežbo in sladicami - Ekonomska propaganda organizator. Ob dnevu republike je Nanosova TOZD Grosist odprla novo, štiri tisoč kvadratnih metrov veliko skladišče. Izdelano je Po sistemu paletnih komisionarnih in konzolnih regalov. Na degustaciji v priredbi EP SOZD Mercator je nastopil s proizvodi tudi Slovin. - Foto-Jaro Novak ssS iilsSi kf’ k. 6 1 4000 in je bll° učinkovitost, pa tudi širjenje po- utovarjanja ter raztovarjanja bla- zgrajeno iz montažnih armirano- slovanja. • - - J J ga, neprimerni delovni pogoji (ve- .... »BSSgB *• Novo skladišče v Postojni je najprej služilo otvoritveni proslavi ob dnevu republike. - Foto: Ana Marjanovič Novembra meseca je ekonomska propaganda Mercatorja organizirala degustacijo proizvodov svojih stalnih sodelavcev. Program in potek degustacije je potekal v skladu z različnimi proizvodi nastopajočih delovnih organizacij: HP Droga Portorož, HP Kolinska Ljubljana, Slovin Ljubljana in ■ Sladkogorska Sladki vrh, ki je sledila degustaciji s svojimi že svetovno znanimi in uveljavljenimi izdelki Paloma. Za skladno in skrbo izpeljavo programa degustacije, za katero je poskrbel Mile Bitenc, je bilo potrebno veliko organizatorskega smisla, da je dugustacija dosegla svoj namen in svojo vizuelno učinkovitost. Predstavitev programa sodelujočih proizvajalcev se je pričela z ogledom razstavljenih proizvodov. Nato je sledil kratek uvodni pozdrav in predstavitev sodelujočih, ob že pripravljenih izdelkih, ki so bili servirani na krožniku. Za uvod je sledil aperitiv, ki ga je ponudil Slovin iz Ljubljane. Potem je sledila hladna plošča Droge iz Protorža. Sledila je še domača goveja juha, ragu s polento in-stant, gobe v omaki z ajdovimi žganci od HP Kolinske iz Ljubljane. Ob vsem tem pa so se skladno in tudi dobro prilegala Slovinova vina: belo, črno in rdeče. Pred koncem zakuske je bila zelo dobrodošla sladica »evropejskih« slaščičarjev, po vrhu vsega in za pester konec Slovinov šampanjec Klub, ki je na letošnjem vinskem sejmu požel najvišje priznanje »Šampion«. Degustacija s svojim celotnim programom je bila izjemna, Glasbeni vložki, ki so sledili med premori, so pestrih zelo dobro pripravljeno preizkušnjo in ji dajali videz popolne sproščenosti. Morda je ravno v tem bil čar celotne degustacije in njen uspeh, da je ob hrani, glasbi, vinu in kratkimi predstavitvami posameznih delovnih organizacij, znala dati vsem izdelkom enak pomen in vrednost. Pri vsem tem pa je treba omeniti tudi strežno osebje kavarne Evropa, kot tudi ložo preurejene kavarne, ki je glede na svojo opremljenost bila najbolj primeren prostor za takšno degustacijo. In v zadovoljstvo vseh je treba povedati, da je degustacija uspela, da je bila dobro pripravljena, da je Mile Bitenc, ne glede na vse pre-graje, ki so pri takih in podobnih prireditvah, na zelo uspešen, učinkovit in popolen način zadovoljil obiskovalce degustacije. Pa tudi namen degustacije kot take je bil dosežen, to je, da bi izdelki, taki kot so in kot so bili predstavljeni, bili na pravilen način posredovani preko neposrednega - trgovca - do potrošnika. Potrošnik naj bo končni kritik izdelka. betonskih elementov. Blago bodo dostavljali s čelne, severne strani, odvažali pa z južne. Novo skladišče je namenjeno skladiščenju vseh vrst blaga železninske in galanterijske stroke. Za skladiščenje tekstilnih izdelkov pa bodo preuredili sedanje skladišče tekstila in galanterije v Postojni. Celotna vrednost investicije, ki je bila vložena v gradnjo tega skladišča, znaša 30,000.000 dinarjev, vrednost opreme pa 7,000.000 dinarjev. Financiranje investicije je plod združevanja sredstev v okviru delovne organizacije Nanos. Del sredstev pa so s krediti zagotovili Temeljna banka Koper in izvajalci Doslej je TOZD Grosist za skladiščenje svojega Blaga uporabljala približno polovico kapacitet skladiščnih prostorov v Postojni, ki so bili zgrajeni 1961. leta. Ker se je obseg poslovanja stalno večal, je bilo treba iz leta v leto najemati nove prostore za skladiščenje blaga. Najeta skladišča, katerih skupna površina je 3500 m2, so za poslovanje skrajno neprimerna. Največje težave je povzročalo tudi dejstvo, da so bili ti objekti razmetani na 18 različnih krajih v Postojni. Za gradnjo se je letos marca odločil delavski svet TOZD Grosist. To je bil tudi del srednjeročnega liko najetih skladišč je bilo vlažnih), nefunkcionalnost objektov, ki je onemogočala racionalizacijo poslovanja in razdrobljenost skladiščnih prostorov, kar je povzročalo tudi visoke stroške in neizko-riščenost transportnih kapacitet. Poleg tega pa je bila nujna zaposlitev večjega števila delavcev, kot bi bilo potrebno. S preselitvijo v novo skladišče načrtujejo v TOZD Grosist povečanje realizacije srednjeročnega plana za 50%, ostalih 50% realizacije pa bodo omogočile prenovljene kapacitete starih skladišč v Postojni in Prestranku. OBČINA i9e >8 1969 1970 1971 1972 1973 11974 1 1975 11976 11977 1< 578- j onuuaj nrs« h ki sp bi ki SP bi ki sp bi ki sp bi ki sp bi ki sp bi ki sp bi ki sp bi ki sp bi ki SB, '^bT TT sp bi ’ n TbT LJ VIČ '.M M [Z J| £ JI ji ' 3 MOSTE ŠIŠKA m S 1 • g — — .1 [_ — .■ — — — — — — —7 / :,~£k= J z CEPITER m — — — — — — — ^ — — — — — — > z —- — — | n — BEŽIGRAD :■ ■ 7 — —— — — NOVO MESTO £ mm _ 2 z ■ — — — — T i, “o TREBNJE t =3. —> — — — — — -M z RIBNICA —y trz — ■ — z c ~T GROSUPLJE z ■ — — — L — H- \ m VRHNIKA jC Lwm ■ ■ — — — —S s ■ £ *T LITIJA S 1 — — z i_ 2 j LOGATECj ■ J A- — — — — Mm. — DOMŽALE^ ■ z =3^ — ~T —■ METLI K A^ ^ ~7 4 — — — — ■ i —■ MOZIRJE £ ' T hi —■ TRŽIČ z ■ _ £ z JL 3 KRANJ / #. r T POSTOJNA { ■ IZ 31 KOČEVJE T ■ J 1 PTUJ r • £ - r ■ T 1 "T IDRIJA £ d £ 1 1 LENDAVA £ ■ ■ JL _2 LEflART G. RADGODA ■in T LJUTOMER cx_. Tl n SEVniCA ,—' A-. __ž Bi T ' BEOGRAD Z. s £ LEC [El 1 T [Z r z z w \ hi * \ IH . samopostrežne trgovine f Hk blagovnice H r—r -v f— I —1 ZL n __ ____ zt n __ ___ II _ "i—r -r m M. 3 PODATKE ZBRAL IN ZRISAL K, HVASTIJA DECEMBER 9 Mercatorjev mozaik ® Mercatorjev mozaik • Mercatorjev mozaik # Mercatorjev mozaik • Praznovanje dneva republike Ob 30-letnici Spectruma Alojz Pirc - M-Agrokombinat Krško Ana Marjanovič - Center za obveščanje V Krškem pregledali uspehe Pozno popoldne pred letošnjim dnevom republike, 29. novembrom, smo se zbrali, nad tristo delavcev Agrokombinata Krško, v dvorani delavskega doma v Krškem, da bi počastili veliki dan, rojstvo nove Jugoslavije, program pa je obsegal tudi pregled uspehov delovne organizacije. Stari že osemdeset let Te dni je TOZD Spectrum praznoval 30 let obstoja. V petek, 24. 11.1978, je bilo v Motelu Tikveš - TOZD Ilirija v Ljubljani srečanje članov kolektiva Spectrum s svečanim govorom in kosilom ob prazniku te temeljne organizacije. V govoru, posvečenem praznovanju, nas je predstavnik sindikata popeljal v mislih v čas izredno težkih življenjskih pogojev delavstva in proletariata, ko je pri nas nastajala agrarna, mlada industrijska in meščanska buržoazija, kar je bilo osnova za enoten nastop v narodnoosvobodilnem in revolucionarnem boju po letu 1941. Opomnjeni smo bili na neizmerne težave ob načrtnem uničevanju prebivalstva, o protihitlerjevskih bojnih uspehih na tujem in domačih bojiščih in o nastajanju nove ljudske oblasti, kot izhodišču za rojstvo nove države v letu 1943. Sledil je krajši opis razvoja in skok v današnjo samoupravno in gospodarsko stvarnost, ki je značilna po, nekdaj skorajda nepričakovanih, uspehih in spremembah. Po prikazu bodočih nalog v luči planov in po zahvali vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri usmerjanju razvoja, zlasti komunistični partiji in tovarišu Titu, je sledil prikaz gospodarskega stanja delovne organizacije. Iz tega povze-niamo, da so bili doseženi veliki uspehi pri napravi novih sadnih nasadov, dograjen je bil objekt delavnic za servise in popravila kmetijskih strojev in povečana zmogljivost vinskih kleti. Pridelek sadja je bil kljub pozebi v nekaterih področjih in nekaterih vrst relativno dober, pa tudi kooperacijska proizvodnja z zasebnimi kmeti je Po obsegu napredovala. Slišali smo, da so veliko breme visoke zavarovalne premije, do četrtine vrednosti pridelkov, v slučaju pozebe pa da dobimo plačano škodo le v višini lastne cene pridelkov, zaradi česar smo ob pozebah prikrajšani za dohodek. Nesorazmer- je med stroški in ceno živine zavira večanje proizvodnje mesa. Poudarjen je bil pomen planiranja poslovne in proizvodne dejavnosti, investicij in razvoja, ap tudi pomen informiranosti za samoupravljanje. Zbrane v dvorani je pozdravil tudi namestnik generalnega direktorja SOZD Mercator, Vukadin Nedeljkovič. V priložnostnem govoru je pokazal značilnosti svobodne družbe, v tej pa zlasti pravico odločanja o delu in sredstvih. Agrokombinat Krško je pomembna proizvodnja ogranizacija v sicer pretežno trgovski sestavljeni organizaciji združenega dela. Kot priznanje za dolgoletno delo v delovni organizaciji so dobili nekateri delavce denarne nagrade in priznanja. Šestim so jih izročili za desetletno, sedmim za dvajsetletno, Maksu Babiču, vodji komercialnega sektorja, in Lojzetu Babiču, vodji računovodskega Sektorja v delovni skupnosti skupne službe pa za tridesetletno delo. Dvajset delavcev je dobilo priznanja za vzorno delo. Sledil je enourni kulturni program, petje zbora »Viktor Parma« iz Krškega, predvajali pa so tudi dva dobra krajša filma iz različnih obdobij razvoja in znamenitosti Krškega in okolice - »Vlaki vozijo mimo« in »Gremo v Krško«. Dobro razpoloženi delavci in gostje smo za tem odšli v sosednji Mercatorjev hotel Sremič na večerjo. Ob glasbi in plesu, pogovorih sproščenih znancev in prijateljev in brezskrbnem vzdušju, je hitro minil večer, nekaterim pa še del noči naslednjega, prazničnega dneva. Ker smo v oktobrski številki časopisa Mercator že predstavili TOZD Spectrum, njen dosedanji razvoj, od prvih začetnih korakov do danes, naj ob tej priliki povemo še enkrat, da je bil Spectrum kot podjetje ustanovljen že pred 80 leti, seveda v privatni lastnini. Dejavnost podjetja je bila izdelovanje ogledal in brušenega stekla. Leta 1976 se je Spectrum združil s Steklom, nato pa se 26. 12. 1977 odločil za združitev v SOZD Mercator. Ob prazničnem jubileju je pred- sednik delavskega sveta TOZD Spectrum, Josip Kovačič, dejal: »Ob združevanju v SOZD Mercator smo v ekonomsko finančni analizi ugotovili, da obstajajo možnosti medsebojnega sodelovanja oziroma vključitve TOZD Spectrum pri izvajanju investicij in adaptacij v SOZD Mercator«. Nato je Miran Goslar, ki se je, tudi udeležil proslavitve praznika Spectruma, med drugim dejal: »Čestitam vam k vaši 30-letnici. Vašo kvaliteto ste že pokazali, in vsi v Mercatorju si želimo, da bi Spectrum še naprej predstavljal pojem kvalitete; da to, kar sedaj obvladate, še naprej vzdružujete in izpopolnjujete. Obenem si želimo, da bi naše sodelovanje bilo večje, da bi imelo skupno cilje, kajti vsak član ima enake možnosti, da koristi tisto, kar mu ponuja velika organizacija, kot je SOZD Mercator. V slučaju, da bi zašli v težave, pomeni to večjo socialno varnost, kot če bi delali sami zase. Mi pa smo poklicani, da vam po- Tudi iz združenih sredstev Center za obveščanje TOZD Golovec dve novi samopostrežbi magamo«. Na proslavi 30 let Spectruma je o njegovi razvojni poti spregovoril predsednik DS TOZD Josip Kovačič Vse foto: Jaro Novak V srednjeročnem načrtu TOZD Golovec Mercator - Rožnika je našel svoje mesto trgovski objekt v hovi soseski Rozmanov trg v Litiji- Odprla jo je ob navzočnosti krajanov in predstavnikov družbenopolitičnega življenja občine Litija, Pred praznikom republike predsednica DS TOZD Golovec, Endols-sija Popovič. »Letos predajamo njenemu namenu že drugo novo samopostrežbo trgovino«, je povedal v pozdravnem nagovoru direktor cOZD, Andrej Skrt. Projekti za trgovino, vključno z opremo in zu-rranjo ureditvijo, so bili izdelani v Mercatorjevi TOZD Investa, izvajalec gradbenih in instalacijskih del je bilo domače podjetje Beto- na Zasavje, TOZD Geadmetal Litija. Objekt je pritličen, v njem pa so razporejeni naslednji prostori: samopostrežna trgovina za živila in neživila, buffet, skladišča živil, neživil in pijač, shramba za delikatese, hladilnice za mlečne izdelke in sadje, garderoba, sanitarije in pisarniški prostor. Celotna površina trgovine znaša 400 m2, od tega je 175 m2 prodajnega prostora. Predračunska vrednost objekta znaša približno 1,3 starih milijarde, od tega gradbena dela 850 milijonov, 60% sredstev je prispevala Ljubljanska banka, 20% so znašala združena sredstva SOZD Mercator, 20% pa je lastna udeležba TOZD. Prvi 1 snežni dan je zagrnil v svečano belino novo odprto SP Mercatorja v Litiji Predstavljamo naše dobavitelje Mile Bitenc — Ekonomska propaganda Sladkogorska; paloma blazinaste brisače Lani smo s Sladkogorsko, ki je doma in v svetu poznana po paloma izdelkih, pripravili nagradni kviz. V več zaporednih številkah Mercatorja smo hkrati predstavili široko paleto paloma izdelkov. vodov pridružil še nov: blazinaste papirnate brisače paloma. Mehke, vpojne, hkrati pa trdne blazinaste brisače paloma pa bomo tokrat podrobneje predstavili. Zakaj se nove papirnate brisače paloma imenujejo blazinaste in v čem je odlika? Takšno ime imajo seveda zaradi še večje mehkobe, debeline in odlične vpojnosti. Tudi potem, ko so vlažne, se še ne razkrojijo takoj; in prav zato je njihova uporabnost vsestranska. Pa veste, kako dosežejo tako veliko vpojnost blazinastih brisač paloma? Obe plasti svilenega papirja, ki ga imenujejo tissue (tisju) vtiska-vajo vsakega posebej med dvema valjema. Za tem nanesejo lepilo in lepijo s posebnim veznim valjem. Na ta način dobe papir, ki učinku- je kot tanka in zelo mehka krpica z nešteto malimi blazinicami. Uporabnost blazinastih brisač paloma je res vsestranska. Uporabimo jih za brisanje vsega, kar je pač treba obrisati: od rok po umivanju, pa do madežev v kuhinji, če se kaj polije. In uporabljamo jih lahko celo pri umivanju oken. Sicer pa imate tako ali tako s Palominimi izdelki opravka vsak dan. In njihove dobre lastnosti že poznate. Dosedanjim zaupanjem lahko prav brez skrbi pridružite tudi novi izdelek. Paloma blazinaste brisače so na voljo v zavitkih, s prikupnim tiskanim vzorčkom; zanje so tudi pripravili lična stojala v lepih pastelnih barvah. Seznanili smo vas z novim izdelkom iz Sladkogorske in ga tudi toplo priporočamo. Ta tovarna se je v teku let razvila v največjo iz- sladkogorska delovalko papirne konfekcije pri nas. Obenem je tudi med najpomembnejšimi v vsej Evropi. Samo letos bodo na Sladkem vrhu izdelali še več kot 42.000 ton izdelkov te zvrsti. Pisana izbira izdelkov higienske papirne konfekcije Paloma se ravna po zahtevah porabnikov, obenem pa sledi tudi novostim v svetu. Pripreme na 3. zbor Mercator-Interne banke Prigodom ustanovljenja KORŠ Samo D o stal — M-Interna banka Darko Bajec — Radna zajednica SOUR Dosada svim zahtevima udovoljeno Razmatranje primedaba, dane na načrte samoupravnih akata na sednici poslov-nog odbora MIB Dana 5. decembra 1978. godine poslovni odbor MIB imao je 13. sednicu, na kojoj je razmatrao primedbe, uskladivao samoupravne akte i utvrdio predloge za usvajanje. U periodu od 9.11.1978. do 5.12. 1978 u os u SOUR Mercator odvijala se javna rasprava o: - drugom načrtu predloga statuta Mercator-Interne banke; - drugom načrtu predloga sa-moupravnog sporazuma o medu-sobnim pravima, obavezama i od-govornostima izmedu Mercator-Interne banke i njene radne zaje-dnice; - načrtu predloga godišnjeg plana i akata poslovne politike Mercator-Interne banke za 1979. godinu; - načrtu predloga »osnova i re-dosleda tih osnova za rasporediva-nje zajedničkog dohotka Mercator-Interne banke posle završnog računa za 1978. godinu«. S obzirom na to da su pojedinač-ni načrti predloga bili več drugi put u javnoj raspravi i da su kod sastavljana saradivale i pravne službe pojedinačnih radnih organizacija te da su bitna poglavij a koja opredeljuju dohodovne odnose i samoupravno organizova-nje u skladu sa zakonom o udruže-nom radu podnešene su primedbe samo na akte poslovne politike Mercator-Interne banke za 1979. godinu. Osnovne primedbe poslovni je odbor ugradio u navedene akte i utvrdio predloge svih nabrojanih akata za zaključivanje na 3. zboru Mercator-Interne banke, u četvr-tak 21. 12. 1978. godine. Zahteve za koriščenje udruže-nih sredstava za investicije su ulo-žile sledeče članice: Mercator - hoteli ugostiteljstvo, OOUR Jelka Hrastnik, za izgrad-nju hotela B-kategorije sa pogonom društvene ishrane, u iznosu 4,000.000; Mercator-Slovenija sadje, OOUR Trgovina za izgradnju skladišta u Kanalu u iznosu din 1,310.000; Marcator-Rožnik, OOUR Gradišče Trebnje za izradu vlastite kotlovnice i asfaltiranje skladišta gradevinarskog materi-jala u Mirni na Dolenjskem, u iznosu 650.000. Uzimajuči u obzir da su sve investicije u srednjproč-nom programu razvoja SOUR Mercator i da investitori prema planu udružuju sredstva, bilo je svim zahtevima udovoljeno. Poslovni odbor je razmatrao 12 zahteva za odobrenje kratkoročnih kredita pojedinačnim članicama MIB. Uzimajuči u obzir trenut- no još raspoloživa sredstva iz naslova udruženih sredstava za investicije, koja su več angažovana, a zbog zakašnjenja izgradnje još ni-je započeto njihovo koriščenje i s obzirom na to da Mercator-Interna banka dobro poslovno saraduje sa svojom osnovnem bankom te da pojedinačne osnovne organizacije, udružene u SOUR Mercator, povremeno ipak oročavaju svoja likvidna sredstva kao depozite u Mercator-Internu banku, bilo je zahtevima udovoljeno u ukupnom iznosu 30,800.000. Ipak, več sada treba uvažavati, da če u sledečoj godini biti mnogo teža situacija upravo sa tim sredstvima, jer u planu investicija za 1979. godinu, pored udruženih sredstava za investicije, treba potražiti još i druge izvore financiranja investicija te tako iz ovog naslova praktično ni-šta neče ostati za zadovoljavanje potreba po kratkoročnim kredi-tima. U pripremama na 3. zbor Mercator-Interne banke, članovi poslov-nog odbora dogovorili su se o predlogu dnevnog reda zbora i o predlogu organa zbora. Ovim je sednica bila zaključena. Period izmedu kongresa SSS i SSJ bio je veoma značajan za razvoj društvenoekonomskih odnosa i sistema socijalističkog samoupravljanja. Postigli smo važne rezultate u razvoju samoupravnih, društvenoekonomskih odnosa, u materijalnom razvoju, eko-nomskoj stabilizaciji, na području društvenog i životnog standarda. Još više smo razvili politički sistem samoupravne demokracije koja u večoj meri omogučava de-mokratičko uskladivanje različi-tih samoupravnih interesa. Ostvareni su svi društveni uslo-vi za odlučujuči uticaj radnika u udruženom radu i društvu u celini. Takode je i naš sindikat nasto-jao da bi svuda prodrlo saznanje o višem vrednovanju i obogačenju rada ko ji mora pot smisaon i za-nimljiv. Zbog toga smo na različi-te načine podstrekivali i motivirali stvaralaštvo u masi radnika, boga-čenje ličnosti i medusobnih odnosa. Ova naša nastojanja su bila povezana sa borbom za veču produktivnost rada, efikasnije samoupravljanje, za stvaranje harmonične, srečnije ličnosti i vitalnosti radnog čoveka. Zato smo na-stojali podiči nivo opšte naobra-zbe i kulturne svesti radnika, zau-zimali smo se za povečana materi-jalna sredstva, stvarali smo uslove za fizičku rekreaciju i odmor te za razvoj onih delatnosti koje omo-gučevaju puno uvaženje čoveka radom, samoupravljanjem te u razvoju ličnosti. Ako smo u torne stvarno uspeli, gde su prepreke i otpori, kako iste pobediti - o torne smo delegati sindikata hteli govoriti na našoj skupštini. O bitnim pitanjima samoupravno udruženog rada u SOUR, sindikat je oblikovao svoja stanovišta koja su opredeljena u našoj programskoj osnovi rada KO OOSS. To smo takode na skupštini u celini usvojili, jer sadr-ži najaktualnije zadatke sindikata u sadašnjem trenutku. Dalji razvoj samoupravne soci-jalističke demokracije zahteva kolektivni rad i zajedničku odgovornost, tako smo takode napisali u DOGOVOR o ustanovljenju KO OOSS, njegovog organa i radnih tela u SOUR Mercator. Zato smo u predlogu navedenog dokumenta u članu 5. napisali - »da svaka OOUR odnosno jedinstvena RO i radne zajednice RO imaju po je-dnog delegata u kooridnacijskom odboru OO SS. Ovim smo hteli pridobiti što veči broj sposobnih društvenopolitičkih radnika. Osim toga, tako bi se medusobno bolje upoznali te bi tako lakše re-šavali naše probleme i teškoče. Delegatski sistem i dalji razvoj so-cijalističke samoupravne demokracije zahteva potpuno uvaženje i podstrek za kolektivan rad. Sam odnos na našoj skupštini sindikata, u nekim OUR u SOUR mogu samo negativno oceniti, jer neke OOSS nisu poslale svog delegata. Takode gradivo nisu ra-zmatrale odnosno u svojoj sredini obradile. Uzrok ovome je premala idejnopolitička i stručna osposob-Ijenost sindikalnih predstavnika i drugih naših aktivista. Sindikalne zajednice još uvek nisu aktivne, a s tim ne može postojati pravi delegatski odnos. Svakako, rad osnovne organizacije saveza sindikata mora biti usmeren uglavnom na pitanja o položaju delegata i delegacija u svojoj sredini. Dok sindikalne organizacije i ra-dnički savet u OOUR ne interesu-je rad delegata i delegacija, dok delegati i delegacije ne znaju o čemu raspravlja OO SS i samoupravni organi, toliko vremena ne možemo očekivati da če stvarno svi ljudi odlučivati o svim važni-jim pitanjima. Smatram da nas ka takvom načinu rada obavezuje i bit našeg samoupravnog sistema, da bi ta-kav način rada još više uvažavao kolektivan rad i ogovornost, da bi potpomogao dalju demokratizaci-ju rada svih samoupravnih in poli-tičkih organizacija i sprečio uvaža-vanje nezdravih ambicija pojedi-naca. Jednom rečju, rad bi postao efikazniji, a odnosi medu ljudima bolji i čovečanski. Organizovana rekreacija Konačno možemo reči da je napravljen veliki na-predak u razvoju rekreacije i športa u okviru SOUR Mercator. U ovom pravcu več je bilo mnogo pokušaj a, ali različite okolnosti nisu dozvoljavale napredak. U četvrtak, 14.12.1978. godine u prostorijama Mercator-Veleopskr-be, OOUR Hladilnica, bio je sasta-nek o ustanovljenju KORS (Koor-dinacijskog odbora za rekreaciju i šport). Pobudu za ustanovljenje je dao KO OOS SOUR Mercator. Poziv je bio poslan svim RO, TOK i OOUR u sastavu SOUR Mercator da na sastanak pošalju svoje sportske rekreatore odnosno ani-matore. Takode su bili prisutni i zamenik generalnog direktora i voda Centra za obaveštavanje. Zamenik generalnog direktora, drug Nedeljkovič aktivno je učestvo-vao u diskusiji i dao neke korisne primedbe. KORS broji 15 članova. Takode je usvojio plan za 1979. godinu. Isti je podeljen na četiri glavna zadatka: - rad na području rekreacijske delatnosti, - rad na području sportske odnosno takmičarske delatnosti (Mercatorijada i Živilijada), - traženje mogučnosti odnosno načina financiranja rekreacijske i sportske delatnosti, - produžavanje zapečete akcije za ustanovljenje sportskog društva Mercator. Pored ostalog, takode su bili usvojeni poslovnik KORSA i pravilnik zimske Mercatorijade. Postavljeni su mnogi zadaci, ali mi verujemo da če KORS izvršiti svoje radove, sa kojima čemo svi biti zadovoljni. Prvi veliki zadatak je več pred nama - zimska Mercatorijada koja če biti 6. februara na Črnem vrhu nad Idrijom. Još nešto treba istači - KORS zaista broji 15 članova, ali to nije nikakvo zatvoreno telo. Naprotiv, svako ko ji bi hteo pomagati ili drukčije saradivati, uvek če biti dobrodošao. Samo zajedničkim anagama moči čemo postiči da se što veči broj članova našeg veli-kog kolektiva organizovano bavi rekreacijom i športom. Suzana Modrijan — sekretarica KO OOS SOUR Pojednostavljivanje iz ignorancije Na dnevni red nnedavne godišnje skupštine postavljena su bila tri osnovna dokumenta za rad sindikalnih organizacija u sastavu Mercatora, a osim toga i izbori novog koordinacijskog organa SOUR. Unatoč značaju ovog dogadaja, neki su to pojednostavili. Tako je npr. Nanos onemogučio učešče jedanajestorici delegata iz svojih osnovnih organizacija, s tim da je na skupštinu poslao »Zajedničkog predstavnika«. Da je bila SP v novem naselju Rozmanov trg v Litiji več ko nujna, dokazujejo neučakani pred vrati. Foto: Jaro Novak Prejeli smo anonimno pismo »Uredništvo Mercator Slučajno mi je prišel v roke vaš časopis Mercator - oktober 1978 št. 10. Začudil sem se, a tako tudi moji znanci, ko smo v časopisu zagledali kar tri daljše prispevke v srbohrvaščini. Čemu se tudi tukaj materinščina potiska ob stran. Če je pisec članka iz Beograda, je stvar v redu, naj kar bodo v srbohrvaščini. V trgovino ne prihajajo k nam iz drugih republik, pač pa v druge donosno in dobro plačane poklice, zato je vaše glasilo namenjeno trgovskim delavcem iz Slovenije. Kam plovete? Trgovski poklic je najbolj nehvaležen, pa si ga tako tudi sami grenite in sebe ponižujete. Prizadeti« Pripis urednika: Za tiste, ki ne vedo: Mercator ima preko 600 delavcev v svojih poslovalnicah oziroma v 15 TOZD SR Hrvatski oz. v SR Srbiji. Vsebine pisma »prizadetega« oziroma »prizadete« tovarišice ne bomo komentirali. Kar zadeva anonimnost, pa je neka časopisna redakcija že razmišljala o tem, da bi anonimneže podpisovala z »usrane«. V Ormožu od 11. do 16. decembra Mile Bitenc — Ekonomska propaganda SOZD Majhna pozornost — veliko zadovoljstvo Foto: Kancijan Hvastija Dva načina sta, da se človek vzdigne: s svojo lastno veščino ali z neumnostjo drugih. La Bruyere Novica o reklamnih prodajah v Mercator-Zarji je šinila ko blisk. Namah se je razvedela po Ormožu in okolici. Naša - morda skromna - pozornost do potrošnika je uspela; kupci so bili več ko zadovoljni. No, pa pojdimo lepo po vrsti. Tako, kot smo vso stvar pripravljali. Poletje se je nagibalo v jesen, ko smo si omislili takšno akcijo. Na upravi Mercator-Zarje so jo kovali po svoje, pri nas v propagandi pa smo hoteli dodati svoj delež. decembra se je začelo. Kje? Povsod, v vseh prodajalnah. V Galanteriji so pripravili pestro izbiro igrač in drugih novoletnih daril. Dedek Mraz je res imel kaj izbirati. Obenem so tu, po zelo prodajali najrazličnejše stvari: otrokom majhne čokolade in napolitanke, gospodinjam Vileda krpe, kar pač že ni mačji kašelj! V trgovinah s konfekcijo pa so kupcem dajali reklamne kape in druga drobna darila. Izvolite, poizkusite, ocenite... Foto: Kancijan Hvastija Ob 12. številki Poročevalca Center za obveščanje V Krškem redno izhajajo Dvanajsta številka Poročevalca Agrokombinata v Krškem, ki ga redno spremljamo in tudi redno izhaja na 4 ciklostiranih straneh prinaša 6 najvažnejših informacij za ta kolektiv v mesecu novembru. Uvodnik izpod peresa direktorja DO predstavlja naloge, ki so v tem času pred našimi organizacijami v zvezi s sprejemanjem samoupravne zakonodaje. Obvešča o pristopu v poslovne skupnosti Slovenije za razvoj kmetijstva in živilske industrije ter v zvezi s tem o kompleksu nalog v zvezi s članstvom v omenjenih skupnostih. Pisec predstavi zgradbo samoupravnih sporazumov teh skupnosti ter naloge v zvezi z njimi. Zaključuje s pozivom k sestavi akcijskega plana, koder še ni bil narejen. Naslednji sestavek najavlja proslavitev delovnih uspehov ob priliki Praznika republike, tretji sestavek poroča o krvodajalski akciji v Agrokombinatu. Zanimivo ozadje ima očitno sestavek z naslovom Tok kooperacija v novem valu aktivnosti. Zadnja dva sestavka poročata, eden o Postopku dodeljevanja družbenih stanovanj, drugi o nastopu tovariša -Uta in njegovih besedah na 8. kongresu ZS J. Številka izzveni v čestitki °b prazniku republike. Kakor smo že zapazili ob prejšnjih izdajah Poročevalca, je njegov vsebinski koncept ubran na pretehtanem razmerju med poročanjem o splošnih družbenih tokovih in obveščanjem o tekočih akcijah v domačih organizacijah. Mile Bitenc Mesec aranžerjev Novo leto je tu. Čas, ko si bomo s čašo v roki nazdravili in zažele-11 vse najlepše v prihodnjem letu. vem času vsega dovolj. Vse to, kar so napravili, pa ni niti tako poceni. Drag je material, pa ti- Novoletni videz je že vse nao-^.r°£> na ulicah, v prodajalnah. te smo v Mercatorju mislili že akrat, ko je sonce še toplo pripekalo. skanje, rezanje, aranžiranje in... Vse za čimbolj prijetno počutje pred Novim letom. Saj smo konec koncev vsi potrošniki, kupci. In veseli smo vsakršne pozornosti, ki jo tisti, oblečeni v delovne halje za pultom, pripravijo za nas. Zakaj ne bi vsaj enkrat na leto svojim strankam pokazali še več pozornosti? Da bi jih naprimer na degustaciji seznanili z novimi izdelki, jih tudi skromno obdarili, pripravili še posebno reklamno prodajo? Ja, vse to, pa še kaj smo si zamislili. Naj bo to pred Novim letom, smo se dogovorili. Saj je v resnici december čas, ko okrog s svojo vrečo kolovrati Dedek Mraz. In v Ormožu jo je praznil že v tednu od 11. do 16. decembra. Krasna zamisel, kajne? No, pa so tudi Ormoža-ni in okoličani z nestrpnostjo pričakovali vso stvar že kar štirinajst dni prej. Novica gre od ust do ust »A, vi ste od Mercatorja,« mi je prijazno dejal možak, ki mi je pokazal pot do hotela. »Saj že štirinajst dni po radiu poslušamo samo to, da Mercator-Zarja pripravlja kup presenečenj. In vi boste pri tem pomagali?« Res, sreča je, da imajo v Ormožu svojo lokalno radijsko postajo. Trikrat na teden se oglasi izza debelih grajskih zidov. Novico o reklamnih prodajah je prvič ponesla v eter že za novembrske praznike. »Drage poslušalke, spoštovani poslušalci! Mercator-Zarja vam v tednu od 11. do 16. 12. 1978 pripravlja vrsto reklamnih prodaj. V tem tednu boste lahko v prodajalnah v Ormožu kupili razno blago po zelo ugodnih cenah. V sodelovanju z dobavitelji vam Mercator-Zarja pripravlja več zanimivih degustacij prehrambenega blaga; na ta način se boste lahko pobliže seznanili tudi z nekaterimi novostmi. Ugoden nakup, degustacije in druga presenečenja vas vabijo k Mercator-Zarji.« Kupite, kupite, poceni vam dam Namah je to, pa še vrsta drugih propagandnih sporočil po radiu, prišlo med ljudi. V ponedeljek, 11. 2 daj so prodajalne že odete v ovoletno obleko; snežinke, za-sti*L.ena drevesca> smrečice in če-.. *srežno 79<< naznanjajo let ^ *n najboli noro noč v Deset zapovedi za uspeh 2. 3. sl ?a i® morda mogoče kdo pomi-na to, koliko dela in stroškov VniV* snež*nkah? Letošnja *'“»—*****«***. vvroixj<« no-na ~~na,dekoracija 3® napravlje- rn na Plastiki in kartonu ter sti-Y aranžerski delavnici v ra»i;-ani80izdelaliskoraj20.000 a.,. I®mh elementov. Z deli so za-ze oktobra, da bi bilo ob pra- 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. Izberi si dejavnost, ki najbolj ustreza tvojim sposobnostim. Tvoja beseda naj bo vselej zavezujoča. Karkoli počneš, počni vselej z vsemi svojimi močmi. Nikoli ne pij alkoholnih pijač. Nenehno upaj, ne da bi se pri tem preveč varal. Ne drobi svojih moči na preveč krajev. Poišči si pridnih sodelavcev. Delaj čimveč reklame. Varčuj Ne zanašaj se na nikogar razen nase. Po Barnumu ugodnih cenah, priporočali nakup toplih talnih oblog. Nikdar se ne ve, kdaj zima pokaže svoje ostre zobe. Danes hud mraz, jutri pa že nadležna odjuga. V prodajalni z obutvijo Astra so mislili na vse to. Nizke cene so vabile k nakupu toplih ženskih in moških škornjev, copat in. druge obutve. 5 1 . Kdo ne bi bil rad oblečen lepo, moderno in poceni? Pa tudi toplo, saj je zima. V prodajalni Moda so se namenili, da za majhen denar v tem času oblečejo vso družino. Pripravili so vse, od toplega perila in pletenin (celo do 60% ceneje), do konfekcije. Vzor je ime druge prodajalne, kjer so dosti ceneje kot sicer ponudili puloverje, moške srajce, posteljno perilo, odeje in metrsko blago. TV program v barvah je kajpada dosti bolj zanimiv. Zato so v prodajalni Oprema v tem času pri nakupu barvnega TV sprejemnika Gorenje Akvamarin dajali 5 odstotkov popusta. To pa znese kar 140 tisočakov (starih, seveda); z drugimi besedami povedano - TV antena je zastonj. Posode v gospodinjstvu nikoli ni preveč. In če je poceni, zakaj ne bi kupili še kakega lonca, kozice? Posoda na kilograme, pa še zelo poceni povrhu, se ne dobi vsak dan. Prav s tem pa so v trgovini z železnino razveselili mnogotero gospodinjo. Pa še to: tu so tudi prodajali razno orodje za domačo rabo (klešče, kladiva, ključe) tudi na vago - malo manj kot zastonj. Pa še ni konec vseh ugodnih nakupov. Ostanejo nam še prodajalne z živili. Tu, tako kot drugod pri Mercatorju, prodajajo vrsto prehrambenih proizvodov po ugodnejši ceni kot sicer. Presenečenja, presenečenja... Pravzaprav je kup vseh teh reklamnih prodaj presenečenje posebne vrste. Saj to res ni vsak dan. Pa so v Ormožu hoteli še na poseben način presenetiti svoje odjemalce. Ob nakupu so brezplačno Kaj je res zastonj? Z menoj, ki sem v ormoških trgovinah v teh dneh pripravil nekaj degustacij, sta prišla Benko in Viki, ki sta predvsem med mlajšimi sladkosnedimi obiskovalci postala na moč priljubljena. Še več veselja pa so med tem drobižem naredile VIKI nalepke, ki smo jih, kajpak; delili zastonj. In zastonj je seveda bilo tudi vse drugo, kar smo dajali za poizkušnjo: Drogine ribje konzerve in Slovinova vina. Marsikdo pač ni navajen na to. In prav zato je bilo ljudem morda sprva nerodno, da so poizkusili ponujene dobrote. Ko pa je bil led prebit, so imele Darinka, Stanka in Lojzka, ki so mi pri degustaciji veliko pomagale, polne roke dela. In tisti, ki sp pred pultom poizkušali, so hvalili vse po vrsti, kakao Benko in Viki kremo, pa ribe in vino. In tudi nas, ker smo kar zastonj dajali. In neredko se je zgodilo, da je natakarica iz sosednjega bifeja »za posadko« prinesla kavice ali špricarje; seveda po naročilu tistih, ki so maloprej pri nas poskušali dobrote. Za revanš, seveda. Ja, pa tole je tudi še vredno napisati. Da so vsi ti ljudje, ki sem jih srečeval na degustacijah ne le izredno hvaležni, pač pa tudi pošteni. Tu in tam sem med obiskovalci razdelil nekaj reklamnih svinčnikov, kako kapo, obesek za ključe in značko. Pa neka gospodinja očitno ni videla, da sem ji v cekar potisnil svinčnik. In je prišla nazaj, češ, dobila sem svinčnik v cekarju, sama ne vem kako in od kje, pa ga nisem plačala... Še bi lahko pisal utrinke iz Ormoža. Pa naj bo tokrat dovolj. Saj se bo leto prav hitro zasukalo in prihodnjo jesen se spet vidimo. Ob koncu akcije smo se na upravi Mercator-Zarje namreč dogovorili, da bi takšni tedni Mercatorja postali v bodoče tradicionalni. Seveda jih bomo popestrili, dodali še kaj novega in zanimivega. Delavci iz Mercator-Zarje po svoje, mi iz propagande pa po svoje. Leto se izteka. Uspešno smo sodelovali, za kar se ob tej priložnosti najlepše zahvaljujemo. Vsem delavcem Mercatorja ob Novem letu iskreno čestitamo! SLOVI N Ob ustanovitvi KORŠ Darko Bajec — Delovna skupnost SOZD Odslej organizirana rekreacija Končno lahko rečemo, da je storjen velik korak naprej pri razvoju rekreacije in športa v okviru SOZD Mercator. Bilo je že nekaj poskusov v tej smeri, vendar se zaradi različnih okoliščin zadeva ni premaknila z mrtve točke. V četrtek 14. 12. 1978 je bil v prostorih Mercator-Velepreskrbe, TOZD Hladilnica, ustanovni sestanek KORŠ (Koordinacijskega odbora za rekreacijo in šport). Pobudo za ustanovitev je dal KO OOZS SOZD Mercator. Vabilo je bilo poslano vsem DO, TOK in TOZD v sestavu SOZD Mercator s pozivom, da pošljejo svoje športne rekreatorje oziroma animatorje na ta sestanek. Prisotna sta bila tudi namestnik generalnega direktorja in vodja Centra za obveščanje. Namestnik generalnega direktorja, tovariš Nedeljkovič je aktivno sodeloval v diskusiji in dal nekaj koristnih pripomb. Ivan Brečko, predsednik KORŠ SOZD Mercator. Foto: Matjaž Marinček KORŠ, ki šteje 15 članov, je sprejel plan za leto 1979; ta je razdeljen na 4 poglavitne naloge: - delo na področju rekreacijske dejavnosti, - delo na področju športne oziroma tekmovalne dejavnosti (Mer-catoriada in Živiliada), - iskanje možnosti oziroma načina financiranja rekreacijske in športne dejavnosti, - nadaljevanje začete akcije za ustanovitev športnega društva Mercator. Poleg tega sta bila sprejeta tudi Poslovnika KORŠA in Pravilnik zimske Mercatoriade. Zastavljenega dela je res veliko, vendar upamo, da bo KORŠ opravil svoje delo na splošno zadovoljstvo. Prva velika naloga je že pred nami - zimska Mercatoriada, ki bo 6. februarja na Črnem vrhu nad Idrijo. Še nekaj je potrebno poudariti-KORŠ sicer res šteje 15 članov, vendar to ni nikakršno zaprto telo, ampak je vsakdo, ki bi rad pomagal ali drugače sodeloval, vedno dobrodošel. Le s skupnimi močmi bomo lahko dosegli, da se bo čim več članov našega velikega kolektiva organizirano ukvarjalo z rekreacijo in športom. Člani novoustanovljenega KORŠ Predsednik 1. Brečko Ivan M-Velepreskrba, TOZD Investa Podpredsednik 2. Dolinšek Sonja M-Slovenija sadje Tajnik 3. Bajec Darko Delovna skupnost SOZD Mercator Člani 4. Malnar Anton M-Velepreskrba, TOZD Trgopromet 5. Tkalčič Darko M-Velepreskrba, TOZD TMI 6. Pjetlovič Željko M-Sadje zelenjava 7. Primožič Ida M-Rožnik, TOZD Grmada 8. Pušlar Peter M-Rožnik, Delovna skupnost 9. Šoljič Mato M-Nanos, TOZD TMI 10. Hebar Stanko M-Panonija 11. Dimnik Irena M-Contal, TOZD Conimex 12. Došenovič Stevo M-Velepreskrba, TOZD Hladilnica 13. Marjetič Anton M-Emba 14. Radovan Janez M-Contal, TOZD Cibes 15. Rejc Avgust M-Velepreskrba, TOZD Spectrum Foto: Kancijan Hvastija Skrivnost sreče je v tem, da pričakuješ mnogo od sebe pa malo od drugih. Guinon Moški, ki je uspel v življenju je človek, ki zasluži več kot lahko njegova žena potroši. Ženska, ki je uspela v življenju, je tista, ki je našla takšnega moža. Sacha Guitry Stanovanjska zadruga v novih pogojih Darko Bajec — Delovna skupnost SOZD Podporo stanovanjskemu zadružništvu O stanovanjski zadrugi Mercator - KTL, o njeni ustanovitvi in delovanju smo veliko govorili in zapi-sali, sedaj pa bi bilo potrebno spregovoriti tudi o celotnem stanovanjskem gospodarjenju, kakršno je bilo dosedaj in kakšno naj bi bilo v bodoče. Pri izgradnji stanovanj, posebno družbenih, so bili dosedaj doseženi pomembni uspehi. V zadnjih šestih letih je bilo zgrajenih več kot 70 tisoč stanovanj, povečana je bila poprečna stanovanjska površina na prebivalca in izboljšani sta bili kvaliteta in opremljenost stanovanj. Na področju graditve je Nogometni klub p dogovorjena stanovanjska politika vodila k povečanju deleža narodnega dohodka za stanovanjsko gradnjo, tako da sedaj delovni ljudje in občani lažje in hitreje rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje. Tudi obseg administrativnega urejanja odnosov v stanovanjskem gospodarstvu se je zmanjšal ) imenu Mercator in vloga združenega dela in občanov, kot odločujočih dejavnikov v usmerjanju in oblikovanju stanovanjske politike, se je okrepila. Najbolj pomembno je bilo dejstvo, da so bile v vseh občinah ustanovljene samoupravne stanovanjske skupnosti, ki so oblikovale svojo zvezo v republiki in se začele uveljavljati kot mesto dogovarjanja in sporazumevanja delovnih ljudi in občanov ter dale vrsto pobud za oblikovanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov za urejanje odprtih vprašanj. Kljub temu pa lahko rečemo, da je za preteklo obdobje značilno tu- Janez Zupančič-kapetan NK Gola ne damo Čeprav naslov tega članka zveni nič kaj prijetno, se je potrebno sprijazniti z dejstvom, da z igro, ki smo jo prikazali v jesenskem delu prvenstva, ne moremo pričakovati obstanka v II. V V trenutku, ko pišem ta članek, je minilo že 14 dni, odkar smo končali z jesenskim delom prvenstva v II. zvezni nogometni ligi. Večini bralcev oz. tistih, ki spremljajo naše nastope v tem tekmovanju, je znano, da smo pristali na zadnjem mestu s samo 8 osvojenimi točkami v 15 tekmah. Zaostali smo 2 točki za Segesto, ki je prav tako kot mi novinec v II. ligi. Tudi druga moštva se niso preveč oddaljila, vendar, če želimo obstati v ligi, moramo našo igro popraviti. Tokrat bom poskušal komentirati naše zadnje tri nastope v je- zvezni nogometni ligi. senskem delu tekmovanja, v katerih smo dosegli eno zmago in doživeli dva poraza. Čeprav sem upal, da bomo dosegli 4 točke, je bila to iluzija, saj smo po zmagi nad Ra-dnikom in odličnem nastopu v Banja Luki, doživeli visok poraz v Vinkovcih proti Dinamu s 4:0. Kot ponavadi je bila spet to igra naših velikih napak, ki jih je nasprotnik s pridom izkoristil in nam tako dobro napolnil naš gol. Mislim, da je odveč, če pišem o tem, da smo imeli možnosti, da dosežemo kaj več kot poraz, vendar pa smo se še enkrat pokazali veliki mojstri za zapravljanje lepih priložnosti. Vsi poznamo pregovor: »Po toči zvoniti je prepozno.« Tako smo se s še ene dolge poti vrnili praznih rok. Naslednji nastop smo imeli spet v Ljubljani proti Famosu iz Hrasni-ce. Hladno vreme in Ljubljana zavita v meglo, nista dajala upanja na uspeh. Začetek tekme je obetal boljši izid, saj smo goste pritisnili na njihovo polovico in bilo je samo še vprašanje časa, kdaj bo padel prvi gol. Na našo žalost se je zgodilo, da smo gol prejeli mi po hitriep hitrem protinapadu gostov, ki so izkoristili razredčenost di to, da so bili sklepi, sprejeti na kongresih družbenopolitičnih organizacij, le deloma uresničeni. Zato danes delovni človek na tem področju še vedno nima tistega vpliva in položaja, ki mu po ustavi pripada. Uvajanje ekonomskih stanarin poteka prepočasi in zadeva na močne odpore. Vsi pogoji za postopen prehod na ekonomske stanarine so sicer ustvarjeni, vendar pa na žalost ta prehod še ni uresničen. Ekonomska stanarina je družbeno priznana cena za uporabo stanovanja, ki jo določijo vsi prizadeti dejavniki s tem, da upoštevajo splošno raven cen ter konkretne potrebe za enostavno in eventuelno tudi del razširjene reprodukcije, sredstva potrebna za dogovorjeno raven tekočega in investicijskega vzdrževanja pa tudi za stroške upravljanja. Bistveno je, da je temelj za ekonomsko stanarino realna cena stanovanja, ki pa ni nujno, da vsebuje vse stroške. Takšna stanarina omogoča vzdrževanje in obnavljanje stanovanj ter ohranjanje njihove stalne realne vrednosti. Prav zato bo potrebno vsako leto ugotavljati vre- dnost stanovanjskega sklada in mu prilagoditi višino stanarine. Amortizacija, ki se realizira v stanarini pa omogoča izgradnjo enakovrednih družbenih stanovanj po njihovem dotrajanju. Zanimivo je tudi področje stanovanjskega zadružništva, ki se srečuje z mnogimi težavami, čeprav je omogočil zakon o stanovanjskih zadrugah več možnosti organiziranja. Za razreševanje teh problemov bi bilo potrebno, da se uveljavijo temeljni smotri republiškega zakona o stanovanjskih zadrugah in da se ustrezno tudi v praksi spremeni odnos družbene skupnosti do teh zadrug. Stanovanjskem zadružništvu je treba dati široko družbeno podporo, tako pri organizaciji varčevanja, kakor tudi pri pridobivanju stavbnih zemljišč, kjer je treba zadružno stanovanjsko gradnjo uvrščati med organizirano in družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev. Tudi novo ustanovljena stanovanjska zadruga Mercator - KTL naj bi bila deležna družbene podpore, saj bo le tako lahko resnično opravila svojo nalogo. naše obrambe. Tako smo na odmor odšli potrti, vendar pa je bil trener Oblak prepričan, da tudi mi lahko dosežemo gol. Takoj potem, ko je sodnik naznanil začetek drugega polčasa, smo začeli z maksimalno agresivno igro, ki pa je prinesla rezultat šele 6 minut pred koncem tekme, ko je po gneči v kazenskem prostoru gostov Zupančič zadel gol in tako rezultat izenačil na 1:1. Seveda pa se nismo zadovoljili s tem rezultatom, ampak smo z zadnjimi močmi še enkrat pritisnili na nasprotnikov gol in 3 minute pred koncem tekme preko Smiljaniča dosegli zmagoviti gol. Veselja v našem moštvu ni bilo konca, saj smo vedeli, da nam ta zmaga pomeni veliko v boju za obstanek v II. zvezni nogometni liti, pod pogojem, da na zadnji tekmi v Novem Sadu dosežemo ugoden rezultat. S tako mislijo smo se odpravili na to tekmo z avtobusom 25. novembra, torej dan pred tekmo. Vseskozi nas je spremljalo slabo vreme in tako da smo bili na vožnji skoraj 10 ur. Tudi v Novem Sadu vreme ni bilo boljše, zato smo upali, da nam bo naklonjen vsaj rezultat. Toda tudi tokrat sreča ni bila na naši strani. Domačini so namreč že v 8. minuti vodili z 2:0, po dveh velikih napakah našega vratarja Popoviča, ki je sicer vse tekme branil zelo dobro in se imamo v veliki meri zahvaliti prav njemu, da smo osvojili vsaj teh 8 točk. Rezultat 2:0 pomeni ponavadi za gostujoče moštvo že poraz. To se je uresničilo tudi v tem nastopu, s to razliko, da smo nekaj minut pred koncem tekme prejeli še en gol ter tako izgubili s 3:0. Mislim, da je popolnoma odveč, če pišem, da smo spet imeli polno priložnosti, da dosežemo ugoden rezultat, vendar pa bo dovolj, če omenim samo to, da gola ne damo, tudi če so trije igralci sami pred nasprotnikovim golom. S tem bi tudi zaključil komentar o naših zadnjih nastopih v jesenskem delu tekmovanja v II, zvezni nogometni ligi. Kot že rečeno, bom poskušal o vzrokih za te naše nastope pisati v naslednji številki. Nagradna novoletna križanka HP Kolinska J&teM kaked. KOLO PEVSK-I ZBOR. STRAN ne.to s. ČRRA DEL O0RA2LA 3 E ST -VINE medmet ► Moš«o ime. TROPSKI LENlVfC PRETEP VEZNIK 60RIOJ3E. DKoNOlNE DELAVEC V lž>ARU ŽENSKO IME^ aija' UT£R S RO ZA OkONČi- NA,člAN več^e SLOV. ti E STO t>£kbVRED TZCAJ VRHUN. ŠPOR.T- Nl< PklSTAS HateRia- LIZtfA ovital- KA OE&EL--3I PRtbLLE K. TOvAraJA V t-URJJI TANiez. NOC- SMuo.^ sredince. vavstrju AR. v^Z-Mod RADO iRABRN LJUBL.J. VELEB- LAGOV- NICA- NATMo ČNE3ŠA KARTA* H- IME * POtlAcK) T5. PfRJLiJA OSVEŽUJ. Bonboni H p kjDUINSKE INDOST. MOŠTVO NE.MSK.I ŠARILO DEL DIRXt. PLEMIČ netto RAXS- TRfcUVO ODGrO - VOR MA K.ONTRA —— RADO MURNI* URŠULA ANDERS METER PR.lMOft.SKJ V Z. K_ L 1 K PREBI- VALKA 1 R.SKE SAN bRO h ISACI 3. In 4. SA-MOGC-