Leto IV.
Szombathely. 28. januara 1917.
Štev. 4.
Pobožen. drüžbení, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHAJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin jo na leto veekoml oa njegov naslov 6 K. Sküp*o v edno faro . .	. . 4 K.
Cena Novin v Ameriko Je na leto................12 K.
Cena ednoga droboa le doma 6 filerev.
VREDNIK :
KLEKL JOŽEF
vp. pleb. v Črensovcih, CSERFÖLDj, Zalamegye.
K tomi se more pošilali naročnine I vsi doplsl,' nej pa v tiska;no.
Vsi naročniki tak domači kak amerikanski dobijo k NOVINAM brezplačno vsaki mesec „ Marijin List“ i na konci leta „ Kalendar Srca Jezušovoga “
„Ka se bojíte, malcverni ?“ Mat. 8. ü6.
Vihér dűše.
Teško je, či človek potnik v groznom vihéri more iti svojo pol, kda njemi veter v. oči žené oster práh ceste, trga z njega obleko, drevje se do téo pri-gible okoli njega prctéč se, ka ga po-bije. Teškejše je od toga na Jád,jí se-detí na velikom morji pa glédatiK kak váo za válom peré deli s krova ládje vse giboča, se držatí za eden rúd, ali vajat pa se ne smeti genoti v groznom , yihéri_ z mesta, či nešče, ka bi ga náj* prvi váo z "drŰg?ra* "vréd dolizéprao v gilo globokoga morja. Liki nájteš-kejše je za človeka v dűbi vidilí pred sebom odpreto grlo vekivečnoga pekla, v splošnom strahi živeli za svoje zveličanje pa se ne znati odslubodití toga stráha.
Pa što ne bi znao, ka vnogo dűš je na svéií, štere znotrašnji vihér sküš njav meče sem-tam pa mesece, ništerní leta dni ne nájdejo pokoja.
Od sv. Ferenca Saleškoga pišejo, ka je on ednoga hípa svoje mladostí tüdi dobo takši stráh v dűšo. Mislo je, ka je, smrten greh včino i vgűbo miloščo božo pa v tom stráhí je ne mogeo jesti, ne píti, niti spati pa se je že skoro z cela doliposűšo, kda njemi je té stráh míno. Od sv. Ferenca Assiskoga čtémo, ka so ga ednok voli ke dvojností i sküšnjáve mantrala za toga Vblo, ka si je mislo, ka je znám preteški járem naložo svojim továri-šom, ka so lejko preostre njegove re-gule, ka jih ne bodo mogli obdržávati. Posebno regule od popunoga siromaštva.
Pa ka mo šli v slárodávne čase ? Tüdí dnes dén je vse puno lűdi, ki se tožijo od grozníb sküšnjáv, od strašnoga mišlenje, štero je pregánja, na-sledüje, či bole ščéjo Bogi slűžíti, bole je mantrá. To je vse tak, kak človek
na velikom morjí v strašnom vihéri, kde se bojati má, ka se vsako mínuto zná vtopiti.
Liki nikaj se ne bojte, ki ste verní, ne postanite máloverpi. Bog je z vami, samo se vam tak vidi, kak či bi spao. Je lehko vüni na telpvnih bojiščaj ne tak? Se tam ne bojí v močnom po-kanjí šrapnelov, bomb ino fűćkanji krugeo Vnogi-Vnogi človek, pa kda te nevarnosti odidejo, kda čas strelanja miné, ki so bili v járkaj, se pá sme-jéjo i veselíjo novom! dnévi. Ništerni spádnejo tam — ništerni pa spádnejo pod düševnim bojom tü tüdi. To so tisti t*ffl, éterim P*ffl* njihova vüra — tü so pa tisti, ki so ne znali mo-čni biti proti neprijáteli. Tam človeča pamet i moč dela z poprešnjim delom — tü v dűši je moč nebeska milošče prednjejša. V boji telovnom ne čüdo, či človek opeša. V düševnom boji je nasprotno: Kem več se človek trüdí, kern večkrát proti stáne, tem močuejši gráta,
Záto, či dnes Bog dopűsti, da te pohodi sküšnjáva, to je znaménje, ka šćé, naj močnejši obilnejše milošče vreden poslaneš. Či te sküšnjáva že pregánja mesece, leta dni, se tem menje máš bojati: Ki si že 2—3 mesece, celo leto protistao, tí boš že pét pa desét pa či je boža vola: pétdesét lét tüdi proti stao. „Da bi jas znao, či sam proti stao pošteno ?* Si ,mísliš ti. Pa ne veš ? Si čüo, ka so kde stre-lalí na trdnjávo, štera se je sama rada prekdála? VidiŠ, na trdnjávo tvoje dűše pa šče sploj káplejo krugle, bombe sküšnjáv. To ti je nájlepše znaménje, ka jo šče šatan ne drži za svojo.
Se razmí, ka záto rao)íti moreš. Jezuš sám tak molo v groznoj sküšnjávi: „jOča, vzemi té pehár“. Liki či Bog ne vzeme, „naj bo boža vola“. Dokeč me nepríjáteo napáda, tečas sam zastálno ne njegov. Vsakši od biti napád pa správi novo miloščo proti príšestním napádom.
Preveč potrebno za vogrske Slovence.
Večkrát sam čteo v Novinah in v Marijinom Listi iz pisem naših vo-jákov, kak hasnoviten je njim slovensko jezik. V šterištéć kráj prido, z Rusi, ali s Poláki, ali s Tóti, Romani i Sr-bami, sakšim si lejko kaj zgučijo, záto njin je veséli naš slovenski materin jezik. Drági Slovenci, tü je novo leto, Marijin List i Novine redno v njem že prihajajo. Ka pa naroČitev? Kak sto-jimo? Termin za zglasilí se, te dni — preteče. Čüo sem, žali Bog, takše mlačne kristjáne gučati, ka duže nemo meli" Novin i M. Lista.- -Zakaj od boja prej malo pišejo, dráge so i t. d.
Dragi Slovenci, ne verte to; istina, ka od boja malo pišejo, da pa što dosta guči, dosta laži pa to je rávno tak, štere novine dosta pišejo od boja, lejko dosta ležijo, naše novine pa ne lažejo ar so krščáoske novine, záto si je naročile ; či de nas več naročnikov te gotovo ka mo meli več Čtenjá,’ vékše novine. (Sveta istina! — Vrednik.)
Drügi právijo, ka so, dráge; vino je v oštariji pétkrát dragše kak je pred bojom bilo pa edni li radi hodijo pit, novine so pa v stároj ceni ostale, záto si je pa naročile. Vsaki človek má ne-prijatela, naj bo dober ali božen, tak i naše N vine i Marijin List tüdi májo neprijátele, se nájdejo takši, ka se slí-nijo proti našemi slovenskomi mater-nomi jeziki.
Ali ne poslüšajte te neprijátele, nego dobro činitele naše. Dobro Znamo, kak so se nam naš prečastiti gospod dü-hovni oča ednok v Marijinom Listi to-žili, kakši boj so m1i z neprijáteli za volo našega slovenskoga čtenja, zdaj pa, gda je že neprijátelska moč zatreta, zdaj bi je naj pa mij zapüstili ? Toga nas Bog varil
Záto pa drági naši Slovenci, to jedino
3.
NOVINE
1917 Január ?g.
je naše slovensko čtenjé, to jedino, jedino je po našem maternom jeziki spisano. Drügoga čtenja vogrski Slovenci nimajo pa maternom jeziki zvün ništernih molitvemh knig.
Potrebno si je zato to slovensko ötenje naročili vsakomi S ovenci.
Novo leto se zaőinja, žalostno, záto si 'pa naročimo Marijin List i Novine, ka ta nas veselila in tolážila v tom žalostnom bojnom časi. Zdaj sklenem moje slabo pisanje ino se obrném k našem! dühovnomi oči ino vrédniki našega slovenskoga čtenjá, ino njim želem od gospodnoga Boga, ka bi ednok več naročnikov meli kak do teh máo. (Brg platil — Vrednik!)
S globOkim poštüvanjom
Jerič Matjaš z Melinec.
Sveta krona.
Od krone sv. Šííefana z šterov je naš apoštolski kral kronan bio, vržimo par rtči na papir. Krona je z čistoga zlata z mnogimi dragimi kamni okinčana. Stoji iz dva déla; iz spodüjega pa iz gorn jega. Zgornji del je starejši. To je tista krona, štero je poslao Silvester (II.) papa po Astrik nadbiskupi Števani. V zlate pante so vdubljene podobe sv. Apoštolov i Veličastvo Gtspodovo.
Spodnji del krone je darüvao grčki car Dukas Mihael našemi kralji Gézi okoli leta 10T4. Vdubljena je v njo podoba Krislušova, ki na troni sedí,
šteri je položen na obroč sunca i me seca. Poleg njega je drevo življa; okoli njega pa podobe sv. Gabriela, M hala nadangelov, sv. Jürja i Dimitra vojakov, sv. Kozma i Domjana zdrav-nikov. Na robi zlatom je še samoga casara i njegovoga siuű pa Géza kralja poduba tüdi. Grčki napis pod casarskov podobov se slovenski glasi: „Dukas Mihael, v Kristuši vervajoči, car Rím-ljanov.“ Pod podobov Geze pa: ,Glo-bitz (Géza) gospod, veruik, kralj Tur-kov.“ Grki so Madjare za Turke zvali.
Ne znati, kda sta dve kroni zlcže-nivi. Jezeroletni spomenek je za nas te dragi kinč, zaistino sv. krona, štero je svetoik darüvao, obprvim svetnik noso i pod štere vladov je teliko düš svetih poslalo. O da bi tüdi mi takši poslali!
Bojna. — Mir.
Rus je začno ofenzivo v Romaniji pri jüžnon? Sereti. Töríe je nikaj malo nazajporino. Boji se, ka če ga mi Od Sereta stiramo, te de najrodovitnejša zemlja njegova Besarabija v naših ro-kah. Pa napredüjerao pri Sereti. Za-vzeli' smo Nanesti i 400 Rušov vlovili. — Na drügih bojiščah ne bilo posebne spremembe. — Nemški podmorski čun je potopo angleško ladjo *Cornvvallis.* Nosila je da 1000 djüdi. ,Járovvdale* angležko ladjo so pa zgrabili Nemci i jo v nemško prišlan šče odvlekli. Na
ladji je vnožino blaga bilo. — Rusija je štela poseben mir skleniti z Bulga-rijov i ^Türcijov. Punüdbo sta državi odkloni!e. Amerika bo dale posredüvala za mir i prosila nas, naj njej nazna-nimo pog(je mitű.
Pri péči.
Komaj ednok smo mogli si k péči sesti. V začetki zime smo mogli na peč sledkar pa v kraj od njé. Vi Gori-čanci ste se smejali z nas, kda smo mi Ravenci pa Dolenci na peč vujšli. Ali čakajte, ve vi tüdi ne vujdete 1jü-beznivomi pohajanjL Műre. Zna se ona v točo tüdi obleči kda nas je naša draga Slovenska Műra cbkkala, je tak Ijübezniva pa 1jüdua bila, ka se njoj je ne vncža!o vsaki naš kctek gor-vdariti. Povsod je rebučila pa žuborila; na njuvi, kde so krumpišje spali svoj zreli seo, se je tak prek šetala kak lovila prosene pa haj,dinske snope za vlasé, Zakaj so ešče nej v žitnici v ži-vež 1jüdem. Zaistino rekvirirala je. Pravijo, ka Goričanci pa Polančarje majo najdugští nogé. Ne vero, je to istina, ali nej. teliko je pa istina, ka je prinas kukorica lani, čeravno je süšnoxleto bilo, še en meter više zrasla od najdugšega Polančara i Goričanca. Pa naša draga Mürica je vendar še to veliko kukorišče do vrha vse zošlatala, če ne bi kjer štero vlat skrivalo pred njov, štero je ona odjemat prišla ne
Kardinal
— Pripovedka. — •
V pisarni kardinala se je genolo žmetno žamatno zagrinjalo i prikazao se je tajnik med dverami. — Eminenca! — Kardinal spregledne od velikanskoga pisarnoga stola. — Amerikanski gospod prosi sprejem od Vaše Eminence. — Što je?
Tajnik stopi bliže k stoli i ponüdi kardinali vizitnico. Kardinal je pogledno fino karto, zatem pa zgrbačo visoko delo. — Morris Bloodroth. — Je kršče-nik t — Ne! — Kaj ščé ? — Ne pove, pa sem ga presveto, ka Vašoj Eminenci mora nazoaniti predmet svojega obíska. — Kardinal si je en čas premišlavao, zatem se pa zdigno iz svojega mesta. Na glavo si je položo mali rdeči svilni kapucij i se napoto proti sprejemooj dvorani. — Püsti ga notri! — pravo je tajnika — Tajnik je odišo. — Tü-jinec je stopo v sprejemno dvorano i se je globoko nanizo. — Eminenca! — Kardinal njemi je ne dao roke, samo ga je z nagnenjom glave po-zdravo. V velikom, rožnatom, svilnom
naslonjači njemi j¾ mesto pokazao, zatem si je pa sam tüdi vseo z hrb-tom proti okni, tüjinca lice je pa pri hajajoča svetlost močuo prehodila.
V čem vam morem pomagati, gospod Bloodroth? — spregovoro je kardinal. — Vidilo se je, ka je lüjinec jako genjen. Bledi je bio i kazalo se na njem, ka je mogo dosta trpeti v svojem življenji. — Z prošnjov sem prišo k vam, Eminenca — začno je tüjinec i se trü-dio, da bi odbio svoj strah. — Pred ložite jo! —odgovori kardinal. —Jaz sem jako bogat človek, Eminenca, go spod več milijonov. do življenje sem žrtvovao, naj obogatim i zdaj, prek poldneva svojega ž tka, sem li jako ne-srečen. — To je mogoče! Po penezah ntšče ne blažene! — Zaistino ne, pa jaz mam še posebno žalost. Temno, véliko skrivnost, štera zastrupi (zagifta) moje dni. — Kardinal je to ne šteo zarszmeti. — Gospod Bloodroth — pravo je z naglasom —, morebiti pa nema zroka vüpanje, z šterim mi odkrili nameuite svoje skrivnosti. Rešite naju oba od njih! — Odpüstite, Emi-
nenca, ne sem vam brez zroka na ¾á-devo z tov rečjov. Mene je ne samo prilika k vam pripelala. Niti glas vaše. imenitnosti ne, nego vaša glasovitna kniga, štere naslov je: »Mir mej, düša moja.* — Tak? Pa ste jo čitelif
— Düša pokoja potrebüje, Eminenca i tečas ga nedosegne, dokeč ne sklade komi k nogam svojega vznemirjajočega terha. — Kardinal se je zosmehao.
— Vi to tak pravite? Ste tak čitali
z moje knige! — Da, tak čütim, če-
ravno so moje reči blede poleg reči
vaše Eminence. Ki vse ma, tisti čüti
najbole, če nema düšnoga mira. Jaz
ga nemam i zuam, da ga tečas tüdi
ne bom meo, dokeč se komi odkrito.
o
poistini ne spovem. — Vi düše pre-iskavate, gospod Bloodroth T — Da, Eminenca, i .visoko častim katoličansko spoved. Düševnoga življenja najimenit-nejša iznajdba je ta, štero, če ne bi že bila, bi jo mogli v vsako vero spravili. Drüge cerkvi so nevoéćene najbole za volo njé na rimsko, samo ka to ne vüpajo odkrili.
(Dale.)
1917. Január 28.
NOVINE
S
toti za vojsko, nego li v bi žjem imeni. Kda je te dragi gost li bliže prihájao k nam, smo njemi zaistino dosta trüda vosčili. Kaj motik, lopat in drüge škeri je najti bilo pri hiši, vse smo njemi proti nesli i njemi pol gradili i ga prosili: ne smo vredni, visoki gost, ka bi dale šo, ne smo vredni, ka bi naše hiše pohodo. Pa Müra se je ne dala odgučati. Zosmejala se pa dale Šla. Niti smrti se ne bojala. Pravila je, če-ravno se vaše kuče na mene poderejo, li vas obiščem, tak vas rada mam. I je potrdila z dejanjom to svojo Jjü-bezen. Podiraie so se kuče na njo, kcrit, čunov, krnic so njoj sklali na hrbet, ka je vse ječala pod žmečavov, kokcši so se kreg¾le ž njov, prasci njejjr proti cvilili, bistričke krave so jo spiti štele vso, pa li se ne dala odstra-Siti. Šia je naprej. Petančarje So jo nikda že zadrodali, sledkar pa z drü-gimi vesnicami vred dobro z nasipi oblekli, naj se ne bi maotrala daleč do hiš; ali zdaj se njoj je to nikaj nej vnožalo; tak velika ljübezen se je vužgala v njej do naših kuč, ka je strgala drot pa vso obleko i prišla gledat k je prebivamo i kaj delamo za časa boja. Ne smo se toj velikoj ljü-beznosti mogli odpovedati. Püstili smo jo nat^-j, mi pa vujšli gor na peč. Od-tod smo jo gledali ne toti tak ,ljübez-nivo kak ona nas ali zato li mimo. Na peči bi se nam ovak ne prehüdo godilo, meli smo živeža dovolé, samo ka je pretesno bilo gor. Ve za ljüdi še kam tá, ali ka me je ednok gudek dregno v laket, drügoč kokot klükno na palci, tretjikrat me maček rivao rép v zobe, to je že bila neprijétnost. Ali premagali smo jo, čeravno ste se vi Goričanci režali z nas. Ali čakajte, trdokorni bratje, ve bič ne poči samo v eden kraj. Bo že prišo čas, kda se minemo. Mi mo se smejali pa vi stonjáli.
Kda nam je ta draga Vodica vsako 1jűknjo pnglednola, se je začela pofrati od nas. Verite mi, žmetno smo se ločili od njé, posebno deca. Ta je te dni niti prav jela nej; kišta krüšna je mimo počivala v stoli. To je že en hasek Vode! Drügi je pa to, ka so se zašüseoa koriia i presüšeni čuni vse popravili. Teliko so se deca vozila v njih po vodi, ka so se nadüli i več vode ne püščali. Drügi veliki hasek. Naj vekšega je pa naša düša vživala.
Kda se je voda naime že pobirala od nas, sam jo pitao za zrok njenoga širokoga obiska. Pa znate kaj mi je odgovorilaf »Bog me je poslao k vam. Vido je naime, ka v tom žalostnom časi izdaj pijančivate i nečistüjete, zato
me poslao, naj zblatim vaše hiše, vaše polé. naj smrdi za menov, kod sem hodila ka se strsnate i spoznate, kak odűrna je pred Bogom nezraernost i nečistosti Pa ešče dale mi je pri-povedavala. Pravila mi je: „V strelnih járkah sem tüdi hod la, naj vojaki ne preklinjajo; kje so sprejeli moj opo-min, sem hitro odtekla i meli so mir na sühom, kje so pa poleg mojega dobroga Stvaruika ešče mene, njegovo šibico kunoli, tam sem se v blato spremenila, naj hodijo v blatnom teli ki blatne düše nosijo v njem.* — Šteo sem jo že pitali pa malo še dražiti, ka do planin i gor ne more i se je Govičanci nikaj ne bojijo, kda mi je v reč vujšla pa nadaljavala svoj guč: »Ki po strnih pečinah hodijo pa gre-šijo, v leti veliko žejo trpi 10, ar se v spár spremenim pred njimi ali pa v točo, štera ne gleda, kje vdari. .V zimi pa se skotam v zápíše i plaze, šteri tkončavajo č!oveče živlenje. * Jako me je za srce zgrabo te guč, roko sem zdignO, jo ba srce položo pa pravo: ,Naá greh, naš prevéliki greh.* Edno sem samo ne mdgo zarazumeti. Zakaj trpijo i prejdejo tüdi pravični? Ne mi je nikaj pravila nato, nego se z silov pobirala samo od nas. Veselo je prišla, veselej pa še Šla. Bog jo je poslao, On tüdi odvzeo. Zdaj razumim Pitanje Svoje,1'znata ödgöVbriti: na njé. Bog zove svoje düšire k sebi, one pa veselo ido. Ne néba je na tom sveti, naj je hüdoba ne pokvari, vzeme je v svoje veselo králjestvo. Za pravične nega nesreče, nego samo Sreča. Njim vse v plačo slüži, vse njim jo povek-šava, štero do vekomaj vživali.
(Dale.)
Glási.
Zaročila sta S8 Némethy Mikloš, tör-jaoski uČteo i TVlasich Matilda, gumi-lička učitelica. 1
Slovo vzem¾jo: Bajba† Alojz z. Tropovec, Kornhausel Ferenc z G. Šla več, Čarni Kuloman z M >ravec, Štefanec Matjaš z Bratonec, Erjavec Martin z Lipovec, Grabar Jožef z Tešanovec, Mikolaj Janoš z Krištaiovec, pogorski topoićarje, Vidonja Sela z D. Slaveč, Küzmič Anton z Motovilec, dbr. 31. dpp., Grabar Ferenc z Kroga, Vogrinčič Štefan z Gerlinec, Brgles Jožef z Bo-donec, Zrinski Ferenc z Gorice, Zelko Janoš z Vadarec, Vu6ko Karol z D1i-čov, Mekicar Štefan z Sebeborce, Ki-silak Juži-f z Poznanovec, Ficko Jürij z Vidonec, Ćinó Ferenc z Sotine, Po-
zvék Ferenc z D. Slaveč, pešaki 30. pp., Koštric Števan z D. Bistrici, Meričnjak Ferenc z Bogojine, Küčko ŠUfanz Tör-nišča, pešaki 48. pp., GgörkSš Štefan od Lipe, Čiček Štefan z Ivanec, Geri6 Ivan z H)tize, Poreduš Marko z Ižeko-vec, Kramar Jožef z Hotize, domo* branci 14. dpp. Poslovijo se od vseh svojih dragih domačih, dühovnikov, prosijo vse za odpüščenje i se njim zahvalijo na düševnih i telovnih do-brolah. Kak sunce zbeži za goro in postane za njim te nno, takše je tüdi njihovo slovo. Svetlost ljübezoi, štera njim sijala iz očinoga, maternoga,- že-ninoga, dečinskoga srca, je zatemnela. Ne vidijo jih več. Čeravno njim bande igrajo i so oni opleteni, vendar ne-milo jočejo. Ali vüpajo se v molitvi domačih i to je tolaži. Vüpajo se, ka do domači radi poslüšali navuke dü-hovnikov i prosili za njé pomoč škap. Dev. Marije, štera je za¼rivala bo, kda do se vojsküvalí veselo za mili dom, za dom, za šteroga so iz 1jübezni pri-pravni tüdi	življenje	svoje žrtvüvatU
Na podporo M. Lista i Novin so da-rüvali: Fujs Mih. nabrao'v Prosečkoj-vesi 33 kor., Marič Mih. v Soboti 11 kor. 60 f., Moršič Mih. i FHsar Anton v Koprivniki 13 kor., Prkió Franc v Bakovcih	20 kor.,	Horvat	Štefan
v Törnišći 22 kor. 20 f., Pucko Ivan v Nedelici 16 kor. 06 f., Lang Jožef, četovodja z	Nuskove,	Nernec	Štefan
podd. z Bakovec, Šoštarec Matjaš z Van-čavesi, Horvat Ferenc z Rakičana, Bodi Ferenc z Motovilec pešaki 83. pp. vsaki 2 kor. Imena darovnikov v Mar. Listi objavitno. Bog lepo plati.
,Siromaški mladenec sem, ali zato li darüjem 6 kor. na naše lepo slovensko ćtenje; toga	pobožnoga	čtenja	nikdar
ne zavrž^m.“ Orehovec Štefan z Rit-karovec.
,Trno i trno sam veseli bio, ka so g. pl. poslali te lepi Srca Jezu¾ovoga kalendar i Novine. Küšaem njim nji-hovo milostovno roko pa njim vse dobro želem. Što ino jezerokrat se zahvaliti Od majuša sem v bolméuici, na piüčah sem betežen. Veseli sem, ka mo zdaj lehko čiteo v maternoj reči*. Pavlič Jožef, betežen vojak v Kaniži.
Plemenita srca. »Moj mož je ne hodo žganico pit, svoj slab zaslüžek 46 kor. je domo prineso od vojakov, kda je na slobošćino prišo. Te peneze sva odločila 20 kor. na deset let naprej na Marijin List, 20 kor. pa na samostan sv. Drüžine. V pomoči Je-zusa, Marije, sv. Jožefi se siromaka vüpava, ka naj znova v mitom de mi v 1jübezni zdrüžijo.* Fujs Marija z Nemščaka.
4.
NOVINE
1917. Január 28.
„Ne smo meli krnine, kda smo v Bo-gojini Kočar Klaro zakopali. Odsehmao de to tak, tako smo si zgučali. Hvala vsem vam, dragi dühovniki, ka ste nas oputili. Edno vas ešče prosimo, pre-povejte, ka se pri mrtveci ne sme tüdi kartati.“' Vogrin Janrš. — To je tüdi že davno prepovedano. Düša po-trebüje molitve i ne karte. Pri nas ne dovolimo pri mrtvcm teli diügoga kak molitev. Vse de šlo. Hvala na priza-devanji.. Se naprej krščeniki v krščan-skom dühi! Vrednik.
Vkanila sta krčmarico v Gomilci dva-dečka z Črtnsovec. Spila Šla prece vina, plačala pa ne. Pa kak zvito sta oslepila krčmarico. Eden je cdišo prle vö, te drügi pa z tem izgovorom šo za njim: idem po ovoga, ka plačava. I pobegno)a sta oba. Prišla sta orež-nikom v roke. Kda bo pobolšanje?
To je pridnost. Jerič Ivan, tehfonski četevodja iz Dokležovja, je naredo izpit (ekzamen) na Monošterskoj gimnaziji iz latinšćine 4 razredov z odličnim i izvrstnim uspthom. Zdaj slüži v boji svoja vojaška leta te vrti mladenec i med bojnim hrupom je najšeo, če-ravno je še bolthao, teliko časa, da se je pripravo na uajbolši izpit! Pred leti se je pri plügi včio pred mele me-stjanske (pörgarske) šole, v ednoj roki je plüg držao, v drügoj pa knige pa je z najlepšim uspthom naredo izpit naednok iz dva razreda. Pripelaj dobra Mati nebeska k svojemi cili toga do-broga slovenskcga mladenca.
Na hrano vojakov. »Naj do v našem maternom jeziki nadale mogli hraniti z lepimi navuke dűše naših slovensko vojakov, njim pošteno 2 kor. podpore*. Ančika Halsedl z Gerlinec.
Paziteo v cerkev. Eden vojak nam piše z Goričkoga, ka je pri njih jako slabo obnašanje v cerkvi. (Na DoJen-skom nikaj ne náči. — Vrednik.) On misli, ka bi se nered odpravo, če bi se pazitelje v cerkvi gorpostavili. — Dobra misel, mi smo jo že tüdi nosili v glavi i na srci tem bole. Naj se samo zvrši. Siromak razžaljeni Jezuš naj mir ma ednok ! — Ki ljübijo svojega dobroga Jezusa raj kak sebe, ki ščejo sramotenje leti za svojo ljübezen, naj si od te reči poguč jo z svojimi dühovniki. Tei do se veselili njihovoj gorečnosti, Jezuš njim jo pa obilno poplača.
Pozdráv pošilajo : KI ar Jožef z Iva-nec, Mauiec Južef z Bogojine, Toplak Janoš, desetnik z Bükovnice i Kosednar Anton z Krašič, Gušparič Jožef, Luthár Imre z Vučegrmile, Mencigar Štefan z Sp. Slaveč, Kreft Štefan od Sv. Se-beščana, Vigala Ferenc t Bakovec,
Horvat Ferenc z Noršinec, Simon Kard z Meranovec, pešaki iz bat. stotnika Düregger-a, Trplan Mnko (Imre), četo-vodja B., p. p. z Maikovec, Lukač Martin, topoičar, Čeke Andraš od Greda, topničar, Varga Kard z Gradišča, d> mt.branec 5. dpp , Bogač J meš, deset-uik z Radovec, Pertóci Ivan, sanitec z Sobočke fare, Jmk Karol, desetnik 11. huzarsknga po!ka z Skakoveč, Škodnik' Matjaš, poddesetnik 83. pp. z Zenkovec, Črpnjak Leopold, pri stroj-nih puškah z R >poče, Mencigar Štefan z Motovilec, Nem°c Ferenc od Sv. Jürja, Črpnjak Lulovik z Ropoče, Bopoša Fe-renc z Kizdob)ana, Cvernjek Ludovik z Koprivnika, Mikula Pavel z Andrejec, domobranci 18. dpp., Lebar Štefan z V. Polane, Benko Ludovik iz Zenko-vec, Bohár J< žef z Mora več, Smodiš Štefan z Stanjovec, Perhač D>minikod Sv. Margete, Krenos Jož*f z Motovilec, domobranci 20. dpp., Huber Jožef že-lezničar, Tkalec Šbfau, pešak 71. pp. z Melinec, Zalai Štefan, četovodja pri teških topovih z Kizdoblana, Kavaš Balaž, vojni pek, z Beltinec, Saruga Ivan, dombr. 20. dpp. z Melinec, Klar Je žtf z Ivanec, Htrienjnk Karol, desetnik, od Sv. Martina, Antolin Martin z Adrijanec, pešaki 48. pp. od slrojn. pušk, Brünec Ferdjnand, Grah Štefan, topničara, Marič Anton, desetnik 83. pp., Vučko Ladislav, topničar z Ižeko-vec, Peterec Matjaš, p. 64. pp. z Trnja, Kocet Šnfan, topničarski predmešter, z 2iŽkov, Nemec Ferenc, Buzetti Ferenc z Bakovec, Mtolic Matjaš z Satahovec, pešaki 83. pp., Hauser Ji žef poddeset-nik pri brzojavnom oddelki, z Gerlinec, Štefan Vesenjak štajarski vojak, od vi-sokogorske 2. stotnije, Štefan Saruga topničar, Gonza Anton, desetnik, z G. Bistrice, Horvat Štefan z Ivanec, pio-nera. Vsi ti i njiho?i pajdaši pošilajo srčne pozdrave v 1jübo slovensko do-movino vsem dragim svojim, star Sam, ženam, deci, rodi, poznancom, dühov-nikom svojim, vsem farnikom i vsem Slovencom. Vsem želejo vse dobro v tem novom leti, najbole pa mir. Vsem se zahvalijo za trüde, dare, posebno za navuke dühovnikov i dobro slovensko čtenjé, štero je njihova to-lažba 1 moč, svetlost i olejšanje na temnom, žalostnom bojišči. Vse prosijo, naj molijo za njé, posebno naj moli mladina v pokornoj obleki za mir. Naznanjajo, ka so i oni meli bo-žič, še dare so dobili, ali raisel njihovoga srca je samo na pol bila tam pri jaliči, bole je hodila doma. Pod okno svoje mile Slovenske hiše so stopili v dühi i g!edali notri, kak se spravija-jo njihovi domači k polnočki. Pa kda so tak mislili, so se zasuzili i srčno prosili Jezuštka: o pelaj, pri pelaj nas že skoro k našim dragim domo.
Povrnole Sta se iz evangeličanske vere v katoličansko Matercerkev pri sv. Jürji dve dekli: Benko Ana z Nus-kove i Borovnjak Neža z Sotine.
Rurn je more Takács Števana, domo-branskcga častnika 4 letnoga sinű v Kaniži. Dete je nikak do ruma pri-šlo i ga en deci spilo, šteri je je
vmoro. Alkohola ne samo ne davajte, nego še skrivajte pred decov.
Kalendar^ več nega. Naročnikom smo je odposlali, tüdi vojakom, ki so se glasili. Več jih zdaj nega. Vsi ostali so zodani.
Kdb Že pri najmenjšem prehlajeuji kašia, njemi dobro bo vsakodnevno izpiranja vüst pa grla z Fcllerovim ,Elza íluidom* iz rastliuskih essenc. Te ož vi kn ženje krvi pri grli i šinjek! pa vniči klice bolezni, štere po dihanji prido v grlo. Med več kak 100.000 Zbhvalnimi pismi jih je jako vnogo, štera hvalijo odličen včinek toga do-mačega viastva pri kašlánji. Predbojn-ske cene: 12 kantic stane poštnme prosto 6 kron. Naroča naj se naravnost pri E. V. Feller lekarniki, Siubica, cen-trala 146., Horv. Tü se dobijo tüdi na-rahi pog¾njajoče rebarbarske ,Elza kro-gljice*, 6 škatlic 4 kor. 40 f. poštnine prosto. Dubro je, če je oboje domkče zdravilo vsikdar pri nkáh v vsakoj hiši.
Pošta.
Fr. Vogrinčič 0onavica. Penezi prišli. B g plati. Gomboc Jožefa žena. Ger-linci '30. Ne potrebno goriskati, da vam je že pisao. Pisma težko prido, bo že pali pisao. Ru-ija je jako velika. Pertóci Št žena. Rakičan. Penezi prišli. Vöše ostane brezplačno. Keliko Novin mate, teliko Listov dobite v celi Rakičan, večnej. Prcmalo se mi vidi za to veliko ves. 32 Novin i Listov za Rekičan je preveč malo. Magyar J. Hase!bach. Ostane kak sem zravnao. Kaj je više, je brezplačno. To siroma-kom razdelila. Vojaki pošilam. Ogriza-vanje zatrpiva mimo. G>mboc Al. Ro-poČO. Vse dobljeno. Hvala. Naslov že prepišemu. Schreiber Jok. Garešnica. Na letos je možne plačao. Adan č J. Leitersdorf. Naročnina je prišla. Den-cák Marija. Bodonci. Na tistom listi, kak sem vam ga poslao, spunite vse pa mi ga pošlite nazaj. Ovak ne ide goriskanje. M. E. Karlovac. Bog plati na dari za cerkev sv. Drüžine. VlČ. g. Tiill G. G. Sinik Gsászár Jožef je zgra-bljeu. Nahaja se v Rusiji v Nžnij Nuwgorodi, Evakutionsspital No. 31.
vkrepčevalne, téč ne in ž*?jo gaseč si more vsaki sam napraviti za male Stroške. N zaloyi so: ananas, jaboka, gre nadina, maline, muškate ka, mela, pomaranče strašnica iti višnja. Neuspeh izkljüčen. Ta domača pijača se pije poleti mrzlo pozimi pa vroče namesto ruma. Snovi z natenönim navodilom stane jo K 10 pošt-nine prosto proti povzetji. Za kmetijstva, vekša hišna gospodarska, delavnice, tovarne i. t d. je to sredstvo Velikansko vrednost!, ker se de!avci s tov pijačov okrepčajo ne da bi bili pijani ali pa da bi zgüoili na delavsko) zmož lOsti
Janez Grolich, drogerija »pri angelju* Brno Štev. 85. Moravsko.
Nyomatott az Egyházmegye könyvnyomda gyorssajtóján Szombathelyen,