nflRDDm GOSPODAR GLASILO ZADRUŽnE ZVEZE V LJUBLJAfll. ▻■c: n >i :^i Člani „Zadružne zveze" dobivajo list liroz-plačno. — Cena listu za nečlane po štiri krone na leto, za pol leta dve kroni, za četrt leta eno krono ; za elane zvezinih zadrug po tri krone na leto. — Poaa-mezne številke 20 vin. :: Telefon šlev. ZIB. :: C. kr. poštne hran. št. 64.846 Kr. ogrske „ „ „ 15.649 ...A Izhaja 10. in 25. vsakega meseca. — Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. — Rokopisi se ne vračajo, — Cena inseratom po 30 vinarjev od enostopne potit - vrste, za večkratno inseraeijo po dogovoru. 3k3 A Vsebina: More registracijska sodnija siliti zadrugo k zvišanju deležev? Dve ministrski odredbi glede paše. Zadružni pre- gled. Gospodarski pregled. Občni zbori. Bilance. More registracijska sodnija siliti zadrugo k zvišanju deležev? V 24. štev. „Narodnega Gospodarja11 z dne 25. decembra 1914 srno poročali, da je c. kr. deželna sodnija v Ljubljani zahtevala od Hranilnice in posojilnice v Trnovem, da mora zvišati svoje članske deleže od 2 K na 20 K. Toda posojilnica se tej zahtevi ni hotela ukloniti in je gnala stvar do zadnje instance. Potek tega spora je gotovo zanimiv in končni uspeli je velike važnosti za vse zadružne organizacije. Da bode stvar bolj umljiva, naj na kratko ponovimo, kar smo pisali že v poprej omenjeni 24. štev. lanskega letnika našega glasila. Zahtevo, da mora posojilnica v Trnovem zvišati deleže, je stavila sodnija s sklepom z dne 11. februarja 1914. Dotični sklep smo bili lani dobesedno priobčili v našem listu. Posojilnica je imela svoj občni zbor dne 24. maja 1914, na katerega dnevni red pa se niti ni postavila točka o zvišanju deležev. Deželna sodnija je nato od posojilnice zahtevala s sklepom z dne 10. junija 1914, da mora nemudoma sklicati izredni občni zbor, na čegar dnevni red je postaviti skle- panje o zvišanju zadružnih deležev. Če bi se temu nalogu ne ugodilo, zagrozila se je vsakemu odborniku globa po 20 kron. Posojilnica je potem sklicala občni zbor na dan 12. julija 1914, na katerem naj bi se bilo obravnavalo o zvišanju deležev od 2 K na 20 K. Občni zbor pa je sklenil soglasno, da ostanejo deleži neizpremenjeni. Deželna sodnija je nato s sklepom z dne 9. oktobra 1914 ponovila svojo zahtevo in je za slučaj neizpolnitve zagrozila vsakemu posameznemu odborniku zvišati globo na 50 K. Obenem je izrekla, da je bil sklep občnega zbora z dne 12. julija 1914 nezakonit in da načelstvo nezakonitih sklepov ne sme izvrševati, ampak mora izvršitev takih sklepov odkloniti. Na dan 29. novembra 1914 je posojil-nično načelstvo sklicalo znova izredni občni zbor, na katerem sta odbor in nadzorstvo predlagala, da se deleži zvišajo. Toda občni zbor je z vsemi glasovi proti glasovom udov načelstva in nadzorstva sklenil, da ima ostati pri dosedanji višini deležev. Načelnik posojilnice je po glasovanju izjavil, da smatra tak sklep za nezakonit in da ga načelstvo ne bo izvršilo — kakor mu je pač bilo naročeno od c. kr. deželne sodnije. Deželna sodnija je zatem s sklepom z dno 20. januarja 1915 izrekla, da je globa, zapretena posameznim odbornikom, postala brezpredmetna, ker so odborniki ugodili pozivu sodnije, pav pa se je zadrugi sami zapretila globa v znesku 200 K, ee bi se deleži ne zvišali od 2 K na 20 K. * * * S tem je prišla vsa zadeva v drug tir; kajti dočim je doslej deželna sodnija zahtevala izvršitev svojega naročila od posameznih odbornikov, nastopila je s tem sklepom proti zadrugi kot taki. Dotični sklep se glasi: Vinu. Vili <;.Ni. i. -ii/:iš Sklep. Sklep, s katerim je „Hranilnica in posojilnica v Trnovem, r. z. z n. z.“ na občnem zboru dne 29. novembra 1914 ukrenila z večino glasov njenih zadružnikov, da ima nasproti tusodnim sklepom od 1 1. svečana 1914 o. št. J;;";1 od dne 10. junija 19.4 o. štev. Firm. 637 in od dne 9. oktobra 1914 o. štev. Firm. 952 ostati § G njenih pravil od dne 11. septembra 1894 kakor tudi onih od dne 13. januarja 1903 glede zneska zadružnih deležev neizpremenjen — se ne vzame z odobrenjem na znanje. Temveč vstraja sodišče na svojih zgoraj označenih pravomočnih sklepih in nalaga zadrugi, sklicati ponovno izvanredni občni zbor z dnevnim redom, sklepanje o povišanju zadružnih deležev na najmanj 20 kron in ustreči tusodnim sklepom od 1. marca t. 1. tako gotovo, kakor bi sicer zapadla proti zadrugi sami globa po 200 K. Globa, ki se je zapretila s tusodnim sklepom od 9. oktobra 1914 Firm. 152 posameznim članom načelstva, je sedaj brezpredmetna, ker so člani načelstva ugodili tusodnemu pozivu, kakor izkaže sejni zapisnik od dne 29. novembra 1914. G.kr. dež.kot trgov.sodišče v Ljubljani, odd. lil., dne 20. januarja 1915. Elsner, m. p. Načelstvo posojilnice je na dan 7. marca 1914 še enkrat sklicalo občni zbor z edino točko dnevnega reda: sklepanje o zvišanju zadružnih deležev. Uspeh je bil isti, da je namreč občni zbor odklonil predlog povišati deleže. Vsi e d tega je c. kr. dež. sodnija izdala nov sklep z dne 17. marca 1915, s katerim se je zapretena globa v znesku 200 K izrekla za zapadeno in se je obenem zadrugi zapretila nadaljna denarna kazen v znesku 300 kron. Besedilo se glasi: Firm. 183 Umi. I. 44/40 Sklep. Poročilo „Hranilnice in posojilnice v Trnovem r. z. z n. z.“ z dne 8. t. m. se ne odobrujc. Ker je zadruga na njenem občnem zboru 7. marca t. 1. zopet odklonila tusodno pravočno zahtevo iz sklepa od dne 11. februarja 1914 izreka se globo, zapre- te n o s tusodnim sklepom od 20. januarja 1915 ('un'i 'ir'if v znesku 200 K, nap ram zadrugi za zapadeno in se ji prisoja na korist zaklada za uboge v Trnovem. Hkratu se navedeni nalog ponavlja in določa nov rok do 1. maja t. 1. zapretivši za primer zopetnega odlašanja nadaljno denarno kazen po 300 K. C. kr. dež. kot trgov, sodišče v Ljubljani, odd. HI., dne 17. marca 1915. Elsner, m. p. * * * Zoper sodni sklep z dne 17. marca 1915 je vložila posojilnica potom odvetniške pisarne dr. Iv. Šušteršiča na višjo deželno ' sodnijo v Gradcu nastopni rekurz: Podpisana zadruga se pritožuje proti izpodbijanemu sklepu v celem obsegu zlasti tudi radi tega, ker sc je zapretena globa po 200 K izrekla za zapadeno in se je zadrugi za primer zopetnega odlašanja zapretilo na-daljno denarno globo. Toli izrek o zapadlosti zapretene kazni po 200 K kakor tudi nova zapretite v globe po 300 K je popolnoma neopravičena in neutemeljena. Ako tudi bi bil sklep, s katerim sc nalaga spremenitev § 6 zadružnih pravil v zakonu utemeljen, je izpodbijani sklep povsem neupravičen in neutemeljen. Načelstvo pritožujoče se zadruge je vse ukrenilo, kar je bilo naloženo. Načelstvo je sklicalo izvanredni občni zbor z dnevnim redom: sklepanje o povišanju zadružnih deležev na najmanj 20 K. Občni zbor se je vršil in večina članov stavljenega predloga na zvišanje zadružnega deleža vsaj na 20 K ni sprejela. In zato, ker večina stavljenega predloga ni sprejela, naj bode kaznovana zadruga? Vsaj vendar zadruga ni ničesar zakrivila. Prisilnih sredstev, s katerimi bi zadruga zamogla pripraviti člane, da glasujejo nje člani v gotovem smislu oziroma za gotov predlog, zadruga po zakonu nima. Če zadruga takih sredstev nima, potem nje ne zadene nikaka krivda in se ji globe tudi naložiti ne sme in ne more ter je tozadevni izpodbijani sklep neutemeljen. Tako postopanje je pa tudi silno nevarno, ker lahko ponovno globljevanje pripravi zadrugo v denarne težkoče in celo pasivnost, iz katere bi nastala škoda ne samo za one člane zadruge, ki so proti predlogu glasovali, temveč tudi za one člane, ki so za predlog glasovali, katere je tudi po sklepu c. kr. deželne sodnije v Ljubljani smatrati za popolnoma nedolžne. Če se že hoče na vsak način z globami postopati, naj se vžc isto naloži onim članom, ki bodo proti predlogu glasovali na občnem zboru, ne pa zadrugi kot taki, ki je na celi stvari povsem nedolžna in posredno kaznovati tudi tiste člane, ki so za predlog glasovali. Sicer se pa nameruje z globljevanjem doseči izvršitev sklepa, kateri stoji v oči-vidnem nasprotju z zakonom. Nočemo odrekati — dasiravno je to vprašanje še odprto — da pristoja registracijskemu sodišču pravica nadzorovati zakonitost zadružnih pravil in zahtevati spremembo nezakonitih določil v pravilih tudi v slučaju, da so pravila že registrovana. Vprašanje je, da-li je v predmetnem slučaju v § C zadružnih pravil obsežena kaka protizakonitost, ker so zadružni deleži določeni na 2 K. To vprašanje se mora brezdvomno zanikati. V smislu § 5 št. 2 zadruž. zak. se sme zadružna pogodba od določb zadružnega zakona le v toliko razlikovati, v kolikor je to po zakonu dopustno. Predmetna zadružna pravila vsebujejo vse, kar zahteva zadružni zakon in zlasti ^ 5 štev. 5 istega, namreč znesek zadružnega dela posameznih zadružnikov in način tvoritve teh deležev. V tej jasni določbi ni nikjer govorjeno o dopustnosti najvišje in najnižje visokosti zadružnega deleža in je to popolnoma prepuščeno prosti določitvi zadruge in se v tej smeri udejstvuje samouprava zadruge. V utemeljitvi tozadevnega sklepa priznava c. kr. deželna kot trgovinska sodnija v Ljubljani sama, da zadružni zakon ne določa nnj-nižjega zneska deležev. To mora registracijska sodnija priznati in dasiravno je tozadevno besedilo zakonodoločno in jasno, vendar trdi registracijska sodnija, da zakonodajec s tem ni hotel izreči, da je dopusten vsak delež, temveč da se mora ujemati visokost zadružnih deležev z zadružnim smotrom in v kolikor le-ta določa visokost deležev, v toliko je samouprava zadrug omejena. Ni izključeno, da bi socijalno politični pomisleki ne govorili proti prenizkim zadružnim deležem; to so pa le socijalno politični pomisleki, ne pa nujni predpisi zadružnoga zakona, o katerem govori tozadevni sklep. Da ni dopustna vsaka visokost zadružnega deleža, pa tudi ne proizhaja iz drugih določb zadružnega zakona, na katere se je le - ta sodnija sklicevala — sicer no v predmetnem, pač pa v enakih slučajih, zlasti ne iz § 76 zadr. zakona, kateri določa pri zadrugah z omejeno zavezo dvojni znesek deleža redoma kot najnižje jamčenje zadružnika. Po mnenju le-te sodnije se da isto sklepati tudi iz §§ 5 št. 5; 48 št. 2 in 3; 49; 55 odstav. 2; 79; osobito pa iz § 85 odstav. I., češ, da bi bila ta določila več ali manj brez smisla, ako bi bili deleži tako nizki kakor po 2 K. Iz citiranih določb zadružnega zakona nikakor no proizhaja, kako visoki oziroma nizki naj bodo zadružni deleži in je torej sklicavanje na te določbe povsem zgrešeno. V vseh teh zakonitih določbah se govori o deležu kot takem, kakršen je dejansko, ne pa kakšen bi moral biti. Poleg tega se §§ 76, 79 in 84 tikajo le zadrug, osnovanih na omejeni zavezi, torej zadrug, pri katerih je jamčenje zadružnikov za obveznosti zadruge bistveno povsem drugačno, kakor pri zadrugah z neomejeno zavezo. Navedene zakonite določbe ne stoje v najmanjši notranji zvezi z vprašanjem o visokosti deležev pri zadrugah z neomejeno zavezo in za to je povsem neutemeljeno sklicevati se nanje. Kakor rečeno se mi pridržujemo naziranju, da pristoja registracijski sodniji pravica odstraniti iz pravil pogodbena določila, ki stoje v nasprotju z n u j n i m i predpisi zadružnega zakona. Ta določila so sama na sebi nična in ne morejo tudi po odobrenju sodišč zadobiti pravne veljave. Proti kateremu nujnemu predpisu zadružnega zakona pa greši § 6 zadružnih pravil podpisane hranilnice, ko vendar sodnija v istem sklepu sama pravi, da v zakonu ni izrečno določena niti najvišja, niti najmanjša visokost deleža. Izjavlja, da se sme v okviru zakona samouprava zadruge udejstvovati in pravi potem, da je zakonito pripoznana samouprava pravno omejena ne samo po zakonu, ampak, tudi po zadrugi n e m smotru. Ker § 6 zadružnih pravil nobenemu nujnemu predpisu zadružnega zakona ne nasprotuje, je zadobila določba § 6 po svojedobni odobritvi od strani sodišča pravno veljavo in je torej sklep, s katerim se zahteva spremembo v očividnem nasprotju z zadružnim zakonom in torej povsem neutemeljen. Toda tudi zakonodajen jo imel namen, prepustiti zadrugi sami, da določi poljubno visokost zadružnih deležev. To se je prav izrečno izrazilo v načrtu za nov zadružni zakon, katerega jo leta 191 I izdelalo pravosodno ministrstvo in ga je vlada potem predložila parlamentu. Brez dvoma so pri načrtu zakona sodelovali strokovnjaki, ki dobro poznajo naš sedanji zadružni zakon in so ti najbrž tudi nekoliko ogledali zadružno zakonodajo v drugih državah. Poleg tega so sc poprej vršile v pravosodnem ministrstvu obširne enkete, k katerim so bile pritegnjene vodilne osebe zadružnih organizacij. Uspeh teh posvetovanj, pri katerih so se obravnavale tudi najmanjše podrobnosti, se je porabil potem pri sestavi omenjenega načrta. Vladna predloga (št. 823 prilog k stenogr. zapisniku poslanske zbornice; XXI. zasedanje 1911) pravi k § 7, odst. 3 (tvoritev zadružnih deležev) na strani 93 izrečno to-le: „ Obstoječi z a d ružni z a k o n n e omejuje zadružne avtonomije niti glede višine poslovnih deležev, niti glede načina, kako naj se tvorijo. V sled tega je torej zadrugi dano popolnoma na prosto voljo, kako visoko hoče določiti delež in če hoče zahtevati takojšnje polno vplačilo, vplačilo v obrokih, ki se morda p o r a zdele na mnogo let ali celo samo dopolnjevanje z dobro-vpisom pričakovanih deležev na d o bi č k u.“ V odstavku 7 na strani 94 se pravi: „Na drugi strani se ne sine prezreti, da so pridobitne in gospodarske zadruge v prvi vrsti organizacije manj premožnih ljudskih slojev, „malega inožaK, in da se ravno tem krogom ne sme otežkočiti pristop s previsoko napetimi zahtevami na njihova denarna sredstva. “ Sklicujemo se nadalje na izvajanja k vladni predlogi v odstavku 11 na strani 95, v katerih se naravnost pravi, da je izključeno določiti najmanjšo visokost zadružnih deležev, ker zadostujejo — kakor kaže praksa — pri rajfajznovkah in konzumnih društvih vže zelo nizki deleži. Konečno se pa pravi, da najboljša in zadostna korektura proti prenizkim zadružnim deležem obstoja v lastnem interesu zadruge. Visokost zadružnih deležev določevati poljubno je torej povsem prepuščeno zadrugi, in če ista določi še tako nizek zadružni delež, to ni v nasprotju s kako nujno določbo zadružnega zakona, nasprotno povsem odgovarja jasni določbi § 5, štev. 5, in splošni smisli zakona in namenu zakonodajen. Tozadevni sklep, s katerim se zahteva spremembo § (> zadružnih pravil v tem smislu, da se zviša visokost zadružnih deležev od 2 K na najmanj 20 K, je oči vidno v nasprotju z zadružnim zakonom. Predlagamo, da se rekurzu ugodi in se izpodbijani sklep, s katerim sc izreka zapretena globa po 200 K proti podpisani zadrugi za zapadlo in sc zapretuje nova globa po 300 K, razveljavi. V Ljubljani, dno 2. aprila 1915. * * * Višja deželna sodnija v Gradcu je temu prizivu ugodila in razveljavila sklep deželne sodnije v Ljubljani z dne 17. marca 1915. Glede visokosti zadružnih deležev je sicer tudi višja deželna sodnija v Gradcu istega mizi ran j a kakor deželna sodnija ljubljanska, glede kaznovalne pravice sodnij napram zadru- gam pa je zavzela čisto nasprotno stališče. Ta razsodba je za zadruge velikega pomena, zato jo prinašamo v dobesednem prevodu. Razsodba se glasi takole: C. kr. višja deželna sodnija v Gradcu, II. senat, kot prizivna sodnija v zad ružno regi-s terski stvari „Hranilnice in posojilnice v Trnovem, registr. zadruga z neomejeno zavezo" ugodivši od zadruge vloženemu prizivu, je razveljavila sklep c. kr. deželne kot trgovske sodnije v Ljubljani, odd. III. z dne 17. marca 1915 Firm. 183, Gen. I. 44/40, s katerim se je zapretena redovna kazen 200 K napram zadrugi izrekla za zapadlo in se je isti zapretila nadaljna denarna globa 300 K. Utemeljitev. Registerski sodniji se pritrjuje v tem, da je silila na zvišanje deležev, ki iiiso v soglasju z zakonom, od 2 K na 20 K potom premembe pravil in da je člane načelstva z zapretitvijo redovnih kazni silila, storiti, kar je v njihovi moči, da se odpravi ta nepriličnost. Tako siljenje pa se je moglo po § 87 zad r. z a k. izvršiti le proti članom načelstva kot za vodstvo zadruge poklicanim osebam. Nasprotno pa ni bilo dopustno, da je registarska sodnija po negativnem uspehu tega postopanja sedaj zadrugo samo pod zapretitvijo denarne globe 200 K pozvala k predmetni premembi pravil in da je po zopetni odklonitvi izpremombe vsled sklepa občnega zbora z dne 17. marca 1915 proti zadrugi to kazen izrekla za zapadlo. Za tako postopanje je namreč v veljavnem zakonu manjkalo potrebne podlage. V IV. poglavju zadr. zak. obsežene sodnijske kazenske določbe obsegajo le denarne globe edino in s a m o proti d o ločeni m fizičnim osebam kot organom dotične zadruge, da jih silijo k izpolnjevanju zakonitih in statutaričnih določil in sicer zlasti zaradi omogočitve sodnijske nadzorovalne pravice; v nobenem slučaju pa niso take kazni z a p r e t e n e zadrugi kot taki. Tako je zaradi opustitve prijave, 154 - ki jo mora napraviti zadruga, kaznovati samo tiste, ki so k temu zavezani, zaradi neizpolnjevanja gotovih predpisov in zaradi nepravilnosti pri gotovih izkazilih in izvestjih samo člane načelstva in nadzorstva, oziroma likvidatorje, ravnotako zaradi prestopka statutaričnega delokroga po zadrugi le pri tem prizadete zadružnike. Ravno tako pristoji po § 35, 2. odst. zadr. zak. tudi politični oblasti kaznovalna pravica v ondi navedenih slučajih le nap ram članom načelstva. Proti zadrugi sami je predvidena le odredba razpustitve, ki pa ne pristoji sodniji, ampak je pridržana upravni oblasti pod pogoji, označenimi v §37 sl., zadr. zakona. Sklep, proti kateremu je naperjena pritožba, s katerim se je redovna kazen 200 K nap ram zadrugi izrekla za zapadlo in sc ji je zapretila nadaljna denarna globa 300 K, kateri znesek pa sploh presega v § 87. zadr. zak. določeno mejo, v za to merodajnih zakonitih določilih torej ni utemeljen in se jo vsled tega moral razveljaviti. (iradec, dne 21. aprila 1915. Pitreich, m, p. * , * * S to razsodbo višje instance pa deželna sodnija v Ljubljani ni bila zadovoljna. Zato je poskrbela, da je proti nji c. kr. finančna prokuratura v Ljubljani dvignila revizijski priziv na najvišji sodni dvor na Dunaju, ki je nato izdal sledečo razsodbo (v slovenskem prevodu): K. VI. 50/15 - C. kr. najvišji sodni dvor je v zadružno-registerski zadevi „Hranilnice in posojilnice v Trnovem“ vsled revizijskega priziva c. kr. finančne prokurature v Ljubljani proti sklepu c. kr. višje deželne sodnije v Gradcu kot prizivne sodnije, storil sledeči sklep. Revizijskemu prizivu se z ozirom na prevdarke izpodbijanega sklepa, ki se v izvajanjih revizijskega priziva niso ovrgli, ne ugodi, ker zakon z dne 9. aprila 1873, drž. zak. št. 70 registracijski sodniji ni podelil kaznovalne pravice proti z a d r u g i. C. kr. naj višji sodni dvor. Na Dunaju, 26. maja 1915. * * * Vprašanje, za katero je šlo v prvi vrsti, ali ima namreč registracijska sodnija pravico zahtevati zvišanje deležev, je še vedno ostalo odprto. Zadnja instanca, to je najvišji sodni dvor, o tem ni izrekla svojega mnenja. Vendar pa je ta zadeva s praktične strani kolikor toliko tudi rešena. Ako namreč zahteva sodnija zvišanje deležev in skuša načelstvo zadrugo takemu pozivu ugoditi s tem, da priporoči občnemu zboru deleže zvišati — toda občni zbor tak predlog odkloni, potem nima registracijska sodnija nobenega sredstva na razpolago, s katerim bi mogla izsiliti, da se izvrši njena zahteva. Članov načelstva v takem slučaju ne more kaznovati, ker so storili, kar se je od njih zahtevalo, proti zadrugi kot taki pa registracijski sodniji ne pristoji kaznovalna pravica. Na ta način je registracijskim sodnijam odvzeta možnost, da bi sc pri že obstoječih zadrugah mogle vmešavati v visokost zadružnih deležev. A. K. Dve ministrski odredbi glede paše. S prepovedjo krmiti živini žito, so se odtegnile živinoreji izdatne množine krmilnih snovi, na drugi strani je pa omejitev klanja mlade živine in telet povzročila, da je bilo treba pomnožiti zaloge krmil. Vsled tega je bilo potrebno poskrbeti za razširjanje paše. C. kr. poljedelsko ministrstvo je to uvidelo in v to svrho izdalo dve odredbi. V prvi naroča vsem ravnateljstvom državnih gozdov in domen in ravnateljstvu posestev buko vinske grško-vzhodne verske družbe, naj pripuste najprej za leto 1915 vse za pašnike pripravno prostore paši živine, v kolikor se da to izvesti brez bistvene škode. Predvsem se ima podaljšati doba za pašo živine upravičenih strank, v kolikor to podaljšanje odgovarja vremenskim razmeram. Pri posluževanju njihovih pravic in pri napravi za pašnike koristnih zgradb, kakor ograj, napajališč, staj, naj se jih po možnosti podpira. Upravičencem, ki točasno nimajo lastne živine, se dovoli, da smejo prignati na pašo tujo (izposojeno) živino. C e pašnike popolnoma ne izkoristijo oni, - ki so pasti upravičeni, naj se pripušča na pašo tudi živina onih, ki nimajo za to posebne pravice, kakor tudi brezplačno na zemljišča, ki niso obremenjena z pašno pravico. V obeh slučajih imajo gozdna upraviteljstva določiti število živine, ki ne škoduje življenskim koristim gozdarstva in to v sporazumu z občinami razdeliti na posamezna zemljišča. Dovoli naj se zgraditi za pašo potrebne primitivne (enostavne) začasne naprave. V nasadih, ki se ne smejo popasti, se sme dovoliti pridobivanje trave in sena. Tudi ona zemljišča, ki so se dosedaj rabila za pridobivanje gozdne ali s teine trave, naj se v danem slučaju sporazumno z lovskimi zakupniki izkoristijo za brezplačno pridobivanje trave ali za pašo, v kolikor za ta namen sploh pridejo v poštev. Ravno tako je dovoliti pridobivanje listja za krmo in — da se hrani z zalogami slame -enkratno pobiranje stelje (listja, igel in mahu) [onim, ki nimajo pravice, za polovično ceno], ako je to mogoče brez trajne škode gozdnih nasadov. Druga odredba poljedelskega ministrstva v sporazumu z notranjim in pravosudnim ministrstvom je izšla 6. maja 1915, drž. zakona št. 111 in ima namen ugotoviti porabo krme in paše. Izdana je na podlagi cesarske naredbe od 10. oktobra 1914, drž. zak. štev. 274 in od rej uje sledeče. § 1. V letu 1915 je vsak zemljiški posestnik zavezan vse svoje travnike, pašnike in planine izkoristiti s tem, da ali na njih prideluje krmo ali jih popase. ij 2. Na temelju ministrske odredbe od 5. avgusta 1914, drž. zak. štev. 200, postavljene žetvene komisije imajo v svojem področju za to skrbeti, da sc pridelovanje krme in paša izvrši pravočasno in popolnoma z domačo živino kmetovalcev. V ta namen imajo žetvene komisije osobito nalogo: 1. Poiskati one travnike, pašnike in planine, ki vsled vpoklicanja njihovih lastnikov ali vsled drugih po vojski povzročenih ovir potrebujejo pomoči, da se pravilno izkoristijo, kakor tudi poskrbeti za pomoč; 2. poiskati one travnike, pašnike in planine, ki se do sedaj vkljub njihovi pripravnosti še niso ali samo nezadostno izkoristili za pridelovanje krme ali za pašo domače živine kmetovalcev. Žetvene komisije imajo predložiti najkasneje do 1. junija politični o kr. oblasti seznam teh zemljišč, in sicer s posebnim pov-darkom zemljišč, ki so primerna za pridobivanje klaje; istočasno je navesti, ali vlada v občini resnično pomanjkanje pašnikov in ali se zdi vsled tega primerno izrabiti drugod pašnike. § 3. Politično okrajno oblastvo ima po prejemu tega seznama takoj pozvati lastnike v § 2, št. 2, omenjenih zemljišč, da se izkažejo do konca junija, da so sami vse potrebno ukrenili za dobavo krme, sena ali vršitve paše po domači živini, in sicer v celem obsegu kakor je v dotični pokrajini navada, bodisi z lastnim obdelovanjem, bodisi, da so prepustili izkoriščanje drugim. Če tega v to določenem roku ne izkažejo, more okrajno glavarstvo vsa nepopolnoma izkoriščena zemljišča za pridelovanje krme prepustiti občini, v kateri zemljišča leže, v kolikor občina pašnike in planine sama rabi, ali pa z ozirom na lego in potrebo kaki drugi občini, ki ji manjka takih zemljišč. § 4. Občina je upravičena na odkazanih ji zemljiščih rabiti že narejena pota in po potrebi tudi nova narediti. Ona more tudi vse ukreniti, kar je potrebno za izkoriščanje dotičnih zemljišč, zlasti sme narediti ograje, napajališča, stanove in druge preproste naprave. § 5. Ko poraba teh zemljišč preneha, jih je občina dolžna brez odloga spraviti v prejšnji stan. § 6. Denarni dohodek uživanja odkazanih zemljišč gre v občinsko blagajno. Lastnik zemljišča nima nobene pravice do kakega plačila. Pravica do povračila kake škode napram občini gre lastniku le tedaj, če škoda ni v zvezi z rednim gospodarjenjem na zemljišču. § 7. Proti naredbam okrajnega glavarstva pri zvrševanju te ministrske odredbe ni dovoljen noben priziv, izvzcmši v kazenskih prestopkih. § 8. Kdor se kakemu predpisu te odredbe ali na njeni podlagi izdani naredbi okrajnega glavarstva protivi, zapade denarni globi do 1000 K ali pa se kaznuje z zaporom do 1 meseca. § 9. Vse te določbe za lastnika veljajo v enakem zmislu tudi za zakupnike, užitnike in druge upravičence. § 10. Gozdno tehniško osobjc politične uprave in v tistih deželah, kjer so agrarne oblasti, je osobje teh oblasti zavezano pri z vršit vi te odredbe podpirati okrajna glavarstva, žetvene komisije in občine pri izvrševanju nalog, ki jim jih da ta odredba. § 11. Ta odredba velja od dneva razglasitve. K temu se uradno dostavlja: Ta odredba skrbi za to, da se vsa primerna zemljišča zadostno izkoristijo za prerejo živine. Temeljna podlaga tej odredbi je načelo, da je v vojnem letu vsak zemljiški posestnik dolžan vse svoje travnike, pašnike in planine izkoristiti za pridelovanje polja ali popasti z domačo živino; z drugimi besedami, poskrbeti treba za to, da se v letošnjem poletju ne pusti noben košček pašnika nepopasen in da se zagotovi za pr.hodnjo zimo zadostna množina sena. Kakor pri njivah se bodo mogoče tudi pri travnikih in pašnikih vsled vpoklica obdelovalcev in vsled drugih vzrokov dobila taka zemljišča, ki bodo potrebovala pomoči. Za te ima žetvena komisija poskrbeti primerno pomoč (nadomestne moči za košnjo in pašo). Pri nas osobito v naših alpskih deželah se nahajajo obširni travniki in pašniki, katerih njihovi lastniki do sedaj niso racijonelno izkoriščali; da se torej donos teh zemljišč za kmetijstvo no izgubi, je oblast upravičena za slučaj, da lastnik v teku gotove dobe ne poskrbi za izkoriščanje, prepustiti jih brezplačno občini (dko je to potrebno tudi dosedanjim občinam). — Ta zemljišča lahko občina sama izkoristi ali jih dalje odda živinorejcem; v obeh slučajih se izvrši to na račun in nevarnost občine, vendar pa jamči ta samo za tako škodo, ki ni neposredno z izkoriščanjem združena. Resnost in strogost določil upravičujejo sedanje izredne gospodarske razmere. Cim jasnejše si bo vsak posestnik v svesti svojih dolžnosti do splošnosti, s čim večjim veseljem bo izpolnjeval nalogo, da sc v tem usodepolnem letu ne pusti uničiti nobena bilka, ki bi lahko prišla v korist naši živinoreji, tem bolj gotovo se bo dosegel namen odredbe, zagotoviti našemu kmetijstvu za preskrbo ljudstva in armade zadosti krme in paše. Zadružni pregled. Poljedelsko ministrstvo o podpisovanju vojnega posojila. Poljedelsko ministrstvo je do-poslalo zadružnim zvezani okrožnico z dne 18. maja 1915 o podpisovanju vojnega posojila, v kateri priporoča, da naj zveze uplivajo, da se bodo tudi kmetijske zadruge, predvsem posojilnice, udeleževale vojnega posojila. V okrožnici sc nahajajo tudi sledeči, vsega uvaževanja vredni nasveti. „Zveze naj porabijo v ta namen nc le svojih razpoložljivih sredstev, ampak naj uplivajo tudi na vse včlanjene zadruge, da sc bodo udeležile podpisovanja drugega vojnega posojila, koli- k o r d o pušč a j o nji h o v a sredstva i n ji a oziri na njihovo finančno sigurnost in njihove p o p r a v i 1 i h d o ločene n a 1 o g e. Hranilnicam in posojilnicam in drugim zadrugam naj sc nujno priporoča, vse podpise vojnega posojila prijavljati le potom svojih zvez in podpisovati najprej le take zneske, ki ne presegajo njihovega p r o s t o r a z p o 1 o ž 1 j i v e g a p r e m o ž e n j a (r e-zervnega zaklada.) če hi hotele podpisati preko te višine, naj se poprej dogovore s svojo zvezo. Tudi posamezne člane zadrug in blagajn je bodriti, da naj na tem polju pokažejo svoja patrio-tična čuvstva. Toda tudi njim naj sc priporoča, podpise za vojno posojilo prijavljati le potom svojih zadrug, oziroma posojilnic, pri čemer naj sc pa ozirajo na to, da ne bo vslcd tega trpela 1 i k v i dit e t a denarnih sredstev in poslova nj c z a d r u g.“ -j- Monsignov Anton titez Rogač, neutrudljivi delavec na zadružnem polju. Na praznik sv. Jožefa, 19. marca 1915, je izdihnil svojo blago dušo v Hrušici pri Podgradu v Istri tamošnji župnik in dekan, monsignor Anton Rogač, vitez Franc Jožefovega reda, mož poln ljubezni do ubogega slovenskega istrskega kmeta, kateremu je z veliko požrtvovalnostjo pomagal na narodnem in gospodarskem polju do večjega blagostanja ; mož, kateri je v resnici preoral ledino na zadružnem polju v severni Istri. Rojen dne 18. maja 1840 v Zagradcu na Dolenjskem, študiral je gimnazijo pok. monsignor Rogač v Ljubljani, bogoslovje v Gorici ter bil v duhovnika posvečen leta 1866. Služboval je večinoma v gornji Istri, in sicer v Jelšanah, ITedloki, Dragi in Podgradu; potem kot župnik na Kati-nari pri Trstu, nato je prišel pred 28. leti v Hrušico kot župnik, kjer je bil kmalu imenovan tudi za dekana. Tukaj je začel svoje plodonosno delovanje. Videl je veliko revščino slovenskega, zgornjeistrskega kmeta, njegovo odvisnost od nekaterih bogatašev-oderuhov, zadolžene domove — in to ga je bolelo. Šel je na delo — v boj zoper oderuške pijavke, v boj tudi zoper vlado in zoper italijanske kreature, kateri so sc skupno bali vstajenja naroda, in zmagal je! V družbi s tedanjim županom in poslancem v Podgradu, Slavojem Jenkom, ter nekaterimi vnetimi duhovniki in lajiki, je ustanovil v Podgradu leta 1894 najprej „posojilnico in hranilnico", kateri je bil potem načelnik od njene ustanovitve pa do smrti. Ljut boj je imel mladi zavod z nasprotniki vseh vrst. Vsi oderuhi od blizu in daleč so skočili na noge. Da je tudi vlada nagajala, se razume. Ljudstvo je bilo usužnjeno, nasprotniki mogočni in podpirani od vladajoče italijanske stranke. Vendar jc šlo — zmagala je ljubezen in požrtvovalnost. Nasprotniki so omagali, ljudstvo sc jih jc začelo otresati in sedaj vstaja, sicer počasi, a vstaja vendar le. Sedaj je „posojilnica in hranilnica v Podgradu" glavni denarni zavod gornje Istre in podlaga vsemu kulturno-gospodarskemu delovanju v okraju. Monsignor Rogač je spoznal, kako zelo je ljudstvo potrebno poduka in podpore v kmetijstvu, zlasti v živinoreji, katera je bila v tedanjih časih na zelo nizki stopinji. Ustanovil jc zato „gospodarsko zadrugo v Podgradu", ki je podružnica „deželnega kulturnega sveta za Istro", katera si jc za povzdigo kmetijstva, zlasti še živinoreje, stekla neminljivih zaslug. Tudi temu zavodu jc bil predsednik do smrti. Ker jc pokojni monsignor Rogač spoznal, da zamore tukajšnje ljudstvo le na polju živinoreje upati dohodkov in lepše bodočnosti, šel je še dalje in ustanovil leta 1901 novo zadrugo „mlekarna v Hrušici", da bi ta s prodajo mleka v Trstu postala ubogemu ljudstvu vsaj skromni vir denarnih sredstev. Pa kake težave so bile v začetku! Ljudstvo nezaupuo — šuntavccv in nasprotnikov pa vse polno po vseh kotih in krajih! Bili so časi, ko je šlo iz mlekarne komaj 30 litrov mleka. Bili so časi, ko jc pokojni monsignor sam šel v Trst, nesel lonček čajnega masla s seboj kot vzorec, skliceval po Trstu shode, ter posebno slovenske delavce vabil, da bi kupovaiijpri mlekarni mleko in maslo ter tako podpirali zadrugo! Večkrat mi je pokojni monsignor pravil, da se čudi, kako da ni on v tistih kritičnih časih, ko so celo njegovi ožji prijatelji obupavali nad mlekarno in mu prigovarjali, naj vsled velikih dolgov likvidira, — popolnoma znorel! Pa, hvala Bogu, vse te težave, skoraj nepremagljive težave so bile z jekleno vstrajnostjo pokojnega monsignora premagane, mlekarna je prebolela rojstno krizo — in sedaj vspeva izvrstno, sto in stotisočc denarja jc ljudstvu s prodajo mleka preskrbela, nabavlja svojim članom, katerih jc do 800, vagone živil in krmil, postala jc tako velika dobrotnica ljudstva, uživa pri vseh, bodisi v Trstu, kjer ima 4 svoje prodajalne mleka — bodisi na deželi popolno zaupanje in jc sploh ena prvih mlekaren na Slovenskem. — Da je bil tudi tej zadrugi pokojni monsignor Rogač predsednik od ustanovitve pa do svoje smrti, se razume samo ob sebi. — 158 — Nesebično in plodonosno delovanje pokojnega monšignora spoznali so naposled tudi tisti, ki so mu v prvih letih radi delovanja na narodnem polju na vseh koncih in krajih nasprotovali in ga celo tožili na najvišja mesta — saj sc je moral pok. monsignor celo pred Njegovo Veličanstvo! — in za to je dobil pok. monsignor za svoje požrtvovalno delovanje Najvišje odlikovanje: imenovan je bil pred par leti od Njegovega Veličanstva cesarja vitezom Franc Jožefovega reda. Da je bil pokojni ves čas svojega delovanja v Hrušici tudi odbornik obširne podgrajske občine in član kr. šol. sveta, ni treba, da posebej omenjam. Preminul je on — a delo njegovo bo ostalo! Velikemu dobrotniku zgornje-istrskega ljudstva pa bodi dobri Bog plačnik! Hušo. Gospodarski pregled. Skrbimo za rejo potrebnih plemenjakov! Vojni čas ima mnoge nevarnosti za naše kmetijstvo. Mej drugimi tudi za našo živinorejo. Že z obilno odprodajo živine, ki se v takih časih rada pokaže, zgubimo iz naših gospodarstev veliko živine, če pride potem še do prisilne oddaje živine za vojaške potrebe, se lahko živinoreja tako zmanjša, da mora z njo vred trpeti vse naše gospodarstvo. Zlasti je nevarno, da se v takih časih preveč zmanjša in zatira reja plemenjakov. V takem času, ko je vse več ali manj razdvojeno in zbegano, nimajo ljudje nobenega pravega smisla za skupne težnje v živinoreji, zlasti ne za take kakor je pospeševanje reje bikov, za katero je že v navadnih razmerah premalo zanimanja. Zaraditega sc je opravičeno bati, da bo trpela vsled vojne vsa naša bikoreja in z njo vred tudi vsa druga živinoreja. fks;! Sem in tja že manjka bikov, ker se je morala reja prenehati vsled odpoklica dotičnega biko-rejca k vojakom. Marsikod sc bo to iz ravno tega vzroka še zgodilo. Veliko starejših bikov sc je in se bo še odprodalo, ker je sedanja cena preveč vabljiva. Tako znamo izgubiti v deželi mnogo plemenjakov. Škoda, ki nam iz tega nastaja, je ne-dogledna. Ta škoda ni trenutna in sc ne pozna samo eno leto, ampak trpi leta in leta. Z njo ne trpi samo naše živinoreja v svojem nadalnjem razvoju, ampak z njo trpi vse naše kmetijstvo. Najprej so prizadeti dohodki naše kravjereje, najbolj pa trpi vsa prireja, kajti če ni zaroda, tudi prireje ni in ni živine, ki je podlaga vsej kmetiji. Naša dolžnost je, pa v teh nevarnih časih ne zanemarjamo naše bikoreje, ampak, da jo po možnosti podpiramo. Naša županstva po deželi naj’ sc zavzemo tudi za to vprašanje in naj po možnosti vplivajo in posredujejo, da sc ohranijo potrebni plemenjaki in da se v takih slučajih, kjer je prenehala bikoreja vsled vpoklica gospodarja k vojakom, skušajo pridobiti drugi gospodarji za to rejo. Kjer delujejo živinorejske zadruge, naj skušajo one pomagati, da se ohrani potrebno število plemenjakov. V takih časih je napeti vse sile, da ne pridemo ob potrebne plemenjake. Pri tej priliki je treba vnovič in zopet opozarjati na to, da naj naši vneti živinorejci, ki so ostali doma in imajo priliko za rejo bika, skušajo lepe junčke, ki jih dobe po dobrih kravah in dobrih bikih, doma zrediti in pustiti za plemenjake. Na ta način sc bodo najlaže privadili reji bika. Naša županstva in živinorejske zadruge pa naj skušajo takim živinorejcem deliti premije, ker jih zaslužijo. Sicer je pa zadnji čas, da sc tudi s primerno višjo junčevino zagotovi našim bikorejcem opravičen dohodek od te reje, kajti ta reja zasluži v prvi vrsti času primerne dohodke. Taka reja se mora dobro izplačati. Rohrman. Skrb za novo žetev. Dunaj, dne 8. junija. (K. u.) Odsek 28 članov za skrb povodom nove žetve se je danes pod vodstvom komerenega svetnika poslanca Povšeta posvetoval v sejni dvorani nižjeavstrijskega deželnega zbora o pripravah za novo žetev. Po večurni razpravi je odsek sklenil soglasno: 1. Nova žetev sc mora zagotoviti potrebam prebivalstva. Odtegniti sc mora vsaki špekulaciji in neracionelnemu izkoriščanju. Država naj bi zato zaplenila žetev. Od zaplenitve naj se izvzame le to, kar kmetsko prebivalstvo rabi zase, in tista množina, ki sc potrebuje za obdelovanje. 2. To nalogo naj izvede vojni žitni prometni zavod, ki naj se zato primerno izpopolni. Žito naj se nabavi potom decentralizacije. Pritegnejo naj sc poljedelske organizacije in strokovnjaki žitne trgovine. 3. Nujno je potrebno, da se ne moti preskrba po načrtu, da tako za vojaške kakor za civilne potrebe tudi potrebščino moke vojni žitni prometni zavod preskrbi. 4. Smotreno individuelno naj sc kmalo popišejo z žitom obsejana polja in uspeh žetve. 5. Vlada se poziva, naj uvede pogajanja z Ogrsko, da se zagotovi državnim deželam statistična povprečna množin uvoza v zadnjih letih. G. Ureditev vporabe naj se vzdrži. Dnevna množina naj se poviša v okviru uspeha žetve in glede na tiste pridobitne sloje, ki so navezane na močno krušno hrano. 7. Otrobi naj sc prepuste poljedelstvu za prehranitev živine in naj sc razdele po potrebi. Odobril sc je tudi predlog poslanca Finka, po katerem naj se dožene in zagotovi potrebna množina krušnega žita tistim deželam, ki same ne pridelajo dovolj žita. Določitev naijvišjih cen kožam in usnju. Dne 28. maja je stopila v veljavo naredba trgovinskega ministra, objavljena v uradni „Wiener Zeitung" in v državnem zakoniku, glede najvišjih cen za goveje in konjske kože in za najvažnejše vrste govejega in konjskega usnja. Cene odgovarjajo opravičenim zahtevam industrije in obrti, varujejo pa tudi konzumente, zlasti vojno upravo pred pretiranim dviganjem cen. Cene so sc določile po stanju današnjega trga. Trgovci smejo za kože zahtevati 8% več kakor določa uradni cenik, za usnje pa veletrgovci tudi 80/c več, prodajalci na drobno pa še nadaljuih G°/o' Usnje se bo torej smelo na drobno prodajati za 9% dražje nego ga prodaja fabrikant. V prodajalnah na drobno mora biti uradni cenik na vidnem mestu v upoglcd. Kdor bi dražje prodajal ali kupoval, kakor je uradno določeno, ga zadene kazen. V naredbi je predvidena tudi prisilna prodaja kož oziroma usnja po najvišjih cenah. Zakaj ne kroži več drobiža. Zadnji čas se je finančno ministrstvo iz nekaterih krajev, zlasti iz južnih dežel, obveščalo, da sc opazuje pomanjkanje drobiža v navadnem prometu. Vzrok tem neljubim pojavom, čeprav so se pokazali le tupatam, je v bistvu enak kakor ga je imel naval na drobiž ob pričetku vojnih dogodkov. Krivo je zlasti lo, da del prebivalstva na popolnoma — to pač smemo reči — nespameten način drobiž nabira in kupiči. Kajti drobiž se je od pričetka vojnih dogodkov ‘znatno in zadostno pomnožil, da bi mogel resnični potrebi zadoščati. Od konca julija lanskega leta sc je dalo avstro - ogrskemu prometu z izdajo drobnega kovanega denarja kronske veljave, srebrnih goldinarjev in dvokronskih bankovcev okrog 400 milijonov kron na razpolago (in sicer okoli 107 milijonov kron v srebrnih goldinarjih in 120 milijonov kron v drobnih kovanih novcih), tako da sc je obsek denarnih sredstev, ki je v rednih razmerah popolnoma zadostoval, pomnožil za približno 8 kron pri osebi. Vrhu tega sc drobiž še vedno množi z novim kovanjem 10 vinarskih kosov. Če se bo prebivalstvo primerno ravnalo, torej ne morejo nastali težkoče. V korist skupnosti in posameznikov pa bo, če ljudje opuste nadaljno kupi-čenje gotovine ter spravijo tezavrirani denar zopet v promet. Kopičenje drobiža nima prav nobenega pomena in sc nikakor ne ujema s sicer povsod izkazano'požrtvovalnostjo in uvidnostjo prebivalstva. Škropljenje trt. Prišel je čas, ko je treba trte prvič škropiti zoper p c r o n o sporo ali pale ž. Tega dela naj nihče ne zamudi, ker zna sicer bolezen v sedanjem mokrem vremenu trto hitro napasti. Za prvo škropljenje jemljemo enoodstotno galično-apneno zmes (na 100 1 vode 1 kg modre galice in 1 kg nevgašenega ali živega apna), ali enoodstotno Martinijevo zmes (na 100 1 vode */2 kg modre galice, '/2 kg galuna in 65 dkg živega apna), ali enoodstotno razstopino tenaksa (1 kg tenaksa na 100 1 vode brez apna), ali pa D/2 do 2 odstotno peroeidovo-apneno zmes (na 100 1 vode D/2 do 2 kg perocida in 80 dkg živega apna). Nevgašeno apno sc najprvo z 2 — 3 1 vode ugasi in potem vsaj v 20 1 vode dobre razmcšji v redek apnen belež (apneno mleko). V ostalih 80 1 vode sc že poprej namoči in razstopi galica, oziroma galica in galun ali perocid. Obe raztopini sc nato zlijete skupaj in sc zmes dobro premeša. Pri napravi perocidovo-apnene zmesi je vselej treba izliti perocidovo raztopino v apnen belež, ne pa narobe. Nato sc še z reagenčnim papirjem preskusi, ali smo vzeli apna zadosti. Ge pomočimo v zmes košček belega fenolftaleino vega papirja, mora postati r d e č. Ako pa ostane papir bel, je bilo apna vzeto premalo in treba ga je še dodati. Kdor jemlje mesto nevgašenega apna že vgašeno, ga mora vzeti na težo dva-do trikrat več, ker je ugašeno apno težje kot suho, živo apno. Deset do 14 dni po prvem škropljenju, tedaj tik pred cvetjem, se škrope trte drugič in tri do štiri tedne po drugem škropljenju tretjič. Za drugo in tretje škropljenje jemljemo za polovico močnejše raztopine kot prvič. Pri vsakem škropljenju je treba tudi grozdje temeljito poškropiti. Novo mesto, 1. junija 1915. K. Skalicky. Begunci in poljska dela. Poljedelsko ministrstvo je zaznalo, da se poljedelci ne poslužujejo prilike, da porabijo begunce za poljska dela v tisti meri, kakor bi bilo pričakovati z ozirom na važne interese poljedelstva in spričo' dejstva, da je radi velikega pomanjkanja poljskih delavcev sila težavno, dobiti sposobne delavce. Poljedelske glavne korporacije so se vnovič povabile, da to akcijo na najobsežnejši način podpirajo v poljedelskih krogih ter jo na primeren način, posebno v strokovnih listih razglase. Interesentjc se opozarjajo, da se iz izraza „begunci“ ne sme sklepati, da gre tu za vsakovrstne osebe, ki so tekom vojne pribežale iz Galicije. V poštev prihajajoči delavci so vseskozi osebe, ki so bile pred vojno na Nemškem, Danskem, Švedskem in notranjih avstrijskih deželah zaposlene kot poljedelsko kvalificirani delavci, pa se na jesen niso mogle povrniti v svojo domovino, ter bile radi tega nastanjene v koncentracijskih taboriščih. Sadna letina v Avstriji. Uradno poročilo o stanju sadja v mesecu juniju poudarja, da vreme za sadje ni bilo posebno ugodno. Padlo je z drevja mnogo sliv, češpelj in marelic. Za vinsko trto je bil posebno v Južni Tirolski in Goriški do srede junija položaj neugoden. Ker je pa potem nastopilo toplo vreme, kaže sedaj, da bomo imeli v jeseni bogat vinski pridelek. Bolezni na trtah so se dosedaj uspešno pobijale z žvepJanjem. Denaturirani sirovi sladkor. Kmetje! Poslužite sc ugodne prilike in kupujte denaturirani sirovi sladkor, ki ga ima na prodaj Splošna avstrijska družba za vnovčenje živine na Dunaja in sicer po ceni, ki jo je bila c. kr. vlada znižala. Zmešan z kokosovo moko, melaso in otrobi je denaturirani sirovi sladkor najboljše nadomestilo ovsa pri krmljenju konj in je ravno tako izvrstna krma za govedo in prašiče. — Naročila je poslati Splošni avstrijski družbi za vnovčenje živine na Dunaju (AUgemeinc Oesterreichische Viehvenvertungs-Ge-sellschaft, Wien III., St. Marx). Znižanje pridelovanja sladkorne pese. Mednarodna družba za sladkorno Statistiko je meseca maja poizvedela, da sc ceni omejitev v pridelovanju sladkorne pese na Češkem za 27-6, na Moravskem in v Šleziji na 3ŽP6 na Ogrskem na 4‘2-7, torej v Avstro-ogrski na 35-l; dalje v Nemčiji na 31'9, na Nizozemskem na 16'3, na Bolgarskem na 2V3 odstotkov. Več sladkorne pese pa pridelata Italija za 37'3 in Švedska za VI procentov. Oddaja za vojno nesposobnih konj kmetijskim obratom. C. kr. vojno ministrstvo je izdalo za čete in druge zavode zaledja naredbo, da naj se v bodoče oddajajo za vojno nesposobni konji, ako je mogoče izvršiti prevoz v bližnjo konjsko bolnišnico zastonj ali z malimi stroški, neposredno potom stalnih konjskih bolnišnic. S tem naj bi se preprečilo prekupčevanje in naj bi se kmetijstvu dobavilo več konj. Samo v slučajih, ko se mora transport takih konj v konjsko bolnišnico izvršiti po železnici (pri razdalji Čez 30 km ali kakem drugem utemeljeni vzroku), se ima oddaja izvršiti kakor do sedaj na dražbi. K tej je pa pripustili samo kupce, ki se morejo izkazati z uradno potrjeno izkaznico, da so vslcd sedanje vojske morali oddati svoje konje vojni upravi in da potrebujejo konje za porabo v kmetijstvu, industriji in obrti. Od konjske dražbe je odstraniti konjske kupce, oziroma prekupce. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Itaki, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 27. junija 1915 ob pol 4. uri popoldne v po-sojilničnem prostoru. Dnevni r e d: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obenem zboru. 2. Poročilo načelstva. 8. Poročilo nadzorstva. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Odobritev računskega zaključka za 1. 1914. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se eno uro kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Cirkovcah, reg. zadr. z neom. zav. ki sc bo vršil dne 27. junija 1916, ob 3. uri popoldne v društveni dvorani. Dnevni red- 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1914. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. ti. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Mlekarske zadruge v Borovnici, registrovane zadruge, z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 20. junija 1915, v posojilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obč. zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobrenje računskega zaključka za leto 1914. 5 Volitev načelstva. G. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Horjulu, rogistrovana zadruga z nuomejvno zavezo, ki sv. bo vršil dne 27, junija 191') ob S. uri popoldne v zadružnih prostorih, D n e v ni r ed : 1. Poročilo načidstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za I. 1914. .1. Prememba pravil. 4. Slučajnosti. Ako bi občni zbor ob zgoraj navedeni uri ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki pa je sklepčen brez ozira na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Kmetijskega društva v Horjulu, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vrši dne 27. junija 1915 ob 4. uri popoldne v zadružnih prostorih. 1) n c v n i r e d : 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za I. 1914. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se dne 27. junija 1915 na istem mestu ob istem času in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Podzemlju, reg. zadr. z neom. zav. ki se vrši v nedeljo, dne 27. junija 1915 ob 3. uri popoldne posojilničnih prostorih. D n e v n i r c d : 1. čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obe. zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1914. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. (i. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. Vabilo na 111. redni občni zbor Elcktrostrojne zadruge v Sorici, reg. zadr. z om. zav. ki se vrši dne 29. junija 1915, ob 2. uri popoldne v stari šoli. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obč. zboru. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1914. 3. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi Odbor. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Dobrovi, reg. zadr. z neomejeno zavezo, ki bo se, vršil dne 29. junija 1915, ob 3. uri popoldne v v prostorih posojilnice na Dobrovi. Dne v n i r e <1: 1. čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za I. 1914. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice mi >reliki dolini, reg. zadr. z neom. zav. ki se vrši dne 27. junija 1915 ob pol 8. uri zjutraj v župnišču. Dn e v ni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obč. zboru. 2. Odobritev računskega zaključka za I. 1914. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 4. Slučajnosti. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Živinorejske zadruge na Bohinjski Beli, reg. zadr. z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 20. junija ob 4. uri popoldne v občinski pisarni. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1914. 3. Slučajnosti. če bi ta občni zbor ne bil ob 4 uri sklepčen, vrši se pol ure kasneje drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Žužemberku, reg zadr. z neom. zav. ki se bo vršil dne 27. junija 1915, ob 3. uri popoldne v dvorani katol. slov. izobraževalnega društva v Žužemberku. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za 1. 1914. 5. Volitev načelstva. C. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor radi premale udeležbe ne bil sklepčen, vrši se isti dan v istem prostoru ob polu 4. im popoldne drugi občni z istim dnevnim redom, ki bo v smislu § 33. pravil sklepčen brez ozira na udeležbo. Načelstvo. Vabilo na VIII. redni občni zbor Slamiiikarskc zadruge v Mengšu, registrovane zadruge z omejenim poroštvom, ki su bo vršil dne 27. junija 1915 ob pol 4. uri popoldne v Društvenem domu v Mengšu. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obč. zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1014. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Občekoristno stavbni« zadrug« „Ljudski doni“ v Ljubljani, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši dne 25. junija 1915 ob 8. uri zvečer v posvetovalniei Katoliške tiskarne. D n e v n i r e d: 1. čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obč. zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1914. 4. Volitev načelstva. 5 Volitev nadzorstva. C. Slučajnosti. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Ljudsk« hranilnice in posojilnice na Vačah, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrti dne 29. junija 1915, ob 7. uri zjutraj v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obč. zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za 1. 1914. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. C. Slučajnosti. Vabilo na občni zbor Ljudske hranilnice in posojilnice v Črnomlju, registrovane zadruge z neomejenim poroštvom, ki se vrši v nedelio, dne 20. junija 1915 ob 7. uri dopoldne v uradnici. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo o izvršeni reviziji. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1914. 4. Slučajnosti. A k o bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in po istem sporedu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal neglede na število navzočih članov. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Kmetijskega društva na Vrhniki, registrovane zadruge z omejeno zavezo ki sc vrši dne 4. julija 1915 ob 4. uri popoldne v mlekarni. Dnevni red: 1. čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obč. zboru 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1914. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6 Čitanje revizijskega poročila. 7. Slučajnosti. Ako ne bo zborovanje ob 4. uri sklepčno, bo čez pol ure zborovanje ne glede na število udeležencev. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice posojilnice v Suhorju, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se 1)0 vršil dne 29. junija 1915 ob pni 4. uri popoldne v župnišču. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obč. zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. I. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Odobritev računskega zaključka za leto 1914. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se na istem prostoru in z istim dnevnim redom čez pol ure drug občni zbor, ki sme brezpogojno sklepati. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Splošnega potrošil ega ku pitijskega društva v Travniku, registrovane zadruge z omejenim jamstvom, ki se vrši dne 29. junija 1915 ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih. Dnevni red: „ 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obč. zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1914. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Ako hi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in z istem dnev nim redom drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. Načelstvo. 16:5 — Bilanca Hranil, in posojilnice na Raki, reg. zadruge z neoni, zavezo, z dnem 31. decembra 1914. Aktiva. K Posojila 149.830 00 Inventar premični .... 105-82 Zaostale obresti posojil . . 4 348-93 Delež pri Zadružni zvezi . 1.000-— Gotovina koncem leta 1914 2.141-69 Skupaj . . 157.480-50 1’a si v a. K Deleži 030 — Hranilne vloge s kapitalizo- vanimi obrestmi . . 130.280 74 Tekoči raeun z Zvezo . . 13 678 — Pred plačano obvesti posojil 046-54 Rezervni zaklad .... 9.920 23 ('isti dobiček 2.330-99 Skupaj . . 157.486-50 Denarni promet .... 157.807-25 Stanje elanov začetkom leta 1914 . 303 Pristopilo . . . 18 Odpadlo . . . 0 Stanje koncem 1. 1914 . . . . . 315 Bilanca D kr. posojilnice v Ljutomeru, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, z dnem 31. decembra 1914. A k t i v a. K Posojila obrestna .... 008.482-77 Brezobrestno posojilo „Ma- rijaniščn v Veržeju" (Ivan Kukovčeva ustanova) . . 10.000-— Zaostale obresti od posojil 10.881-34 Naložim denar 20.090 97 Vrednostne listine . . . G00-— Tekoče obresti od istih . . 1-93 Vrednost inventarja . . . 387-92 Vrednost zadružnih posestev 00.302-58 Za prodano hišo štev. 5 v Ljutomei n še dolžna kup- nina 4.800-— Za 1, 1915 predplaeana za- varovalnimi ■2 95 Gotovina 31. decembra 1914 9.192 00 Skupaj . . 791.343 06 Pasiva. K Deleži 81.783-28 Hranilne vloge z obrestmi 555 973-87 Meščansko-šolski ustanovni fond 41.340-75 Itezcrvni fond 101.388-35 Terjatev fonda za mogoče izgube z obrestmi . . . 6.215-04 Za 1. 1915 predpl. obresti od posojil 3 508 07 Za leto 1915 naprej prejete obresti 11-50 Za 1. 1915 predpl. najemnina 4907 Za leto 1914 se dolžan pri- dobninski davek . . . 100- — Čisti dobiček . . . . . 1.911-93 Skupaj . . 791.343 (to Denarni promet .... 607.791-44 •Stanje članov začetkom 1. 1914 . 073 Pristopilo..................... . 24 Odpadlo........................ 20 Stanje koncem 1. 1914 .... 635 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Domžalah, reg. za dr. z neomejeno zavezo, z dnem 31. decembra 1914. Aktiv a. K Posojila 353.878-41 Tekoči račun s člani . . 06.138-12 Inventar premični .... 339 03 Inventar nepremični . . . 3.234-30 Zaostale obresti posojil . . 1.793 35 Vrednost tiskovin .... 00-— Delež pri Zadružni zvezi . 1.000 — Delež pri Kitarski zadrugi 200 - Delež pri Ljudski pos. 4*— Delež pri Hranil, v Kamniku 4.— Gotovina 31. decembra 1914 12.839 65 Skupaj . . 439 490 80 Pasiva. K Hranilne vloge s kapitalizo- 748 — vanimi obrestmi . . . 202.794-01 Tekoči račun z Zadr. zvezo 15-.150 — ITedplačane obresti posojil 104 25 Rezervni zaklad .... 16.457-28 Čisti dobiček . . - . . . 1.237-32 Skupaj . . 439.490 80 Denarni promet .... 330.726-81 1 I j I 1914 . 305 Pristopilo Odpadlo Stanje koncem leta 1914 . . . . 374 Bilanca Hranilnice in posojilnice Bloke, reg. zadruge z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1914. Aktiva. K Posojila 333.077-50 Inventar premični.... 103-53 Inventar nepremični . . . Zaostalo obresti posojil . . Delež pri „Zadružni zvezi" 3.787-25 13.560 24 1.000-— Delež pri „Ljudski pos. 4*— Prehodni 7.003-47 Gotovina 31. decembra 1914 4.825-02 Skupni • • 304 011-07 Pasiva. K Deleži Hranilne vloge s kapitalizo- 006- — vanimi obrestmi . . . 305.025-94 Tekoči račun z Zvezo . . 33.582-— Predpliteane obresti posojil 364-99 Rezervni zaklad .... 20.553-57 Čisti dobiček . . . i . 3.219-17 Skupaj . . 304.011-07 Denarni promet .... 302.942-10 Stanje članov začetkom 1. 1914 . . 343 Pristopilo . . . 6 Odpadlo Staiye koncem 1. 1914 . . . . . 333 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Knežaku, reg. zadruge^/, neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1914. Aktiva. K Posojila 313.988-49 Tekoči račun z zvezo . . 58.460-— Inventar premični .... 63-56 Zaostale obresti posojil 21.427-10 Delež pri „Zadružni zvezi" 1.000 — Pomožna akcija .... 1.852-13 Prehodni 2.520-— Gotovina 31. decembra 1914 0.655-36 Skupaj . . 405.956-70 Pasiva. K Deleži 822-— Hranilne vloge s kapitalizo- vanimi obrestmi . . . 389.370-85 Predplačane obresti posojil 323 65 Rezervni zaklad .... 13.848 94 čisti dobiček 1.591-26 Skupni . . 405.956 70 Denarni promet .... 305-160-70 Stanje članov začetkom 1. 1914. . 410 Prirastlo . . . 13 Odpadlo Stanje koncem 1. 1914 . . . . . 411 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Hrenovicah 9 reg. zadruge z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1914. Aktiva. K Posojila 153.481-39 Inventar premični .... 729-47 Inventar nepremični . . . 11.454-53 Zaostale obresti posojil . 10.023-18 Delež pri „Zadr. zvezi 1.000-— „ pri „Ljudski pos." . 4-— Zaostala najem, za 1. 1913 120 — Zaostala n;yem. za 1. 1914 320 — Vloga pri Zvezi .... 2.000-— Terjatev na stroških . . 731-42 Gotovina 31. decembra 1914 1053-82 Skupnj . . 180 917-81 Pasiva. K Deleži 1896-— Hranilne vloge s kapitalizo- vanimi obrestmi . . . 121.367-42 Tekoči račun z Zvezo . 44-194- — Predplačane obresti posojil 01-40 Rezervni zaklad . . . 12.44503 Cisti dobiček 954-30 Skupaj . . 180.917-81 Denarni promet .... 151700-10 1 1 J I 1914 . 350 Pristopilo . . . 3 Odpadlo . . . 12 Stanje koncem leta 1914 . . . . 341 Bilanca Ljudske hranilnice in posojilnice v Škofji Loki, reg. zadrugi; z neom. zavezo, z dnom 31. decembra 1914. Aktiva. K Bilanca Hranilnice in posojilnice v Velikovcu, registrovanc. zadruge z neomejeno zavezo z dnem 31. decembra 1914. A k t i v a. K Bilanca Hranilnice in posojilnice v Stari Loki, reg zadruge z neomejeno zavezo, z dnem 31. decembra 1914. A k t i v a. K Posojila....................13l>.869'72 Tekoči račun z Zvezo . . 302.525'— Inventar premični . • • 513 93 Zaostale obresti posojil . . 4.197'8(J Delež pri „Zadružni Zvezi" 1.000'— Delež pri „Zadr. tiskarni" 2 500'— Tekoči račun s člani . . 49.555' — C. kr. poštna hranilnica . 11G-39 Vojno posojilo...... 10.000'— Gotovina 31. decembra 1914 1.792 47 Skupaj . . 509.070 37 Pasiva. K Deleži..................... 405-— Hranilne vloge s kapitalizo- vaniini obrestmi . . . 494.072-05 Predplačane obresti posojil 135-75 Rezervni zaklad .... 12.695'98 Čisti dobiček.............. 1.7(i0'99 Skupaj . . 509.070 37 Denarni promet .... 388.57ti'05 Stanje članov začetkom leta 1914 128 Pristopilo........................ 9 Odpadlo........................... 2 Stanje koncem leta 1914 . . . 135 Bilanca Ljudske hranilnice in posojil- niče v Rečici registrovanc zadruge z neomejeno zavezo z dnem 31. decembra 1914. Aktiva. K Posojila Tekoči račun z Zvezo . . Inventar premični . . . Zaostale obresti posojil . . Delež pri „Zadružni zvezi" Naložen denar Tekoči račun s elani . . Vojno posojilo Gotovina 31. decembra 1914 .383.094 84 194.942 — 23305 10.264 15 1.000--133.29 2'63 147 194-85 4.878'13 4.954'43 Skupaj . . 879.854-08 Pasiva. K Deleži Hranilne vloge s kapitalizo-vanimi obrestmi . . . Predplačane obresti posojil Rezervni zaklad .... Čisti dobiček 2.012 — 850.700 99 366 89 18.687-98 2.080-22 Skupaj . . 879.85408 Denarni promet .... 581.674-79 Stanje članov začetkom 1. 1914 . 405 Pristopil) Odpadlo Stanje koncem 1. 1914 . . . . 403 Posojila 657.050-25 Zaostale obresti posojil . 28 419 74 Kapitalizovane obresti . 30.507-17 Delež pri Zadružni Zvezi . 1.000- — Vojno posojilo 975- — Tiskovine po odbitku . . 531' - Inventar premični po odbitku Vrednost hiš skupno z ne- 6.100-— premičnim inventarjem po odbitku 104.000-— Zaostala najemnina ■ ■ . 2.304-51 Gotovina 31. decembra 1914 0.358.71 Skupaj . . 843.909-38 Pasiv a. K 7.540 — Neizplačane obresti deležev Hranilne vloge s kapi tal izo- 3.486-99 vanimi obrestmi . . 807.900-89 Predplačane obresti posojil 1.229 47 Predplačana najemnina . . 66-66 Rezervni zaklad .... 21.312-00 Obresti izposojila .... 1.298-51 Cisti dobiček 1.074-20 Skupaj . . 84S.909'38 Denarni promet .... 722.883-91 Stanje članov začetkom 1. 1914 . 807 Pristopilo . . 44 Odpadlo Stanje koncem 1. 1914 . . . . 822 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Št. Vidu pri Zatičinl, reg. zadr. z neomejeno zavezo, z dnem 31. decembra 1914. Aktiv a. K Posojila................... 398 87P45 Tekoči račun z Zvezo . . 204.500 40 Zaostale obresti posojil . . 5.148 38 Delež pri Zadružni zvezi . 1.000-— Vojno posojilo.................. 500' — Gotovina 31. decembra 1914 10 030 11 Skupaj . . 680.710 34 Pasiv a. K Deleži............................. 980'— Hranilne vloge s kapitalizo- vanimi obrestmi . . . 050.507-77 Rezervni zaklad .... 25.051'31 Čisti dobiček . . ■ . ■ 4.111-30 Skupaj . . 680.710-34 Denarni promet .... 040.084 05 Stanje članov začetkom leta 1914. 472 Pristopilo.............................10 Izstopilo..............................33 Stanje koncem leta 1914 . . . . 455 Posojila 241 534 05 Tekoči račun z Zvezo . 147.000-— Inventar premični .... 591-04 Zaostale obresti posojil . 3.591-08 Delež pri „Zadružni zvezi" i ono-— Delež pri „Zadr. tiskarni" i.ooo-— Prehodni 128 19 Gotovina 31. decembra 11)14 7.467'20 Skupaj . . 402 312 70 Pasiva. K Deleži 008 — Hranilne vloge s kapitalizo- vanimi obrestmi 376.105-78 Predplačane obresti posojil 1.205 25 Rezervni zaklad .... 23.833-03 Cisti dobiček 500 11) Skupaj 402.312-70 Denarni promet .... 377.050-34 Stanje članov začetkom 1. 1914 . 297 Pristopilo Odstopilo . . 4 Stanje koncem 1. 1 Ul4 . . 304 Bilanca- Hranilnice in posojilnice v Cevki j ali pri Kranju, rog. zadruge z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1914. Aktiva. K Posojila 315 010-33 Tekoči račun z Zvezo . 029 .895 99 Inventar p cinični .... 194-49 Zaostale obresti posojil . 3.430 92 Delež pri „Zadružni zvezi" 1 .ono- — Delež pri „Ljudski pos. 4 — Tekoči računi s člani . . o 900 — Naložen denar . . ; . . 333-4.3 Gotovina 31. decembra 1914 1 1 059-81 Skupaj . . 1,002.036-— Pasiv a. K Deleži 790 — Hranilne vloge s kapitalizo- vanimi obrestmi . . . 988.387-93 Predplačano obresti posojil 2.030 15 Rezervni zaklad . . . . 9.179-25 Cisti dobiček 1 01707 Skupaj . . 1.002 035'— Denarni promet .... 705.808-38 Stanje članov začetkom 1. 1914 . 470 Pristopilo 13 Odpadlo ....... 13 Stanje koncem 1. 1914. . . . . 470 Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, uradni tajnik „Zadružne zveze“. Tisek Zadružne tiskarne, reg. zad. z om. za v. v Ljubljani.