Razvoj specializiranih kmetijskih zadrug P;ri iias se je r&zvilo določeno število specializiraaiih kmetijskih zadrug, v kale-rih se iudividuaJni kinetijski proizvajalci združujejo zaradi sikupnega ppidelovanja in ipredelave pridelkov. Najbolj razvite so viuogradniške zadruge, poleg njili pa raz-ne živinorejsko mlekairske, čebelarske, oljarske, zdravstvane zadruge kakor tudi zadruge za mehanizacijo, elektrifikacijo in drugo. Poslovanje teb. zadmg je speeifično in v večirai prhnerov usuierjeuo k predelavi kmetijskih pridelkt>v ali v pos-peševanje določene vrate proizvodnje. Te zadruge IXMjpe.su.jejo dejavuost na podroeju vasi, občine in tudi celega okraja z razvija-njem in poospeševanjem določene veje kmetijske proiizvodnje. Oblike specializiranih zadrug V Srbij-i dosegajo taike zadruge dobre rezultate. Ijidividualne gosipodarske proiz-vajalce so zauiteresirale ru s svojiin ren-tabilnim poslova,njem prepričale, da je najibolje, če svoje pridelke izročajo za-rirujfi, kjer je dana moy.nosposlovne deleže«, s katerimi si . odsekd ustvarijo svoja s>redstva. Odsoki so orgaitizacijske euoie za po-speševanje kmetijske proizvodnje z izva-janjem agrotehničnili in drugih. ukrepov. Delo odseka vodi odsekov svet, ki ga. dz-volijo člani iz svojih vrst. V razvoju odsekov so šli y tej repnbliki še naiprej. Us^tanovljene s<> bile »osred-nje zadrugee, v kafere so se združile splošne zadruge in specializiraud odseki, ki so zainteresirani, da se naka vrsta pro-izvodnje razvija in da napreduje. To so szadruge zadrug«, v katere vstopajo za-družne or^anizacije kot celote, z viplače-vanje-m deležev pa jamčijo za obveznosti osrednje zadrujre. V vsakem okraju lahko doluje ena zadruga za neko proizvodno vejo. ki je gosipotiarsko zelo poinembna za okraj. Osrednje zadruge organizirajo na' zadružnili posestvih in na posestvih indiividualnih proizvaja.lcev moderno pri-cielovanje; na račun svojih olajiov kupu-jejo za proizvodnjo in predelavo potrebna STedstva, a prav tako organizirajo tudi skuipno prodajo. Te zadruge krijejo svoje stroške z lastnimi sredstvi \z provizije, ki jo dobijo, in iz povračila za uslujre, ki jih opravijo svojim članoni. pri dobičku pa ne sodelujejo. temveč ves us^varjeni dobiček (rea-liiaoijo) rszdelijo zadrugam članicam. V Sloveniji so kmetijske zadruge v tem smislu izvedl« decentralizacijo in speci-alizacijo. Za bolj razvite veje dejavnosti so ustanovile odseke, ki jih vodi specialni : od]>or kot pomožni organ upravnega od-bora zadruge. Clani specialnega odbora 16 StTSO 6. X. 1957 NASA SKUPNOST s*> običajno tudi strokovajaiki dr-ugih go-spodars.kih organizacij na področju kme-tijske zadruge, ki je zainteresirana za določeno vrslo dejavnosti. Odseki so bolj povezani z deloan za-druge, kakor je to s specializiTanimi od-seki na Hrvatsikem, ki so bolj samostojni. Odseki imajo ločeno knjigovotlstvo, ves dobiček pa gre v skupne sklade kmetij-ske zadruge, o razdelJtvi sredstev na po-samezne veje pa odloča občai zbor za-druge. število zadrugr in zadružnikov Od 1. 1952 do 1. 1956 se je povečaJo žte-vilo speciailiziT&niU kmetijsikiik zadrugr in zadrirž.nikov kaikor tudi višioa deleža, do seženega pnomda itd. Speeiaiizirane kine-tijske zadruge se stailiuo maožijo, pii če-mer je potrebno priponiniti, da se staliio [vovečuje tudi števiJo njiihovih vrst. Leta l'O2 je bilo v naši državi "2 specializira-nih kmetijskih zadrug, ob koincu lanskega )tvta pa jih je btlo 503. Sieviilo živinorej-sko mlekarskih radrug se je od 1. 1932 do konca lanskega leta poveoalo od 16 na 131, vinogradniško sadjarskih od 28 na 64, čebelarskiih od 8 na 52, cljarskih od 5 na 10, drugiih pa «xl 15 na 47. Speciali-¦ ziraaih zadrug za mehanizacijo je bilo kouec lamskega lela 19, leta 1952 pa jih sploli ni bilo. Stevilo specialtziraaih za-drng se je torej v tem razdobju početve-rilo. Povečanje je posebno značilno za Sribijo, kjer jih je biJo ob koncu 1. 1952 le 19, konec laiisikega leta pa že 128. Po-sebDO se je poinnožilo število živinorej-ssko mlekarskih zadrug (za skoraj sedem-kra-t). Hkraiti se je xx>večalo tudi šievilo vrst zadrug, tako da delujejo sedaj tndi zdravstvene zadruge, zadruge za prede-lavo ztlraviJjiili rastlin, za meha^aizacijo, vrtnarstro, perutninarstvo itd. Vz>poredno s povečanjem števila zadrug in gospodarsko kr&pitrijo posameznih vej kmetijsike proizvodnje se je povečalo tudi število članov: 1. 1952 je bilo v teh zadru-gah 26.135 članov, ob koncu lanskega leta pa 72.417. S pnknerjainj-ejn števila zadrug s števi-lom elanov je mogoče ugotoviti dve stvari. Prvič, da je število zadružnikov v poša-meziiih zadrugah zelo različno. Ob koncu lanskega leta je bLlo v vinogradiniSko sad-jarskdh zadTugaJi včlanjenih povprečno 510 zadružoikov v eni zadrug-i, medtem ko je to število v živinorejsko mldkarskih zadrugah znašalo 186 ali trikrat manj. Vzrok je specifionost poslovanja. Drugič pa lahiko opazimo, Ce i»iinerja-mo dinamiko porausta zadrug z dinamiko porasta rijihovjh članov, da razrnerje ui proporcionalno. števUo žmnorejsko mle-karskiU zadrug se na primer povečuje skora.i proporcionalno s povečanjem šte-vila članov, medtem ko se pri čebelarskih zadrugah število zadružnikov zmanjšuje, kolikor se število zadrug povečuje. Vpisani in vplačani deleži Z izvajanjem nove uredbe o kinetijs.kih zadrugah so v večjem številu zadrug povi-šali deleže na 1000 in reč dinarjev na člaaia. Razen tega je vsaJc član dolžan, da jamči z desetkratnim zneskom za po-slovanje zadruge. Ceprav je ta ukrep v splošnih kmetijskih zadrugah, posebno v tistih, ki so imele pirimajijkljaje in iz-gube, vpliival oa nagtlo zniževanje števila člaooT, so v speciaiiziranih zacrugah, kjer je bilo taikih pojavov mnogo manj, za-družniki sprejedi povečanje deležev in jamstev. Ob koncu lanske^a l»ta se je y priinerjavi z 1. 1952 znesek vMsaoih de-ležev povečal za več kakor petkrat, zne-sek viplačaaih deležev pa za več kakor šestkrat: ob koncu 1. 1952 so znašali vpla-čani deležl 17,816.000, vpisani pi 19,860.000, med"tem ko je bilo ob koncu Janskega leta na račim deležer vipasanih 104,902.000, vplačanih pa 92,108.000 din. PoTi«anje de-leža je vipiiTalo na večje sodelovanje za-družnikov na obemih adx)rih ia na njihovo bolj aktivno delo. Promet in kreditiranje specializiranih zadmg Poslovanje specializiranih zadrug se vsako leto izboljšuje Lni širi; vrednost predelanih kmetijsikih pridelkov je zna-šala konec 1. 1952 365.454.000