e i a © 7 a o s t, — ,,Četrto Berilo za ljudsko in nadaljcvalne šole". Sestavil prof. Peter Končuik, c. k. okrajni šolski nadzoruik v Mariboru. Na Dunaji 1883. 1. v c. k. založbi šolskih knjig. Stane trdo vezano 60 kr. Tako se zove nova, 328 stranij broječa knjiga, namenjena naši šolski mladini višje skupine in t nadaljevalni šoli. Knjiga le-ta je ravnokar zagledala beli dan, in jo je ministerstvo za bogočastje in uk z ukazom s 26. novembra pr. 1. št. 21019 dovolilo za rabo v ljudskih iu nadaljevaluih šolah, v kojih je slovenski učni jezik. Bodi mi dovoljeno, da spregovorim nekaj besed o berilu sploh, ter o tcj čitanki posebej. Dobro berilo mora biti središče, iz katerega se ves pouk steka učencu in učitelju. — Berilo uči brati, unisliti, govuriti in pravopisati. Zatcgadelj mora tudi na slovnico pozornost obračati. Berilo bistri iim in blaži srce; ono mora biti podloga iu. središče jezikoslovja. Jezikoslovje nam podeluje zmožnost, da z govorom in s pismom svoje misli jasno iu razumno razodevljerao in jih tako drugim javimo. Le v stavku se misli popolnoma izražajo; iz stavka jc mogoče jezika se uaučiti. Ali stavek je le element, ni jezik sara. — Hočemo li učenca brez ovinkov v jezikovo življenje napeljati, ne dosežemo tega s posameznimi, raztrgauimi stavki, nego le, ako mu ponudimo v razmotrovanje vrsto zvezanih in uredjenih misli, ki se nanaša druga na drugo. Iu v to služe vzorni berilni koščeki, katerih naj ima dobra čitanka na izbiro. Razgovarjanje o takovih berilnih koščekih je uajvspešnejši nauk. S pomočjo dobre čitanke lehko nazorno razvijamo jezikoslovje, in baš nazomost je neprecenljive važnosti za uspešno poučevanje. Berilo Končnik-ovo ustreza povsem tem zahtevam. Naj pa še omenim, da berilo za višje oddelke ali razrede, kakor Koiičnikovo, naj bi učeuce posebno v stavkoslovji — sintaksi — urilo zaradi pravilne rabe ločil ali prepon. — Kaj pomaga učencu, izstopivšemu iz šole, ako zna vse besede v besedna plemena uvrstiti, kadar pa je primoran, kako pismo pisati, spiše celo pismo od konca do kraja le v enem stavku, t. j. več stranij obsegajoče pismo je brez vsake ločnice, ker nima od pravilnega vezanja stavkov niti pojma. Iz tega je pač razvidno, da je berilo glavuo učno sredstvo pri pouku v ljudski šoli. Rcs je sicer, da je učitelj prav za prav glavni pogoj dobre šole in da dobri učitelj tudi brez dobrega berila — se v6 da z ozbiljnim trudom — lehko izbaja; vender smem smelo trditi, da je dobro berilo za napredek šolstva glavni steber. V Slovencih smo dolgo zdihovali po novih čitankah: zadnje čase se nam je na bolje obrnilo, kajti zagledalo je več čitank beli dan, ki se zdaj z uspehom rabijo v naših šolah. In tako dobro berilo je tudi novo izišlo Končnik-ovo. Ako si je dobro oglcdamo, najdemo, da se s prejšnjimi berili glede učncga načrta popoluoma vjema. Gospod sestavitelj je v to svrho izbral izborne spise, sestavke in pesmi iz našega naroihiega ognjišča. Jczik je povsem izboren in lehko služi našej mladini v posnemo. V to so nam porok najboljši sloveuski pisatelji: Jurčič, Levstik, Levec, Stritar, Kersnik, Slomšek, Cegaar, Erjavec, Gregorič, Klodič, Tomšič, Povše in drugi, kojih spise in pesmi je g. sestavitelj za to berilo porabil. — Kako rai tn prija, da je g. sestavitelj uvrstil v to knjigo večinoma Gregorčičeve poezije. To smatram kot zelo umestno, kajti našega pesnika Gregorčiča naj se uči tudi naša nežna šolska mladina že v zgodni mladosti ceniti in štovati. — Do zdaj je našega Gregorčiča poznavalo le naše razumništvo in dijaštvo; s tem berilom pa praznuje Gregorčič tudi svoj vhod v naše ljudsko šolstvo. Tako je prav! — Porok nam pa niso le ti pisatelji in g. sestavitelj v to, ampak porok nam je še veči pedagog, ki je to delo imel v ,,cenzuri" in ki je znan kot vešč šolnik, imajoč primorsko ljudsko šolstvo v spretnih svojih rokeh. Skrbel je g. sestavitelj, da berilo tudi v etičnem dclu dobro ugaja. Zastopano je dobro v njem naše slovstvo, naša poezija, kakor tudi proza, izbujajoč našo mladino k vzvišenemu patriotičnemu čutu. Berilo razdeljeno je v šest delov, in sicer: 1. Poyesti, popisi, pesmi in pregovori. 2. Iz zeraljepisja. 3. črtice iz prirodoslovja. 4. Prirodopisje s poscbiiim ozirom na kmetovalstvo. 5. človek in človeško društvo. 6. Iz zgodovine. Razvidno je, da ne maujka v Djem dobrcga zrna. Kmetijstvo, ki je morda najvažnejši faktor ljudske šole, je v berilu poleg kemije zelo dobro zastopano, iu po pravici in resnici moram javiti, da bode ta snov učitelju, podučejočemu v kmetijstvu, zelo dobro ugajala. Da je temii tako, zabvaliti se imamo možu-strokovnjaku, ki je znal euako marljivi čebelici pobirati in porabiti, kar je za našo ukaželjno mladino najboljše. Iu da to ni tako lehko, pov6 uam dr. Lindner v svoji knjigi: ,,Encyklopadisches Handlmch der Erziehungskunde" s kratkimi besedami, katere sem tudi za časa izišlega Praprotnik-ovega nAbecednika" v 11. št. lauskega ,,Učit. Tovariša" porabil v svoji oceni. Slove pa dr. Lindnerjev izrek take: nMann kann uoch vielseitig der Meinung begegnen, dass an dem Lehrbnche nichst gelegen sei, dass nichst leichter sei, als ein Lesebuch zu machen, dass die hochste wissenschaftliche Tiichtigkcit fiir sich allein zur Abfassung eines guten Lehrbuches nicht ausreiche, und dass hiezu vor allem die Vertrautheit mit den Bediirfnissen der Schule gehiire, die man zunachst bei jenon voraussetzen kann, die da in Schulen lerneu". Pa tudi vnajna oblika tega berila je dobra, kajti vezana je dobro in trdno, platuice ugajajo, papir je močan in bel, tisk lep in razločen ter otroskemu očesu priraeren. Ker je tedaj vse gradivo tudi za realistične predmete v tem berilu dobro zastopano, in knjiga v vsem za višje razrede ljudske šole popolnoma primerna, želimo, da bi se ono prej ko prej v naše ljudskc šolc uvedla. Naj bi to berilo v naših ljudskih učilnicah mnogo sadii donašalo v prospeh naroda našega. Anton Leban. — Profesorja Čebularja ..Flzika" je ministerstvo bogočastja in uka udobrilo in dovolilo, da se sme rabiti kot šolska knjiga v slovcnskih razrcdih. — Narodne biblioteke 8. in 9. snopič je prišel na svetlo; obsega rNesrečnico", povest, ruski spisal Iv. Serg. Turgenjev.