Letnik 1909.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XX. — Izdan in razposlan dne 14. marca 1909.
Vsebina: Št. 41. Ukaz o šolnini na državnih srednjih šolah (gimnazijah, realnih in višjih gimnazijah, višjih realnih gimnazijah, osemrazrednih realnih gimnazijah, reformnih realnih gimnazijah in realkah).
41.
Ukaz ministra za bogočastje in nauk z dne 7. marca 1909. 1.
o šolnini na državnih srednjih šolah (gimnazijah, realnih in višjih gimnazijah, višjih realnih gimnazijah, osemrazrednih realnih gimnazijah, reformnih realnih gimnazijah in realkah).
V tem oziru obstoječi posebni predpisi ostanejo v veljavi.
3.	Šolnino je dolžen plačati vsak javni učenec, ako je ni v redu oproščen, in praviloma vsak vpisani privatist, ter vsak izredni učenec, oziroma vsak bospitant.
%
4.	Šolnino morajo plačali javni učenci prvega razreda v 1. tečaju najpozneje v teku prvih treh mescev po začetku šolskega leta naprej.
Z ozirom na več z ukazom ministra za bogočastje in nauk z dne 11. junija 1908. 1., št. 26G51 ] (min. uk. št. 37 iz 1. 1908.) ukrenjenih odredb I o preskušanju in klasifikovanju na srednjih šolah, J ukazujem glede šolnine na srednjih šolah, ki jih vzdržuje država (gimnazijah, realnih gimnazijah, višjih realnih gimnazijah, osemrazrednih realnih gimnazijah, reformnih realnih gimnazijah in realkah) na podstavi § 9 zakona z dne 9. aprila 1870. 1. (drž. zak. št. 40) naslednje:
1. Na en tečaj pripadajoča šolniua ostane kakor doslej določena v trojni izmeri :
a) Za Dunaj s petdesetimi (50) kronami.
b) za kraje razen Dunaja, ki imajo več nego 25.000 prebivalcev, s štiridesetimi (40) kronami,
c) za oslale kraje s tridesetimi (30) kronami.
2. Šolnina se plačuje, dokler se ne ukrene drugače, uporabljajo uvedene Šolninske znamke.
5.	Javnim učencem prvega razreda se lahko odloži plačilo šolnine do konca 1. tečaja :
a)	Ako se jim prizna gledé „vedenja“ eden izmed prvih dveh redov predpisane lestvice redov in gledč znanja v vseh obveznih učnih predmetih (izvzemši telovadbo) vsaj red „zadostno“ ;
b)	čc so sami, oziroma tisti, ki so jih dolžni vzdrževati, v resnici ubožni, to je, v imovinskih razmerah in v razmerah dohodkov tako omejeni, da hi šolnine'ne mogli plačati, ne da bi trpeli občutno pomanjkanje.
6.	Da se doseže odlog šolnine za učenca prvega razreda, je treba v osmih dneh po njegovem vzprejemu pri ravnateljstvu tiste srednje šole, v katero hodi, vložiti prošnjo, ki mora imeti za prilogo oblastveno izpričevalo o imovinskih razmerah in razmerah dohodkov, ki pa ni izdano pred več nego enim letom. Ta izpričevala morajo omenjene razmere navajati tako natančno in nadrobno, kakor je potrebno za varno presojo.
(Slovonlsch.)
28
Dva mesca po začetku šolskega leta mora učiteljski zbor na podlagi dotlej dokazanega znanja dotičnih učencev uvaževati, ali so pri njih dani tudi pod točko 5, lit. a, tega ukaza zahtevani pogoji.
Prošnje takih učencev, ki ne ustrezajo nazadnje imenovanim pogojem, naj učiteljski zbor zavrne ; pri tem je učence opozoriti, da morajo dolžnost plačati šolnino izpolniti v roku, določenem v točki 4.
Ostale prošnje se pošljejo s primernimi predlogi učiteljskega zbora brez odloga deželnemu šolskemu oblastvu, ki odloči o njih po uvetih, določenih v točki 5, in izreče pri tem, ako dovoli odlog, hkratu dokončno oprostitev od plačila šolnine za I. tečaj s pogojem, da ima izkaz (semestralno izpričevalo) o I. tečaju gledé „vedenja“ eden izmed prvih dveh redov predpisane lestvice redov in gledé znanja v obveznih predmetih (izvzemši telovadbo) vsaj red „zadostno“. Gledé relativno obveznih strok je za dosego dokončne oprostitve od plačila šolnine potrebno vsaj „zadostno“, ako vpliva po obstoječih pravilih red iz dotične stroke tudi na neugodno stran.
Ako ti pogoji na koncu tečaja niso izpolnjeni, mora dotični učenec plačati šolnino še pred začetkom II. tečaja.
Odločbo deželnega šolskega oblastva je naznaniti v primerni dobi pred potekom roka za plačilo šolnine (točka 4).
7.	Šolnino morajo plačati javni in izredni učenci, oziroma hospitanti v teku prvih šestih tednov vsakega tečaja naprej, izvzemši v tistih primerih, v katerih dobé veljavo določila o plačilu šolnine sè strani javnih učencev prvega razreda v I. tečaju (točka 4), oziroma o odlogu plačila šolnine (točka 5 in 6) ali o oprostitvi od nje plačila (točka 11—17).
Učencem, ki so dolžni plačati šolnino in v omenjenem šesttedenskem, oziroma trimesečnem roku niso izpolnili svoje obveznosti, ni dovoljeno hoditi dalje v šolo. Učenci, kojih prošnje za odlog plačila šolnine so bile zavrnjene, morajo plačati šolnino v 14 dneh po času dotičnega obvestila, drugače jim ni dovoljeno hoditi dalje v šolo.
8.	Privatisli se morajo, preden se pripusté k letni (oziroma semestralni) preskušnji, izkazati, da so plačali šolnino za dovršeno leto (oziroma tečaj).
9.	Plačana šolnina se praviloma ne vrača, zlasti tedaj ne, ako učenec izstopi iz šole ali se izključi pred potekom tečaja.
Ako pa učenec opravičeno prestopi v drugo državno srednjo šolo, velja prejemno potrdilo o plačani šolnini tudi za zavod, v katerega je imel učenec prestopiti povod, in sicer neodvisno od višine na šoli obstoječe šolnine.
10.	Ako je učenec pred potekom prve polovice tečaja zaradi bolezni izstopil iz šole ali ako je umrl pred oznamenjenim časom, sme deželno šolsko oblastvo na posebno zaprosilo dovoliti povračilo za dotični tečaj plačane šolnine.
11.	Javnim učencem se, ako niso bili že po točki 6, odstavek 4, oproščeni plačila šolnine, lahko dovoli ta oprostitev, ako so dotični učenci:
a)	v zadnjem tečaju gledé „vedenja“ dobili eden izmed prvih dveh redov predpisane lestvice redov ;
b)	ako se gledé napredovanja v naukih v zadnjem tečaju izkažejo z ugodnim uspehom, in sicer: ako pride v poštev I. tečaj, v vseh obveznih učnih predmetih (izvzemši telovadbo) ter, ako nanese tako, v tistih relativno obveznih strokah, pri katerih vpliva dotični red po obstoječih pravilih tudi na neugodno stran, če so dobili najmanj red „zadostno“, ako pa pride v poštev
11.	tečaj, če se jim je priznalo, da so sposobni vstopiti v višji razred; pri tem zadošča tudi, ako se je proglasilo, da je učenec „v obče“ sposoben stopiti v višji razred;
c)	če so sami, oziroma tisti, ki so jih dolžni vzdrževati, v resnici ubožni, to je, v imovinskih razmerah in v razmerah dohodkov tako omejeni, da bi šolnine ne mogli plačati, ne da bi trpeli občutno pomanjkanje.
12.	Plačilo šolnine se lahko dotlej, dokler se drugače ne ukrene, izpregleda do polovice.
Za pogoj za tak izpregled velja, da so v točki 11, lit. a in b postavljene zahteve popolnoma izpolnjene, in da je po imovinskih razmerah in po razmerah dohodkov učencev, oziroma tistih, ki so jih dolžni vzdrževati, smatrati, da sicer niso za vsako plačilo nesposobni, da pa niso v stanu plačati celo šolnino.
13.	Vsaka oprostitev šolnine, tako celotna kakor polovična, se začne s tistim tečajem, v katerem se dovoli in ostani v moči le tako dolgo, dokler so izpolnjeni vsi pogoji, s katerimi se je mogla v redu pridobiti.
Prostovoljni repetenti naj uživajo, ako so bili v neposrednje prejšnjem tečaju oproščeni plačila šolnine, to oprostitev tako dolgo, dokler so pri njih
izpolnjeni obči pogoji za oprostitev šolnine (točka 11, oziroma 12).
Temu primerno je treba v vsakem tečaju gledé „vedenja“ in napredovanja v naukih dotičnih učencev natančno pregledati vse oprostitve šolnine. Uspeh te revizije naj učiteljski zbor naznani deželnemu šolskemu oblastvu; na to naj deželno šolsko oblastvo, ako nanese tako, odredi izgubo oprostitve šolnine in obvesti dotičnega učenca.
14.	Ako se je učencu dovolila ponavljalna ali dodatna preskušnja, to samo po sebi nima za posledico izgube oprostitve. Preskušnja pa se mora v prvih šestih tednih prihodnjega tečaja opraviti z ugodnim uspehom.
15.	Da se doseže oprostitev šolnine, je treba pri ravnateljstvu dotične srednje šole pred potekom roka za plačilo šolnine vložiti prošnjo, ki mora imeti za prilogo zadnje šolsko izpričevalo (izkaz) in oblastveno izpričevalo o imovinskih razmerah in razmerah dohodkov, ki pa ni izdano pred več nego enim letom.
To izpričevalo mora te razmere navesti'tako natančno in podrobno, kakor je potrebno za varno
presojo. Vsako tako, oprostitvi v podstavo dano izpričevalo bo v obče smatrati za veljavno tako dolgo, da ne pokažejo posebne okolnosti, da so izpričane razmere dvomljive. Vendar se lahko vsakčas zahteva predložba novega izpričevala.
16.	Učiteljski zbor naj stavi svoje predloge deželnemu šolskemu svetu na podlagi stroge pre-skušnje teh prilog in oziraje se na lastna opazovanja. Tako za te predloge, kakor tudi za natančno preiskavo in resničnost dejanskih razmer, ki jih je opisal, je odgovoren učiteljski zbor.
17.	O predlogih učiteljskega zbora odloča deželno šolsko oblastvo. Odločbo je izreči, da ne bo treba vračati že plačane šolnine, vsekakor v dobi; določeni za plačilo šolnine, in jo naznaniti učencem.
Zoper odločbo deželnega šolskega oblastva ni rekurza.
18.	Ta ukaz dobi takoj moč; hkratu izgubé veljavo vsi prejšnji predpisi, ki se tičejo tega predmeta.
Stürgkh s. r.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru,
izhaja v založbi c. kr. dvome in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Seilerstätte št. 24 tudi v letu 1909. v nemškem, češkem, italijanskem, hrvaškem, poljskem, rumunskem, maloruskem in slovenskem jeziku.
Naročnina za celi letnik 1909 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod — bodisi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 8 K,
Naročevati je treba v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, 1. okraj, Seilerstätte št. 24, kjer se dobivajo tudi posamezni letniki in posamezni kosi državnega zakonika.
Ker se, državni zakonik naročnikom oddaja, oziroma pošilja samö, če se je plačala prej letna naročnina zanj, je ob enem naročilu priložiti zanj pripadajoči znesek; da se more hitro in brez pritožb vročevati po c. kr. pošli, je poleg natančnega naslova stanovališča povedati tudi dotični poštni dostavni okraj.
	Posamezni			letniki nemške izdaje se dobivajo				
Letnik 1849.		za			. 4 K	20 h	Letnik	1869. za
	1850.	*			. 10,	50 ,		1870. ,
«	1851.	p			• s.	60 ,		1871. ,
*	1852.	p			• 5,	20 ,		1872. ,
«	1853.	p			• 6,	30 .		1873. ,
	1854.				. 8,	40 ,		1874. ,
II	1855.	a,			• 4,	70 ,		1875. ,
P	1856.	*			• 4,	90 ,		1876. ,
»	1857.	*			• 5.	70 ,		1877. ,
*	1858.	*			• 4,	80 ,		1878. ,
P	1859.	a			• 4.	— ,		1879. „
P	1860.	a			• 3,	40 ,		1880. ,
P	1861.	p			• 3,	— ,		1881. ,
»	1862.	p			• 2.	80 ,	P	1882. ,
•	1863.	a			• 2.	80 ,		1883. ,
r	1864.	1)			• 2 ,	80 ,		1884. ,
P	1865.	a			• 4,	— ,		1885. ,
P	1866.	a			• 4,	40 ,		1886. ,
*	1867.	p			. 4,	— ,		1887. ,
P	1868.	p			• 4,	— ,		1888. ,
	. 6	K	—	h	Letnik 1889.		za .		. 6	K —	h
	. 2	a	80			1890.	a		. 5	, 40	
	. 4	a	—			1891.	a	•		, 6		
	. 6	a	40			1892.	a		. 10	P	
	. 6	»	60			1893.	a		. 6	*	
	. 4	p	60			1894.	a		. 6	a	"	
	. 4	p	—			1895.	p	•		. 7	p	
	. 3	p	—			1S96.	p		, 7	r "r“"'	
	. 2	p	—			1897.	p	•		. 15	p	
	r 4	a	60			1898.	a	•		, 6	a "	
	. 4	a	60			1899.	r	•		. 10	a	’	
	. 4	a	40			1900.	a		. 7	a	
	. 4	p	40			1901.	p	•		. 6	a	‘	
	. 6	a	—			1902.	p	•		. 7	, 50	
	. 5	a	—			1903.	a	•		. 9	a	
	. 5	p	—			1904.	p	•		. 5	r	~	
	. 3	a	60			1905.	a	•		. 6	p	
	. 4	a	60			1906.			. 12	»	
	. 5	p	—			1907.	a	•		. 13		
	. 8		40								
Prodajna cena za letnik 1908. se naznani začetkom januarja 1909. 1.
Posamezni letniki v drugih sedmih jezikih počenši z 1. 1870. se dobivajo po istih cenah, kakor nemška izdaja.
Ako se naroči vsaj 10, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, se dovoli 20% popusta, ako se naroči vsaj 25, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 25% popusta, in ako se naroči vsaj 35, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 30% popusta.
NB. Tisti kosi državnega zakonika nemške izdaje, ki naročniku celé niso došli ali pa to mu došli nedostatni, naj se reklamirajo najdalje v štirih tednih potem, ko so izšli, in kosi nenemških izdaj najdalje v šestih tednih po izdaji kazal in naslovnega lista k posameznim izdajam naravnost v c. kr. dvorni in državni tiskarniei na Dunaju, III. okraj, Rennweg št. 16.
Kadar poteče ta rok, se bodo kosi državnega zakonika izročevali brez izjeme samo proti plačilu prodajne cene (V* pole = 2 strani po 2 h).
Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. naprej, in v izdajah ostalih sedmih jezikov vsi letniki od leta 1870. naprej popolnoma dopolnjeni, se dobiva ne samb vsak posamezni letnik za zgoraj omoujeuo prodajno ceno, ampak tudi vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (% pole = 2 strani po 2 h) iz zaloge c. kr. dvome in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Seilerstätte št, 24; s tem je vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike ter si liste urediti po tvarini.