DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 103. CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, MAY 2nd, 1930. LETO XXXII.—VOL.XXXII. Kako se igra strankarska politika pri jako važnem uradu mesta Te dni bo resigniral kot načelnik mestnega oddelka za pobiranje odpadkov, A. M. Crutch, ki' se je nahajal v tem uradu 18 mesecev in vzorno izvrševal svoj urad. Crutch je izjavil, da se Jnora odpovedati službi, ker ga councilmani neprestano preganjajo. Zameril se je štirim ali petim councilmanom, katerim ni mogel postreči, da bo od njih priporočene ljudi spravil k mestnemu delu. Na njegovo mesto je bil imenovan Seth Nickens, ki je zamorec. Služba nese $4500 na leto. Tako je zopet lep urad prešel v zamorske roke. Crutch jc bil poznan kot eden najboljših predstojnikov mestnega urada za pobiranje odpadkov. Ko so letos državni nadzorniki pregledali njegovo poslovanje in primerjali slednje s poslovanjem njegovega prednika, so dognali, da je Crutch tekom 18 mesecev, ko se je nahajal v uradu, prihranil mestu najmanj $130,000. Crutch se v uradu ni zmenil za politiko, pač pa je skrbel, da se je vse delo vestno in točno vršilo ,in baš raditega je bil trn v Peti gotovim councilmanom, ki so bili vedno nad njim, da preskrbi delo prijateljem council-manov. Novi superintendent se nahaja že šest let v mestni službi in je bil doslej nadzornik kanalov. Policija preiskuje šesti bombni napad v mestu v nekaj tednih Od 20. marca naprej se je pripetilo že šest bombnih napadov v Clevelandu. šesti bombni napad se je pripetil v sredo ob 2:25 | zjutraj, ko je na porču hiše James Zemaka, 3419 E. 65th St., eksplodirala bomba. Zemek jei zaposljen kot stavkokaz pri Scherr-Hirst Co., kjer se vrši že! dalj časa štrajk krojaških delav-j cev in delavk. Nihče ni bil ranjen, ko je bomba eksplodirala, in povzročena škoda znaša le $50.00. Zemek je pozneje povedal policiji, da sta ga 22. aprila obiskala v njegovi hiši dva moška, ki sta ga posvarila naj nikar ne dela pri omenjeni kompaniji. Policija je izjavila, da izvira j vseh šest bombnih napadov radi i delavskih težav, ki so nastale radi štrajka, poleg tega pa je bilo policiji sporočenih vsega skupaj 109 slučajev nasilja, kar je di-i rektna posledica delavskih težav v krojaški industriji. Največ! slučajev obstoji v tem, da prileti skozi okno stanovanja, kjer prebiva kak stavkokaz, kanta barve. Takih slučajev ima policija doslej 42. Pa ne samo, da so napadam samo stavkokazi, pač pa tudi hiše linijskih voditeljev in štrajkarjev se je že ponovno napadlo. --o- Ali se bosta Karol in Helena pobotala? London, 1. maja. Brzojavke iz Bukarešta poročajo, da se pripravlja zbližanje bivšega ru-munskega kronprinca Karla z njegovo ženo Heleno. To zbližanje bi imelo dalekosežne posle-1 dice na Balkanu. Za Velikonoč! je baje Karol pisal iz Pariza bivši svoji ženi lepo pismo, v katerem obžaluje, da se je zaljubil v j Madame Lupesco, in da želi, da se zopet poravna z njo. To pismo je prinesel Heleni prinčev privatni tajnik, ki je odnesel v Pariz tudi odgovor H e 1 e n e. Sin Karla je princ Mihael, ki je danes pravzaprav kralj Romunske, toda ker je mladoleten, vlada v njegovem imenu poseben kronski svet. Ruski delavci odkrili cerkveni zaklad Simferopol, Rusija, 1. maja. Delavci, ki so kopali v vrtu bivše rezidence tukajšnjega nadškofa, so našli v zemlji skrit zaklad. Na dan so prinesli vse polno križev, kelihov, kadilnic i a drugih cerkvenih potrebščin. Sumi se, da je nadškof dal zakopati te dragocenosti v letu 1921, ko je boljševiška vlada odredila, da. se zapleni cerkveno premoženje. Najdba dragocenosti je seveda tudi v tem slučaju romala v boljševiške roke. Umetni zobje narejeni iz orehovega lesa Laomi, 111., 29. aprila. Pet let že rabi W. H. Workman v tem mestu umetno zobovje, ki je bilo narejeno iz orehovega lesa. Za zobovje je plačal $50.00, in ko so j mu pred kratkim ponudili $80 za dotične umetne zobe, je ponudbo odklonil, rekoč, da takih zob več ne dobi, zlati zobje bi ga pa veljali nad $300.00. Vsak mesec enkrat vzame Mr. Workman zobe iz ust in jih namaka 24 ur v olivnem olju. Mr. Rud. Novak V nedeljo 4. maja priredi poznani Mr. Rudolf Novak iz New-burga veselico na Goriškovem vrtu na Green Rd. Vsi prijatelji poštene zabave so vabljeni. Dandanes je že skoro vsaka stvar prepovedana Nekaj spominov iz strašne svetovne vojne London, 1. maja. Pravkar je izšel šesti zvezek angleških uradnih dokumentov, ki se tičejo vzrokov svetovne vojne. Prvikrat priobčuje angleška vlada celo vrsto not in brzojavk, katere je odposlal angleški zunanji urad svojim zastopnikom po celem svetu. Zanimivo je dejstvo, da •le že v letu 1907, torej sedem let Pred svetovno vojno, Francija Naprosila Anglijo, da drži 300, 000 mož armade pripravljenih, da olajša Franciji vpad v Belgijo. Iz teh brzojavk je torej jasno, da je vladal med Francijo in Anglijo že dolgo pred svetovno vojno sporazum, da se v slučaju napada Nemcev na Francijo, krši nevtraliteta Belgije, toda so Nemci prehiteli Francoze Jn Angleže. let je veljala ženska za moškega Phoenix, Ariz., 1\ maja. Tu je umrla v starosti 68 let slikala, znana pod imenom "Billy, the Painter," dočim se je sama ^dajala z imenom Wm. Leggant. Ob njeni smrti se je izkazalo, je bila ženska, dočim se je 50 izdajala za moškega. Iz nje-^h zapuščinskih papirjev se je lzkazalo, da je prišla kot mlado dekle iz Francije, in se potem vedno izdajala za moškega. ^oroka nadvojvode s slabimi posledicami Dunaj, 1. maja. Sem se poro-Ca iz Budimpešte, da se namera-Va nadvojvoda Albrecht poročiti 8 soprogo nekega višjega ogr-s*ega uradnika, kakor hitro bo s'ednja ločena. Prošnja za razpoko je že vložena na sodniji. 5am.en nadvojvode, poročiti lo-?.er>o ženo, je v krogih preosta-® članov bivše habsburške ce-Sarske hiše, izzval veliko ogorčeni ker so mnenja, da nadvojvo-J1 v tem slučaju ne more posta-1 °grski kralj, za katero čast se steguje. Nadvojvoda je star ? let n je sin nadvojvode Fri-erika. ' Mlada učenka pripoveduje, kako jo je učiteljica v šoli pretepla V državnih zaporih v Co-lumbusu vlada sedaj železna disciplina Columbus, Ohio, 1. maja. 1300 zločincev je včeraj skušalo pobegniti iz zaporov, toda vojaštvo je bilo takoj na mestu in začelo streljati. 2 jetnika sta bila ranjena, ostali so se pa takoj vrnili v svoje prostore. Polkovnik Haubrich je razglasil nad zaporom obsedno stanje. V resnici je Haubrich sedaj diktator v zaporih. Njegova glavna naloga je prisiliti jetnike, da se zopet vrnejo k svojim delom. Odkar je nastal požar v zaporih, jetniki še niso delali. Kljub železni disciplini v zaporih, so jetniki še j vedno nemirni in prevladuje pri večini puntarski duh. 700 naj ■ bolj nevarnih jetnikov so spravili iz celic in postavili za nje šotore na dvorišču, šotori so ob-' dani z bodečo žico, in okoli in okoli patrolira noč in dan vojaštvo. Jetnikom je znano, da če kdo gre izven ograje, da se bo na njega takoj streljalo. V zaporih je prišlo včeraj tudi do hudega! pretepa. Dva jetnika sta bila skrajno nevarno ranjena p r i tem. Eden izmed njih je 22 letni Charles Hanovich, iz Clevs-landa, ki je dobil dosmrtni zapor radi umora policista Shermana v Clevelandu. Za dotični umor sta bila tožena dva, neki Williams in Hanovich. Dočim je do-| bil Williams kot kazen smrt na električnem stolu, ker je trdovratno molčal tekom obravnave, je pa Hanovich podal na sodniji take izjave, da je bil Williams lahko poslan v smrt, dočim je Hanovich dobil dosmrtni zapor. Wiliams je bil odtedaj jezen na Hancvicha. Včeraj je bil Williams radi punta aretiran v ječi, in predno so ga odpeljali, se mil je posrečilo pregovoriti nekaj tovarišev morilcev, da "zbijejo" Hanovicha. Slednjega so pretepli z železno cevjo, in se nahaja sedaj v jetniški bolnici tako ranjen, da zdravniki ne verujejo, da bo ostal pri življenju. Na potu v domovino Včeraj popoldne so se iz Clevelanda podali sledeči rojaki: Alojz Brecelnik, Anton Hojkar, Marija, Franc, Janez, Štefan, Kristina in Rozalija Tkalec ter Marija, Anton, Ana, Mici in Matilde H oz j an. V New Yorku se danes vkrcajo na parnik "Paris." Vsem želimo srečno potovanje. Potujejo s posredovanjem naše slovenske agencije! John L. Mihelich Co., ki ima; urad v S. N. Domu. Kitajec in samomor Kitajec Lee Soo se je nespodobno obnašal te dni v okrajnih vaporih. Zato so ga zaprli v sa-, motno celico, kar si je možak tako k srcu vzel, da se je obesil za svojo kravato, toda ni šel v kitajska nebesa, kajti opazili so ga deputy šerifi, ki so "razobesili" Kitcjca in ga zopet poklicali v življenje. Črešnjev cvet I Mr. Joseph Likozar nam je iz Euclid Village prinesel vejico, leveteče črešnje. Pravi, da jih ima 84 na svojem vrtu, črešenj namreč, ne vejic. Jože, še na zrele črešnje ne pozabi, ko bodo obrodile, ako ne boš preveč vrabcev povabil v gostijo. St.. Ann's Basketball Poznani in priljubljeni St. Ann's basketball team priredi v soboto, 10. maja, prijazno domačo veselico v Grdinovi dvorani. Igral bo Grebenčev orkester. Dajala se bodo darila. Vstopnina samo 50c. 17 oseb mrtvih, ko je tornado divjal v osmih za-padnih državah Omaha, Nebraska, 1. maja. Eden najsilnejših tornadov je danes popoldne zadel osem za-padnih držav, ubil je pri tem najmanj 17 oseb, nad sto jih je ranjenih, tisoče ljudi je brez strehe, in povzročena je tako ogromna škoda, da se ne more še ceniti. Najhuje je prizadeto malo mestece Pendar v Nebraski, kjer se nahaja 992 prebivalcev. Vse hišo od prve do zadnje so razrušene, in tu je bilo tudi šest ubitih. Vihar je divjal po sledečih državah: Nebraska, Missouri, Illinois, Kansas, Iowa, Wisconsin, Minnesota in North Dakota. Lovrenc Kern (morda Slovenec?), farmar blizu Kickapoo, Kansas, je bil ubit, ko se mu je hiša nad glavo zrušila. Otroci in žena so dobili večje poškodbe. -o-- V Kanadi znajo zelo hitro soditi Toronto, Ontario, 1. maja. Kathleen Boyle, 17 let staro dekle iz Buffalo, in njen 23 letni svak Cecil Irving, sta se pred sodnijo priznala krivim, da sta pretekli četrtek oropala tukajšno Trgovsko banko. Dekle je bila obsojena za dve leti v poboljše-valnico, dočim so fantu priznali 15 let, poleg tega pa še 30 udarcev z bičem. Dva moška, v katerih hiši se je ropar skrival, sta dobila vsak po tri leta ječe. Prvi maj! Letos smo imeli v Clevelandu jako miren prvi maj. Vse je bile mirno, policija, komunisti in \ reme. Kakih 600 komunistov je zbralo na Public Square. Dan prej so dobili permit za pa-iado. Korakali so kakih 10 blokov daleč po Superior in Euclid, potem so se pa vrnili domov. Policija je bila sicer skrita in pripravljena na vse, toda tudi policija se je mirno vrnila domov. ! ne da bi prišla v akcijo. Bedford napreduje Mestece Bedford v okolici Cle-Ivelanda izkazuje glasom ljudskega štetja 6772 prebivalcev. V j desetih letih se je prebivalstvo i za. več kot polovico pomnožilo. Mnogo Slovencev je tam naseljenih. Malo je denarja Mestni manager Morgan je sklical skupaj vse mestne direktorje, katerim je naročil največjo varčnost, ker mesto ima malo denarja na razpolago. V prvih treh mesecih je mestna vlada več potrošila kot se je pričakovalo. Mladinska šola Seja odbora Slovenske Mladinske šole S. N. D. se bo vršila v pondeljek 12. maja, 1930, namesto 5. maja. Društvo Euclid Prvi pomladanski piknik bo getovo oni, ki ga priredi društvo S Euclid, št. 29 SDZ na prostorih Slovenskega društvenega doma v Euclid Village. Začetek ob 2. uri popoldne. Rojaki so prav prijazno vabljeni. Lepi prostori Opozarjamo na oglas Mr. Jos. | Likozarja, St. Clair Ave., in 225. St., kjer ima lepe in pripravne prostore za vsakovrstne gostije, bankete in enake prireditve. Vreme Prvi maj je minul kot vsako i drugo leto. Danes je drugi maj. Brezplačna reklama* za 1. maj i je tudi nekaj vredna. Elyria, Ohio, 1. maja. Tu se vrši sodna obravnava napram 22 letni učiteljici Mrs. Myrta Bradley, ki je obtožena, da je v šoli pretepla 6 letno Mary Gerhart-inger. Slednja je danes pričala na sodniji. Otrok je povedal, da jo je učiteljica trikrat udarila s težko leseno palico in jo je potem še z roko udarila v obraz. To se je zgodilo letos dne 25. febr. Otrok je nadalje povedal na sodniji, da je bil tepen od učiteljice, ker se je na nasvet par drugih učencev začel slačiti v i šoli. Kot druga priča je bila Mary Linden, osem let stara, ki je pa bila na sodniji tako sramežljiva, da ni mogla dosti pričati. Izjavila je samo, da je videla, kako je učiteljica tepla Mary Gerhartinger. Nadaljna priča je bil 13 letni Ralph Justin, ki opravlja službo janiatorja v mali šoli, kjer poučuje Mrs. Bradley. Justin je pričal, da je palica, ki jo imajo na sodniji, ista, s katero je bila tepena mala Mary. Za sodno obravnavo vlada največje zanimanje. Danes je bilo na sodniji navzočih najmanj 500 oseb, tako da je bila sodna dvorana, natlačena. Obsodba bo izrečena jutri. Ves šolski odbor je pričal v korist učiteljice. Delavne ženske Prav prijazno ste vabljeni na banket in proslavo prve obletnice ustanovitve ženskega odseka Slovenske Delavske Zadružne Zveze, ki se vrši v nedeljo, 4. maja, v Slovenskem Domu na Holmes Ave. Banket je ob 6. uri zvečer. Vstopnice se dobijo v vseh trgovinah Zadružne Zve-(Ze. Prav prijetna in izredno dobra zabava se obeta vsem udeležencem dotičnega večera. Kako zdravniki, odvetniki, duhovni, učitelji in bankirji glasujejo Jako zanimivi so podatki, katere prinaša te dni tednik "Literary Digest" glede glasovanja o prohibiciji od strani duhovnov, bankirjev, zdravnikov, učiteljev in bankirjev. Vzemimo najprvo bankirje. Za prohibicijo jih je glasovalo 35,210, za lahka vina in pivo 15,096 in za odpravo pro-hibicije pa 34,518, torej je še vedno več bankirjev mokrih kot pa suhih. Duhovni so glasovali sledeče: za prohibicijo 26,863, za lahko vino in pivo 3,864, za odpravo prohibicije 15,921. Tu to-re.i vidimo, da so pastorji v veliki Večini za prohibicijo. Na vrsto pridejo učitelji: 95,422 jih je za prohibicijo, 22,705 za lahka vina in pivo in 38,956 proti prohibiciji. Tudi v tem poklicu imajo suhači večino. Kaj pa odvetniki? 18,101 je glasovalo za prohibicijo, 9,543 za lahka vina in pivo ter 34,886 za odpravo prohibicije. Tu imamo mokri veliko večino, kar je dokaz, da ga odvetniki radi pijejo. Mnenje zravnikov je pa sledeče: 19,956 jih je glasovalo za prohibicijo, 13,568 za lahka vina in pivo ter 32,236 pa za odpravo prohibicije. Torej zdravniki z veliko večino priznavajo, da pijača ni nič kaj slabega, ako se jo zmerno uživa. Celotnega izkaza "Literary Digest" ta teden ne prinaša. Doslej je bilo skupno odadnih približno štiri milijone glasov. Ogromna parada narodne noše se vrši 21. maja v mestnem avditoriju V sredo 21. maja se vrši 1 mestnem avditoriju nekak kon test med dvanajstimi različnimi narodnostmi v Clevelandu kdo ima lepše narodne noše. Zanimanje za kontest je naravnost ogromno, ker se bodo razdelila tudi lepa darila. Mnogo najfinejše ženske in moške obleke bo podarjenih onim, katere sodniki spoznajo, da so najlepše oblečeni. Med skupinami raznih narodnosti, se nahajamo seveda tudi Slovenci. Načelnik slovenske skupine je Mr. Anton Grdina. Eden bo tudi dobil krasen nov Durant avtomobil kot "door prize." Vsak, kdor bo navzoč pri tej razstavi narodnih noš, bo imel priliko, da pride zastonj do avtomobila. Slovenci in Slovenke, ki se zanimajo za to, naj se obrnejo za nadaljna pojasnila do Mr. Anton Grdina. Ves čisti dobiček te ogromne prireditve se bo vporabil za fond za "narodne vrtove." Vsaka narodnost, ki bo udeležena pri razstavi in kon-testu, dobi enak del denarja, ki se bo dobil od vstopnine. O tem bomo še podrobneje poročali. Vztrajnosti je treba Meseca junija bo Michael Ba-las, 9412 Manor A"ve., graduiral na Western Reserve univerzi v Clevelandu. Univerzo je namesto v štirih letih, v 3 letih izvršil. In kar je čudno pri tem je dejstvo, da je fant prišel šele pred 6. leti iz čehoslovakije. V treh letih je izvršil v Clevelandu višjo šolo, kar sicer vzame štiri j leta, in v treh letih je z uspehom dokončal študije na univerzi, po- i leg tega je pa vsak dan detel osem ur na dan, da je lahko plačeval za študije. Ta še dosti obeta,. Društvo Kranj Pred kratkim ustanovljeno društvo "Kranj" bo imelo v soboto, 3. maja, v Grdinovi dvorani svojo prvo veselico. Dasi obstoji društvo komaj dva meseca, pa šteje že nad 70 članov, ki 3e vsi dobro pripravljajo, da bo prva veselica društva uspeh. Ev' "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWBPAFBB Published daily except Sundays and Holidays Za Ameriko, e®lo lato H iftmriBN. vai la«« NAROČNINA: —W.MiZa Olarelanfi, po pot«, celo leto 97.00 —««•I la Dlmtent po pofttl, pol leta $s.50 Za Cleveland po rasnafialclh: celo leto W.50: pol leta «3.00 r Za Evropo in Kanado je Ista cena kot sa Cleveland po pošti. Posamezna številka S cente. Via pisma, dopise ln denarne pošlljatve naslovite: Ameriika Domovina, _6117 St. Clair Ave.. Cleveland, O. Tel. Henderson 0638._ JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PERO, Editors and Publishers Entered as second class matter January 6th, 1809, at the Post "Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March >rd, 187*. 83 No. 103. Fri. May 2nd, 1930. da sta edina slovenska groceri-sta dobila od mestne vlade prvo pohvalo radi čistote v njih trgovinah, kar jasno govori, da so Slovenci vzor drugim narodom v naselbini. Delavske razmere so precej ipovoljne in naši rojaki skoro ves čas delajo, celo ob nedeljah in | v času, ko vlada drugod velika j brezposelnost. Da je temu tako, se ima naselbina zahvaliti ! gotovim ljudem, kateri so delo-|vodje v tovarni in so zavedni 'slovenski rojaki. Kolikor sem informiran, je tudi zaslužek še dokaj povoljen za te kritične ča-i se. Dobil sem vtis, da vlada v naselbini harmonija med Slovenci. Itako na društvenem, kakor na narodnem polju. Društva dobro napredujejo in stoje na močni finančni podlagi. Seveda, tu in tam na tihem že malo pokritizirajo, ampak vse ostane lepo doma, ker to je njih notranja zadeva. Nasproti tujcu so rojaki v osebnih zadevah zelo diskretni, zato se ne da od nikogar nič izvedeti, da bi se mogel položaj iz osebnega stališča presojati. To se mi zdi lepo, čeprav nisem mogel ničesar izvedeti, kar bi me zanimalo. Oglejmo si naše girardske rojake od blizu, kdo in kaj so v na*-selbini. Opisati jih hočem tako, kakor sem jih po vrstnem redu spoznal, že v Clevelandu sem dobil naročilo, naj'se najprej obrnem na našega vzornega rojaka Mr. Anžička, ki je za stopnik "Ameriške Domovine" \ jGirardu, češ, da bom tam dobi) j vse potrebne informacije za nadaljnje delo. V Slovenskem Domu sem vprašal, kje stanuje ta rojak, in vljudna trgovka mi iz-j pred trgovine pokaže na tri hiše desno, na Smithsonian St., češ da je v tretji hiši Mr. Anžiček. že sva stala s prijateljem pred imenovano hišo, in nasproti nama pride s smehljajem na obrazu vljudna soproga Mr. Anžička. Nikoli ne zabim .njenega ! dobrovoljnega obraza. Če je narava kdaj združila v zakon dva človeka po karakterju, je to gotovo storila pri Mrs. in Mr. An-žičku. Zdi se mi, da jima je v največje veselje to, če moreta komu storiti kaj dobrega. Red-kokje je najti toliko harmonije v zakonu, kakor baš tu. Mrs. Anžiček je članica vseh tamkaj poslujočih podpornih društev in tudi enega hrvatskega. Mr. Anžiček je, delovodja enega oddelka v tovarni (str o jar ni) ter uživa veliko zaupanje pri delodajalcih, kakor tudi 'prijateljstvo pri delavcih. On je tudi pri drugih narodnostih v mestu zelo popularna oseba. Je ustanovitelj Slovenskega Doma in sousta-novnik več društev. Pri različnih organizacijah je delaven in neutrudljiv in narodno zavedni delavec. Nobena stvar mu ni pretežka, da je ne bi storil za napredek slovenskega naroda s smehljajem na obrazu. V dokaz zavednosti naj navedem, da poseduje mož za okrog $1.400.00 delnic večih Narodnih domov, j Pri podrejenih delavcih je vsl-ad svoje dobrohotnosti zelo priljubljen, ker je mož blagega srca. — 'Krivice menda niti ne zna ni-I komur storiti, tudi če bi jo hotel, ker je predobra, preiskrena duša. Mr. Joseph Cekuta je slovenski grocerist in popularna osebnost v naselbini. Je po županu imenovan slovenski občinski odbornik v mestni zbornici in član odbora Board of Health. On je tudi predsednik Slovenskega Doma * in član odbora več drugih organizacij. Njggova družina šteje osem oseb, in vsi so člani SDZ. Je poštena in odkrita slovenska duša, vredna vsega zaupanja in spoštovanja. John Dolčič je poznana kapaciteta na. narodnem in kulturnem polju. S svojim vztrajnim delom je storil v naselbini že veliko dobrega. Kjer gre za napredek naselbine, je najti njega v prvih vrstah kot popolnega narodnega delavca. Rojak John Cigole je doma iz Hotedršice; tudi on je poln na- Ameriške delavske organizacije. Delavci v Zedinjenih državah so bolje organizirani kot delavci v sploh kateri drugi državi sveta. V Ameriki vlada namreč v tem o,žiru največja svoboda med delavci. Vlada ne gleda na organizacije, delavcem je dana svobodna pot, da si pomagajo organizirano za boljši uspeh, razven če ne rušijo temelje države. Najmočnejša ameriška delavska organizacija je American Federation-of Labor, ki je morda tudi najmočnejša delavska organizacija sveta. V lanskem letu je štela ta delavska zveza skupno 4,443,523 članov. Ako pomislimo, da je vlada Zedinjenih držav tekom svetovne vojne organizirala vsega skupaj 4,200,000 vojakov, in da šteje ameriška delavska organizacija več kot 200,000 članov več kot je štela vsa ameriška armada, tedaj si lahko predstavljamo, kakšno silo reprezentirajo ameriški organizirani delavci. Seveda se tudi med delavskimi organizacijami pojavljajo spori, nasprotja, da posamezne unije se celo borijo medsebojno, toda na to se ni ozirati. Končno se le vsi zavedajo, da so delavci, katerim je treba v slučaju skupne potrebe skupno držati in se skupno boriti Mnogo bojev med ameriškimi delavskimi organizacijami so povzročili takozvani radikalni elementi, med njimi socialisti, liberalci in komunisti. Toda ameriški delavec po ogromni večini ni prevraten. Ameriški delavec je konstruktiven, potrpežljiv, in raje gradi kot pa podira, dočim komunisti tega ne vedo, pač pa raje podirajo kot gradijo. In ravno radi tega naprednega konservatizma v ameriških delavskih vrstah, je ameriško delavstvo' toliko napredovalo, toliko doseglo, kot delavstvo nobene druge dežele ne. Mi mislimo namreč organizirano delavstvo. Kjer delavec ni organiziran, tam ničesar ne doseže, pač pa je neprestano predmet izkoriščanja. Posamezen delavec ne more ničesar doseči1, niti tisoče delavcev ne doseže ničesar, ako nima za seboj organizacije, ki jih podpira, ki jih vodi, ki jim daje cilje in navodila. Unijski ljudje v Ameriki so le redko kdaj brez dela, dočim so brezposelni v največ slučajih le delavci, ki za seboj, nimajo nobene organizacije, ker ne spadajo k nobeni organizaciji. Poglejmo, kako mogočna je n. pr. v Ameriki unija stavbenih delavcev. Šteje skoro 1,100,000 organiziranih delavcev. Takoj za njimi pridejo organizirani prometni delavci, katerih imamo v Zedinjenih držav 1,050,000. Seveda so rried-seboj zopet porazdeljeni v posamezne unije, toda se zavedajo, da so delavci enega in istega poklica. V rudarski in petrolejski industriji je danes v Ameriki xaposljenih 490,000" delavcev, kar se tiče namreč unijskih delavcev. Onih, ki niso v organizaciji, se ne šteje. Rudarska organizacija je svoje dni štela nad 700,000 članov sama, toda ker se premog ne rabi več v isti količini kot na primer pred 10. leti, se je seveda tudi število rudarjev znižalo iin s tem vred tudi število organiziranih delavcev v rudarski stroki. Temu nasprotno se je pa zvišalo število delavcev, ki so zaposljeni v petrolejni industriji. Dočim pred 15. leti-, na primer, nismo imeli v petrolejni industriji 5000 organiziranih delavcev, jih imamo danes nad 100,000. Eno najlepših, najbolj čislanih, mogočnih in dobro obstoječih delavskih združenj imajo ameriški unijski tiskarji. Nad 77,000 članov šteje tiskarska unija, kateri gre priznanje, da prireja najmanj štrajkov, da ima sijajno vodstvo, in kateri delavci so odgovorni, oziroma jim gre zasluga, da so najfinejši tiskarji na svetu. Nobena druga država se ne more ponašati s tako finim tiskarskim delom, bodisi glede knjig ali časopisja, kot ravno Zedinjene države. V zvezi je moč, v skupnem delovanju je napredek, in ameriški1 delavec se je povzpel tako visoko le iz vzroka, ker} se je združeval. Delavci, ki ne spadate še k unijam, poizvedite od svojih tovarišev, prijateljev, kako bi se pridružili uniji in tako v skupnem delu toliko bolj napredovali. ---o---- rodnega čuta in življenja.. Mrs. Jelene je bolna in moja iskrena žel^a je, da kmalu okreva. Joseph Leskovec je tajnik dr. Ljubljana, SNPJ in Samostojnega društva. Je član direkto-rija S. D. in agilen član drugih organizacij. Peter Jerič je pristna slovenska korenina in mu je zelo pri srcu staroslovanska gostoljubnost — rojak rojaku. John Juvančič je zlata duša, polna jugoslovanskega nacionalizma. Ima globok vpogled v jugoslovansko politiko in je poln upov v bodočnost te države. Nisem še naletel v Ameriki na rojaka, s katerim bi se mogel v na-cijonalnem oziru bolj iskreno pogovoriti, kakor sem se ž njim. Martin Bevc je možak pridnih rok in skrben oče svoji družini. Je iskrena duša, polna lepih upov v bodočnost. Je član več društev in zelo gostoljuben rojak. Frank Ban, večkratni tajnik pri društvu SDZ in zelo aktiven član pri S. D. Ima veliko gospodarsko obzorje in je redek značaj v strogo narodnem prepri- čanju. Zelo ljubi rodno zemljo in goji velike upe v bodočnost svoje domovine. Imena trgovca v Slovenskem Domu se ne spominjam, čeprav sem mu bil po Mr. Anžičku predstavljen. Rojak pravi, da je zelo zaposlen in da niti čitati nima časa. Vidi se, da mu trgovina krasno uspeva in da uživa veliko zaupanje v naselbini. Prostore ima obširne in na zelo prometnem kraju. čas mi ni dopuščal, da bi se mogel spoznati, kar bi zelo rad, še z drugimi rojaki v naselbini ter stopil ž njimi v prijateljske odnošaje. Naselbina se mi je v splošnem zelo dopadla in naredila name prav dober vtis. Ob strani Mr. Anžička so mi ure hitro potekale in njegov zdrav humor mi je zelo ugajal. Kakor hiti-o mi bo čas dopuščal, bom zopet posetil naselbi no in skušal dobiti prijateljstvo tudi od drugih, katerih nisem imel prilike spoznati tekom mojega zadnjega poseta. Zdravstvujte mi, Girardčani, in do zopetnega svidenja! Joško Penko, zastopnik 'Ameriške Domovine.' v vedno večji množini od vzhodne strani. Velika množica ko-Dilic je popadala na cesto, ki je sila videti zelena kakor porast-la s travo. Ogromne množice kobilic pa so letele še naprej. Ameriška d e d i š či na. Pred kratkim se je raznesla po ljutomerski okolici novica, da je v Ameriki umrl neki Kreft, doma iz okolice Negove, ter zapustil svojim tamkajšnjim sorodnikom težke milijone, cerkvi v Ne-govi pa 20.000 dolarjev. Govorilo se je tudi, da se je negovski župnik že odpeljal v Ljubljano, da dvigne denar za cerkev. Toda to ni bilo res; sorodniki baje umrlega ameriškega Krefta so se informirali v Ljubljani ter zvedeli, da je bila vest o bogati dediščini samo slaba šala. TRETJA OBLETNICA DRUŠTVA STRUGGLERS V S. D. DOMU Če verjamete, al' pa ne Dne 4. maja priredi društvo "Strugglers," št. 614 SNPJ popoldansko in večerno prireditev v Slov. Del. 'Domu z zelo bogatim in obširnim programom. Na sporedu je več zanimivih pevskih točk, ki jih bodo proizvajali Mr. Plut, Miss Louise Mandel in Miss Spehart. Miss Jeraj in Miss Urbančič bosta deklamira-li deklamacije, ki so prirejene špecijelno za to slavnost. Dalje bo splošno priljubljena godba "Strugglers Four Harmon y Aces" na odru proizvajala najmodernejše komade. Kot glav-' ni govornik nastopi mestni sodnik. za njim pa splošno znan, priljubljen in agilen delavec na društvenem polju, Mr. John Lo-kar Jr. Slovenski Sokol nastopi s telovadbo s svojimi najboljšimi močmi. Zelo interesantna točka programa'se obeta po najboljšem čarodeju iz Clevelanda, ki bo kazal različne trike in čarovnije. Popoldanski program se prične točno ob 2 :30 popoldne v glavni dvorani ter se nadaljuje, s kratkim prekinjen jem, do polnoči. V spodnji dvorani bo zve- POSET GIRARDA, O. Lepo jutro in krasen soboten dan je zvabil mene in mojega prijatelja in ožjega rojaka šab-ca iz Clevelanda v prijazno naselbino Girard, kjer živi okrog 70 slovenskih družin... S St. Clair ceste sva odšla ob desetih dopoldne, poslužujoč se vzhodne smeri 55. ceste in pozneje izven-mestne ceste št. 422. Na lice mesta sva dospela po 64 milj trajajoči vožnji ob 11.30 pred-poldne. Vožnja je bila vseskozi krasna; cesta se je zvijala tu pa tam po dolgih holmih. Pokrajina je zelo interesantna in pri-kupljiva. Lepo zgrajene hišice na nizkih gričih prav blagodejno vplivajo na mimo idoče izletnike. Mesto Girard ima lepo naravno lego in leži na proti vzhodu se vzpenjajočem hribu. Med glavno cesto in železnico sta dve zelo obširni industriji, kateri normalno obratuj eti. Desno glavne ceste, na vrhu malega klanca, ob pričetku mesta se nahaja Slovenski Dom, kateri datira iz leta 1917. Slovenski Dom ima zelo lepo pročelje in je urejen tako,da se spodnji prostori rabijo za trgovine, zgornji pa za razne prireditve. Stavba je stala preko $35.000 in je doma-lega skoraj že vsa plačana. Letnega prometa; je v stavbi okrog $2.800.00, kar znači za tako malo naselbino precejšnjo vsoto. Centrum naselbine je okrog S. D. v vzhodni meri stavbe. Kje so Slovenci in katere so njih hiše, ni treba skoro vprašati, ker lepo urejen vrt in red okrog hiše pove, da stanujejo tam Slovenci. Drugorodci jih ^adi te lepe lastnosti hvalijo in visoko čislajo. Pripomniti je, čer večerja in ples. Igrala bo prvovrstna prej omenjena godba "Strugglers," in sicer za vse, za stare in mlade. V glavni domovi dvorani bo po kratkem odmoru aranžiran ples, kjer bo igrala izredno dobra godba in sicer "Rus McDonalds Orchestra." Društvo je obveščeno, da se iz bližnjih in daljnih naselbin udeleže te prireditve posamezna društva. Obeta se velika udeležba mladih in starih članov S. N. P. J. Natančen program bo podan v oglasu tega lista in vsak naj ga pazno prečita in se odloči, da tudi njega ne ho na tej prireditvi manjkalo. Naprošen .s.eip POjJj^ištvu, naj v njegovem, namreč društvenem imenu, v "Ameriški Domovini" opozorim javnost na to prireditev, kar drage volje storim in vse najvljudnejše vabim na obilen poset, da omogočimo kar najlepšo proslavo tretje obletnice. Dajmo jim vzgled, če hočemo, da nas bodo posnemali in hodili po poti narodne zavednosti. Joško Penko, zastopnik A. 1). ČEMU?— Čemu čisti gospodinja parke te? — Ali zato, da moža že pred vrati napada, kako mora stopati po cunjah, da se ne bo poznala peta po tleh ? čemu imamo cvetlice na oknih? — Da radi njih lie moremo odpirati oken? Čemu so preproge po tleh? — Mar li zato, da se radi njih ne upamo stopiti v sobo? čemu so knjige lepo vezane? — Da paradirajo v zaklenjeni omari ali na visoki polici? čemu imamo blazine na diva-nu? — Ali zato, da se radi njih lepote nihče ne upa sesti na divan? čemu so naslonjači in zofe lepo tapecirani? — Da jih skrivamo in pokrivamo z neokusnimi prevlekami? čemu imamo jedilnico? — Da jemo v kuhinji? čemu ima mož otroke? — Da beži pred njimi, ker mu uničujejo živce? čemu vse to in še drugo? čemu?! -o-— • KOPRIVA USPEŠNO SREDSTVO PROTI REV-MATIZMU Vesti iz domovine Dva požara. Nedavno zvečer je nenadoma nastal požar pri posestniku Glavniku v Po-povcih.- Ptujsko gasilsko društvo je bilo takoj na mestu nesreče. Ker pa ni moglo zaradi tehničnih ovir nuditi pomoči, je ogenj nadaljeval svoje uničevalno delo in povzročil za približno 50.000 dinarjev škode. Lastnik je bil za poslopje dobro zavarovan. — Pri červeku Francu v Moravcih je te dni divjal požar, ki je uničil hišo. Samomo r Nove meščanke v Zagrebu. Na savskem kopališču v Zagrebu so te dni našli neki damski površnik, čevlje in klobuk. Iz pisma, ki ga je policija dobila v površniku, je bilo razvidno, da so ti predmeti last neke Ane Karasove, ki je oči vidno skočila v Savo. Ugotovilo se je tudi, da je Karasova Slovenka, in sicer iz neke ugledne rodbine v Novem mestu. Njenega trupla še niso našli. Škrlatinka v Poljan ski dolini. V Poljanski dolini v Bodovljah in Zmineu se je pojavila škrlatinka. Iz družine g. Matevža Kožuha so odpeljali dva otroka v Ljubljano, od katerih je eden že umrl. Nov primer bolezni seJ je pojavil pri Janku Sedeju, ko-i larju v Zmineu. Obolel je nedo-letni otrok. Letalska nesreča. Te dni je znani mariborski športnik Josip Moravec hotel poleteti s svojim letalom, ki ga je bil nedavno kupil, nad Maribor. V leta- lu je bil sam. V višini kakih 20 metrov je letalo nenadoma zagrabil močan veter in ga preobrnil, tako da je treščilo na tla. K sreči pa se je letalo s propelerjem zarilo v zemljo in se motor ni vnel. Moravec sam je ostal po čudežnem naključju nepoškodovan, pač pa se je letalo precej razbilo. Lovska sreča. V dr. Roše-vem revirju Turje pri Laškem je lovec Franc žigart ustrelil šest in pol kg težkega divjega mačka. Zadnjji divji maček v teh krajih je padel pred štirimi leti blizu šmarjete pri Rimskih toplicah. Frani. (Smrtna kosa.) Te dni je tu umrl posestnik g. Štefan štauber. Bil je star 60 let ter bil nad 30 let zaposlen v og-ljarni g.-Karla černeja. Zaradi svoje delavnosti in vestnosti je bil splošno priljubljen, kar je pokazala tudi obilna udeležba pri njegovem pogrebu. Divjega mrjasca je ustrelii. V kočevski okolici so se v zadnjem času divji mrjasci sila raz-plodili. Sedaj hodijo že v čredah po gozdovih ter postajajo strah in trepet prebivalstva. Kočevskim lovcem se je posrečilo ustreliti že preko deset mrjas-cev. Iz vasi Polom pri Starem logu poročajo, da je ustrelil znani revirni lovec Anton Sigmund 97 kg težkega divjega prešiča. Naval kobilic v Zetski banovini. Pretekle dni so se pojavile v okolici Trebinja in Ljubinja silni roji kobilic, ki so prihajale Škotski lekarniški v e s t n i k "Pharmaceutical Journal" poroča o zanimivem ozdravljenju težkega revmatizma, ki ga je popolnoma slučajno izvršil neki meščan iz Rosshira. Po predpisih zdravnikov se je solnčil v gorati okolici in je nekega dne v razmišljenosti legel v goste koprive. Opekel se je močno po vsem telesu in se je le z največjim naporom izkopal iz žgočega ležišča. Obupan je prišel kmalu potem k zdravniku, proseč ga, da mu da kako sredstvo proti mehurjem, ki «o se mu napravili po telesu. Z receptom je odše-pal domov, da pošlje koga po zdravila. Čez noč pa so opekline splaknile in nastopila je lahna mrzlica. Bolnik je zaspal in se zbudil po okrepčujočem spancu popolnoma čil in zdrav in brez vsakega sledu revmatizma. Ko so drugi bolniki zvedeli za t& srečno ozdravljenje, so se hodili pridno valjat v koprive in splošno se trdi, da so bili uspehi nad vse presenetljivi. -o—*- SREČNE ŽENSKE Ko te bo pot zanesla na avstralske otoke v tako polinezijsko vas, boš videla ženske po cele dneve čepeti pred kočami ter klepetati ali pa se lišpati. Kako ne bi, ko jim pa ni treba skrbeti ne za kuhinjo, ne za pranje, ne za čiščenje, ne za otroke. Ki? se vrne mož z lova, zagrebe žena kos divjačine' v žerjavico in kosilo je' gotovo. Po kosilu ni treba posode pomivat, ker mož rabi za krožnik kar velike palmove liste, mesto vilic roke, za nož pa usta. Pijejo iz lupine kokosovih orehov. Perila ni treba pr^ti, ker nosijo le usnjen predpasnik. Ni jim treba obleke šivati, ker so brez nje. Tudi v koči ni treba pometati, ker sc med koli v tleh take špranje, da gre vsa nesnaga skoznje. Z de-co se pa tudi ni treba dosti ukvarjati, ker ti komaj shodijo in že skrbijo sami zase. Kar tja dol, katera ima veselje in se ji malo zljubi delati. Tole vprašanje, oziroma prošnja za pojasnilo je prišlo iz 63. ceste: "Ker so se v tej koloni reševale že razne zagonetke marja-jarskega problema, ki so sve-tovno važne in od njih rešitve zavisi sreča ali pa nesreča marsikaterega marjašarja, bom povedal, kaj se je meni zgodilo, potem pa razsodite vi, ki mate v tem skušnje. Na cvetno soboto je bilo, ko dobim od sorodnika povabilo, naj pridem malo v vas. Ker sem vedel, da to povabilo izvira iz iskrene želje po marjašu, sem vzel seboj tiste pildke, ki so narobe vsi enaki in sem šel. Pri sorodniku je bil še eden, ki tudi ne more videti kart, pa smo jo vdarili kar "zudrit." Meni je slaba predla, preveč sem riskiral in šel gledat vsako karto. Ona dva sta se pa nati-hem smejala moji smoli in sta me prav pošteno ožemala,. Pa se primeri, da grem zopet enkrat gledat za sto in sem kupil dobre karte. Imel sem pet kar brez fanta, osmice in sedmice in kraje asa, desetico, babo, fanta in osmico. Pa si mislim: zdajle imam pa "čenč," da moja soigralca malo potegnem in napovem kraje pa sto, čeravno nisem imel v krajcu štirideset, ampak sem imel dvajset v kari. In fanta sta se imenitno vsedila v nastavljeno past. Komaj rečem sto, že dobim kontro, jaz rečem re, onadva supro, jaz hirš, onadva mort, jaz še enkrat nazaj, onadva pa še enkrat, in jaz še enkrat — p.oteni sta pa nehala. Pa predno vržem karte ven, pa pravi eden ilzmed.. njiju: "Saj ne;moreš igrali tjto. k^r nimaš štirideset v krajcu." Jaz mu razložim, da imam karo dvajset in da ona dva v najboljšem slučaju dobita samo en "štih." Ona dva pa, da ne velja sto z dvajsetimi in prerekali smo se in končno tudi - nehali igrati, ona dva mi pa nista hotela plačati. Zato se obrnem na Vas in na vse slovenske mar jamarje, naj povedo: ali sem imel jaz prav, ali sta imela ona dva. A. š. Vi ste imeli popolnoma prav in ste lahko igrali sto, čeprav niste imeli štirideset v trumfu. Vsak dvajset velja v tem slučaju, samo da sto napravite. To je ravno tako, kot če igrate sto in durhmarš, pa nimate dvajset v tisti barvi, s katero igrate, ampak v drugi. To sta mi tudi potrdila, da bo bolj držalo, tudi marjašarski kapaciteti: —-France Jakšič in France Verbič. Vi kar lepo pojdite k onima dvema partnerjema in iztirjajte, kar sta vam dolžna, če morete. Tirjati pa morate zlepa, ker iz-grda ne boste dobili nič. Tudi odvetnika se Vam ne izplača najemati, ker, če pride stvar pred sodnijo, boste vsi trije zaprti, ker ste igrali za denar. A V šoli vpraša učitelj: "Koliko je star danes človek, ki je bil rojen leta 1887?" Učenec: "To je odvisno od tega, gospod učitelj, če je moški ali ženska." A Zločinec je ušel iz ječe in vse orožniške in policijske postaje so mahoma razposlale po v s e .1 deželi tri fotografije ubeglega zločinca: ena je predstavljala zločinca od spredaj, ena od le" ve in ena od desne. Tri dni nato pa pride brzojavka: "Dva od iskanih zločincev aretirana, o tretjem ni sledu. —"' Reven, orožnik." A "Strašno je na tem svetu! ' 1e bridko potožil svoji mami An* drejček. "Zjutraj, ko je postelja tako lepo topla, moram lZ nje, zvečer pa, ko je tako mrzla« moram vanjo. . ." bi se ta hrana razširila, čeprav je spočetka naletel na velike težave in odpor. Leta 1611 je francoski kralj prvič p o k u s i 1 krompir,, iz leta 1648 pa potekajo prve zanesljive vesti o sajenju krompirja na Nemškem. V Avstriji je zasadil prvi krompir in sicer v svi*ho poskusa znani takratni . učenjak Johann Joachim Becker iz Falacke. L. 1764 je izdala pruska vlada dekret, s katerim nalaga občinam, naj pospešujejo sajenje krompirja, ob-činarji pa so se t e m u upirali, kjerkoli so mogli, šele leta 1772 ko je radi silno slabe letine raznim nemškim pokrajinam pretila lakota, so ljudje uvideli, kako neprecenljiv je krompir. Naslednje leto se je pa krompir hitro razširil po vseh evropskih krajih. EUCLID RIFLE and HUNTING CLUB. Piše Jaka. ski klub "Good Time Hunting Club" nam bo pripravil nekaj prigrizka. Torej se opozarja vse člane, da so v torek 6. maja navzoči v dvorani, da skupno zaključimo streljanje v dvorani. V nedeljo 10. maja se pa že vrši streljanje v prosti naravi in sicer na Močilnikarjevi farmi. Streljalo se bo vsako nedeljo, za uro se bomo pa v torek zmenili. V torek smo tako streljali: V torek smo imeli po strelskih Vajah častni in slovesni sprejem in zaprisego vseh onih članov, ki so pristopili leta 1930 in 1929. Ko so novi kandidatje videli vse grozne priprave, ki se naj bi rabile pri sprejemu, so se nekaterim tresle hlače in bledih obrazov so stali po kotih in čakali, kaj bo prišlo. Najprej se je novim kandidatom razložilo in povedalo, kaj da je naš klub in potem jih je vzel v roke John Prince, ki je dobil absolutno oblast in pravico nad življenjem kandidatov. Ker pa procedura tega sprejema ne sme v javnost, moram samo povedati, da so se vsi hrabro držali, posebno pa Frank Gornik in dr. Marcel Rak. Toda, kljub vsej vsej strogi pažnji, se je vseeno enemu kandidatu posrečilo, da jo je popihal iz dvorane po stopnicah, ki so postavljene ob Domu za slučaj ognja, in ta je bil sobrat Turšič. Ampak pazneje je povedal, da je prišel po ta pravih stopnicah nazaj pred dvorano in je tam za vrati držal roko kvišku in izgovarjal prisego / drugimi kandidati vred. Kandidat Joško Ogrin me je hotel pred sprejemom podkupiti in mi je podaril toliko cigaro, da bi jo tudi France Jakšič, ki je vnet kadilec cigar, ne pokadil v dveh letih. Lepo sem se zahvalil Joškotu, ampak tudi tista cigara ga ni rešila in je moral iti skozi 'vse panoge sprejema, kot drugi. Vseeno: hvala lepa, J oško! In tako se je končala naša zimska sezona streljanja v dvorani. Prihodnji torek, 6. maja se bodo razdelile nagrade in žen- Satkovič 108 Hoffart 170 Turšič 162 Dolenc J. 95 Prijatelj 159 Dolenc S. 157 Gole 154 Prince 113 Zabukovec 158 Debevec 156 Pižmoht 117 Žagar 51 Pevec 106 Jazbec 157 Ogrin 87 Svetek J. 148 Sepic 82 Janževich 121 Kastelic 83 Mlakar 148 Prišel 143 Rosel 122 Zalokar 67 Baraga 139 Bruss 89 Jerman 84 Jerič 149 Gornik 90 Marn 134 Rak dr. 40 Lausin 165 Preveč 86 Kaušek J. 99 To je moj prijatelj Mi cenimo dobrega prijatelja visoko, dobrega prijatelja, ki vedno ravno to stori, kar želimo, ki nam prihrani čas in delo in nam odvzame vsakojake skrbi. Da, so taki prijatelji, in mi storimo vse, da jih obdržimo. Vaš telefon je eden takih prijateljev Je vedno pripravljen storiti, kar želite— po dnevu in ponoči, če dežuje ali če sije solnce On vam omogoči, da govorite s komurkoli, kjer sibodi—v zabavo ali v poslu. The Ohio Bell Telephone Company Charles A. Lindbergh in njegova žena Anna, ki sta letala v zrakoplovu iz Glendale, California do New Yorka v H urah in 23 minutah. Ustavila sta se spotoma samo enkrat, da sta vzela gazolin. S tem sta posekala prejšnji rekord Frank M. Haivksa, ki je preletel isto pot v 17 urah in 18 minutah. ŽOGOMETNA IGRA Prihodnjo nedeljo se odpre sezona za žogometne igre (base bali) v Clevelandu in okolici. Mnogo je tudi naših slovenskih fantov, ki se zanimajo za narodni ameriški šport, posebno tu rojeni naši Slovenci. V Ameriki so najbolj poznani Irci, da znajo žogo najbolj udariti, pa tudi naši fantje jo pritisnejo z Vso močjo Toda Amerikanci niso daleč pred nami in ne bo dolgo, ko jih bo naša slovenska kri Prehitela. Mi, Slovenci, imamo Mladeniče, ki se zanimajo za šport in imajo zmožnost v sebi in ki lahko pridejo na vrhunec Pod pravim nadzorstvom. V Clevelandu imamo več raznih oddelkov, ki bodo igrali žo- domačega sira, ki si ga že prej pretlačila skozi sito, zraven dodaj pest prebranih rozin, dve žlici smetane, dve žlici drobtin, dve žlici moke, malo limonine lupinice in eno žemljo. žemlji poprej oribaj skorjo in jo namoči v mleku; ko se je dobro namočila, jo pa ožmi in pretlači skozi sito, na kar jo šele prideni k drugi zmesi. Vso to zmes dobro zmešaj. Nato stepi sneg treh beljakov in ga nalahko primešaj. Model dobro namaži z mastjo, ga malo posuj z moko in deni zmes noter. Peci v pečici tričetrt ure. Ko je gotovo, daj z vkuhanim sadjem kot močnato jed na mizo. Možganova juha Možgane opraži na masti. Potem jih vzemi iz kožice, napravi v njej bledo prežganje iz masti in moke, prideni tudi malo sesekljane čebule in peteršilja, potem pa stresi v to opražene možgane, zalij z juho in prevri. V posebnem loncu zmešaj par rumenjakov, pa jim počasi prilivaj tople juhe, potem pa vse skupaj vi i j v možganovo juho, dobro mešaj in prevri. K tej juhi lahko daš na kocke zrezan opečen kruh ali pa cmoke. PRAKTIČNI NASVETI Ako piči mrčes kar se zlasti poleti često dogaja, izpuli iz ranice želo, če je ostalo v nji. Nato jo pomoči s salmija-kovcem. če te močno peče, polagaj na ranico obkladke iz ledu ali iz svinčene vode, da dotično mesto ne zateče in ti bolečine izginejo. Znojenje pod pazduho Kljub vsakodnevnemu rednemu umivanju z milom se nekatere osebe močno pote pod pazduho, kar seveda povzroča neprijeten duh. Pomaga se s tem, da se človek večkrat umiva z razredčenim salicilnim špiritom, ki se dobi v lekarni. Ko se dobro obriše, je treba pod pazduho posuti z navadno otroško sipo, kateri se primeša še salicilni prah.' Rumeni lasje Mrtve koprive skuhaj na lugu in s tem odcedkom umivaj glavo. Lasje lepo porumene in se svetijo kakor vosek. -o- IZ ZGODOVINE KROMPIRJA Pradomovina krompirja je južnoameriška republika Pel-u, kjer krompir sam od sebe raste povsod v naravi. V Evropi pred odkritejm Amerike ni nihče poznal te prekoristne rastline. Najstarejšo vest o krompirju imamo v knjigi o potovanjih nekega Johna Hawkinsa, ki je trgoval s sužnji. Leta 1565 je prejel Hawkins iz Santa Fe pošiljko krompirja in ga poslal domov na Irsko; Leta 1584 je prinesel Sir Walter Raleigh prvi krompir iz Vir-ginije na Irsko, odkoder je šel na Angleško. Admiral Drake, kateremu se splošno pripisuje zasluga, da je krompir prinesel iz Amerike v Evropo, je prinesel prve biljke krompirja šele dve leti kasneje. Njegova zasluga je, ker se je veliko trudil, da VABILO NA VESELICO KI JO PRIREDI POZNANI Rudolph Novak V NEDELJO, 4. MAJA na Goriškovih prostorih na Green Rd. Randall, O. Zabava bo prvovrstna, na razpolago bo 4 kilometre klobas in šest gulažov na vsako osebo, ter še več drugega. Seve, brez ohijčana tudi ne bo. Za plesaželjne bo igral Hojer Trio. Jestvine zastonj. Vabljeni so vsi prijatelji poštene zabave. Za naše gospodinje Slika predstavlja Eddo Mussolini, hčerko diktatorja Italije, njenega ženina kneza Galeazzo in cerkev, kjer sta se pred kratkim poročila. Chicken Dinner Place Cenjeno občinstvo je prijazno vabljeno, da poseti moje nove prostore, kjer imam vse najboljše urejeno za bankete, ženitovanja, partije in drugo. Fina kuhinja z najboljšo postrežbo. Se priporočam. Joseph Likozar St. Clair Ave. in E. 225th St. (Nasproti Euclid Foundry) Tel. KEnmore 3523 ^mmmmtmmnnmmn«t«nmmmtmt:>»nt:mmt:nnmmmmimmu»n:»:«i I John M. Hočevar ZEMLJOMEREC IN CIVILNI INŽENIR Stanovanje: 1137 E. 168th St., blizu Grovewood Ave. Tel. KEnmore 0616-W URAD: V PISARNI JOHN L. MIHELICH CO. 6419 St. Clair Ave. v Slovenskem Narodnem Domu. Tel. HEnderson 3896 itmmntmttmnnmttitmnmmnmtmtummmmmmtntttmmmttmmtmmuw N'-, sliki vidite dolge vrste rak",v, v katerih leže mrtvi ponesrečeni jetniki, žrtve zadnjega požara v državni jetnišnici v Columbusu. Mrliči v teh rakvah čakajo, da se urad no dožene njih imena, ker so jih deli v rakve, ne vedoč za njih imena. go letošnje poletje: Mervar Cleaners, S. D, Z., -černe Jewelers, K. S. K. J. in več drugih. — Mervar Cleaners igrajo letos v Cuyahoga Valley League. V tej ligi igrajo sledeče okoliške vasi: Bedford, Maple Heights, Macedonia, South Euclid, Lindhurst in Valley View. Mervar Cleaners so lansko leto prvikrat igrali v tej ligi in so tako dobro igrali, da bi bili skoro prvenstvo dobili. V nedeljo pričnejo igrati v Valley View na Mervarjevih farmah. Igralci so sledeči: Vi-dervol, Zupančič, Fabian, Jerič, Vidmar, S n e 11 i n g, Heckman, Katzenberg, Garr, Young, Marsh in drugi. Tekmja se prične ob 2. 30. Mala redkvica Pozna jo vsak. Je priljubljena jed pomladi s svojim prijetno rezkim okusom; tudi je zdra-va, ker pospešuje prebavo. Redkvica je enoletna, rastlina, ki jo čez leto lahko sejemo večkrat. Oblika gomoljev je ali ^rogla ali podolgovata, barve •>e Pa rdeče ali bele. Najboljše so ^deče redkvice. Za hitro rast v topli gredi razlilo okrogle redkvice z majhnimi listi. Bela redkvica, ki jo pojemo v istem času, dozori za dni pozneje, ostane pa del j in sveža. Podolgovate reduce niso tako priljubljene kakor rdeče, so pa priporočljive, er so bolj rodovitne. . Redkvica zahteva prav dobro 111 ^ahlo vrtno zemljo, že marca Meseca jo sejemo na prosto na *aki jugni strani. Pridelamo jih ?a lahko tudi tako, da jih poseko v cvetlične lonce in potem ^sadimo na grede. Pred sla-j.0 jih je treba zavarovati s sla-Da pa imamo skozi dlje ča-dovolj redkvice, jo sejmo vsa-li. ?®ern dm- Tudi pozneje po-j, 30 lahko še posejemo med tat* karfijolo, ohrovt in drugo ko zelenjavo. ZA KUHINJO Jajčji zvitek V skledi zmešaj pol ure štiri rumenjake, 3 unče sladkorja, sok pol limone in malo naribane limonine lupinice. Ko si dobro mešala, dodaj štiri žlice mrzlega mleka, 2 unči moke, četrtinko pecilnega praška, IV2 unče orehov ali mandeljnov in sneg štirih beljakov. Vse skupaj nalahko, a dobro premešaj. Bolj veliko in plitvo pekačo (pleh), ki pa ima rob, dobro namaži in posuj z moko, na kar stresi gor testo, ga enakomerno razravnaj in deni peči v ne prevročo pečico. Ko je zlatorumeno zapečeno, namaži s temle nadevom: pol funta domačega sira dobro razdrobi, dodaj 3 unče sladkorja in dva rumenjaka ter dobro zmešaj, potem prideni malo limonine lupinice, in če je sir zelo suh, dodaj po potrebi žlico ali dve smetane ali mleka, pest rozin in sneg dveh beljakov. Ta nadev namaži na pečeno pogačo in napravi zvitek. Povrh posuj malo sladkorja. Sirov kipnik IV2 u"če masla (putra) mešaj v skledi s tremi rumenjaki in va-nilijinim sladkorjem približno pol ure. Potem primešaj en funt (Marija Leščakova) način mora biti ena izmed onih dveh. Takoj so obe prijeli in peljali na glavarstvo, čeprav sta se močno upirali in zatrjevali svojo nedolžnost. Prva je prišla pod zdravniško preiskavo Zavrhnikova Katrica, spoznali so jo za nedolžno in jo takoj izpustili. Nato je prišla na vrsto Minka in v njej so ugotovili mlado mater brez otroka. Izročili so jo trem orožnikom, ki so jo pripeljali v mesto v preiskovalni zapor. Preiskava se je vlekla dolgo, ker ni bilo zadostnih prič. Po skoraj enoletnem čakanju so vendar napravili potrebne zapisnike in Minka je prišla pred poroto. Ukazala si je za ta dan prinesti od doma črno obleko. Ko je stopila v dvorano lepa deklica v črni obleki, je zašumelo med občinstvom. Nekateri so občudovali njeno lepoto, drugi se zgražali nad njenim zločinom. Minka sede na odkazano mesto, povesi glavo in iz oči ji kapa j o solze. čitanje mnogih zapisnikov in izpovedovanje prič se je vršilo do večera. Nato vstane odvetnik - zagovornik in z ognjevito zgovornostjo dokazuje porotnikom, da je Minka oni usodepol-ni trenotek izgubila pamet in se kot taka ne sme kaznovati. Kar je on prej o Minki lepega povedal, je nato državni pravd-nik pobijal in porotnikom Min-kin zločin predstavil v vsej grozoti. Obravnava se je bližala koncu. Občinstvo nestrpno čaka, kako se izide. Ves sodni zbor vstane in odide v posvetovalnico, kjer ostane pičle pol ure. Ura bije enajst ponoči. Vrata posvetovalnice se odpro, ljudstvo utihne. Zdaj se prečita sklep: Jug Minko je sodni dvor zaradi zločina detomora obsodil na pet let strogega zapora. Ko Minka to sliši, omedli. Pomagali so mi jo odnesti iz dvorane. V zaporu je pokazala, da ima izredno dobro srce. Jaz sem imela baš tisti čas bolnega ptička škorca. M in k a me je prosila, naj ga dam njej v oskrbo. O, kako ga je negovala, zavijala in poljubovala. In ta ženska, ki je tako rada imela tujo stvarco, je mogla umoriti lastnega otroka! čez tri tedne so jo odpeljali v žensko kaznilnico na Gorenjsko v Begunje. Tudi tam se je lepo obnašala in ko je odslužila dve tretjini, je prosila za pomiloščenje. Bila je kmalu nato pomiloščena in se še pred vojno vrnila domov. V svoji dolgoletni praksi sem kot jetniška paznica imela pred seboj več takih nesrečnih deklet, In reči moram, da so bile skoraj vse res izredno dobrega srca. Kako srečne bi pač lahko bile same in kako bi bile osrečile tudi druge, da niso živele v takih okolščinah, da so jim dale matere pravo vzgojo in da niso prišle v roke takih zapeljivcev, "poštenim" sinovom naših poštenih staršev. Kolikokrat se spomnim na odvetnika in sodnika pri Min-kini obravnavi in na njune prej omenjene besede. Res bi moralo biti v kazenskem zakonu določeno, naj se z vsako detomorilko zapre tudi otrokov oče, in preiskava bi šele dokazala, ali je zločin zakrivila res ona sama. V resnici sta ga zakrivila oba, zato naj bi bila tudi kaznovana oba. Potem bi bilo gotovo manj takih umorov; ker bi mladenič vedel, kaj ga čaka, ako dekle v tem stanju zapusti, bi jo bodril, tolažil in tudi'storil vse, da bi pospešil poroko ter s tem ustvaril srečo sebi, njej in otroku. . ČUDEN ODJEMALEC Neki kmet v Libavi je opazil, da je ena izmed njegovih koz, ki mu je do nedavnega dajala toliko mleka, naenkrat odnehala. Sumil je svojega soseda, češ, da mu ta ponoči molze kozo. To pa tudi ni mogel razumeti, zakaj se njegov sosed proti njemu tako čudno obnaša. Gotovo bi zadeva dovedla do neprijateljstva med obema sosedoma, da ni nekega dne lastnik koze slučajno opazil, kako molze njegovo kozo eden njegovih — prašičev. . . DETOMQRILKA Pridružite se našima Dvema Velikima Izletoma iS na slavnem ekspresnem parniku "PARIS" 23. maja in 30. junija 1930 Last Francoske Črte NAJKRAJŠA IN NAJBOLJ PRIPRAVNA POT ZA SLOVENCE Parnik "PARIS" je dobro znan vsem Slovencem ter jamči potnikom vso udobnost in zadovoljstvo. Moderne privatne kabine za vse potnike. Slavna francoska kuhinja in pijača. Za nadaljne podrobnosti glede teh izletov vprašajte pri SrateJx <£yie 26 Public Square Cleveland, O. ali pri sledečih zastopnikih SAKSER STATE BANK, 82 Cortlandt Street, New York MIDTOWN BANK of N. Y. (Prej: Zakrajšek & &ešark), 630 Ninth Avenue New York JOHN MIHELICH AGENCY, 6419 St. Clair Avenue, Cleveland O MIHALJEVICH BROS. CO., 6201 St. Clair Avenue, Cleveland O ' JOSEPH SVETE, 1728 East 28th Street, Lorain,, O. ZAJAMČITE SI PROSTORE SEDAJ! MLADENIČI — MOŽJE! Obleka po vaši meri Ml vam izdelamo obleko ali suknjo, da vam bo pristojala kakor rokavica na roki. = $25.00 Naročite si obleko ali suknjo pri nas Delo jamčeno JOHN MOČNIK 6517 St. Clair Avenue CLEVELAND, OHIO Telefon: RAndolph 3131 MALI OGLASI Ljubljančani, pozor! Opozarjamo vas na veliko razprodajo pri Joseph Koss, 863 E. 185th St., zravep poštnega urada. Razprodaja traja od 3. do 10. maja, 1930. To bo splošna razprodaja na vsem modnem blagu. Na razprodaji so tudi ženske svilene in druge obleke, slamniki za otroke, moške spodnje obleke, hlače, srajce, kape, klobuki in slamniki, za delo in za praznik, najboljše vrste obutev za meške, ženske in otroke, pa tudi fina obutev za starejše ženske in moške. Ne bo vam žal, ako pridete enkrat v našo trgovino in se prepričate o naših nizkih cenah. Se vam priporočam in tudi zahvaljujem za vašo udeležbo. Joseph Koss Slovenski trgovec v beli Ljubljani (May 2-0) ~ "Oglejte si jo" Hišo v dobrem stanju, velik vrt, garaža, tlakana cesta. Cena samo $2100. L. Petrich, 19251 Monterey Ave., Tel. KEnmore 0922—W. PRIPOROČILO Sedaj je čas, da si daste postaviti novo hišo, garažo, porč, ali staro popraviti, bodisi zunaj ali znotraj. Mi opravimo vsa mizarska dela, ka_ kor tudi barvanje, ki je trpežno. Se priporočam Slovencem za obila naročila. Točna postrežba in zmerne cene. MIZAR IN BARVAR 1305 E. 55th St. PRVI SLOVENSKI PLUMBER 6521 ST. CLAIR AVE. Če hočete delo poceni in poiteno, pokličite mena. Randolph 5188 (Thu. F.) Kraška kamnoseška obrt 15307 Waterloo Rd. (V ozadju trgovine Grdina & Sons) Edina slovenska izdelovalnica nagrobnih spomenikov. (f) VABILO NA PLESNO VESELICO katero priredi društvo sv. Neže, št. 139 C. K. »f Ohio DNE 4. MAJA V KNAUSOVI DVORANI Ker je to naša prva veselica letos, so vse članice vabljene, da se udeleže in pripeljejo tudi svoje prijatelje. Za suha grla in prazne želodce bo dovolj, in za plesaželjne bo pa skrbela izvrstna Kalistrova godba. Na svidenje 4. maja! Veselični odbor Naprodaj je farma, 60 akrov. Se proda radi bolezni. 20 milj zapadno od Elyrije. Vprašajte pri Mr. Kracker, 1435 E. 49th St. (104) Kdor želi lepe kokoši, od 4 do 6 funtov težke po 34c funt, sveža svinjska plečeta po 20c funt, in lepo zalogo doma soljenega in preka-j enega mesa, dobi to pri Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave. PRIPOROČILO! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da izdelujem furneze in vsa dela, spadajoča v kleparsko obrt. Se priporočam. Jerry Glavač 1052 Addison Rd. HEnderson 5779 RUDOLF PERDAN SLOVENSKI JAVNI NOTAR 933 E. 185th St. Cleveland, Ohio Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče posle. Stanovanje se da v najem na 70. cesti. Hiša sama za sebe, 6. sob, elektrika, klet, cena $24.00 na mesec. Po-izve se na 6414 St. Clair Ave. _(104) Mike Tratnik še priporoča kot umetni vrtnar, poleg tega pa tudi izdeluje razna cementna dela v vašo popolno zadovoljnost. Zmerne cene. 1616 E. 26th St. (104) Stanovanje obstoječe iz petih sob, se da v najem, zgorej. 4905 St. Clair Ave. Cena samo $20.00 mesečno. Tel. Kenmore 1894—'W. (103) Šoba se da v najem poštenemu dekletu ali pa ženi. 6822 Edna Ave. (103) SELITEV Naznanjam, da selim pohištvo in vse drugo blizu in daleč. Dobra postrežba in zmerne cene. John Oblak 1161 E. 61st St. Tel. HEnderson 2730 MOToecvcLEa SHOT gUNS iTDI^STcSES J-'TC ^ LAWN MOWER -rAKE MUSTARD Pt-ASTETfiJs / OH DEAR. IS NT THAT JUST TOO BAD — - \ my-my" Vabilo Vabilo NA PRVI spomladanski piknik ki ga priredi DRUŠTVO EUCLID, ŠT. 29 S. D. t V SLOVENSKEM DRUST. DOMU V EUCLID, O. PASOVI ZA RILO Elastične nogavice Imamo jih najboljše in po zmernih cenah MANDEL DRUG CO. 15702 WATERLOO RD Tel. KEnmore 0031 začetek ob 2. uri popoldne N PRVA IN EDINA SLOVENSKA " ; LEKARNA V COLLINWOODU m i____________________(p.) g IGRAL BO IZVRSTEN TRIO Cenjeno občinstvo je najvljudneje vabljeno, da »as poseti v obilnem številu, ker boste imeli fino zabavo in dobro postrežbo. ODBOR BRAZIS BROS. FINE OBLEKE IN VRHNJE SUKNJE PO $14.50 6905-07 Superior Ave. MARSHAL. OTEY WALKED REPORTS "THAT J^ FOOTS OF OUR LOCAU JUVENILE MUSICIANS VJEI5E GREATLY DISAPPOINTED^ \NHEN THEIR TEACHER PRoM HOOTSTOWN HAP A MISHAP ON CHERRY STREET TODAt AND WAS UNABLE TO<3WE HIS USUAL. LESSONS ~ AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 2ND, 1030 ....,, ___^ Ni jim bilo znano, odkod jc, kakor se tudi sicer niso Bog ve kako zanimali za življenjepis tega ali onega iz svoje vrste. Toda slutili so vendar, da leži nekaj težkega na njeni duši. Več-' krat se je po cele ure in dneve 2aprla v svoji posebni podzemski celici. In takrat se je zgodi-!o, da je bilo slišati, kako krčevito joče in plače. Ob takih prilikah se je preoblekla za ciganko ali beračico ter odšla. Nihče ni vedel, kam, pa je tudi nihče ni Spraševal. Vedno pa je pri svo-ji vrnitvi bila videti še bolj po-hta, dokler ni nekega poletnega dne proti večeru pritekla v brlog Vsa razburjena. "Hej, sokoliči!" je vpila že od daleč, in razpuščeni lasje so ji vihrali po vetru. "Pokoncu, lenobe, zgrabite za nože! Dosti ste Se naspali, smrduhi!" Tolovaji so spoznali, da je 8Pletla načrt za nov krvav ples v soseščini. Začelo se je hlastno vprašavanje. Posebno glasen je bil čokat, črnobradat mož srednjih let, ki so mu pravili Štef frihur. široka brazda šele nedavno zaceljene rane se mu je vlekla čez čelo kot trajen spomin ^a neki roparski pohod v št. Lovrenc. Postava, zakrivljeni nos in živahne oči so kazali na to, da je v tolpi med najpogumnejširni. Široko se je razkoračil pred ^elo, jo vlovil za roke in dejal: "Vidim ti na obrazu, da bo nekai toav posebnega. Govori! Ali povedeš nad limbuški grad V Ali nad Sevnico? Ali nad Sv. Štefan v Puščavi? Torej kam?' .Fela je pri vseh naštetih kra-jjh odkimala in le ponavljala: Pozneje, pozneje. To že vse iz ^te." Dihur pa se tokrat ni dal kar *ako brez vsega odpraviti. Polagali so mu še drugi tovariši jn silili vanjo. Nazadnje je menil Štef: "Mi smo pripravljeni dati svojo kri, svoje življenje za tebe, ti pa se kažeš vedno le kot ^kogleda poglavarica. Nočeš tl,di ti postati nam prava prija-Hiica in tovarišica? Kam te jc v°dila pot vse te neštete dni. te ni bilo med nami?" . "V Falo," je prišlo zamolklo 12 pelinih ust. "In kam nocoj ?" "V Falo. Nad Falskega!" žalski grad takrat ni stal na |.aPašnjem mestu, temveč neko-:'ko više na hribčku. Prostor se sedaj dobro pozna. Bil je do-utrjen še izza časov, ko se pa tudi Vuzeniški in Lim ^Ški hodili v te kraje ropat in j^igat. Celo Turki so večkrat 'skali te kraje in trkali na. sil ^ grajska vrata. Visoko debelo °bl>ambno zidovje je obdajalo ' ^d od vseh strani, jj, Vse to je bilo seveda znano elinim hajdukom. "Zobe si bomo polomili," so Sovarjali. "Mevže," jih je osorno zavrni1 Stef. "Mir!" je zaklicala: '.'Imate Jav! Sami bi si razbili glave žalskem zidovju. Toda nismo jatni. V času, ko ste vi uživali sem se plazila okrog fal-j 6 graščine, oprezujoča, ali se j6 Gospodar z rodbino že povrnil , j? Kiine. Predvčerajšnjim kon-' ^ sem videla, kako se je falski ^ v«o rodbino vračal v grad. JJga zastava je plapolala z vili keSa stolpa in kanoni so grme-^v Pozdrav, sem od broda čez v>o po poti na hrib pa se je t^i a Pestra vrsta gospodarjeve y esPe straže. Večina na konjih. pa so korakali strelci, ban-^^Posci in suličarji. Sredi te v v°rke med dvema konjeniko-tea s? Je gugala nosilnica, iz ka-^ je zdaj pogledal bledi, otož-jj, ^raz grajske gospe. Ko so ^lnili za grajskimi zidovi, so so velika vrata. Streljanje j. Ponehalo, oglasil pa se je i2 tajske kapele zvon ter ozna- njal svetu, da se je za nekaj mesecev zatekel pod njegovo varstvo spet mogočni gospod s Fale. Zavihtela sem pesti, stisnila sem se za grm in se preoblekla v potujočega viteza. Med Puščavo in Št. Lovrencem se mi je posrečilo ugrabiti slučajno že osedlanega konja in v divjem diru sem jo mahnila čez Ribnico v Vuzenico na Muto. Tam gospodari silni Oton Per-gauer kot valpet celjskih grofov. Ko sem se izdala za njihovega odposlanca, so pustili most in par trenutkov na to sem že stala pred možem, pred katerim se trese vsa Dravska dolina. Meril me je od nog do glave. Prvikrat v življenju se mi je zgodilo, da me je mrzlo spreletelo po vsem telesu. Ce sploh kdaj, sem bila v tem trenotku vesela, da sem službovala v graščini. Poznala sem do dobra šege. Tekom svojega službovanja sem ulovila tudi še marsikatero spletko, ki se je pletla od gradu do gradu, posebno sem obdržala v spominu imena raznih plemičev, ki igrajo na celjskem gradu večjo ali manjšo vlogo. Vedela sem tudi za razne razprtije in kupčije, ki jih je koval Herman, grof Celjski ali pa drugi pod njegovim pla-šem. Vse to mi je dobro hodilo v račun, ko sem včeraj zrla v obraz desni roki Celjanov, Otonu Pergauerju. "Kdo si in odkod?" je zagr-mel. "Kaj hočeš?" Strumno se je zravnala. "Prinašam pozdrave od gospoda Vitova," sem se odrezala. "Pojdi na Muto," je rekel, "in sporoči to prijatelju Pergauer-1 ju, da celjski grof ni prav nič zadovoljen. Preveč spi, ta korenina," je rekel, "okrog njega pa se šopirijo naši potuhnjeni sovražniki." "Sto vragov," je zaklel gospodar Mute, "to mi očitajo?" "Da," sem vztrajala smelo, "to in še več mi je naročil. Pravil mi je, kako se črni kutarji iz .št. Pavla na skrivaj vežejo s Falski m i ter spletkarijo zoper Celjane. Na ta način upajo, da nas bodo vzdignili z Mute t e v sploh iz Podravja." "Grom in strela!" je zavpil Pergauer, da so se okna stresla. "Mene, pa z Mute! Naj le poskusijo! Pokazal jim bom, da bodo pozabili, kje je Bog doma.' Imela sem ga tam, kamor sem ga hotela spraviti. Zadela sem ga na najobčutljivejši plati, pri samoljubju. In tako sva se dogovorila in sklenila, da udari on še danes popoldne skozi šentlov-renško dolino in da nocoj okrog polnoči skupno navalimo na gnezdo Falskih." Fesla je končala svojo povest, med njenimi poslušalci je za vladalo nepopisno navdušenje. "Na,ša viteška poglavarica naj živi!" Med tem se je bilo že stemni lo. Na ploščnati skali so zanetili ogenj in pekli nad njim no ražnju prašiča za večerjo, šumnik je vedno mogočneje grmel svojo pesem o lepoti pohorskih brd in zdaj pa zdaj oplazil s kako kapljico svoje prhe zamišljeno Felo. Tik k njej je prisedel štef, ki ni delil splošnega veselja ter je ves čas le pota j no opazoval svojo poglavarico. Vse se mu je zdelo nekam čudno nocoj. "Zakaj jc kar naenkrat umolknila?" je ugibal sam pri sebi." Lahno se je dotaknil njenih ramen in ko se je zganila in ozrla vanj, ji je pogledal globoko v oči: "Fela, kaj ti je storil Fals ki? Kaj imaš ž njim?" Mahoma se je umaknila, ga srepo ošvrknila in odkimala v glavo. "Nič!" je prišlo kratko, pa vendar nič prav odločno iz njenih ust. "Glej, Fela, meni se zaman izmikaš," je žalostno povzel čez nekaj časa štef. "Moje oči gledajo globlje, kakor misliš ter vidijo več nego drugi. Nikar si ne ustvarjaj, da tolovaj, kakor jaz, nima srca. že dlje časa to opazujem, danes pa mislim, da sem prišel na pravo sled. Ugibal pa sem takole: "ženska v tvojih letih ni tako gluha in slepa za vse. Prej ali slej si le izbere tega ali onega. Le, ako je njeno srce že govorilo, ji od ostalih moških nastavljene pasti ne morejo do živega. (Dalje prihodnjič.) RANDOLPH-EtbEi ' NOVI PREDSEDNIK Slika predstavlja Mr. Randolph Eide, dosedanji podpredsednik Ohio Bell Telephone Co., ki je bil na mesečni seji zbora direktorjev družbe izvoljen za predsednika iste. Mr. Eide je deloval z Ohio Telephone Co. že od leta 1917. Ko je graduiral iz univerze v Illinoisu se je takoj posvetil telefonskemu delu. Je poznan kot jako uspešen in vesten inženir. SAMO ZA EN LAS BpiSftl GABAKIOU ca "Amerifeko Domovino" A. SABEC. 1 "Tak povej mi, kaj je, povej mi, saj sem pogumen," je zajec ljal grof. "Tukaj je brzojavka, ki seri? jo pravkar prejela od Antona Blužabnika najinega sina." Grof je razvil brzojavko in či tal: "Prigodila se je strašna nesreča. Gospod Jakob je obtožen, da je zažgal Valpinson ir da je hotel umoriti grofa Klav-dija. Proti njemu so strašni dokazi. Pravkar aretiran in odpeljan v ječo. Kaj naj storim?" Grofica je pričakovala, da bo ta vest grofa popolnoma strla, toda se je zelo zmotila; grof j" položil list na mizo in dejal: "To je neumnost!" Njegova žepa je spet povzela: "Ti nisi brzojavke natančno prečital, prijatelj." "Jaz vidim samo to, da je najin sin obtožen zločina, katerega ni zakrivil in ni mogel zakriviti. Menda vendar ne dvomiš o njegovi nadolžnosti? S svoje strani ti zagotavljam, da je to velika neumnost. Jakob da bi bil morilec in požigalec? Beži, be ži!" "Kaj nisi čital brzojavke?" "O, prosim." "Vendar nisi videl, da je v brzojavki rečeno, da so p r o t i njemu tehtni dokazi." "če ne bi bilo teh, ga ne bi mogli zapreti. Sicer pa priznavam, da je ta stvar skrajno neljuba in mučna." "Toda on se ni branil." "Vraga, kaj misliš, če bi mene kdo obtožil, da sem okradel kakega čevljarja, da bi se meni zdelo vredno dokazovati nasprotno?" "Ampak, kaj ne vidiš, da Anton sam tako misli, da je najin sin kriv?" "Anton je star bedak," je odvrnil grof. Nato je potegnil iz žepa škat-ljo s tobakom za noslanje, si napolnil ž njim nos in rekel: "Sicer pa pretehtajva nekoliko to stvar. Kaj mi nisi nekaj pravila, da je fant zaljubljen v tisto majhno punčko, Dionizijo šandor?" "Da, in se zelo je zaljubljen vanjo; prav kakor otrok." "Kaj pa ona?" "Obožuje ga." "Prav. Toda ali mi nisi tudi pravila, da je že določen dan poroke?" "Da, določen je bil pred tremi dnevi." "Ali ti je Jakob kai pisal o tem?" "Eno krasno pismo." "'V katerem ti sporoča, da pride sem?" "Da, osebno bi namreč rad izbral in kupil poročna darila." Grof si je spet založil ščepec ter rekel: "In ti še misliš, da bo fant, kakršen je naš Jakob, ki je cel Boiskoran, kolikor ga je, ki ljubi in je ljubljen in ki se ima v kratkem poročiti ter ima polno glavo poročnih daril, ti torej misliš, da bi ta fant mogel storiti tako hudodelstvo? O takih neumnostih ni vredno izgubljati besed, zato dovoli,, da se spet vrnem k svojemu opravilu." Končno je bila tudi grofica trdno prepričana o nedolžnosti svojega sina, V lica ji je spet zaplala kri in na ustnicah se ji je spet pojavil smehljaj. Z močnejšim in bolj samozavestnim glasom je rekla: "Prav praviš. Prehitro sem se ustrašila." "Da, prehitro in prerada se ustrašiš, moja draga. Sicer pa ne bom o tem mnogo govoril. Toda, kako hočeš , pričakovati, da ne bodo sodne osebe sumile našega Jakoba, če njegova lastna mati nima trdne vere vanj ?" Grofica je ponovno vzela brzojavko v roko in jo spet pričela citati. "Ampak kdo na mojem mestu se ne bi ustrašil?" je rekla? Posebno to ime tega Klavdija —" "Nu, kaj? To je ime poštenega človeka, najboljšega človeka na svetu, in to kljub njegovim čudnim maniram." "Jakob ga sovraži, moj dragi." "Ah, pojdi, pojdi!" "Da, da; že večkrat sta se sprla." "I, seveda. Klavdij je legitimist in monarhist, Jakob pa pre pričan republikanec." "Jakob se je že tožil ž njim," "ln prav je imel; škoda le, da ni tiral tožbe do konca." "Med njima je bil še drug razdor," je nadaljevala grofica. "Kakšen?" "Saj to je baš: kakšen? To bi tudi sama rada vedela. Jaz vem samo to: lansko leto sem se pri baronici Sandor po naključju sestala z grofico Klavdijevo in njenima dvema hčerkama. Mlada dama je bila očarljiva in ker sem baš nameravala prirediti naslednji teden ples, sem tudi njo povabila. Toda ona je povabilo odklonila in sicer tako hladno, da nisem več silila va njo." "I nu, morda ne ljubi plesnib zabav," je rekel grof. "še tistega večera sem povedala to Jakobu. On se mi je zde) zelo nevoljen, ko je to slišal in mi je rekel, da nisem storila prav, ko sem jo povabila, češ, da on ne želi nobenih stikov ? temi ljudmi." "Nu," je rekel grof, "Jakob, pač ne ljubi teh dveh ljudi, toda kaj za to? Ali to kaj dokazuje? Hvala Bogu, da nismo pomorili vseh ljudi, ki jih ne ljubimo." Njegova žena je umolknila, čez hip pa vprašala: "Torej, kaj nama je storiti?" "Prvo, kar imava storiti, je to, .da spravimo fanta iz ječe. Čakaj — vprašati bo treba za svet." V tem trenotku je nekdo po trkal na vrata. "Prosto!" je zaklical grof. Vstopil je služabnik, ki je držal v roki kuverto z brzojavko. Sluga je izročil brzojavko grofu ter odšel iz sobe. Grof je raztrgal ovitek, razvil depešo ter pričel čitati. Med čitanjem je njegov obraz prebledel in globoko je vzdihnil: "Moj Bog!" Grofica mu je vzela iz rok ta usodni papir, na katerem je či-tala: "Pridite nemudoma. Jakob je v zaporu. Zaprt je v samotni celici in obtožen strašnega hudodelstva. Vse mesto govori, da je kriv in da je svojo krivdo priznal. Njegov sodnik je njegov bivši prijatelj Galpin, ki se je imel poročiti z njegovo sestriči-no Lavarando. Jaz ne vem ničesar drugega kot to, da je Jakob nedolžen. Strašna spletka! Stari oče šandor in jaz bova storila vse,, kar je v najinih močeh, da se mu pomaga. Pridite nemudoma! Dionizija šandor." "Ah, moj ubogi sin je izgubljen," je vzkliknila grofica s solzami v očeh. Grof pa si je med tem nekoliko opomogel od tega udarca. "Jaz pa pravim bolj kot kdaj prej z Dionizijo, s to dobro in pogumno deklico, da je Jakob nedolžen. Vidim pa in tudi priznavam, da je v nevarnosti. Kriminalna prosekucija je vselej grda in neljuba stvar, človek, ki je zaprt v samotni celici, lahko ponori in izjavi vse, kar se od njega zahteva." "Ah, takoj je treba nekaj sto-riti," je rekla mati obupno. "Da, niti minute več ne sme- mo odlašati. Imava prijatelje; čakaj, da vidiva, kdo izmed teb bi nama utegnil pomagati." "Morda bi bilo prav, če bi pisala Margerilu?" Grof je prebledel in zaklical: "Kaj, ti se drzneš imenovati to ime v moji navzočnosti!" "On je mogočen in moj sin je v nevarnosti." Grof je vstal. Stopil je pred ženo in jezno rekefl: "Rajši vidim tisočkrat, da moj sin na morišču nedolžen umrje, kakor pa da bi dolgoval svojo svobodo temu človeku." Njegova žena je bila blizu na tem, da se onesvesti. "Moj Bog, in vendar veš, da sem bila le malo indiskretna." "Tiho o tem," je rekel grof jezno. Ko se je nekoliko obvladal, je nadaljeval: "Predno kaj ukreneva, morava vedeti, kako stvari stoje. Ti boš odpotovala nocoj v Sauva-' terre." ' Sama?" "Ne; poiskal bom nekega dobrega in izkušenega odvetnika, ki ni politik, če bom mogel takega najti. On ti bo povedal, kaj imaš storiti in bo tudi meni pisal, kako in kaj. N i č .se ne boj: rešili ga bomo, toda predvsem je potrebno, da si ohranimo mirno kri. Jakob mora biti žrtev kakih spletk." Ko je tako govoril, je s tako silo potegnil za zvonec, da je kar več služabnikov hkrati planilo v sobo. "Pošljite hitro po mojega odvetnika, gospoda šapelaina. Pojdite s kočijo ponj!" Služabnik, ki je prevzel izvršitev tega naročila, je bil tako vesten, da je bil prej kakor v dvajsetih minutah zahtevani od vetnik že pri grofu. "Hvala Bogu, da ste prišli, dragi prijatelj," je rekel grof. "Tu poglejte," je pripomnil ter izročil odvetniku dospeli brzojavki. "Poznam odvetnika, ki bi lahko to stvar prevzel," je rekel ju rist, ko je prečital brzojavki. "Ah!" "Da, to je neki mlad mož, ki pa radi svoje velike skromnosti ni še splošno znan, dasi je eden najboljših pravnikov in briljan-ten govornik." "Kako se piše?" "Manuel Folgat. Takoj ga bom poslal sem." Dve uri zatem se je javil pri grofu imenovani mladi odvetnik. Bil je to mož pri eno- ali dvain-tridesetih letih, z lepimi in velikimi očmi, iz katerih je sijala inteligenca in volja moči. Grofu je mladi mož na prvi pogled ugajal in takoj mu je razložil položaj, v katerem se nahaja njegov sin, opisal mu je tudi nekatere ljudi v Sauvater-re, predvsem pa mu je zabičil, naj popolnoma zaupa zdravniku dr. Senešalu, ki je star rodbinski prijatelj. "Karkoli je mogoče storiti, se bc storilo, gospod grof," je zagotovil mladi odvetnik. še istega večera, in sicer petnajst minut čez osem, sta stopila grofica in mladi odvetnik v ylak, ki naj ju popelje v Sauva-terre. II. Naslednjega jutra ob devetih je dospel vlak, s katerim sta se vozila grofica i n odvetnik, v Sauvaterre. Grofica je bila na moč utrujena, ker je vso noč premišljevala o svojem sinu, odvetnik pa je bil dovolj previden, da ji ni hotel delati n i k a k i h upov, dokler se sam ne prepriča, kako stvar stoji. Kajti treba je priznati, da se tudi on sam ni mogel iznebiti sumnje, da je Boiskoran kriv. Rekel si je, da se ne bi kar tako zaprlo moža, ki socialno tako visoko stoji, če ne bi imele oblasti v rokah ne-pobitnih dokazov njegove krivde. Vlak je pričel počasneje voziti. "Oh, samo če sj;a se Dionizija in njen stari oče spomnila, da nama pošljeta kočijo na postajo," je vzdihnila grofica. "čemu?" je vprašal gospod Folgat. "Ker nočem, da bi ves svet videl mojo slabost in moje solze." Mladi odvetnik je zmajal z glavo in rekel: "Gospa grofica, prosim poslušajte moj nasvet. Preprečiti morate vse, kar bi kazalo na to, da ne želite, da vas ljudje vidijo. To bi bila velika napaka. Kaj naj si ti ljudje mislijo, če vas vidijo v solzah? Rekli bodo, da ste prepričani o krivdi svojega sina in trsti, ki zdaj še dvomijo o njegovi krivdi, ne bi potem več dvomili. Treba je, da takoj izpočetka kontrolirate javno mnenje. Javno mnenje je vsemogočno in ono izvaja vpliv ?.elo na porotnike." "To je resnično," je pritrdila grofica, "to je le preresnično." "Zato, pa, madame, zberite vso svojo energijo, zaklenite svoja materinska čuvstva globoko v svoje srce in ne kažite pred svetom drugega, kakor absolutno zaupanje v svojega sina. (Dalje prihodnjič.) RICHMAN BROTHERS STARI KRAJ VAS VABI IN KLIČE! Številne prireditve, ki se imajo v tem letu vršiti v naši stari domovini vas vabijo, da greste in po dolgih letih zopet enkrat obiščete svoj rojstni kraj in svoje drage. Ko se boste nahajali na obisku v domovini, boste imeli priliko poseliti eno ali drago lanivnivo prireditev. V mcsecu juniju se vrši kongres Jugoslovanskega gasilstva, združen z velikimi gasilskimi prireditvami. Združena hrvatska pevska društva imajo svojo prireditev v Zagrebu meseca junija. Vs:.-sokolski zlet v Beogradu me-saca julija je vreden udeležbe. Za naše slovenske izletnike je pa najvažnejši dogodek: odkritje spomenika IVAN CANKARJU na Vrhniki pri Ljubljani, proti koncu meseca julija. V Zagrebu se vrši v sredini meseca avgusta Euharistični Kongres. Torej v tem letu nudi naša stara domovina izletnikom mnogo več kakor kedaj poprej. Oni, ki že od leta do leta odlašajo svoj obisk v domovino, bodo najbolje naredili, da se takoj odločijo in st* pridružijo eni ali drugi skupini. Skupna potovanja in izleti v prihodnjih mesecih se vršijo na sledečih parnikih: ILE DE FRANCE, 15. maja. MAITRTANIA, -21. maja. AQUITANIA, 28. maja. IiE DE FRANCE, G. junija. MAJESTIC, \6. junija. MATTEETAMJA, 11. junija. MAURETANIJA, 28. junija. AQUITANIA, G. julija. ILE DE FRANCE, 18. julija. ILE DE FRANCE, 1. avgusta. ILE DE FRANCE, 1. avgusta, spremljevalec Mr. Aug. Hollander. Sicer ni potrebno samo to, da se cJločite za potovanje, temveč zelo vt-like važnosti je, kdo vam bo uredil in preskrbel vso potrebno za prijetno pot. Kir.to vam lahko proda vsa-i:(i agencija, toda tu ni vse, dandanes 16 potreba še drugih stvari kakor: potni list, PERMIT za one. ki niso ;1- žavljanl, ureditev dohodninskega davka tudi za nedržavljane, preskrba potrebnih vizumov od konzulov onih thžav, p,'eko katerih se potuje, ozi-l oma za države, za katere se vizum zahteva. Zelo, zelo važno je tudi vprašanje, kdo vas bo v velikem New Yerku postregel sedaj, ko potujete v staro domovino in potem, ko se vračate. Le tvrdka, ki ima mnogoletne izkušnje v teh poslih in ki ima dobiš poslovne zveze z New Yorkom in z starim krajem vam lahko vse to nudi. Slovenska agencija JOHN L. MI-HELICH Co., ki ima svoj urad v Slovenskem Narodnem Domu na 6419 St. Clair Ave., si je v zadnjih štirih letih pridobila na stotine prijateljev samo s tem, ker je one, ki so potovali z njenim posredovanjem POŠTENO in dobro postregla. Pri tej tvrdki se je potnikom preskrbelo vse, kar je za potovanje potrebno. Res so tudi druge agencije, ki vam ceveda obljubujejo vse, samo da vas zase pridobijo; tem je največ za vaš denar, postrežbe pa vam ne morejo nuditti iste kot mi. Marsikaj bi mi lahko povedali, kako se je z našimi in hrvatskimi potniki postopalo v New Yorku in koliko stroškov so tam imeli, seveda agenti, ki pošiljajo potnike v New York, dobivajo od oseb, ki ljudi tam sprejemajo, takozvani "komišn," potniki pa morajo plačati Tako se godi potnikom, ki preveč verjamejo lepim obljubam nekaterih agentov. Vse drugače je pri slovenjih tvrdkah. Pri MIHELICHU pla-