LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI ENAINDVAJSETA KNJIGA 1970 JL ES! ZALOŽILA St.OVJvNSKA AKADEMIJA ZNANOSTI I?T UMETNOSTI V LJUBLJANI THE YEARBOOK OF THE SLOVENE ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 21. 1970 EDITED BY THE SLOVENE ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS LJUBLJANA LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 21, KNJIGA 1970 ZALOŽILA SI.O VENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LJUBLJANI Sprejelo na soji predsedstva akademije ■dne 15. junija 1971 ] ORGANIZACIJA PREDSEDSTVO (po stanju 33. decembra 1970) Predsednik: Josip Vid m a r. Pod predsednik: Anton K u b e 1 j. t i-la-vn i t aijnik: M i lfco Kos. Razredni tajniki: 1. v razredu za zgodovinskem družbene vede France Štele. 2. v razredu za liJološke in literarne vedo France K o b 1 a r. 3. v razredu za matematične, fizikalne in tehnične vede v. d. tajnika Anion Kuhe I j. 4. v razredu za pri.rodoslovnc in medicinske vede Ivan 11 a k-o v e c. Načelnik medicinskega oddelka Jaaez M i 1 e i n s k ii, 5. v razredu za umetnosti Bralko Krc F t. Člani plenuma Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ: Josip Vidmar, Milko Ko«, France S I e I e. VODILNI USLUŽBENCI UPRAVE AKADEMIJE (po stanju L decembra 1970} I. UPRAVNA PISARNA Up ravni direktor: dr Lev B a eb 1 e r. Tajnica predsedstvi: Nada Jesse, Šef odseka za finančno in materialno poslovanje: Sonja T o m š e. II. ZNANSTVENA PISARNA Upravnik: dr. Avguštin L a h. Strokovni sodelavce: mag. Jolonta. C rOO - K O a k. III. BIBLIOTEKA Upravnik: Primnž B a ni o v S. IV. STUDIJSKI CENTER ZA ZGODOVINO SLOVENSKEGA 1ZSEL JENSTVA Predsednik sveta: aknd. dr. Fran Z v i 11 e r. UPRAVA INSTITUTOV IN KOMISIJ 1. INSTITUT ZA ZGODOVINO L pravnik: a kad. dr. Milko Kos. Znanstveni svet: akad. dr. Srečko B r o d ar. akad. dr. Milke Kos, akad. dr. France Stele, akad. dr. Fran Z w i (ter. a) Sekcija za občo in narod t) o zgodovino. Načelnik: akad* dr. Milko K o s. Znanstveni svetnik: dr. Pavle 11 I a z n i k. Zunanji zna.nstveni sodelavec: dr Melitta P :i v e C - S i e 1 e. b) Sekcija za zgodovino umetnosti. Načelnik: akad. dr. France Stele. Z n an st veni svetni k: dr. E uri 1 i j a n C c v c, Strokovni svet: akad. dr. France S t e 1 č . univ. prof. tir. Stane M.ilcuž, KTianst veni svetnik dr. Emilijan C e v c. c) Sekcija za arbeologiijKi. Načelnik: akad. dr. Srečko B r o d a r. A j&ji znaJistveni sodelavci: dr. ing, Mitja B rod ar. dr. J a-roslav Sasel, dr- Alojz S e r e e 1 j. Višji strokovni sodelavec; Stanislav J esse. Strokovni svet: akad. dr. Srečko Brodar, oni v. prof. dr. Jože K. a s t e 1 i c . višji strokovni sodelavec Stanislav J esse. 2. OWENTAUST1CNI INSTITUT 1 pravnik: akad. dr. ViLklOr Korošec. Znanstveni svet; akad. dr. Srečko Brodar, akad. ilr. Viktor Korošce, akarl. dr. Milko Kos, akad. dr. France Stele, dopisni član dr. Milan Grošelj, univ. prof. dr. Jože K a s t el i c. Asistenti Marko U r h a n i j a. 3. INSTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK l pravnik: akad. dr. Bratko Kreft. Znanstveni svet: akad. dr. France Bezlaj, akad. dr. Bralko Kreft, nniv, prof. dr. Anton B a j e c , um v. prof. dr. Janku } u r a n i i č, znanstveni svetnik dr. Jakob Rig ler , znan-stvoni svetnik dr. Fra.ii.ee Tomš i č. ¿i) l>i;ilcklnIoika sekcija, ■Načelnik: znanstven:] Svetnik dr. Jakob M i g i e r, Asistent: -Saša Sernec. Zunanji sodelavce: univ. prol. dr, Tine Logar. b) LeksdkotoSka .sekcija. Načelnik: univ. prof. dr. Janko J u r a n č i č. Znanstvena, svetnika: dr. Lino Legis a., Božo Vod u š c k. Višji strokovni sodelavci: Marija Janežič. Ivana Koz 1 e v č a r . Joža M e z e , Stanislav S u h a d o I n i k. Asistenti: Milena H ajn š ek - Ho l z , Jcli.sav a J e n č i č . Tomaž Korošec. Viktor M a j d 'i č , Zvtuika Leder-M a u c i n i. Jaka M ti J1 e r . Franc N o v a k , Marta Silvester. Ada Vidov ¿¡¡-M ti ha. c) Ftiniološko-ououiflstična sekcija. Načelnik: akad. dr. P rauCe B e z 1 a j. Asistent: Janez K eher. Strokovni sodelavec: Drago M e r t c 1 j, č) Komisija za slovensko gramatiko, filologijo in pravopis. Predsednik: univ. prof. dr. Anton B a j e c. Znanstveni svetnik: t)v. France Tomšič. 4-, INSTITUT ZA LITERATURE Upravnik: akad. dr. Anion Oevirk. Znanstveni svet; akad. dr. France Kol>! ar, akad. dr. Anton O c v i r k, akad. d-r. Josip V i d m a r. Znanstveni svetniki: Alfonz G s p a n . Drago Šega, dr. Milena UrŠiS. Višja strokovna sodelavca: Primož Kozak, Nada P T a 5 e I j. 5. INSTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE Upravnik: akad. dr. France B e z, I a j. Znanstveni svet: akad. dr. France Bezlaj, akad. dr. Braitko Kreft, lini v. prof. dr. Vilko Novak, prof. Višje pedagoške .šole Boris Mcrliar, ravnatelj Mestnega arhiva dT, Sergij Vilfan, znanstveni sodelavec Glasbeno-narodo-pisnega inštituta dr. Zmaga Klime r. Znajistvena svetnika: dr. N.iko K u r e t. dr. Milko Mat i i e t o v. Asistent: Helena Podlogar-Ložar. Zunanji ainokovni sodelavci: nniv, prof. dr, Vilko Novak, Tavnaifdj Mestnega arhiva dr, Sergij Vi Ifan, prof, Ekonomski srednje šole Petrina O c v i r k. 6. INSTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA Upravnik: akati. dr. Srečko B r od a r. Znanstveni svet: akad. dr. Srečko Brodar, akad. dr. Jovaji H a d ž i. akad. dr. Svetozar 11 c s i č, alkad. dr. Ivan R a -k o v e c , dopisni član d r. Maks W rabe r, Vits-ji znanstveni sodelavec: Mlakar — za gledališko, filmsko in plesno umetnost, znanstveni svetnik dr, Emilijan Cevc — za likovno nmertnost. SKUPSCINA i PREDSEDSTVO UpraVuu pisarna Znanstveni? pisarna lijblirMeka Razredi Studijski center __|__za zgodovino gloTenslce^a izseljenstvn Računovod-sivo Ekonoma i R A Z R E D I !--- t, !\A7.Tu:n luJitul /41 HjodovLno Orjeatfi-liatliai institut T. S^ciju Dlifji i [i na. rodna Jnitltnt TJOT cnekl jeiik n. razhld TnStilut InStiint Zrl Zti sJilVK^Ilskli IKciatucc uarodupisje U. ScLcija Unit-tDOB Luu ¿godov ino III. Srkrija Arheologija [ III. KAZKED IV. ftAZBED I_ I InStifut raziskovanji kri5i.ii L v 1 r 1 Inštitut Inštitut Inštitut zli za Zli «bogrsitjo paleroto- biolog L j o Ju Zavod l« s i j o /a kartografijo I V BAZRKD Inštitut za medicinske vede Odbor urejanje lovne, flore in gejf Slovenije Terminologa komisija (lekcije: u) pravna. t>] tehniška, r} medicinsko, t!) naravoslovna, d) umetnostna) Preglednica organizacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti II £ LA N f ČASTNA ČLANA Josip Rroz-Tit o, predsednik SFRJ, maršal Jugoslavije, častni dokior univerz v Lj ubij a m in Zagrebu; izvoljen 9. avgusta 1948. Glej Letopis Iti, 79—115. Edvard Kardelj, član Sveta federacije, častni doktor univerze v Ljubi jami, izvoljen 6. decembra 1949. Glej Letopis III, 119—132. REDNI IN DOPISNI ČLANI L RAZRED Za Zgodovinske in družbene vede Redni člani D r a g o t i n Cvetko, rojen 19. septembra 191L Dr. p bil., redni profesor za zgodov ino slovanske in novejše svetovne glasbe na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani in predstojnik oddelka za mnziikologijo. Dopisni, član akademije od 7. februarja 3 067. redni član od februarja 1970. Dopisni član Srpskc akademije nauka i umetnosti v Beogradu. Podpredsednik in. član Société In ter rt a: t iona le de Musicologie (Basel). Član: American Musicolqgieal Society. Association lil tem at i on aie de« BibLio-thèqueâ musicales (Kassel), Gesellschuft fiir Musakforsehung, Répertoire International des Sources musicales. S tabli člaiL International Institute lor Comparative Music Studies and Documentation; član in podpredsednik znanstvenega sveta tega instituta (Zahodni Berlin}. — Glej Letopis X\1!L 3i—38 in tO knjigo Letopisa, sir. 33—38. V i k 't o r Korošec, rojen 7. decembra 1899, tir, rtu-., redni profesor za rimsko pravo in splošno zgodovino države in prava V antiki na Pravni lakulteti univerze v Ljubljani; redni élan od 2. oktobra 1956; upravnik O rient ali stičnega inštituta pri akademiji; načelnik pravne sekcije Terminološke komisije pri akademiji; ë.lan Nae i on a ldtega koimilcija SFRJ za Oriental! sliko; 2 — i.rtnpia 17 ČJčlii Inštituta za pravno zgodovino v Zagrebu, Société d I listoire du Droit Français et étranger v Pariza, Société d'Histoire des Droits de l'Antiquité Femand de Yisscher v Bruslju, Cojiiilato sûientifico iulcrnaziionule revije Tu ni \ CataHijÎ, Conseil scientifique pri Revue Internationale des Droits de P Antiquité V Bruslju, redni član tSocietà i.tuliana di Skwia del d'iritlo. claJl Sooicilade Brasiliieira de Ronutnifas v Rio de Janeiro, — (dej Letopis VIIL 33—36. Milko K os. rojen 12. decembra 1892, dr. pilil., zinila doktorska diploma univerze na Dunaju l%6, častni doktor univerze v Ljubljani, rodni profesor za občo zgtwlovino srednjega veka in pomožne zgodovinske vede na Filozofski fakulrteti univerze v L ju bi jam i v pokoju; redni član od 7. oktobra 1938. načelnik filozofsko-filoLoško-historičnega razreda od 51. januarja 1940 do 28. jn.nrja 1941, od 19. maja 1050 glavni tajnik akademije, upravnik Inštituta za zgodovin» pri akademiji in načelnik njegove sekcije za občo in narodno zgodovino; dopisni član Ju-goalavenske akademije znanosti i umjetniosid v Zagrebu. Srpsfce akademije nauka i umetnosti v Beogradu. Poljske akademije znanosti v K rakovu (1947), član Institut fiir osterreiohiiselie GoscMcbtBÎonscbimg na Dunaju. Častni član Zgodovinskima društva v Ljubljani in Muzejskih društev v Škof ji I-oki in Ptuju, — Glej Letopis I, 55 -52. Gora z d kušej, rojen 17. decembra 1907, dr. iur,. redni profesor za teorijo države in prava in primerjalno ustavno pravo na Pravni fakulteti univerze v Ljubljani; redni član od 17. oktobra 1dopisni član (associé correspondant étranger) Académie de Stanislas (Nancy), Član International Law Association v Londonu, Société de Législation Comparée v Parizu in mednarodnega prezàdi'ja Pundatio G roti an a international i s i uri gentiam propagando addicttt v Miinclmu. — Glej Letopis IX, 33—34. France Sielè. rojen 21. februarja 1886, dr. phil,, zlaia doktorska diploma univerze na Dunaju 1962, častni doktor univerze v Ljubljani, redni profesor za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti univerze v LJubljani v pokoju; Tedni član od 16. maja PJ40, načelnik filozofsko-1 i l.ol oš k o-historičnega razreda od L julija 1942 do 2. oktobra 1945. tajnik razreda za zgodovinske in družbene vede od 24. julija 1948. načelnik sekcije za zgodovino umetnosti pri inštitutu za zgodovino, načelnik umetnostne sekcije Terminološke komisije pri akademiji; dopisni član Jugoslnvensike akademije znanosti i umjetnofrti v Zagrebu in Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, časitni član Mednarodnega odbora za u motnost no zgodovino, dopisni član Mednarodnega komiteju za spomenike pri UNESCO, élan AICA pri UNESCO, člani L isti lut fiir bsterreicliische Geschichts-j orscliuiig na Dunaju; častni član Društva jugoslovanskih kon-servitorjev; Prešernova nagrada za življenjsko delo 1966; 1968 častni i lan Dolenjskega kultu nîiega festivala v Kostanjevici; llerderjeva nagrada za 1969 na univerzi na Dunaju; 1969 častni član iskupine »L«S ajnWs du Potil t Palai.S« v Genèvi, — Glej Letopis I, 113—125. M a k s o H n u d e r I, rojen 13. oktobra 1895. dr. iiur,, redni profesor za ustavno pravo SFRJ na Pravni fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju; redili član od 2. oktobra 1956: dopisni elau j u gosi a venske akademije znanosti i unij etn osti v Zagrebu; elan. International T.avv Association v Londonu, sveta Associa t ion de Science politique v G eue v i in Associât ioti du Droit compare v Parizu. — Glej Lertopis Vil. 37—38. Lado Vu v petič, rojen 26, junija Pi02, dr. i ur., redni profesor za javno upravo in upravni postopek na Pravni fakulteti univerze v Ljubljani; red mi član od 17. oktobra 1958; ruv-natelj Inštitutu za javno upravo iu delovna razmerja pri Pravni fakulteti v Ljubljani: član Institut international du Droit comparé v Parizu, [mlennatiLoaial Law Association i London p i u Association inieruaitiroinalc pour l'enseigne nient du Droit comparé v Slraslxuirgu. član znanstvenega sveta (Couiiiato Seaentifieo) Isi.it ut o di Sociologi a Internazionale v Gorici. — Glej Letopis IX, 35 37. Il or i s Zdherl, rojen 25. septembra 191(1, redni prolesor za obČo sociologijo na Fakulteta za sociologijo, politične vede iu novinarstvo univerze v Ljubljani; dopisuj član od 6. decembru 1949, redni Član od 17 oktobra i958; član Sveto federacije, — Glej Letopis 11 T. 165—171 in IX, —40, Fran Zwidter, .rojen 24. oktobra 1905, dr, phi;L ri-dni profesor za občo zgodovino novega veka na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani: dopisni član od 2. junija 1!>53, redni elau od 17. nrkiobra J958; predsednik sveta Studijskega centra za Zgodovino slovenskega izseljen* t vu: dopisni Član Jugoslavesii i uinjetnosti v Zagrebu: redni član Instituta za družbene vede v Beogradu; elan Inštituta za primerjalno pravo v Beogradu ¡in Inštituta za mednarodno politiko in gospodarstvo: redita člam Mednarodne diplomatske akademije v Parizu, Akademije za družben^! znanosti \ Phiiladelphiji, zu-nainji elan Lurenski* akademije Stanislas v \anCyju. redni član Ameriškega združenja za mednarodno pravo v VVasbi-ngLO-llU. Sne.inte ile-T egi^lalion Comparee \ Parizu, podpredsednik Imer-natioaal F nw Associalkm v I.ondonu, dopisni elan Mednarodnega inštituta za modmaTodnn pravo, Bt.alnii elan Pomorskega merinbrodnega komiteja v Bruslju, član Stalnega mednarodnega arbiiraž.nega M>disen v Haagu, član Komisije OZN za kodifi-kacijo mednarodnega prava, član Mednarodnega ¡inštituta za koz m i čn o pravo meri na rod ne astronavt ičme akademije in redili član te akademije, predsednik izbranega sodišča Zvezne gospodarske komore Jugoslavije, elan predsedništva zunanje-trgo-viu.ske arbitraže v Beogradu, član stalnega konzulitatiivncga odl.Kjra OZN za prt>blem arhivu Društva narodov. Delegat Jugoslavije na rajnih mednarodni]! konferencah, zlasti na vseh generalnih skupščinah Zediinjenih nacij od J94b do 1953. Nagrada A V MOJ za 1967. — (dej Letopis IX. 4-1—44, J o v a D D j o r d j e v i c . rojen 10. marca 1909, dr. i ur,, redni prolesor za politične vede in ustavno pravo >na univerzi v Beogradu: dopisni Član od 17. oktobra PJ^S; redni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, dopisni član Jugo-slavenske akademije znanosti i umjeftnosti v Zagrebu, član Milina rod ne akademije za politične ¡¿namostii m ustavno pravo, član Mednarodnega in š Ubita za politično filozofijo, sodnik. Ustavnega sudišču SFRJ; pridruženi profesor Pravne fakultete v Pa nizu. — Glej F ot.opis IX. 4-5—4-6. B r a -n i s 1 a v D j u r d j e v. rojen 4. avgusta 1908, dr. phil., redni profesor za zgodovino turškega obdobja in metodologijo zgodovine na Filozofski Fakulteti univerze v Sarajevu. Dopisni i član od T. februarja 1969. Predsednik Akademije nauka i umjet-nosfi Borile i Hercegovine v Sarajevu. Dopisni član Jugosla- venske akademije znanosti i umjetnosli V Zagrebu, Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in Makedonske akademije na naukiite i umetnost lie v Skopju. — (jlej Letopis XX, 37-38. Leon Gerškovic, rojen 2. februarja 1910, dr, i ur,, redni profesor političnih znanosti v Beogradu: poslanec v Svetu narodov sv «one „skupšč i ne in predsednik Zakonodaj no-p rit v ne komisije zvezne skupščine. — Glej Letopis IX., 49—50. Jože Gori Čar, rojen 20, januarja 1907, dr, i ur., redni profesor za sociologijo na Pravni fakulteta univerze v Ljubljani. Dopisni član od 7. februarja 1969. — Glej Letopis XX, 35 - 36. Bogo G r a f e u n ne r, rojen Jb. marca 19)6. dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino Slovencev na PitloT zofski fakulteti univerze v Ljubljani: dopisni Mali ml 7. februarja 1%8, — Glej letiopis XIX, 33—34. Marko Kostrenčič, rojen 21. mareu 1S84, dr. hit.. častni doktor Karlove umivapze v Pragi; redni profesor za zgodovino države in prava narodov SFRJ do 19. stoletja na vseučilišču V Zagrebu v pokoju; dopisna član od 2. junija 1953: pravi član Jugosi a venske akademije »nanos ti i um je (nos! i V Zagrebu, dopisni član Srpskc akademije nauka i umetnosti v Beogradu. ■ Glej Letopis V, 74—75. V o j es 1 a v M o I e, rojen 14. decembra 188b, dr. p kil., rediti profesor za srednjeveško umetnost na jugelonski univerzi v Krakovu v pokoju: dopisni Ëlau od 22. decembra l%l; Todnj clan Poljske akademije znan osi i v Krokovu (i 947), časi ni član poljskega, društva umetnostnih zgodovinarjev. ■ - Glej Letopis XIL 20—"4. Jean N o u g a y r o J, rojen 14. februarja 1900, asiriolog, profesor na École pratique des liantes Études v Parizu; dopisni čhui od 7. februarja l9(iS. redni i čl un v Académie des Inscriptions eit Bell es-Lettres, častni doktor iz humanističnih znanosti univerze v Clnicagu. — G loj Letopis XIX, 35—36. G r g a Novak . rojen 2, aprila I8SEJ. dr. phil., častni doktor univerze na Dunaju, redna profesor za zgodovino starega veka na vseučilišču v Zagrebu, v pokoju: dopisni član od 22. decembra 1961; pravi član Jugoslavenske akademije znanosti i um jet n ost i v Zagrebu in njen predsednik ; dopisni član Srpskc akademije nauka i umetnosti v Beogradu, Akademije nauka i u in je t nosi i Bosne i Hercegovine v Sarajevu iti Makedonske akademije nu nauki te i umetnostite v Skopja; dopisni član Avstrijske akademije znanosti na Dunaju in Akademije znanosti v H ei del bergu. častni član Romunske akademije zim n osti \ Bukarešti in Madžarske akademije v Budimpešti, inozemski islam Bolgarske akademije znanosti v Sofiji, častni član Arheološkega društva Jugoslavije v Beogradu iin Hrvatskega arheološkega d rušiva v Zagrebu, član Deputazione storilca per le Ve-nezie v Benetkah, Accademia del Meditcrraneo v Balerina, fsiiluto italiiano d i preisloria e pnitostoria v Florenei, član Instiilutuin Archaeologicum Germanicum v Berlina. — Glej Letopis XII, 35-37. II. RAZRED Za filoloSke in literarne vede Redni člani France B e z 1 a j , rotjea 19. ^opteinibra 1910, dr. p bil., redni profesor za primerjalno slovansko jezikoslovje na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani; rodni član od 3. julija J9t>4: upravnik Inštituta za slovensko narodopisje pri akademiji. — Glej Lertopiis XV, 31-34-. France Koblar. rojen 29. novembra 1889, dr. phil, redni profesor na Akademiji za pledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani; redni član od 3. julija 1964: tajnik razreda za filološke in literarne vede od 22. januarja 1%5; predsednik Slovenske malice. — Glej Letopis XV, 35—38. Anton Ocvirk, rojen 23. marca 1907, dr. phil., redni profesor za zgodovino svetovne književnosti in literarno teorijo na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani; redni član od 3. juliija 19ft4: upravnik Inštituta za literature pri akademiji, — Glej Letopis XV, 39—tO. Anton S .1 o d n j a k , rojen 13. junija 1899, dr. pliti., redni profesor za slovensko književnost na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju. Redni član od 7, februarja 19f>7. Častni doktor vseučilišča v Zagrebu. — Glej Letopis XVIII, 59—41. Stanko Skerlj, rojen 7. februarja 1893, dr. phil., redni profesor za romansko filologi jo na Fiilozofski fakultciti univerze v Ljubljani v pokoju. Rodni Član od 7. februarja 1969. — Glej Letopis XX, 39 40. Josip Vidmar, rojen 14. oklobra 1895, častmi doktor univerze v Ljubljani: rodni Član od 6. decembra 194-9; od 27. oktobra 1952 predsednik akademije: dopisni član Srpske aka- demije i iti uku i umetnosti v Beogradu, Jugoslfl. venske akademije znanosti i nmjetnoeti v Zagrebu, Akademije nauka i umje?tnos.t;i Bosne i Hercegovine v Sarajevu. Akademije na nauki te i «met-nos trte t Skopju in Romunske akademije znanosti v Bukarešti. Prešernova nagrada 1966. Slerijina nagrada Za širjenje dramske umetnosti in gledališke kulture J%6. Bed oficirja književnosti in umetnosti francoske vlade l%(j. činu Sveta federacije. Nagrada A V NO J za 1%7. — Glej Letopis I IT. 172—(84. D O p i Sni c i a n i Vel i bor GligOTl.fi, rojen 28. julija 1899. Književni kri lik. Pravi član in itd 19f)3 predsednik Srpske akademije nauka i umetnosti- Predsednik Sveta akademij SFRJ, Popisni član od 7, februarja J%7. — Glej Letopis XV[II, 42. Milan Grošelj, rojen 19. septembra 1902, dr. phiL, redna profesor za klasično filologijo na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju: dopisni član od 17, oktobra 1958. — Glej Letopis IX, 53—54. Blaže Koneski. rojen 19. decembra 192 L .redni profosor za makedonski jezik na Filozofski fakulteti univerze v Skopju; dopisni član od 7. februarja 1958. Redni član Makedonske akademije nn nankite i umetnostnie v Skopju in njen predsednik. dopisni član J ugosl a venske akademije znanosti i umjet-nosri v Zagrebu. Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in Akademije nauka i umjeinosti Bosne i Hercegovine v Sarajevu. Častni doktor univerze v Chicagu. Nagrada AVNO J za leto 19fih. — Glej letopis XIX, 37—38. Janko L a v r i n , rojen 10. februarja 1887, upokojeni redni profesor za novejšo rusko literaturo n.a univerzi v NoOtiughaitiu: dopisni član od 2, oktobra 1956, - Glej Letopis VIII, 39—42. 111. RAZRED Za matematične, fizikalne in tehnične vede Redni člana Anton K u b e 1 j, rojen 11. novembra 3 902, dr. ing., redni profesor za mehaniko na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze V Ljubljani: redni Član od 6. decembra 1949; od 22. decembra 1901 podpredsednik akademije; dopisni £lan Srpske akademije nank« i umetnosti v Beogradu, — Glej t letopis III, str. 1S5, Anton P e t e r 1 i n , rojftn 25. septembra 1908, dr. sci. nat., dopisni član od 21, decembra 19-tfi. redni elan od 6. decembra 1949; direktor Camille Dreyfus Laboratory, Research Triangle Institute, profesor 7ia Duke Uo ivermi y v Durham ti (Severna Karolma, ZDA), častni čian Inštituta J. Slefan v Ljubljani, član American Association for ilic Advancement of Seienee (Washington), Fellow of American Physical Society (Washington), American Chemical Society (Washington), Deutsche Kollo.id Gesellschaft (Kiiln). Deutsche Physikalische Gesellschaft (II a-nau). Society of Sigma X (New Haven). Society of Rheology (Washington), glavni urednik Macromolecular Reviews (New Tork), sourednik Makroniolckulare Cbetuie (Mainz), član Advisor iy Board revij Journal of Materials Science (London), Journal of Polymer Science (New York in Journal of Miieroiuole-Ctikir Science, Physics (New York). Odlikovan 1970 Z B m prhamo vo medaljo Society of 1 i h oology (member Society of American Institute of Phyisiics). — Glej Letop.i« II, 45 46. Ivan Vida v, rojen 17. januarja 1918. dr. phil., redo i profesor '¿a matematiko na Fa k uit «ti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani; dopisni član od 17, oktobra 1958, redni član od 21. decembra f 9ti2. Kidričeva ¡na^grada za 1 '170 — Glej Letopis IX. 55—5h i,n XII1. 32. D o p i s n i člani Robert B 1 i ne, rojen 51. oktobra 1933. dr. fizikalnih znanosti. Bedni profesor itn Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani. Dopisni član od 7. februarja t%9, Član uredniškega odborn Obzornika zn matemait.iko in fiziko ter .širših uredniških'odborov revij Phy*ics of C on d ens cd Mat t er iti Sol i d Stale Electron k». Glej Letopis XX. 42—44. Davorin Dolar, glej str. 39—43. Peter Gos ar, rojeji i 5. oktobra 1923. doktor fizikalnih znanosr.i. Izredni profesor na Fakulteti za naravoslovje in'teh nologijo univerze v Ljubljani. Dopisni član od 7. februarja 1969. — Glej Letopis XX. 45—46. Duša n H a dži, lojen 26. avgusta 1921. dr. kemijskih zna-irasti, redni profesor za kemijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani; dopisni član od 7. februarja 1967. Clan uredniških odborov revij Spectrochimica acta, Journal ol Molecular Siruclure, Spectroscopy Letters in Molecular Physios ter društev The Chemical Society (I^widon), Faraday Society, Butisengesellschaft in Société de chimie physique. Predsednik Unije kemijskih društev Jugoslavije in Koordinacijskega odbora za molekularne Vede pri Svetu akademij. Glej Letopis XVÏÏI, 43 -49. Janez P c k 1 e n i k . glej str. 44—49. Zora il Ranl, rojen 14. septembra 1904, dr. tehniških znanosti; redni profesor in direktor inùtiiuita za procesno tehniko na lehniški visoki soli v Braunsehweigu: dopisni clan od 3. julija 1964: član znainsivenega sveta Arbeiisgemeiusehaft industriel.] it Forseh ungs v e re ini g u n gen. član znanstvenega sveta Ver-fabrensieebmsche GesellachaJl. Precbtlovà medalja Tehniiške visoke sole na Dunajn. — Glej Letopis XV. 47—49. Lu j o S u k 1 j c , rojem 21. septembra 1910, Doktor tehniških ved. Pedn.i profesor na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo univerze v Ljubljani. Dopisni član od 7. februarja 1969. — Glej Letopis XX. 47—48. Miha T i Š 1 e r. glej str. 50—58. IV, RAZRED /¿i prirodv&lvnne ifi medicinske vede Redni člani Bogdan BreCelj, rojen 6, maja 1906, dr. med., redni prûfesOT za ortopedi jo na Medicinski fakulteti univerze v Ljubljani in prnd.slojnik Ortopedske klinike v Ljubi ja™ v pokoju, strokovni svetovalec Ortopedske bolnice v Valdoltri ; redni član od 6, decembra 1949: član Sveta federacije. Dopisni član Srpske akademije nauka 1 umetnosti v Beogradu, Jugosl a venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu in Akademije nauka i umjetnosti B*>sne i Hercegovine v Sarajevu, inozemski član Akademije medicinskih nauk SSSll v Mo.skvi: častni član Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani, clan Société Internationale de Chirurgie Orthopédique et de Traumatologie v Bruslju (S. L C. O, T.). častni član Société Française d'Orthopédie et de Traumatologie v Parizu, častni élan Društva ortopedov in t revmatologov Bolgarije v .Sofhjt. član 1 ntornafiional Society for Rehabilitation of t Ik: Disabled ^ New Torku, naeio- mdui delegat Udmženja ortopeda i traumatoIn>ga Jugoslavije jm S. L C. O. T., Coiteaponding editor revije Journal of Borne and Jodnt Surgerv za Jugoslavijo. Nagrada A V NO J za leto I96H. Glej Letopis III. 199 -200. Srečko Erodar, rojen 6. maja 1893, dr. phil., častni doktor univerze v- Ljubljani, redni profesor za prazgodovino Človeka na Fakulteti za naravoslovje m tehnologijo urni verze v Ljubljana v pokoju, dopisni član od 6. decembra 1949, redni ®lan od 22, junija 1953; upravnik Inštituta za raziskovanje krasa v Postojni; načelnik sekcije za arheologijo pri akademiji; častni člain Arheološkega dnižtva Jugoslavije; dopisni član H. Obormaier Gescllsehaft fiir d.ie ErEonschung des Eiszei'taltors und soiner Kulturen (Frlangen). — Gloj Letopis III, J05 —206 in Letopis Y, 98—100. Jovan Ha d ž i, rojem 22. novembra 1884, dr. phil., častni doktor univerze v Ljubljani, redni profesor za zoologijo na Pri-rodoslovno-maiteniaitič.rci fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju; redni član od 7. oktobra 1938. načelnik matematično-pri rod odstavnega razreda od 28. januarja 1939 do 10. oktobra 1940. tajnik razreda za piirodoslovne in medicinske vede od 30. septembra 1949 do 8. oktobra 1955. upravnik Inštituta za biologijo pri aka-dciuiiji; dopisni člaji Juguslavenske akademije znanosti i unijct-posti v Zagrebu, Srpake akadcimije nauka i umetnosti v Rco-grn-du, častni član Pri rod oslovo ega društva in Društva za raziskovanje jam v Ljubljani, član Znanstvenega društva za z godov ino zdravstvene kulture Jugoslavije v Beogradu, član Društva za raziskovanje in pospeševanje pomorstva v Zad ni, član Sooiedad Espanolu de Hi is bori a Natural v Madridu. Nagrada AVNOJ za 1966. Zlata ]} laket a G. I. Mendla Ceske akademi je ved v Pragi, — Glej Letopis I, 29—37, S ve t oz ar llcšifi, rojeu S. junija 1907, dr. phil., redni profesor za geografijo na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani; dopisni član od 7, februarja 1967, redni član od 5. februarja 1970, Upravnik Inštituta za geografijo pri akademiji. Dopisni član Komisije za aplicirano geografijo pri mednarodni geografski uniji, častni član Srp&kega geografskega društvu. Poljskega geografskega društva in Geografskega društva v Munohnu, častni predsednik Geografskega društva Slovenije, predsednik Nacionalnega komiteja za geografijo SFRJ. — Glej f.ctopis XVIII, 52—54 in to knjigo Letopisa, str. 59 -62. A l i j a Košir, rojen 6. aprila 1891, dr. med., častmi doktor univerze v Ljubljani, redni profesor za hisrtologijo in embriolo-gijo Medicinske fakultete univerze v Ljubljani v pokoju: pred - sodnik 1 erminološki- komisije pri akademiji; rodni član ml 24. junija 1955. — Gloj Letopis Vi J, 45—48, janež Milcinski, rojen 3. maja 1913, dr. ¡nr., dr, med., redni profesor za sodno medicino in predstojnik Inštituta za sodno medicino na Medicinski fakulteti univerze v Ljubljani; dopisni clan od 22. decembra 1961, redni elan od 5. februarja 1970- inozemski dopisni član Société de Medicine Légale de Fiance, rilnlami clan Académie Internationale de Medicine Légale et Snntale. east™ clan Sooictà Italiaua di Medicina legati e d cl le Àssicurazioni, dopisni član Deutsche Gesellsehafl flit genichtliche umd soziale Metli zin. San Mednarodnega komiteju Za alkohol ill promet, član uredniškega odbora »The Iiiteriiirtî'CHiial Microfilm Journal of Legal Medicine« (New York), časi ni čl niti poljskega društva za sotîao medicino in kriminologijo, član odbora Udmžertju za sudskn medicina SFRJ, podpredsednik medicinske sekcije l druženja za medunaroduo pravo SI1 Ji J. idej Letopis XII, 43 -45 in to kmjigo Letopis i, str. 63—68. Franc Novak, rojen 2. junija 1908, tir. sc., dr. med,, Častni doktor univerze v Torinu, redni profesor za porodništvo in ginekologij'0 na Medicinski fakulteti univerze v Ljubljani in ravuaii cl j klinike za porodništvo in ženske bolezni v Ljulj-Ijaut; dopisni član od 22, decembra 1961, redni član od 5. februarja i970, častni član Societas Gynaecologies et Olïsietrkia Italien, častni Član La Sociedad dit lena de Obstetrici a y Gine-oo logi ca. častmi član Českoslo venske lékaïské společnosti J. L. Pui-kyné, član Fédération Internationale de Gynécologie et t l'Obstétrique, predsednik za Jugoslavijo Wurld Association lor Gynecological Cancer Prevention, častili član Slovenskega zdraviliškega društva in Zbora liječnika Hrvatske, predsednik ginekološke Lsckcije Slovenskega zdravniškega društva. — Glej Letopis XII, 46—48 in to knjigo Letopisa, str. 69—73, Ivan Rnkovec, rojen 18. septembra 1899, dr. p hib, redni profesor za geologijo in paleontologijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani; dopisni član od 2t. decembra i946, redni claoi od 6. decembra 1949, tajnik razreda za prirodoslovne in medicinske vede od 15. junija 1966. upravnik Inštituta za paleontologijo pri akademiji; predsednik Med akademijskega odbora za urejevanje favne in flore Jugoslavije: dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu iu Jugoslavrnske akademije znanosti i unij et nos t i v Zagrebu; častni Član Slovenskega geološkega drušlva, dopisni član Geo- loškega drušfva na Dunaju in Mednarodnega paleontološkega društva. — Glej Letopis il. 47—53. Andrej O. Župančič, rojen 27. januarja 1916, dr. mod., redni profesor za patološko fiziologijo na Medicinski fakulteti univerze v Ljubljani in predstojnik Inštituta za patološko fiziologijo v Ljubljani: dopisni član od 3. julija 1964, redna član od 5. februarja 1970. član Royal Society of Medicine v Londonu. Biocheniical Society v L&udonu in AsBOciate Mejnber of Ibe Pbysiobgical Society v Londonu. Scientif'ic Advisory Panel, fundacije Giba. v Londonu. -■ Glej letopis XV. 50 -51 in 1« knjigo Letopisa, str. 74-—75. Dopisni člani Milko Redjanič, rojen 29. junija 1904, dr. med., redni profesor za infekcijske bolezni na Medicinski fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju, dopisni olan od 7. februarja 1968, — Glej Letopis XIX, 59. V a so But Oz an, rojen 5. decembra 1902. dr. vet.. Častni doktor univerze v Sarajevu iim ï I um bo kit ovc univerze, v Berlinu, redni profesor Veterinarske fakultete na univerzi v Sarajevu v pokoju. Od 1966 do 19f>8 predsednik Akademije nauka .i umjet-nostrf Bosne t Hercegovine. Dopisni član od 7. februarja 1967. — Dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. redni član Naučnega društva za is toriju zdra vsi vene kulture Jugoslavije, redni čkui Akademije znanosti v New York it. dopisni član Akademije za agrarne vede v Nemški dei uok ra ti č nii rep n bilk i. G lej Le topîs XV111, 50 -51. Franc Celesnik, rojen 27. oktobra i911. dr. med., redni profesor za čeljustno kirurgijo na Medicinski fakulteti univerze v Ljubljani in predstojnik Klinike za čeljustno kirurgijo» Dopisni član od 7. februarja i969. — Častni Slan: Fédération Dentaire Nationale Française, Association Française pour le Développement de Ju Stomatologie, Société Odonto-jstomaïo-logique de Lyon, Ceskoslovenskâ lékarskâ společnost J. lï. l'urkynë. — Glej Letopis XX. 49—50. Branim i r Gusič, mjc.n 6. aprila 1901, cb. med,, dr. p bi L, red ni profesor 7,a oforinoWiugologîjo na Medicinski fakulteti v Zagrebu; dopisni član od 5. julija 1964-, Pravi član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetno&li v Zagrebu, dopisni Član Srpske akademije nauka i umetnosti V Beogradu, redni član drušlva otorinoluringologov Col legi uni Otoluryngo- logi « h ni A niïci ti ae Sacrum, častni predsednik grškega otaneuro-oftalmološkega društva, častni član Zbora bjeraika Hrvatske; častni član poljskega, Ixdgarskega, češkega, nemškega in avstrijskega društva otortnoluringologov ter ameriškega rinolo-škega društva. — G loj Letopis XY, 41—46. Dimitri je J o v e i c , rojen 14. oktobra 1889, dr. med,, redni profesor na Medicinski f akni teti univerze v Beogradu, Dopisni član od T. februarja 1967. — Redna član Srp&ke akademije nauka Î umetnosti. Zunanji clan Académie de Chirurgie v Parizu: dopisni čhui Francoske nacionalne akademij je medicinskih ved. Častni predsednik Jugoslovanskega ortopedskega in travmntološkega društva. Častni član draŠLva Société Française d'Orthopédie ef de Traumatologie v Parizu in češkoslovaškega ortopedskega iin travm a tološ k c.ga društva, Častmi p red -sodnik Sekcij Srpskega lekarskega društva: kirurške, ortopedsko-Lra vm a tološke i n p erl i a i rï j sk e ; č aïs t u î elftïl flek e j je istega d ru š tv a za otroško kirurgijo in ortoped i jo; dopisni Čl fin ameriškega in italijanskega ortopedsko-travm atoloskega društva. — Glej Letopis XY11L 55—58. Franjo Kogoj, rojen 13. oktobra 1894, dr, med., častni doktor univerz v Ljubljana in Gradcu, vseučilišča v Zagrebu In Yojjne medicinske akademije v Beogradu, profesor za derma-lovenerologijo vseučilišča v Zagrebu v pokoju; dopisni član od 12. junija 1953; pravi član jugosla venske akademije znanosti i umjetnoisli v Zagrebu in njen podpredsednik, dopisni élan Srpske akademije tlauka i umcilnnst'î v Beogradu. Akademije nauka i uns jetnoisti Bosne i Hercegovine v Sarajevu in Švicarske akademije medicinskih znanosti, član DeuLselie Akademie der Na turforscher Len|H>ldina v II al le a d S a aie, častili člain Ozirati i a dopisni član ameriškega, avstralskega, herlinskegu, lx.dga rake ga, britanskega, českoslovašikega, danskega, dunajskega, finskega, I ramenskega, hamburškega. iranskega, itali janskega, madŽaT-skega. meliikanskega, moskovskega. iniinehenskega. nemškega, poljskega, švedskega in venezuelskega dermatološkegu društva, francoskega alergnloškega društva, nemškega društva za e.ste-lično medicino: častni član Slovanskega zdravniškega društva v Ljubljani. Zbora liječnifea Hrvatske v Zagrebu iu Českoslo-ven^ké lékaïské spoleČnosti J. E. Purkynë v Pragi. Nagrada AVNOJ za l%6. Glej Letopis V. 101—102, J o s e f K ratoeh vïl, glej str. 76—77. Sinisa Stan kovîc, rojen 26. marca 1892. dr. p bih, redni profesor za zoo logi jo na univerzi v Beogradu; dopisni član. od 2. junija 1953: redni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i Umjetaw&ti v Zagrebu, inozemski član Akademije nauk SSSR v Moskvi Nagrada AYNOJ za 1967. - Glej Letopis V, 103-104. Alojzij I a v čaf i rojen 2. merea 1893, dr. iug.T Častni doktor univerze v Ljubljani in vseučilišča v Zagrebu, redni profesor ja genetiko in Slahtnenjr rastlin na Agronomski fakulteti vseučilišča v Zagrebu v pokoju; dopisni član od 2. junija 1933; pravi član Jugosia venske akademije znanosti i umjet-no.sii v Zagrebu; dopisni Član Masni ykove akadeniie pruee v Pragi: član: Honorary Scientific Society Sigma X. Oornell Un i v e rs i t y, Ne w T ork: čla u i n p od predsednik E UCARPIA (evropsko združenje za znanstvena raziskovanja žlahtnenja rastlin), Cambridge, Anglija: član ESNA (evropsko združenje t.a nuklearne metode v agrikulturi). Wageningen, Nizozemska; predsednik Društva geriet ičara Jugoslavije. Nagradil AVNOJ za 19f)b, — Glej Letopis V, 105—1 Ob. Kos ta T odorovič. rojen 5, julija I8K7. dr. med., redni profesor za infekcijske bolezni in upravnik infekcijske klinike riu univerzi v Beogradu v pokoju; dopisni član od 2, junija 1955; redili član Srpske akademije nauka i umetnosti v Bbo-gradu iu tajnik njenega razreda za medicinske vede, dopisni član Jugoalavenske akademije znanosti i omjetnost i v Zagrebu iu Akademije nauka i umjet.nosii Bosne i Hercegovine v Sarajevu. rastni predsednik Srpskega lekarskega društva, častni član več podružnic Srpskega lekarskega društva iu Saveza iekarskih drnštava SFB J, čusl.ni član Društva Ijekara Bosne i Hercegovine, dopisni čluu Nacionalne medicinske akademije v Pairizu. Združenja ameriških medicinskih avtorjev. Znanstveno-medicinskega društva zdravnikov Štajerske, častni čla.ti Če-skoslo venske lek ¡irske společnosti J. E. Purkyne v Pragii. častni čl mu društva L!iiion mždicale BaLkanique v Bukarešti. Nagrada AVNOJ za 1966. — Glej Letopis V, 107. M s t. i s 1 a v V a sii 1 j e v i č Volkov, rojen 1925, dr. ortoped i je, direktor centralnega inštituta za Iruvmatologijo iu orto-peciijo v Moskvi; dopisni član od 7. februarja 19bS. Dopisni član akademije medicinskih nauk SSSB, Glej Lertopis XIX,40, Maks W r a he r , rojen 16, septembra 1905. F>oktor naravoslovja, Dopisni član od 7. februarja 1969. Znanstveni svetnik V Inštitutu za Biologijo pri akademiji, preidsedn.iik Odbora za urejevanje flore, favne in geje Slovenije, dopisni član V Acca-demia Italian* di Sei en/e forestali v FLorenci, Častni član Pri- rodoskniiega društva Slovenije, podpredsednik Vzhednoalpsko-dinarake sekcije za fitosociologijo. Vodja jugoslovanske delegacije pri Commission internationale pour la protection des régions alpines, — Glej Letopis XX, 51—35. V. RAZRED 7,& umetnosti Redni člani Božidar Jakac, rojen 1f). julija 1894, redni profesor Akademije Z!i likovno umetnost v Ljubljani v pokoju; redni čla.11 od 6. decembra i 949; dopisni član j uj; Osi a venske akademije znanosti ii unijetnosti v Zagrebu in Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. — Nagrada AYNQJ za 1967. - Glej Letopis 111. 207 213. Boris Kalin, rojen 24, junija 1905, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani \ pokoju, kipar-mojster; redni član od 2, junija 1953. — Glej Letopis V, 121 —122. Ciril Kosmnč, rojen 28. septembra. 1910, književnik, redni član od 22. decembra 1961. Dopisni član Srpske akademije natika i umetnosti v Beogradu. — Glej Letopis! XIÏ, 49--55. Miško Kranjec, rojen 15. septembra 1908, književnik, redni član od 2. junija 1953: dopisni član Jugu«! a venske akademije znanosti i nmjetlio&ti V Zagrebu iut Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. — Nagrada AVNOJ za 1969, Glej Letopis V, 125—132, Bratko Kreft, rojen li. februarja. 1905. dr. phil,, redni profesor za novejšo rusko književnost na Filozofski fakulleli univerze v Ljubljani v pokoju; književnik; redni član od 22. decembra 1961; dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i u m j et nosi ï v Zagrebu; tajnik razreda za umetnosti pri akademiji. upravnik Inštituta za slovenski jezik pri akademiji, član ■osrednjega odbora Jugoslovanskega slavističnega komiteja, član republiške komisije /.a kulturne z veze. s tujino, podpredsednik Mednarodnega slavističnega komiteja, predsednik republiške komisije za preimenovanje in združevanje krajev, predsednik literarno-je/, i kos lovne sekcije pri republiški raziskovalni skupnosti. — Glej letopis XII, 63—64, France M i li c 1 i č , rojen 27. a prila 1907, tedni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani; redni clan od 6. februarja 1963. Nagrada AVNOJ za 1970. Glej Letopis XVI, 31-35. Vladi mar Pavšio-Matej Bor, rojen 14. aprila 1913, književnik, redni član od 6. februarja 19(15; dopisni član J ugosla venske akademije znanosti i um je t n osti v Zagrebu. -Glej Letopis XVL 36- 52. L u e i j a n Marija Skerj&nc, rojen 17. decembra 1900; redni profesor na Akademiji za glnslx> v Ljubljani v pokoju; redni član od 6, decembra 1949. — Glej Letopis 111. 216—220. Dopisni Člani Ivo And rje, rojen 10. oktobra 1892. književnik; dopisni član od 2, junija 1953; redni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, dopisni član Jugosla venske akademije znanosti I unijetnosti v Zagrebu: Nobelov nagrajenec za književnost v letu 1961. — Nagrada AVNOJ za 1967. ■ Glej Letopis V, 133—134. Janez Cilensek. m jen 4. decembra 1913. skladatelj, profesor Fran z Liszt-Hoclisebule Tur Musik v \Veimarju. Do-pjisjui član od 7. februarja 19f)?. — Redni olnn Nemške akademije umetnosti v Berlinu. — Glej Letopis Ji. V lil, bt—63. Gustav Krklec, rojen 23. maja (899: Književnik. Dopisni Član od 7. februarja 1969. Pravi član lugoslavenske akademije znanosti i umjetnosli v Zagrebu, — Glej Letopis XX. 56, M i t os I a v Krleža, rojen 7. julija 1893, književnik: dopisni član od 2. junija 1953; pravi član Jugoslavenske akademije znanosti i unijetnosti v Zagrebu, redni član Srpske akademije nauku i umetnosti v Beogradu. Nagrada AVNOJ '/a 1966. ~ C le j Letopis V, 139—141. D e s a n>k a M a k s i m o v i c , rojena 16. maja 1898. Knji-ževnica. Dopisni član od 7. februarja 1969, Bedna članica Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. — Glej Lelopid XX, 57. Marjan M u e i £, glej str, 82—86. Edvard Ravnikar, rojen 4. decembra 1907. Ing. arli. Redni profesor za arhitekturo na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo univerze v Ljubljani, Dopisni član ixl 7. februarja 19(i9, Dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnostj v Zagrebu. — Glej Letopis XX. 58—ti3. NOVI CLAM Lr.'tupii RAZRED ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE DRAGOTIN CVETKO Rojen 19. septembra 1911 v Vučji vasi pri Ljutomera. Z a dopisnega člana Slovenske akademije znanosti! in umetnosti. v razredu za zgodovinske in družbene vede, je bil izvoljen 7. Februarju i967; zn rednega članu pa 5. februarja 1970, — Njegov življenjepis in delo do izvolitve za dopisnega člana z bibliogipfijo je objavljen v Letopisu SAZU, 18. knjiga, 1%8, str, 31—18. Tudi v času po izvolitvi za dopisnega članu, se je dr. Cvetko uveljavljal kot zgodovina» glasbe pri Slovencih, kot strokovni [publicist, kot Izdajatelj zgodovinskih niuzikalieniii del, kot organizator muz Ekološkega raziskovalnega tlela iti kot ši-riitrlj ugleda naše lnuzikologijc v svetu. V okviru njegovega Zgcdov i nunskega dela zasluži pozorno«! po obsegu sieer skromna HUtoire de la nuisique slovene, ki je izšla L 1967. Ni je namreč mogoče presojati saaio kot posnetek vsebine Zgodovine glasbene umetnosti na Slovenskem v treh zvezkih (1958. 1959, 1960). To ugotavlja tudi J. Andreis, ki pravi, da je metodološki način obravnavanja gradiva drugačen kakor v velikem delu in da vsebuje tudi nove podatke, ki jih v Zgodovini sci ni. V istem smislu ocenjuje to knjigo Ivan Kle-menčsič v Naših razgledih. (23. 111. f968). Ta 'kritik sodi. da je vrednost te knjige iti njene metode v tem, da je ž njo poudarjena upravičenost glasbenega snovanja kot dela umetnostnega m kulturnega ustvarjanja v malem narodu in njegov pomen in enake možnosti med drugimi narodi. Kot strokovni publicist je Cveitko tudi v letih, ko ga je vezala predvsem odgovornost za organizacijo mednarodnega muzlkolozkega kongresa 1. 1 %7 v Ljubljani porabil vsako priložnost. da je na kongresi 11 in v mednarodnih glasilih, posebno v nemškem in francoskem jeziku, seznanjaj svet o izsledkih naše uiuzikologije. Najpomembnejše delo pa je ta čas izvT.šil kot znanstveno kritični izdajatelj Gallusovih del. 7m v oceni /a prvo izvolitev je bilo upoštevano pr\x> delo ie vrate. izdaja C all use vili Har-moniae morales, L 1968 pa no sledila Morali a. Vzbudila so splošno priznaiiije zaradi dognanc metode dn po prizadevni knjižno reprezentativni tiskarsko grafični izdaji. Doina so to izdajo ocenjevali; j. Sivoc v Prostor in čas 1969. 5 (>. ki pozitivno ocenjuje modernejšo transkripcijo akcidene in se strinja s tem, da je izdajatelj melodično in hn.rmonsko sporne oblike tok ni a čil v duhu enliarmonike, nekoliko višje intonaciije kritičnih ionov, 7 udi prenos izvorne notne pisave v današnjo notno pisavo je ¡izveden kritično. T, Segala v Prosvetnem delavcu (5. VI, 1969), V. L km ar v Delu (15. V, 1969) in Marjan Lipovšeik v Naših razgledih (1M-, V. 1969) se 8 to oceno strinjajo^ Liipovšck pa izrecno pravi: »Oblikovanje teb zaradi nejasnosti v izvirnih tekstih vedno spornih točk lahko v redakciji, kakor jo postavlja naš natis zbirke Mor ali a. obvelja kot zgodovinsko in praktično utemeljeno t, Nad vse priznal no. s temi sodbami «oglasujočo oceno je priobčili Paul Henry Lang v the Musical Quarterly v New Vorku (vol. Llil, No. 3, julij 1967} o izdaji Harm oni ac morale«, ki ugotavlja, da bo ta izdaja odkritje za marsikoga; kratka, a temeljita in skrbna analiza je odlična. Posebno vrednost pripisuje; Cvetk o vi ugotovitvi, da je v poli F mi al ni h skladbah koralni element »harmoničeni brez funkcionalnega smisla, v lio-mofoničnib sklad bali pa se opaža funkcionalni red. Profesor Andrei s pravi, i! a te izdaje odkrivajo novega C ali tisa, v revizijskem poročilu pa prihaja do izrazu Cvetkov ti nkrlbija im nčenjaška veainosl in točnost. O ugled u v inozemstvu priča .izbor Cvetka za pod predsednika mednarodnega muzikološkega društva, še bolj pa poziv Deutscher Akademischer Austauscbdienat v Berlinu k sodelovanju v famošnjem mednarodnem muzikološkern inšliitutu pri raziskovanju balkanološke muzi k O logi je. Josip Andrei.s, najodliičuejši jugoslovanski mlizikolog. o dr. Cvetku ugotavlja; »Ta odlični znanstvenik je s svojimi zgodovinskimi i a monografskimi deU pokazal pot, ki jo mora jugoslovanska niuzikologija ubrati, če hoče ostati na višini prave, resne znanosti: z ustanovitvijo ljubljanske muzikološke katedre, prve v Jugoslaviji, je postavil Cvetko čvrst temelj za šolanje mladih muzi:kologov v domovini; posledica tega je, da .se njih število \? leta v leto veča; s tem da je priredil v rs ki izdaj del iz slovenske glasbene preteklosti, je dosegel, du ta dela ne ostajajo mrtve besede na papirju, teunvee da postajajo sestavni -del sodobnega glasbenega življenja in opozarjajo naše <1 anašnje ljudi na veličino naše umetniške preteklosti: poskrbel je, da tudi inozemski glasbeni krogi dobe možnost za seznanjenje z razvojem slovenske glasbe v enem izmed veliki h svetovnih jezikov, Misliim, da lahiko Tečem, da precej dobro poznam delo jugoslovanskih rnuzikologov. starejših in mlajših. Prav zato lahko ugotovim, da se t jugoslovanski muzi kolegij i do danes ni pojavila druga osebnost, ki bi jo mogli po m norost ra nosi,i dela in vrednosti znanstvenih rezultatov primerjati 7, Dragoti.nom Cvetkom«, Bibliografija (izbor). Po izvolitvi za dopisnega člana, pred tem glej Letopis S AZU, XVI II, 34—58. I. Samostojne publikacije (knjige) Histoire fie lu Musique slovènr. Maribor 1467, str. 336. Gallus. Moralia. redakcija, uvod (T—XXIV, aorevizija), Ljubljana 1968 (slovenski in francoski tekst). II. Razprave, eseji, članki Le probleme du rythme dans les oeuvres de Jacobus Gallus. Festschrift B-Stäbleiu, Kassel 1967, 28—33, Slowenische Musik bis zur Moderne, Zvuk 77/78, 1967, SS -94. Leges Academiae PhÜ-Hatmonicorum L aba ci metropoli Carnio lia« adunatortim, Acta uiusicologicn XXXIX, 1 '>67, 106 -115. Začetek slovenske udrske glusbe, Dokumenti Slovenskega gledališkega muzeja III, 1967. 117—146. Contribution à la question sur l'année de la fondation fie l'Aca-demia Philharniojiienrum Labaeensis. v Festschrift W. Wäora, Kassel 1967, 342—3«. Die Quellen ^ur Biographie von ]. B, Dolar, Act» cojigrennus fcastoriae slnvicae Salisburgensis, Wiesbaden l%fl. 155—160, Die Musik der slowenischen Protestanten, v publikaciji Geschieh te, Kultur und Geis tes weit der Slowenen I. München i960. III i 24. Das erste slowenische Gesangbuch, Jahrbuch für Liturgik und Hymnologie, Kassel 1968. 165 — 167. Research int» the Fol k Mtisic of Yugoslavia, v publikaciji Creating il wider intcTest in Traditional Music, Berlin 1968. 20-1—20". Južnoslovanska glasba v zpodovini evropske glasbe, Mttzikoluški zbornik IV, 196«, 5 St). Mtjzikološke študije a Jugoslaviji. Zvuk 1%8. št. B7/88, +2"—432. Janaecks Opern íia Theater von Ljubljana, Acta Janaèkiana I. Brno 196a 80—86. Contributions à la question (le la technique d'exécution des compositions de Jacobus Gallus, v publikaciji Música anttqua — Col-loquitim Brun 196". Brno 1968, 7"?—79, Gustav Mahlérs Suisiin 1881/1882 in Laibach (Slovenicn), Musik îles Ostens 5. i969. 74—84. Le opere rli Verdi al Teatro Nobile di Lubiana, Atti tlel ]" Cna-gresso internazionale di studi verdiani, Parum 1969, jtó—331. Jakob Zupan: The Last Master of the Slovenian Baroque, Essnys in Musicology, Pittsburgh 1069. 9—20, Die Musik in Geschichte und Gegenwart (Kassel), prispevki an slovenske is delnu hrvatske skladatelje oz. teoretike in miizikologc v z v. 51V (1968). Slovenski biografski leksikon, zv. X (1967), posamezni biografski prispevki. RAZRED ZA MATEMATIČNE, FIZIKALNE IN TEHNIČNE VEDE DAVORIN DOLAR Za dopisnega elan a Slovenske akademije znanosti iin umetnosti, v razredu za matematične; lizikalne in tehnične »«le je bil izvoljen 5. februarja 1970. Davorin Do Lir je bil rojen I. februarja 1921 v Kranju. — Na tehnični fakulteti v Ljubljani je diplomiral za inženirja kemije 1. 1944. V letih 1945—51 je bil aisiii-tent nn medicinski fakulteti, vmes (i946 47) pa kot speci alizant na fakulteti za kemijo leningrajske univerze. Docent na fakulteti za kemijo ljubljanske Tehnične visoke šole je postal 1. (952. izredni profesor pa J. 1960. I eta 1956 je opravil doktorat z disertacijo Ionsko izmenjalske in ok-udorodukcljske lastnosti poli.tiolstireuai. V šolskem letu 1955—56 je bil na Polytechnic Institute of Brooklyn v ZDA. Leta l%5 je postal redni profesor na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani. Leto 1967—68 je prebil v { ami.lle Dreyfus Laboratory of the Research Triangle In-siitnte (Durham, N. C). H dele šil se je številnih mednarodnih in domačih kongresov z referati. O svojem raziskovalnem delu je predaval v okviru domačih kemijskih društev in v inozemstvu (na univerzi v Trstu; University of California, Berkeley: University of Cali-loniia La Jolla (San Diego); Rutgers University, New Brunswick; On,k Ridge National Laboratory, Air Craft Research Laboratories, Hartford, Conn,; Research Triangle Institute, Durham). Predaval je tudi na mednarodnih letnih šolah (Brooklyn 1955. Cavtat 1969). Znanstveno delo Pred in« raziskav prof. D. Dolarja so poliielektroliti. Termo-dtnainiku i ji struktura raztopin umetnih pol i elektrolitov sta v zadnjem desetletju pritegnili pozomott mnogih rksperimen-talnih raziskovalcev in teoretikov zaradi ftmdamentalnega pomena. pa tudi zaradi praktične uporabnosti ter povezave 7. bio-inolekulami. Prof. Dolar je začel svoje raziskave pri zamreženih pol i elektrolitih, ki imajo lastnosti ionskih izmenja! ce v. .S primemo izbiro osnove in substituent, ki so sposobne ioraizacije, ee du doseči zanimive in pomembne efekte selektivnosti in s tem sep a racija kationov. V to področje sodi 7 publikacij, Meti temi je I ud i delo » Séparation of Trace.s of the Rare Eurth Elemente«, ki je pri nam prvo s področja uporabe ionske izmenjave v sepa-raoijske na mane. Bolj kot uporaba so prof. Dolarja zanimale fizikalne osnove obnašanja pol t elektrolitov in možnosti teorijske obravnave njih lastnosti. Zato je precej dela posvetil termoddaiamiki nabrekanja. S sodelavci je opravil obširno delo pri določanju enta I pije. proste en.talpije in entropije nabrekanja ter ustreznih parcialnih molekib količin za ¡/menjalce v različnem ionskem stanju in z različno stopnjo zamrežen j a. T/ rezultatov sledi, da so efekti odvisni predvsem od vrste adiwrbiranih ionov, medtem ko ima za mrežen os t manjši vpliv. O teh raziskavah poroča V 5 publikacijah. Poleg samih rezultatov je pomembna primerjava teh s prirejeno teorijo Ricea in H arriva, ki pa kaže le kvalitativno ujemanje z rezultati meritev, Y teoriji so upoštevane le interakcije ion i z i ranili skupin z najbližjimi sosedi, kar pa ni dovolj za kvantitativno ujemanje z eksperimenti. Poleg vplivu stopnje vezanja ionov na prosto eni ¿dpijo je treba upoštevali še nekatere parametre, ki jih žal eksperiment ne daje. Nadaljnje raziskave je usmeril prof. Dolar na termodinamdko vodnih raztopin polistiiensulfonske kisline in njenih soli. ki so tipični predstavniki močnih pniielekirolitov in kažejo v obnašanju zelo značilna odstopanja od navadnih močnih elektrolitov. Raziskave so kombinacija preciznega eksperimentalnega dela ?» zelo tehtno teorijsko obravnavo na podlagi modelne razporeditve nabojev v raztopinah poli elektrolitov. Eksperimentalno delo obsega meritve individualnih koeficientov aktivnosti eno- in dvovalentnih prottionov in razrcdčilnth entalpij, Rezultati se dobro ujemajo z računi na osnovi paličastega modelu. I ako račun kot eksperiment kažeta pri nizkih koncentracijah linearno odvisnoLs.1 razredči Ine en tal pije od logaritma koaicen-iraeije. 'Io je bistvena razlika v primeri z navadnimi elektijv- liti in pomemben nov izsledek. Nadalje je prof. Dola.r izračunal clektrostatski prosti energiji poliiona in p roti ionov. Iz dobljenega izraza je izpeljal vse koeficiente aktivnosti in «tnozai koeficient kot funkcije koncentracije in osnovnih dimenzij poliiona. Presenetljiv je rezultat za koeficicnt aktivnosti poliiona, ki izredno hii.ro pada z rastočo koncentracijo. Za preizkus dobljenih rezultatov so bila izvršena merjenja napetosti koncentratu j ski h členov s prenosom in merjenja transportnih števil. Ujemanje rezultatov s teorijo, ki je izredno dobro, kaže na bistven vpliv proliiona na termodinamske lastnosti raztopin po I i elektrolitov. Iz te problematike jc objavil p m L Dol ar s sodelavci 9 publikacij, Med najpomembnejši sodila deli »RodHike Model for a Poly electrolyte Solution with Mono- and Divalent Coimterious« {skupaj z A. Peterliinom} in »The Ratio of Activity Coefficients of Con uteri on s i.n Mixed Solution of Polywtyrenesulphonie. Aekl and its Lead Salti (skupaj s K. juzničem). \ prvem obravnava prnhlenn istočasne porazdelitve dveh proiiionskih vrst za različno valenco okrog paliea_S.te^a poliiona. Pni matematični ob-ravnavii nastopa integral ska enačba, ki se ne da analitično rešiti in j p bilo treba potencial n umeri eno izračunati. Na osnovi potenciala jc izračunal stopnjo vezanja eno- in dvovalentiiih proliionov kot funkcijo ekvivalentnega ulomka. Zanimiv je izsledek, da so dvovafeutna ioni tembolj vezani čim manj jih je v primeri z enovailen.tnimi ioni. V drugem delu je podana p.ri-mopjava z eksperimentalnimi rezultati določanja koeficientov aktivnosti. ko potrdi teorijske predpostavke. Poleg objavljenih 22 originalnih znanstvenih razprav, pri katerih je prof. Dolar vodilni avtor, sta v bibliografiji še dve strokovni publikaciji. Osfn.li raziskovalni izsledki se nahajajo v poročilih za Zvezni fond iiu Sklad Borisa Kidriča. Delo pro L Dolarja kaimkterizira kombinacija izvrstne eksperimentalne metodike z matematično oblikovano teorijo. T ake vrste delo ne jnore voditi do velikega šievila publikacij, ki so pa zato icmlwilj tehtne i po vrednosti eksperimentalnih podatkov i po kvaliteti vrednotenju. Dolar jeva delu so zelo tehten in izviren prispevek novemu področju — itermodinamiiiki pni ¡elektrolitov, S katerimi se je uvrstil med naše najvidnejše predstavnike lizika line kemije. Pritegnil jc pTcccj širok krog sodelavcev, mod katerimi so se nekateri že tud.i sami uvrstili med odlične raziskovalce in akademske učitelje, tako da lahko govorimo o ljubljanski šoli fizikabie kemije, iki ima utrjen mednarodni sloves. Publikacije Separation of Traces of i he Rare Earth Elements from Uranium by Means of Amberlite IR-120 Resin. Recueil de Travaux de l'Institut de Recherches sur la Structure fie la Matière 2, 77 (1953), (skupaj z Zorici) Draganič). 2. Polythiolfciyirate — A New Oxidation-Reduction Ion Exchange Resin. J. Amer, Ch«n Soc. 77, 3975 (1955). (skupaj z IT- 1'. Gregorjem in If. C. Hoeschelom). 3. Conversion of flranyl SuIFate lo Nitrate by Ion Exchange. J. Stefan Inst, Reports 4, 159 (19i7), (skupaj 1. Bergleznm). 4. Enthalpies of Swelling of Cation Exchange Resins. Vest ni k SDK 5. 35 (1958), (skupaj z M. Mocnikoyo). 5. Thermodynamic Functions of Swelling of Cross-Linked Poly-styreneftuiphonic Acid Resins. I. Resins in the Hydrogen State. 7. Physik. Client. N. F, 18, 11 [1978), (skupno s S. Lapanjetom). 6. Selectivity Coefficients of an Arenaphte nesulphonic Aciod Ion Kxehange Resin, J. Stefan Inst. Reports 5, 53 (1958), (skupaj z M, Piršem in C. Mohnrčičcm). 7. Thermodynamic F tin étions of Swelling of Cross-Linked Poly-styienésulphonie Aeid Resins, II. Resins in tke Sodium State. Z, Phv-sik. Chem. N, F. 21. 576 N9î9). (skupaj s S. Lapanjetom). 8. Therm ody nam les of Water Sorption by Poiyraethylstyrene-sulplwmic Acid and its Sodium Salt, Makromol, Chem. 51, "7 (I960), [skupaj s S, Lapanjetom in !.. Celikom). 9. Amperometrie Titration on Hypopb^sphate. Vestnik SKD 7. (i960), f skupaj z M. Os t an ko v o). 10. Thermodynamic Functions of .Swelling of Cross-Linked Poly-styerenesnlpihonic Acid Resins, HI. Resins in the Potassium State. 7. Phvsik Chem. N. F. 34, 3611 (1962), (skupaj s S. Lapanjetom in š. Pa I j ko vo). 11. ion Exchange Properties of aH —■ (—5— Aecnaphthovl) — Propionic Acid-Formaldehyde Resin. Yestnik SKD 9. 1 (1962), (skupaj z C. Mohor EiÈem in M. Piršem). 12. Ion Exchange Properties of a PolyaCenaphtylene-Divinyl-beuzenc Snlphonic Acid Resin. Makromol, Chem. 84, 11)8 (1965), (skupaj v. G, Mohorčičem in M. Piršem). li. Activity Coefficients of Ciiuiitcrions .in Solutions of Polymethyl-stvrencsulphniiir Acid and its Salts. I, Monovalent Counter ions. 7. Physik. Chem. N. F. 56T 1 [196"). (skopaj s S. Omanom). 14. Activity Coefficients of Counteiions in Solutions of Poly-methvLstvrenesu)phonic Acid and its Sails. IT. Divalent Counteriona. Z. Physik. Chem. 56. t" (1567). (skupaj s S. Omanom). 15. Heats oP Dilution of Poly electrolyte Solutions. 1. Polystyrene-sulpbonie Acid and its Sodium Salt. Z. Physik. Chem. N, F. 56, 207 (1967). (skupaj z J. Skerjancem in D, Leskovškom). 16. Hents of Dilution of Folyelectrolyte Solutions IT, Zinc Pnlv-styrene-5u1pho»at& 7. Physik. Chem. 56, 218 (1967), (skupaj z J, Skerjancem in D, Lcsknvškom). 17. The Electrostatic Free Energy of a Polyioîi and its Counts rions. 7. Physik. Chem. N. F. 58. 170 (196S). 18. Ton Exchange Equilibria on a Doubly Sulphonated PrilvstyrCne-sul phonic Acid Resi a. Vestni k SKD n, 13 (1966), {s kupuj z M. Piršem). 19. Um Binding by PolystyrenCsul phonic Acid, j. Polymer Sei. Puri C. No. 16, 3557 (I96S). (skupaj y J. Spanom in A. Pretnarjem). 20. The Mean Activity Coefficient ui Poly sty recesui phonic Acid-Makroifiol. Chem. HSr 60 (1968), (skupaj s H. Leskovškovo). 21. Kod I ike Model for a Polyclcctrolyie .Solution wi til Mono- and Divalent Cmnterions, J. Chem. Physik. 50, 3011 (1969), (skupaj i A. Peteri i noni). 22. The Ratio of Activity Coefficients of Countenons in Mixed Solution of Polystyrenesulphouic Acid and its Lead Salt. First Int. Conference od Cu to rime try and Thermodynamics. Warsaw, 1969. Reprint pp. t—7 (skupaj s K. Južničem), JANEZ PEKLENIK Za dopisuega člana Slovenske akademije znanosti in Umetnosti, v razredu za matematične, fizikalne in te! t nične vede je bil izvoljen 5. Februarja 1970. Rojen 11. junija 1926 v J r-žitu. — Maturiral je leta 1946 v Ljubljani in diplomiral maja 1954 na Strojni fakulteti univerze v Ljubljani, kjer je študiral od leta 1946 do 1954. V letih 1955 do 1957 je deloval kot redni asistent na Techniiche Hoclisehule v A a cite nu pri prof, dr. H. Opit-ztl. Tam je julija 1957 promo-viral z disertacijo ~Erniiitlung geometrigcher und phvsika-lisciter Grosse n fiir die GrtindlagenforscHung des Schleifens«. Od leta 1957 do 1961 je bil znanstveni sodelavce na TeehnLsche Hoeltscliule v AucheitU. Februarja 1961 se je prav tam hahili-tiral /. delom s-LinierSuchung der Gcnauigkeitsfrajien in dcr automatiser t en Fertigungc, nakar je bil imenovan za rednega docenta ter predaval in deloval od 1961 do 1964 leta. Medtem je pri Collège Internationa! pour l'étude scientifique ries techniques de, production mécanique (CTRP) objavit razpravo »Biitrag znr Hartepnifung von Schlenfkbrpernt, o kateri je članom CIRP-a predaval na redni skupščini v Ziirichu lela 1959. Na podlagi te razprave je od CIRP-a prejel visoko mednarodno odlikovanje za znanstvena delit mladih tehnologov Ta> lorjevo medaljo — kur mu je omogočilo, da je postal leta 1966 redni član CIRP-a. S svojimi številnimi znanstvenimi publikacijami do lela 1962 in z razpravo na kolegiju CIRP-a. jc postal v znanstvemh krogih priznan kot odličen tehnolog-raziskovalec, da ga je Carnegie InstLiutc of Technology v Pitteburgu, USA, i nt eno va la za Visiiing Assoc. profesorja. Tam je delal eno leto. Od lela 1964 do 1969 je bil riti ni profesor na univerzi v Birmingham« kot nosile*: sto I i ce za Monufaoturing Systems. V letu 1965 je bil izvoljen za rednega profesorja na Fakulteti za strojništvo univerze v Ljubljani. Dr. Peklerók je redni clan CIRP-a, YDI (Yurein Deutsche! fngenieure), ASME (Amenicen Society of Mechaodca] Engineers), Fellow of t lic Institut ion of Mechanical Engineers, je član Editorial Board of international Journal of Systems Sciences, London, član komiteja Zveznega izvršnega sveta za znanost, tehnologijo in .izobraževalije. član direktorske grupe za razvoj programskega sistema EX APT. Aachen, in član Institute for Advance Studies in Science and Engineering, University of Birmingham. Y prvi dobi raziskovalnega delovanja se je dr. Pek len i k posvetil raziskovanju fizike brusilnih procesov in obširni problematiki izoblikovanja kvalitetnih površin obdelorancev. Ze v svoji disertaciji je leta 1957 prikazal več izvirnih zamisli, med drugim je razvil tudi metodo in napravo za določanje brusilne temperature direktno na brušeni ploskvi obtielovanea med brušenjem. S to metodo je bilo mogoče eksperimentalno dokazati številne hipoteze v mehanizmu brusilnega procesa ;in doseči odločujoči prodor te tehnologije v smeri višjih storilnosti in apli-kaitivnosri .tega procesa v industriji. Zelo pomembna je Pek le ni kova razprava o določanju trdote brusilnih orodij. Problem eksperimentalnega in teoretičnega določanja, fizikalnih lastnosti 'teles s popolnoma slučajnostno prostorsko razdelitvijo elementov je bil po 50 letih uspešno rešen. Y zvczii s tem je bila prvič predlagana fizikalna skala trdote za brusilna orodja, ki je bila razvita na podlagi ¡razvito meri Ime metode in -statiistične obdelave merilnih podatkov. Metoda in merilna priprava .sta patentirani in se v industrijah, kakor Indi v raziskovalnih institutih Nemčije. Anglije. ZDA in Japonske uspešno uporabljata. Tudi na SiTojuom imštitulu fakultete za strojništvo je bila izd člana preizknševalna naprava za bruse, ki služi kot dragocen prispevek pri kontroli brusov tovarne- Swaity v Mariboru. Tem osnovnim raziskavam brusilnega postopka so sledili v novejšem času novi prispevki, ki se predvsem ukvarjajo z adaptivno regulacijo iu on-line ¡identifikacijo brusilnega postopka. upoštevajoč Monte Carlo ¡simulacijo, statistično opti-miranje in tehnologijo. Njegova dela s pod roí-j a brušenja predstavljajo konico v svetovnem merilu in -so bila prestavljena skoraj brez izjeme, med drugim v japonščino, rušČduo in angleščino (nemška dela). Habilitacijsko delo dr. Poklonika. s katerim je pridobil venia legendi na I'eclmipche IIoehsc.hule v Aachonu 1961 pa kaže. da se je njegovo raz is kov al no ¡delo preusmerilo v povsem druga področja in to v avtomatizacijo obdelovalnih sistemov in teh- nično kibernetäko. V raziskovalnih delih, ki so usmerjena predvsem v adaptivno regulacijo, on-! i ne identifikacijo obdelovalnih procesov t. uporabo digilaLnih računalnikov, integracijo obdelovalnih procesov kol brušenja in odrezav an ja z uporaljo teorije sistemov in teorije stohaističnih procesov predstavlja originalne prispevke na področju mehanske tehnologije z visokim znanstvenim nivojem. L ozii'roin na ta pionirska dela je bil izvoljen ti a CJRP-a kongresu za chairinana mednarodne raziskovalne skupine ? M a Inda entring Systems*, v kateri delujejo številni znani znanstveniki in strokovnjaki iz teh področij. \ času svojega bivanja v ZDA je začel dr. Peklenik raziskav a t,i problem tribölogije in v tej zvezi še posebno vprašanja kfira.kterizacije tehničnih površin. Ta d d a predstavljajo danes pomemben doprinos v razvoju te veje znanosti. Na podlagi teh del je bil izvoljen za člana grupe ekspertov za ta vprašanja pri OECD v letu 1965. Letos j e bil i zvol jen za predsednika raziskovalne prnpc CiRP-a sSurfaces«. kjer so člani najvidnejši predstavniki te veje na svetu. Dr. Peklenik izdaja serijo monografij sAdvanccs in Manu-factuiring Systems, Research and Development i pni Pergamon Press, Oxford. Prof. Peklenik deluje na Fakulteti za strojništvo kot redni profesor za predmete tehnična kibernetäka, obdelovalni sistemi in eksperimentalne metode. Ustanovil je že pri svojem imenovanju leta 1965 močno raziskovalno skupino v okviru Instituta za strojništvo, ki tesno sodeluje z industrijo in nekaterimi raziskovalnimi institucijami v državi. Poleg lega vodi tudi pos I dip lom s ko šolo za obdelovalne in krmilne sisteme. Dr. Peklenik je s svojim znanstveni in delovanjem dosegel prav izredae uspehe ki uživa visoko mednarodno repu.iacijo. Iz zgoraj navedenih razlogov je bil izvoljen kol pomemben in prizadeven strokovnjak s posebno iznajditeljsko sposobnostjo za dopisnega člana Slovenske a kad eini je znanosti in umetnosti. Znanstvene razprave t. Das Schleifen von h a rime tal [bestückten Werkzeugen, Industrie Anzeiger 1936, Nr. 63, s. 960. 2. Forschungsergehnisse und Fr Fahrunpen beim Zerspanen mit keramischen Sehneidplatten in der UdSSR und Tschechoslowakei, Industrie Anzeiger 1957, Nr. 50, s. 277. 5. Ermittlung vun geometrischen und physikalischen Kenn grossen für die Grundlagenforschung des Schleifens. Dissertation Technische Hochschule Aachen 1957. Der Mechanismus des Schleifens und die Uberschliff zahl. Industrie Anzeiger 1958, Nr. 1, s. 10. 5. Untersuchungen über das VerSchleisgkriterium lieini Schleifen. Industrie Anzeiger l'Jift. Nr, 27, s, 597. 6. Beitrag zur Bestimmung der Sp and icke beim Schlcifen. Indu-sirie Anzeiger 1958, Nr. 55, s. Š29. 7. Untersuchungen von Messteuern Ilgen für Werkzeugmaschinen. Industrie Anzeiger JA56, Nr. 89, 8. 1555, ' Fi. Moderne merilne metode pri raziskovanju obdel oval n osti. Strojniški vestnik 195S, Nr. 5/4, S. 59. 9. Razvojne tendence v gradnji obdelovalnih strojev. Strojniški vestnik 1958, Nr. 6. S. 1+1. 10, Zur Fertigungsstabilität messgesteuerter Werkzeugmaschinen, Industrie Anzeiger 1959, Nr. 54, s. S>9. lt. Über den Aufbau und das Verhalten messges teuer tcr Werkzeugmaschinen (H. Opitz) (v obliki knjige), Forsch uiigberichte des Landes Nordrhein Westfalen 1959, Westdeutscher Verlag Köln-Opladen. 12. Contribution to the Theory of Grinding, Mechanical Journal (979. Mr. 4/5, s. 1—13. — Prispevek k teoriji brušenja^. Strojniški vestnik 1959. 13. Verzahnungen mit Kreisprofil. Industrie Anzeiger 1959, Nr. 80, s. 1370. 14. Neue statische und dynamische Prüf method en der physikalischmechanischen Eigenschaften von Schleifkörpern, Industrie Anzeiger I960, Nr, 28, s, 45 t. 15. Untersuchungen der Harte von ScMcifkiirpcrii. Industrie Anzeiger 1960, Nr. 28, s. 43i. 16. Uber einige Gesätzmässigkeitei) des Aufbaues von Schleif-körperu als Zerspanung*'Werkzeuge, Industrie Anzeiger I960, Nr. 4fe. s. 705. 17. Beitrag zur Zähigkeitsprüfung von Schleifkitrpern. Industrie Anzeiger I960, s. 7(2. 18. Avtomatizacija v serijski proizvodnji. Strojniški vestnik I960, Nr. 5. 19. Beitrag zur Härteprüfung von Schleif körpern, Mtcrotecnic I960, Nr. 5 in fj. äö. On the Analysis of Random Errors in Precision Grinding. Operations — Discussion: Trans. ASM K 1961, May, s. ti9—14«, 21. Genauigkerts Tragen iu der automatisierten Fertigung. Habilitationsschrift Technische Hochschule, Aachen, Westdeutscher Verlag Köln-Opladen, (04 strani (knjiga). 22. Untersuchung der Genauigkeit in der automatisierten Fertigung. Industrie Anzeiger 1961, Nr, 53, s. 98". 21. Versuehscrgebnisse zur Ausbildung der Seliiieideclcmcntc an Schleifwerkzeugen. Industrie Anzeiger 1961, s. 1929. 24. Methoden zum Ausgleich zufälliger und systematischer StoT-grösscu beim K ins atz von Werkzeugmaschinen. Industrie Anzeiger 1962, s. 1942. 25. Testing of Grinding Wheels- l'roc- 5rd Iniern. MTDR Conf, Birmingham 1962. Per gam on Press, Oxford 1965, s. 165 (z Opitzom). 26. Contribution to the Correlation Thcorv for the Grinding Process. Trans, A SME 1964, vol. 86, S. 97. 27. Grinding Fundamentals. Prot. Intern, Prod. Couf. Pittsburg 1965. s. 201. 26. Contribution to the SurTaee Cli a rac te risa t ion CIBP Annals 1964, S, 175. 29, light Projections Technique for Studying Surfacc Roughness. C IBP Annals 1964, s. 279. (z M. C. Shu worn), 30. Comparison Éo Static and Dynamic Hardness of Grinding Wheels, Trans. ASME, Series B, >ir, 3, August 1064, yo!. 86, s. 294- -298. 51. Untersuchung der Eigenschaften von Schleif korner n und ihr Verhalten im Schleif Vorgang (z Opitz, Brückner). Westdeutscher Verlag, Köln-Opladen 1964. 32. Untersuchung der Härte von Sehleifkörpern (z Opitzein in Ems torn). Westdeutscher Ycrlag. Köln-Opladen 1964- Grundlagen zur Korrelationstheorie technischer OhcrFlächen, Industrie Anzeiger t963, S. 456. i4. Einige Bemerkungen zur Bestimmung elastischer Eigenschaften von SchleirWerkzeugen, Werkstattstechnik 1965, s. 274. 35, A Proposal for a Physical Hardness Grading Systems for Grinding Wheels. Proc. Intern. MTDR Conf. Manchester 1965. Per-gajnoD Press 1966, s. bit. 36. Prüfung der Bmdnngshärte ion keramtschgebundcnen Zieh-niid Fein zieh steinen (z Ems tum}. Fertigungstechnik und Bet rieh 1963, s. 101. 3". Untersuchung zur K nrrcl a tions theo ric des Schleif Vorganges. StrojniSki vestnik 1963, St. 4/5, s. 1. Pomen raziskovalncga dela v nhdclovalni tehniki za indu--.trijski razvoj. Strojniski vestnik 1966, st. 4/5, s. 123, 39. M ei chinen Tool Technology - Decisive Factor in industrial Development (nastopno predavanje). University of Birmingham t966. 4». is'ove obilelov.il ne ruetode in njihove razvojne ten den ee. Strojniski vestnik Is. 65. 4t. New Concepts in Investigating the Manufacturing Systems by means of Random Process Analysis (s Kwiatkowskim), Proc, 7th Intern. MTDR Conf. Birmingham' 1966, Pergamon Press 196", s. 6S3, 42. Random Processes in Manufacturing Systems, CI BP Annals 1967, s. 67. 43. Investigation of the Surface Typology, CIRP Annals 1967,s. 381, 44. Grinding Wheel and Wear Mechanichs. Proc. Intern- Conf. nf Manufacturing Technology Ann Arbor 1967, s, 581, 43. Workpicee Accuracy Criterion for the Dynamic Machine Tool Aceptance Test, Intern. Journal Machine Tool. Res. 1967, s. 303. 46. New Developments in Surface Characterisation and Maesure-merit hy means of Random Process Analysis. Prne. on Properties and Metrology of Surfaces. Oxford 1968, 47. A Statistical Analysis of the Cutting System based on an Energy Principle. Proc. Intern. Conf. MTDR Manchester 196?, Per-gamon Press 1968, s, 209. 4S- An Analysis of Micro gee met rica I Isotropy for Random Surface Structures. CIRP Annals 1968, s, 525. 49, A Basic Study of a Three Dimensional Assesmcnt nf the Surface Generated in a Manufacturing Process, CIRP Annals 1968, p. 257. 30. Three Dimensional Simulation Techniques of the Grinding. Process I. Proceedings of the First International Seminar on Manufacturing Systems, Birmingham 1968, Pergamon Press Oxford 1970. U Yoihikawa). 51. Three Dimensional Simulation Techniques of the Grinding Process II. Effect of Grinding Conditions and Wear on the Statistical Distribution of Geometrical Chip Parameters (with Yoshikawa), CI Iii' Annals, Vol. 18, pp. 361—565. 52. Geometrical Adoptive Control uf Manufacturing System». CIRP Annals, IS, 1970, pp. 265—272. 53. Manufacturing System Concept Development und Integration, Proceedings of 1t>, MTDR-Confe rente, Manchester 1969. Per-gamon lJress Oxford pp. 585—600. 54. Der Einfluss der Fextigungsbedingimgen auf die zu erzielende Ober fläche, Feingerätetechnjlc 1969. Berichte der II. Internationalen Konferenz für die Oberflächen, Karl-Marx Stadt 1969. 55. An Analysis «f the Transient Güttins Energies and the Behaviour of the Metal Cutting System Using Correlation Technique 17 Moaedale), I. International Seminar on Manufacturing Systems, Proe. J. Intern. Sent., Birmingham Pergamon I'ress Oxford 1970. 56. Uvodnc raziskave brusenja 5 krmiljeno primicno silo. Stroj-oiski vestnik. Ljubljana 1969, it. 2, sir. 49 54 57. Analysis of Scientific Approach in CIRP. CIRP Annals. t%9, pp. 13—15, Vol. IS. 1'aienti 1. Zeichen Vorrichtung mit Paralleliührung, Deutsches Bundes Patent tt>l J-HSi, 11. febr. 1957. 2. Verfahren zum Ermitteln der lliirte von Selileifkörpcm und Vorrichtung zum Durchführen dieses Verfahrens, Deutsches Bundes Patent 1 159 671, 22. mala 1964. \ Verfahren und Vorrichtung suir Kenngrössenermittlung hei stochuEtischen Processen. Deutsches Bundes Patent No. 1245 505. I. febr. 1968. Fran cos ki patent No. 1430 509, 19. oktobra 1965. Anglcski patent No. 1122797, 2. decerabra 1968. MIHA TISLEH ■ Za dopisnega člana Slovenke akademije znanosti iio umotnosti, v razredu za matematične, fizikalne in tehnične vede je bil izvoljen 5. februarja 1970. Rodil se je 18. 9. I92b v LjubijaJlii. Leta 1952 je diplomiral na fakulteti za kemijo tehniške visoke šole. leta 1951 na naravoslovni j fakulteti, a leta 1955 je doktoriral na ljubljanski univerzi z disertacijo »Sinteze v vrsti uikJohepiairie-ih>v<. Od asistenta je postopoma napredoval do rednega profesorja za organsko kemijo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, V letih 1953—55 je bil na specializaciji na Univerzi v C»mbridge-U (Anglija), leta 1963 več metscccv na um verzi v Freiburgu v Zali. Nemčiji, leta 1966 je obiskal več univerz v Angliji Ln imel predavanja, letu 1%8 pa je za časa dvomesečnega bivanja v ZDA, ki sla mu ga omogočila Svef Akademij SFR.T in National Academy of Sciences, Washington, obiiskaJ sedem ameriških umi verz ter obiske izkoristi! za izpopolnjevanje in več predavanj. Leta 19b2 je prejel nagrado sklada Borisa Kidriča za raziskave organskili spojin. Imel je razne funkcije v samoupravnih organih fakulteto in v strokovnih društvih. Je član uredniškega odbora Croatica Ch en lica Acta. Vestnika Slovenskega kemijskega društva, Journal of Heterocyclic Chemistry. Bil je tudi clan uredniškega odbora Index Chemicus ter Član komisije za šolstvo unije kemijskih društev SFRJ. Je član Hrvatskega kemijskega društva, American ( heuiiical Society, član Sekcije za organsko kemijo pri American Chemical Society, član Chemical Society (London) ter International Society of Heterocyclic Chemistry, S predavanji je sodeloval na kongTcsih v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Opatiji, Varšavi, Brnu, Gromlngonu, Sofiji, Bruxel-lasu, Pragi, I ouvaimu in Reiinhardsbrunnu; Py ri d a zineš t (B. M. Castle, Ed.); ]. Wiley. New York, v tisku, 3. Azolo- aiid Azino pyridazines and some Oxu and Thia Analogs [skupnn z IÎ. Stanovnik), »Pyridazines« (R. N. Castle, Ed.), J. Wiley, New York, v tisku. č) Strokovna dela: 1. Kemijski priročnik, 1, del (Slov, kem, društvo, 1937), prispevka; Organska analiza in Nomenklatura in označevanje organskih spojin 2. Kemijski priročnik, li, del (Slov. kem. društvo, 1958), prispevek: Nomenklatura, in označevanje organskih spojin. 3. Kemijski priročnik, III, del (Slov. kem. društvo, 1939), prispevek: Mikrometnde za določevanje tališča (skupno z M. Ozimič). 4. Vaje iz organske kemije, 3 izd, (skupno z M. Perpar, skripta). Univerzitetna založba, Ljubljana 1961, 5. Organska kemija, l. (skujmo z M, Perpar), 3. izd., Univerzitetna založba, Ljubljana, 1%3. 6. Orgunskti kemija, II. (skupno z M. Perpar), 3. izd, Univerzitetna založba, Ljubljana, t 7. Slovenska kemijska uoateifkJatura (Zveza inženirjev in tehnikov. t%6), prispevek: Heteroeiklične spojine, S. Organske reakcije (skupno z B. Stanovnik, skripta). Univerzitetna založba. Ljubljana, 1968. RAZRED ZA PRIRODOSLOVNE TN MEDICINSKE VEDE S V E TO Z AR IL E S1 C Rojen 8. junija 1907 v Ljubljani. — Za dopisnega Claim Slovenske akademije znanosti in umetnosti v razredu za pri-rodosluvne in medicinske vedo je bil izvoljen 7. februarja 1967, za rednega pa 5. februarja 1970. — Nje.gov življenjepis do izvolitve za dopisnega članu je objavljen v Letopisu S AZU. iS. knjiga, 1968, str. 52-54. Za utemeljitev predloga za izvolitev za rednega člana je potrebno še enkrat p rele teti vse glavne poteze njegove znanstvene poti. Prof. Hešič »e je v teku skoraj 40 let svojega znanstvenega dela ukvarjal z raziskovalnim delom na področju različnih geografskih panog. Najobsežnejše in najvidnejše je njegovo delo na področju agrarne geografije oziroma geografije agrarne pokrajine, zatem na problematiki geografske regionale zaeije, po fizično-gcografskl strani pa na proučavanju rek in nekaterih geomorfološk.ih problemih. Zelo vidna je tudi njegova dejavnost pri razčiščevanju načelne, teoretične problematike geografske znanosti. Na področje agrarne geografije si je prof. Ilcšič ustvaril sloves doma in v mednarodnem svetu predvsem s svojimi raziskovanji gt-neze m tipologije tradicionalnih agrarnih naselij in njihove zemljiške strukture. Razen za vrsto podrobnih študij gre predvsem za sin lelično delo »Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem f, ki je izšlo 1. 1950 pri S AZU in je bilo nagrajene s Prešernovo nagrado za leto 1951. To svoje delo je jsozneje bistveno dopolnil v luči novih dognanj v evropski in svetovni literaturi ter ga leta 1959 objavil v nemškem jeziku v * Münchner Geographische Hefte«. O njem je izšlo v strokovnih publikacijah sirom Evrope lepo število recenzij, ki so mu vse priznale, da je problematiko geneze agrarne pokrajine Slove- ni je tehtno m pravilno osvetlil I v luči novih naziranj in dognanj o pozameznih fazah in procesih razvoja evropske agrarne pokrajine v teku stoletij. Kot skoraj edini jugoslovanski strokovnjak za to problematiko je bil vabljen na vrsto ustreznih mednarodnih simpozijev. Od njih se je aktivno udeležil simpozijev V Nancvju (1957) in v Vadsieni na Švedskem (1960), v novejšem Času pa predvsem simpozija v Liegu (i%9), kjer je v smislu razširjene tematike tega 'simpozija poskušal dopolniti svojo sintezo O razvoju slovenske tradicionalne agrarne pokrajine s sintetičnim pregledom sodobnih transformacij te pokrajine, ki jih prinaša predvsem urbanizacija podeželju. S tem se vežejo prizadevanja prof. Ilešiča, da bi Se .spričo novih deagrarizacijtskih procesov s agrarna« geografija preusmerila v kompleksno geografijo podeželske pokrajine sploh, združujoč pri tem dosedanje tri, med seboj preveč ločene prou če v a ln e smeri; zgodovdnsko-genrtsko. ekonomsko in t.i. ¿socialno«. Ta prizadevanja je skušal med jugoslovanskimi geografi uveljaviti na zveznem simpoziju O agrarni geografiji \ Mari!xwu 1964 letu, v mednarodnem svetu pa z ustreznim prispevkom v publikaciji »Miinchner Shtdien zur Soziul- imd WirisehaftBgeographie« (1967) in v novejšem času na mednarodni konferenci za izralio tal v Maribom (1969). Združevanje teh treh smeri se v resnici krepki» uveljavlja ravno pod vplivom jugoslovanske in še posebej ljubljanske iapramo-geograf-ake* šole. Pri tem je bil prof. llošič tudi glavni pobudnik stikov z močno aktivno t. i ni. isocia ln o-geografsko« šolo v Miinehnu. V okviru stikov s to .šolo je sodeloval z načelnim referatom o poliožaju »socialne geografi jez v okviru geografske znanosti ua mednarodnem simpoziju za socialno geografijo, ki ga je zagrebška univerza septembra 1969 organizirala v Ouri-šu. Prav tako je bil pri nas pobudnik dela ua k a Hiranju lin p renče vanj u izrabe tal in pri tem mednarodnih stikov ter terenskega sodelovanja z ustreznimi mednarodnimi komisijami, predvsem z regionalno podkomisijo, ki deluje pri Inštitutu za geografijo Poljske akademije znanosti. Druga problematika, s katero se prof, Ilešič ukvarja zadnji čas, je problematika geografske regionalizacije. Oh konkretnih primerih iz Jugoslavije in Slovenije je oblikoval svoje metodološke poglede na kriterije za opredelitev regij, tako pokrajinskih kakor ekonomskih ter jih predstavil v več študijah, ki so izšle doma ali zunaj (v Liegu 1968). Kot član komisije za metode ekonomske regionalizneijc Mednarodne geografske unijo je sodeloval ua njenih zasedanjih v Utrechitu (1961), Londonu (1%+), Brnu (1965) in Strasbourgu (1967). Njegova pobuda je hi In odločilna tudi za obravnavanje ustrezno p rob Iema like d rnffod po Jugoslaviji. \ zadnjih d vrh. treh letih se je se posebej lotil problema like Tegiionalne strukture Slovenije Z vidika razvitosti ali nerazvitosti posameznih slovenskih regij v zvezi 7. aktualnimi vprašanji perspektivnega razvoja slovenskega prostora kot celote m njegovih regij. Rezultate tega svojega dela ki se opira tudi na probleme analize s Strani njegovih mlajših sodelavcev, je objavil la.ko doma (v ^Geografskem vestnikn«), ke.kor zunaj (na Dunaju). Prof. Ilešlč se je v prejšnjih letih ukvarjal tudi s fizično-geografskimi problemi. Razen nekaterih geomorfoluških študij z Gorenjskega je omeniti predvsem njegovo študijo O rečnih režimih v Jugoslaviji, ki je bila prva te vrste pri inas in dala pobudo za delo 'nekateri in mlaj šini raziskovalcem. Nekoliko dopolnjeno jo je v novejšem času (i%7) objavil v izvlečku v poljskem geografskem tisku. S študijami o podolŽnih profilih Soče in Zgornje Save je prispeva! k pobudi za uveljavitev eksaktnih kvantitativnih metod v naši geomorfologijii. V zadnjem. času pa je skušal s svojim prispevkom o klimatskih osnovah f izičuogeografske regional i zaci je Jugoslavije {v polj'ski reviji iPrzeglud Geografic.znyt 1967) zapolniti ustrezno vrzel v geografski literaturi o naši državi. Končno si prof, Ilešič že dol pa leta prizadeva, da bi prispeval k razčiščevanju teoretične problematike geografije kot znanosti. V svojih številnih poročilih, k katerimi zasleduje diskusije O tej problemajt i ki po vsem svetu, stalno utemeljuje tudi is v Oje lastno pojmovanje, ki gre v prid enotnega objekta vseh panog geografskega raziskovuinja i o osporava teoretsko nujnost geografskega d ti ali z m a, to je apriorne cepitve geografije na fizično in družbeno geografijo. Aktivno se udeležuje tudi načelnih diskusij o posameznih, ožje usmerjenih smereh geografskega preučevanja, predvsem o t.i. agrarni geografiji, o t.i. socialni geografiji in o t.i. aplicirano geografiji. ProF. Ilešič si je a svojim vatrajni.m in mnogcustranskim delom pridobil ugled in sloves enega od vodilnih geografov Jugoslavije. Kot tak je tudi potoval na mednarodne geografske kongrese v Washington (1952), Stockholm (I960), London (1964) in kot edini udeleženec iz Jugoslavije v New Delhi (1968). Tudi sicer je znan v širšem mednarodnem geografskem krogu. Kot jugoslovanski zastopnik je sodeloval na 4. kongresu geografov Z3SR v Moskvi (1964) in na dveh kongresih poljskih geografov (v Lublinu 1964 in. v Winodawn 1966). Bil je aktiven član Komisije za ekonomsko regional! z nci j o in je dopisni član Komisije za aplicirano geografijo pri Mednarodni geografski uniji. Je častni član Srpskcga geografskega društva. Poljskega geografskega (irušiva in Geografskega -društva v Miincbnu. V domačem krog« je značilna njegova vedno akiivna udeležba z vodilnimi referati na zborovanjih geografov SFRJ in na zborovanjih slovenskih geografov. Obsežno je tudi njegovo organizacijsko i er redakcijsko delo v okviru Geografskega društva Slovenije in Zveze geografskih društev SFRJ. Tudi njegovi strokovni priročniki ter visokošolski in srednješolski učbeniki uživajo nadpovprečen sloves, Bibliografija od liihliografi je dalje, ki je bila objavljena v Geografskem vestniku XXXIX (1067) na str. 11 du 20 in citirana v Letopisu SAZIJ, Osemnajsta knjiga, 1967, na str. 54, po izvolitvi za dopisnega člana S AZU. Znanstvene razprave in članki: 1. Severovzhodna Slovenija in njena regionalna razčlenitev. Časopis za zgodovino in uarod opis je, Maribor, Nova vrsta 5 (XXXVIII), letnik 1%7. str. 0—24. 2. Regionalne razlike v d ruiben o-gospodarski strukturi Slovenije, Geografski vest ni k. Ljubljana XL, i960, str, 3—18, 3. Für eine komplexe Geographie des ländlichen Raumes und der ländlichen Landschaft als Nachfolgerin der reinen »Agrar-geographici. Zum Standort der Sozialst"o¡¡raphie, W. Harlke zum 60. Geburtstag. Münchner Studien zur Social- und Wirtschaftsgeographie. Bd. 4, München str. 67- "4. 4. Probleme* de regional i sat ion geogruphique, 1'exe in p !c de In Yougosiavic. MčSanges de Ceographic, offerts ä M. O, Tulippc iL Li fege 1968. str. 602—614. 5. Rcžvmy rzek w Jngosluwji. Prxeglqd Ceograficzny, Warszawa 1968, 2. Str. 505—509. 6. Podstawy klimatyczue rogjonalizacji fizyezno-gcografieznej Jugoslawji, Przeeli^d Geograficzay. Varšava. 1%8, 4, str. 750—770. 7. MetodeloSki problemi aavTemene geografije. Glasnik Srp skop Gcografskog društvu, Reograd. XL Vi 11. str. 9—24. 8. nie wirtschaftsgcograpliiscbe Struktur Sloweniens im regionalen Aspekt. Mitteilungen der Oes ter reich i s eben Geographischen Gesellschaft, Wien 1969. 2. Učb en i k-p r i r očn ik: 9. Obča geografija, priročnik za gimnazije in druge srednje šole, Ljubljana 1967- JANEZ MI L Ç X N S KI Rojen 3. maja 1913 v Ljubljani . -— Za dopisnega člana Slo ve iLsk e akad etnije z ji an osi i in umotnosti v razredu za pri-rod osi ovne in medicinske vede je bil izvoljen 22. decembra 1%L za rednega člana pa 5, februarja 1970. — Njegov življenjepis do iz vodit ve za dopisnega člana je objavljen v Letopisu SAZU, 12. knjiga, sta*. 43-45. V Študijskih letih 1 962/63 in l%3f>4 je bil prof. Mil -činski deknm Medicinske fakultete, od 1961 da 1966 član sveta Kri m inološkcga inštituta univerze v Ljubljani in od leta 1962 do 196S predsednik Združenja za. .sodno medicino SFRJ. Do I. 1969 je bil predsednik republiškega koordinacijskega odbora, za ijhij proti alkoholizmu, t XI 1 %5 do 1969 je bil čl a ji predsedstva zveznega odbora jugoslovanske zveze proti alkoholizmu in od 1966 član sveta za varnost prometa SLR]. Od leta 1969 je predsednik skupine za prvo pomoč pri glavnem odboru RK Slovenije in voditelj sekcije za foreuzično iok«ikt> logi jo pri Združenju toksikologov Jugoslavije. CXI 1. 1963 je i'laai redakcijskega odbora revije jK.rim~i.uolo-gija i krivično pravo«, od !. 1965 pa član uredniškega o. I Intra »The International Microfilm Journal of l^cgal Mediicme*, od 1. 1963 je član International Committee for Alcohol and I raffic. Leta 1961 je prof. Milčinski predaval v poljskem združenju za sodno medicino v Wroelawn, leta 1964 pa na -simpoziju v Halle in nii sestanku nemških sodnih zdravnikov v Leipzigu. Leta 1966 se je aktivno udeležil kongresa romunskih zdravnikov v Bukarešti, leta 1962 pa potujočega seminarja Svetovne zdravstvene organizacije o medicinskem študiju v SZ. Leta 1964- se je kot zastopnik Medicinske fakultete v Ljubljani udeležil proslav ob 100-letnid mehiške medicinske akademije v Ciudad Mexico. Spotoma je obiskal v New Yorku 'institut Chief Medical Examiner. Sodeloval je aktivno še na kongresu o medicinski morali leta 1966 V ï'arizu. med na rodnih kongresih o- alkoholu ■T prometu Jota 1962 v T.ornimi u in ieta 1965 v Tloomingtonu, mednarodnih kongresih za sodno medicino v Londonu J. 1963 in za medicino prometa v Rimu lela 1963. Sodeloval je z .referati na vseh si rokov mi h sestanki h adruženja /,& sodno medi. Razen specialnega področja alkohola v prometa se ukvarja tudi s splošnimi problema alkoholizma in je aktiven v republiški in zvezni organizaciji kot dolgoletni predsednik in sedaj častmi predsednik republiškega koordinacijskega odbora in član predsedstva Jugoslovanske zveze za ixtj proti alkoholizmu, 111. Prva pomoč .in oživljanje I udi na leni področju je Mi kam s ki nadaljeval že pred leti začela prizadevanja m uvajanje novih načinov,'zlasti sodobnih metod oživljanja. Razen tega pa je kot svetovalec sodeloval pri učbenikih in priročnikih iz prve pomoči, ki jih lizduja Rdeči križ. Zn izdajo Dergančeve Prve pomoči, ki je v tisku, je o a pisal uvodno poglavje o Rdečem križu in ženevskih konvencij ali. O obravnavanju prve pomoči kot etično deontolo-škegu problema je bilo že govora pod 1. IV. Katastrofna služba Velike katastrofe iz leta 1963 i,n ¡naslednjih {Skopje, Vajen t, Brnik, Sicilija in druge manjše} 50 Milčitiskega pripeljale na. prizorišče velikih nesreč in nadlog. Delo na katastrof nih področjih mu je dalo bogate izkušnje in mnogo priznanj. Sprva se je posvetil proučevanju organ.izaLiij.skib in strokovnih vprašanj v zvezi z metodiko in tehniko prepoznavanja trupel in njih OHki'bf. in je za to službo sestavil izvirno organizacijsko shemo in preti lagal nekatere niove prepoznavne postopke, k, t so biLi \ razpravi ¡ia jugoslovanskih posvetovanjih o množičnih nesrečah. Pozneje se je njegovo zanimanje obrnilo predvsem na psihološko in humainatarno problematiko in noži eni h nesreč in pomorov. Temu vprašanja je bil posvečen tudi referat o aadnomedicinski službi v primeru katastrof, ki je bil na kongresu v Genovi letu 1%9 sprejet z velikana zanimanjem in lepimi ocenami v tisku. V, Ostalo Razen navedenih področij se Mtlčinski ukvarja še z dragimi, ki r*> povezana z njegovo stroko in poklicem: Izvedensko ocenjevanje telesnih poškodb, pouk sodne medicine in podobno. Leta l%2 je izšla druga popravljena izdaja učl>enikn :l!vi>d u su d sk ti medicin lu v srbohrvaščina. Bibliografija Oil 1961 dalje, 1. Samostojne publikacije L vod u sudsku medlcinu, Beograd >Narodna milicija*. 1962. 3+3 >: tr- Alkohol in cestni promet v raznih državah (redakcijo knjige in p rev ud), Ljubljana. I9b3, 76 str, 2. Znanstveni in strokovni članki: Poglavje iSodnomediiinska vprašanja ginekologijit v knjigi Novak: Ginekologija. Ljubljana 1961, 364—369. Uvodna beseda k slovenski izdaji knjige Mitscherlich-Mielke: Medicina brez Človečnosti. Ljubljana l%2, 5—iti. Nesreče pri zdravljenju, /dr. V 7—8, 1962, 193—199. Objavljeno tudi v iicmiieiiii v Aktuelle Fragen der gcriclitlichen Medizin. Wissea-schaftliche Zeitschrifi der Martin Luther-UniversiiKtj Ha]le-Witfeiiberg, 1965, 51—60. Preventivna orijenfacija sudske medicine. Poglavje v knjigi: Preventivni rad u terapiskoj medicini. Beograd, 1962, 30N. Etična in kazenskopravna strun odklonitve zdravniške pomoči {skupno s I', Kobetom), Pravnik 1963, št, 3 120—155. Ponatis v Med. razgl. 1966, 365—378. Alkoholgesetzgebimg und Strassenvetkehr in Jup»Jawien. Članek v knjigi: Akohol and lload Traffic. B. M. A. House. London 1961, 303—506. Neka pitanja iz tanatologije. Zbornik radova sa t. kongresa sudske medicine Jugoslavije. 1964, >—17. Misure tontra 1'aleoolismo ncl traffico in Jugoslavia (skupno s T. Robljekavo), iJf. Internacionalni kongres tu medicino nezgod in promet, Rim, 1963, W v-605. Pitanje medicinske prirode u iczi sn mrtvimima prilikom katastrofa i masovnih nesreča. Hitna medicinska pomoč i rad zdravstvene službe u masovnim nesrečama. Beograd 1965. 236 251. Slovensko; Medicinska vpniSanja \ zvcy,i v mrliči pri katastrofah in množičnih nesrečah. RKiK 1963, 2—3, 55—64. Einige Erfahrungen uns der Technik und Taktik der Identifizierung hii Katastrophen. Aktuelle Fragen der gerichtlichen Medizin, Wissenschaf t H che Zeitschrift der Martin Luther-Universität HalleWittenberg, i <>65, 10S—110. Razpotja in odločitve. V i Poslanstvo slovenskega zdravnika t. Ljubljana 1965, ti—20, Yugoslaviaa Legislation fer First Aid in Traffic Accident. Stockholm i9f>6 (roiO|jriiit). Le Code Yougoslave d'éthique médicale et son rôle dans l'éducation des travailleur* sanitaires {skupno s S- Cvalitetom), Deuxième Congrès International de Morale Médicale, Paris. 1966. 250— 254. Intoxications accidentelles par l'acide cyanhydrique et par des cyanures {skupno z H. Furlunom in T. Robljekovo). Acta Medicin ne Legatis et Socinlis, Paris, 1966, 107—"10, Nekatera etična vprašanja v zvezi z izvedenskim delom. Pravnik, XXII, 229—239, 1967. Srbohrvaški: Neka etička pilauja ti vezi sa sudsko-medicUtsktm vestačenjeni. J ugoslo venska revija zo kriminologijo i krivično pravo. 1967. V. IS1) -200, Dolžnost prvo pomoči, /dr. Y, XXXVI, 9. 261—264 [196"). Yugoslav Legislation ou the Duty lo Uendcr First Aid in Roatl Accidents. Proceedings of the Second CoafiresS of tlie International Association for Accident and Traf fie Medicine, Vol. 2. Skanctrvck AB, Matmö, 24—26. Alkoholizem i bezbednosl s a ob r a čaja. Zbornik rado va J u gos la -venske konteren ci je o alkoholizmu. Beograd, 1967, 198- 204. Slovensko: Alkoholizem in prometna varnost. iDelo in varnosti XIII, 1—4, 1%H. Odgovornost nicdicinske sestre z etične in pravne plati. Zdravstveni obzornik, L 2/3, 49 üfi, Odgovornost za škodo pri zdravljenju. Zobozdravstveni vestni k, XXIII, 55—47. 1968. Neka etička pitanja tt vezi sa vještaČenjem. Medicina. 4. 137, J 967. Veitaeenia u slučajeviuia trovanja (skupaj z. 1J, Scliinidlom in Y, Zelen kom), Orfabrnna poglavlja iz toksikologije. Savez lekarskih dru-Stava. Beograd I!>68. 265—269. Preventivne mere proti v trovanja (skupaj z A- Dolencem in T, Hob! reko v o). Kot zgoraj, 346—55-1. Nas tava toksikologije na medicin skom fakultet«, Kot zgoraj, 369 —373. Etični in pravni pogledi na splav. Zdr. V. XX5VII, 236- 240, 1968, Zdravnik in smrt (slovenski tekst), Liječnik i smrt (srbohrvaški tekst). Pro medico, I—IV. J—14. 1969. Die ärztlichen Pflichten dea Gerichtsmedizin ers bei seiner Saeh-verstiiiidigcnläugkeit. V Aktuelle Fragen der gerichtlichen Medizin III. Wissenschaftliche Beitrage der Martin Luther-Universität, HalleWittenberg, l%8, 12, +1—46. Aloohol in I.Csislation, Alcohulism, IV, 2, 110—113. 1968. Nezmožnost za dein kot kriterij pri izvedenskem ocenjevanju telesnih poškodb. Pravnik, 14, 4—6. 1969. 127—129. 3. Poljudni članki; japonska odtočno ukrepa zuper alkoîiul v prometu. Strokovni list. 1961, 651—634. O medicinskem Študiju v Sovjetski zvezi, Zdr. V, 1962, 5—6, 156 do 159. O alkoholu in prometu; Trojna pot za reševanje vprašanja vrnjenih voznikov. Delo, 20. 10. 1962. Nevarni učinek majhnih količin alkohola. Delo, 25. 10. 1962. Razvoj terja popoln" prepoved alkoholu. Delo, L 11. 1962. Kriza neke zdravniške etike. NRazgl. 1962. it. 22. Ponatis v Medicinskih razgledih IV, 147—157 (196i). Prevod: iKryzys etvkí le-karskieii. Przeglqd kkarski, Krakov. XSIII, I I/l, 30 (1967). Umetno dihanje z usti. Dom in elektrika, december 1962. /a [lutnunu zabranu alkohola. Motorevija (Beograd), l%\ 3. str. 5- Dva obraza evlanazife NRazgl. 1963, it. 3. Ponatis v Medicinskih razgledih, V, 59—6S (i%6). Alkohol in prometne nesreče. NRii*;:!, 1964, št. 19, Zdravnikova odgovornost. NRazgl. 1964, št. 22, Današnje skrbi in težave z alkoholom v prometu. RKiK, 1966, 4, 230—234. Nevaren račun. Avto, I, 7, IS (!%7). Presajanje organov in zdravniška etika. NRazgl. XVII, 12 (395). 355 (1966). Al koli nI in njegov mračni sin alkoholizem. Tu variš, 24, 44, 14—16. 1966, Odgovornost zdravstvenega delavca pred vestjo, pred bolnikom in pred družbo. Zdr. V. 37, 401^403, 1968. Najbolje pomaga, kdor ve, kako. Prva pomoč, Oprema in znanje. Avto, 111, 4. 56 (1969). F R A N C N O V A K. Rojen 2. junija 190S v Kranju. Za dopisnega člana Slovenski; akademije znanosti in umetnosti, v rnzredu za priro-d-os lovne in medicinske vede je bil izvoljen 22. decembra 1%1, za rednima člana pa 5-februarja 1970. — Njegov življenjepis in delo do izvolitve za dopisnega člana z bibliografijo je objavljen v Letopisu. 12. knjiga. 1961, str. 46 AS. Frame Novak je direktor klinike za porodništvo in ženske bolezni v Ljubljani in od 7. maja 1962 redni profesor za porodništvo in ginekologijo na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani. 1 ucli po izvolitvi za dopisnega člana SAZI je bilo zanimanje F. Novaka osredotočeno ina ginekološko kirurgijo. Največ časa je uporabil za nadaljnje izpopolnijevanje nbdomiunl.ne radikalne operacije pri raku materničnega vratu po Werflieimu, Dom a in v zamejstvu je znali predvsem po izpopolnitvi te operacije in velikih izkušenj pri njej, saj jih je osebno izvršil nekaj nad ¡■¡(H). Se nadalje je .širil «jieraeij.ski repertoar in na ljubljanski klin iki sedaj praktično ni ginekološke operacije, ki je ne bi obvladali. Delal pa je ■seveda na vsom podnožju ženskih bolezni in porodni Si v a. Pomagal je pri n v cd bi in razvoju sodobne pred-operacijttke in pooporacijske medicinske oskrbe, zgodnjega odkrivanja genitalnega kardnoiina. diagnostike in terapije genitalne tuberkuloze, iieonatalue in ginekološke pediatrije, laboratorija za klinično patologijo, l>oi'l>e proli splavu, sodobne kontrncepcije, diagnostike in terapije inf ertilnosti, crtogenetike. antenatalitega in podnatalneg« vaiötva, porodne psihoprofi-lak-se s porodno anailgezijb ler sodobnejše medicinske dokumentacije in statistike, Njegova glavna težnja je bila v tem, tla propagira predvsem pni kajrcinotllu cerviksa vaginalno hisfereklouii.jn, ki jo žene bolje prenašajo kot operacijo per lapurutomiam. Njegova klinika je privabil d v CMU ocl 1961—1969 161 ginp-koliigov iz mejsiva. tako 74 iz i i ali je. 15 iz ZDA in še iz mnogih drugih iležel. Med -njimi je bilo 45 univerzaletaih profesorjev, od teli 27 direktorjev ginekoloških klinik. S tem je ljubljanska klinika pod vodstvom prof. Novaka postala mednarodna šola. Kakšno je bilo za u im an je fujih strokovnjakov za Novakovo operativno tehniko, priča dejstvo, da je prof. Novak večkrat operiral v inozemstvu na ki i mikali ali v večjih bolnicah, tako npr. v Torinu, Milanu, Perngii, Florenei, Bariju. Bresciji, Viniercatu {pri Milanu), Trstu. Gdansku, Moskvi, los A npr lesu. New Yorku in Bueinos Airesü. Bazi s,kovalno dolo prof. Novaka se nanaša na ureditev kliničnega lalyoratorija, ki dopušča široko znanstveno udejstvo-vanje, Sodeloval je pri snovanju Inštituta za planiranje družine, proučevanju reprodukcije, pri raznih raziskovalnih delih, medtem eno za Population Council jin za International Planned Parenthood Federation (London) i er za Weizmannov i usti tut (Izrael). Klinični laboratorij ginekološke klinike je izvršil številne raziskovalne naloge, prav tako tudi neonatalni oddelek klinike. Kst se tiče delovanja zunaj klinike, je omeniti, da je bil prof, Novak predsednik iti podpredsednik, sedaj pa je član odbora Združenja ginekologev-porodničarjev Jugoslavije, je predsednik ginekološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva. bil je član sveta za medicinske vede pri zveznem s vein za koordinacijo znanstvenih dejavnosti. Udeležil se je aktivno številnih sestankov, simpozijev, tečajev, konferenc in kongresov: Mednarodnega ginekološkega simpozija ob otvoritvi nove ginekološke klinike v Florenei, 1962 [z referatom); L kongresa kancorologov Jugoslavije v Beogradu. 1%2, L dvoma referatoma skupaj s sodelavci; 2. in ter-sckcijskega sestanka ginekoloških sekcij Hrvatske in Slovenije v Dobrni, 1962, kot moderator teme Carcinoma colli uteri in situ; 5. regionalne konference za planiranje drttžine za Evropo, Bližnji vzhod in Afriko, ki jo je organizirala medna roduii fedemcija za planiranje družine. 1962 v Varšavi kot delegat Zveze zdravniških društev Jugoslavije (z referatom skupno z L. Andolškovo); sestanka Ginekološkega društva Puglije v Potenzi, 1962; kongresa mednarodnega značaja ob i00-letnici Češkoslovaškega zdravniškega društva J. E Purkyne in »Časopisa lekafu ceskych« v Pragi, 1962 (z referatom); 7. mednarodne konference za planiranje družine v Singapuru, 1963 (s 4 referati); med na roti nega seminarja o fiziologiji in reprodukciji v Bomba vil. 1%3 (z referaiom); sestanka ginekološko -porodniške .sekcije društva The Royal Society of Medicine 1965 v Londonu, na katerem je predaval; nklivno se je udeležil 2J. ■ zaBČdanja Francoskega ginekološkega društva v Strasbourgu, (964 (z referatom); 20-dnevnega potujočega seminarja ginekologije in porodništva jio ZSSR. t%4; 5. kongresa ginekologov in porodničarjev Jugoslavije v Sarajevu. 1964, kjer je predaval 0 problemih nezaželene nosexinostii in o radikalni operaciji po Selmuti: 51. kongresa italijanskih ginekologov v Torinu. 1965 {z referatom}: sestanka o nrctero-vaginal.nili fistulah, 1%5 v Bariju; medicinskega seminarja mednarodne federacije za planiranje družine (1PPF) v Beogradu. 1965; seminarja Svetovne zdravstvene organizacije o zgodnji detckeiji Taka. I96? v Oslu (z referatom): 3. intcrsekcijskega sestanka ginekoloških sekcij Hrvatske in Slovenije v Splitu. 1966; aktivno se je udeležil z referatom 5. konference za Evropo in Bližnji vzhod. 1966 v Kop en-hageuiii; 8. mednarodne konference IPPF v Santiagu (Čile), 1967 {?. glavnim referatom); mednarodnega sestanka. k;i ga je leta 1968 priredila »Sociedad Argentina de Paiologta Cervical Uterina y Colposcopiaí v Buenos Airesu (s tremí rreferati. kii su jih dopolnjevali filmi); 6. kongresa ginekologov in porodničarjev Jugoslavije. 1968; mcdnaríxlne konference za š hiti i j splava v llot Springsu (ZDA), 1968 (z referatom). Prof, Novak je Častni Člau Češkoslovaškega zdravniškega društva J. E PurkynS, Slovenskega zdravniškega društva, Zbora liječnika Hrvatske. Čilenskega društva za (iinekologijo in porodništvo (ikI 1967) in Društva madžaraksh ginekologov (od 1968). Je častili doktor tuiiverze v Torinu ll%5). Bibliografija Bibliografija do leta je objavljena v knjigi Univerza v Ljubljani (J957), str. 349—330, do t. 1961 pa v Letopisu Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dvanajsta knjiga. 1961, str. 47—48. Dodati ji je: 1, Knjige: vPorodiljstvoi, učbenik za študente medicine, davna urednika: S. Ttisovae in B. Miloše vié. č.lani redakcije; S. Yidakfivic, K Novak. M, Berič, A- Ca k makov, D.Perovič.Medicinska knjiga,Beograd-Zagreb, t%2. 570 strani. — Napisal je sledeča poglavja. Postnntalna zaštita. 1 —19«; Kontraecpcija. 19R- - 202; Krvavi jen je tt trudnoČi. Poba čaj. 289- -503. Porodiljstvof, uibenik za študente medicine- Druga predelana iu dopolnjena izdaja, li- Miloševič, M. Dekaris, F. Novak, L Knezevic-Svarc, A. Cakmakov. D. Pcrovie i sarad niči. Medicinska knjiga. Bco-grad-Ziigreb, 1966. 608 strani. Napisat je sledeča poglavja: Postpartalna zaščita. 198—202; Kontraccpeija, 202 207; krvavljenje u trudrinči. Puli a čaj, Í07—522. 2, Znanstveno strokovni članki in razprave v strokovnih revijah, zbornikih itd. La vagina artificíale dal signia. Minerva Ginecológica (Torino) 14, 1962. str. 24^50. ( >iir Method of Dissecting and Treating the Lreter in WertbeinTs Operation. Scritti in onore del prof. Giuseppe Tesauio net XXV anno del Suo insegnamento, Napoli 196", Montanino Erfltore, sir 1361- 1574. Social and Economic Aspects of the Family Planning Movement (skupno z L. Anrloliiek}. Glavni referat na 3. regionalni konferenci IPPF (International Planned Parenthood Federation) 5. b. 1962 t vat-šavi (ciklostil). L'importanza deH'operaz i on e di Schania aumenta con il inigliora-m en to deli a diagnosi precocc del canero del collo dell*Btero. Scritti in onore del Prof, F Maurizinu in occasioije del Stto XXV anno di insegnamento. Stabiliincnto A rt i Grafiche ed Affini (S. A. G. A.), Genova 1962, str. t«91—1898. Come influiva ¡'influenza delle nos tre esperienze ed osservazioni sulla sečila dell'operazione nel cancro de! eorpu ttterino, Atti del Symposium Internazionale su jI virilism] in ginecologla* e su terapia del cancro del corpo dell'utero-i, Fircnzc 1962. Supplemento alla Rivista. di Ostetricia e Gmecologia, XVff, 1962. Edizioni Scientifiche Salpietra, Firenze, str. 409—413. Na5e zkuSenosti v iečbe ženske genitalni tuberkuloz v Cs. Cvnc-kologie, 28. 1963, str. 446—447. Procedure Reducing the Number of Uretrovaginal Fistulas in Abdominal Radical Hystrectumy with Bilateral Pelvic f/vmpha-denectomy. V knjigi: J. 3". Meigs »Progress in Gynecology*, Vol. IV. 1963, G rune and St rat t on. New York, str. +93—3 H. Family Planning Education with Special Regard to Working Mothers. Proceedings of the Seventh Conference of the IPPF, Singapore 10—16. 2. 19b3. Excerptu Medica, International Congress Series No. 72, 1964, 291—296. Why Does Contraception Meet So Many Difficulties in Superseding Abortion? Ibidem, 654—637. Effect of Legal Abortion on the Health of Mothers in Yugoslavia. Ibidem, 22^—224. TLb Results of Modern Treatment of Sterility Caused by Female Genital Tuberculosis. Ibidem, 61 f—613. Our Trials with Oral Contraceptives. Proceedings of All India Seminar on Physiology of Reproduction, Bombay, February 21—23, t963. Zal.: Indian Society for the Study of Reproduction, lndiuii Council nf Medical Research and Family Planning Association of India, Bombay, sir. 62—61. Procedure for the Reduction of the Number of Urethrovaginal FLstnlae after Wertheim's Operation. Proceedings of the Royal Society nf Medicine, 56, 1963, str. «Ni 111 88+ (London}, Kako poboljšati uspehe lecenja kar činoma grlica materice (skupno z J. Kovačicem. M. llren. R, Peste vikom, R. Poljanškom, M. Stucin in [,. Savn ikoni). Srpski arhiv 91, 1963, 773—782. Kako poboljšati uspehe u lečenju kar činom a iela maicriec fsknp-no z M. Grttnčiccm, R. Pestevsknm. R. Poljanškom, R, Segedin in M. Stucin). Ginekologija i opstetricija 3, 1963. 83—92, l.a terapia locale e genernlc iuberColostatica detla tubercolofti genitoperitoneale riellri donna in elima marittimo (skupno / B. Vr-tovcem, L. Taborjem. M. Koleneem in 7, Kunej), Atti del XII" Cen-gresso Internationale di Talassoicrapia. Vcnczia 21—23 maggio 1963, str. 575—390. Problem neŽeljene trnclnoec (abortus, knntracepcija, sterilizacija, populacija) (skupno z, B, Segediu. M. TCroff, S. Peteri inom. A. Peca ver, J. Križničem in A. Debel jak ran). Zbornik: V. kongres ginekologa-opstetrieara Jugoslavije, Referati i koreleraii. Sarajevo. 1964, Str. 5—18. Značaj vaginalne radikalne operacije pu Schauti. Zbornik: V. kongres g i neko loga-ops tel rifa ra Jugoslavije, III. dio, Diskusija 11. Zavod za izdavanje udí.benika, Sarajevu 1965, str. 431- -434, Creation d'un vagin artificiel a l'aide du colon sigmoide (avec film en eouleurs). Corn, p les Rend US de la Société frnni;aisc dp, gvne-eologie 34, 1964, 411—413. Problemi nr/cljeno trndiwie (skupno z R. Segedin, M. Krof I, S. Peterhnom. A- Pečaver J. Križniccm in A. Debeljakom). Narodno zdravlje 21, 1963, 44—30 in nadaljevanje 85-90. Veštački abortus poniocu vakuum ekshal atora. Uvodne besede k filmu. Seminar IPPF v Beogradu 1. 1963. Tiskano v poglavju jDi-skusija O problemima abortusa i kontracepeije<, Ginekologija i opste-tricija 6, 1966, 131 Apparatus for Artificial Abortion with Aspiration. Preventive Medicine and Family Planning — Proceedings: Fifth Conference of the Europe and Near Fast Region of the IPPF. Copenhagen 5—8 Julv 1966. IPPF, London, 196?, str. 103—105. World-Wide Problems oí Abortion — Europe, Proceedings oí the Eighth International Conference of the IPPF, Santiago Chile 9—15 April 196" IPP1, London, 1967, str. {34—139. Štafet ni način operisanja. Bilten radova Giuekološko-akušerske bolnice Grada Beograda, VI, 1967, str. 133—138, Operativi metodi za lečenie na raka na m a točna ta Sijka, prilagam v akuiero-ginekotogičuata kliniku v Ljubljana, »Aktualni problemi v akušerstvoto i gin ekologi j a ta*. Medicina i fizku llura. Sofija 1968, str. 187—201. Das Verringcrn der Bin t ungen bei vaginalen Hystercktomien durch Anwendung von Adrenalin, Octapressin, l'or-8 iuid Pox-85 (skupaj 7. M, Nosna in M. Mazovcc). Gynaecologia (Basel) 165 : 21—"0, 1968. RisLiltali terapenti-ci della tubereolosi genitale femrninile negli nltimi otto anni (skupaj z B, Vrmvcein, 7. Kancj, "I". Cizljcm in M. Erjavcem), Scrilti Medici in on ore del Prof. G, Dellepiane in occasione del Giubileo Accademico. Minerva Medica, Saluzzc, 1968, str. 740—746. Vprašanja v zvezi s pandemijo splava. Zdravstveni vestni k 37, 1968. 227—231. TI mía proccdimento per ridurrc la frequenza del le fistule vescioo-ureterali dopo isterectinnia radicaie, lAgeioraamentí in Ostctricia e Ginecología.-. Minerva Ginecológica, 20, 1968, str, S4—83 (s simpoziju: >Frofilassi e trattamenfo delle fistule vescico-ureterali dopo istcrceto-mía radicales 4, julija 1965 v Bariju). — Introduzione (uvod v simpozij), tiskano prav tam, str. 15—16. l.'infiltrazione isehemizzante negli interventi per via vagíiiale. Aggiorna menti in Os tet riel« e Ginecología. Minerva Ginecológica, vol. 20, (sapi. za št. 23). str. 97—98 (dec. 1968), Experience with Suction Curettage, (referat na mednarodni konferenci, ki (o je priredila ASA — Association Tor tlie Study of Abortion v Hot Sprmgsu, ZDA, í7,-20. nov. 1968). The Prevention of Urétera-Vagi nal Fistulae aftir the Wertheim Operation- International Journal of Gynecology and Obstctrics (Nevvark, ZDA) — Vol. 7, No, 6, 1969, 301 005, AN DR E J O, ŽUPAN CI C Rojou 27. januarja 1916 V Ljubljani, — ¿& dopisnega ¿lana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, v razredu za pri roti »s I ovne in medicinske vede je bil izvoljen 3. julija 1%4, zu rednega člana pa 5. februarja 1970, Njegov življenjepis An delo do izvolitve za dopisnega člana z bibliografijo je bil objavljen v Letopisu SAZU, 15. knjiga, 1965. sir. 50—51. Biografiji je dodati, da je Andrej C). Žnpainčič leta 1%6 postal redni profesor zu patološko fiziologijn na Medicinski fakulteti univerze v Ljubljani Od leta 1967 je elan Scientific Advisory Panel C'iba Foundation, London, od 196fi pa Fhisio-logical Society. London. — Z referati se je udeležil mnogih simpozijev in kongresov doma in v tuji™. V zadnjih letih: Simpozij ^-Impact of Basic Sciences on Medicine«., Jerusalem. I%5; Conference on Cholinergic Mechanisms, New York. 1966: 1 nI c.nia clonal in farmakološki kongres, Basel, 1969: Jugoslovanski kongres fiziologov, Ohrid, 1969. Na povabilo prezidijn Akademije Nauk SSSR je obiskal inštitute v Leningradu in Moskvi ter imel predavanja »The mode of operation of eholinoreceptors«. Profesor Župančič je znanstveni delavec na področju fiziologije in farniakologije holinoreceptornih mehanizmov. Rezultate svojih eksperliueii talni h raziskovanj je objavil v injih in domačih znanstvenih časopisih m jih razlagal na Številnih znanstvenih kongresih doma in v tujini. Skoraj ves avoj znanstveni opus je prof. Zupančič posvetili teoriji holi noreče p tor je v. Ni sicer prvi fiziolog, ki je identificiral hol i no receptor s h oli nesle razo, a je predvsem prvi, ki je io hipoteko znanstveno obdelal. V P ato fiziološkem inštitutu imdiein^kc fakultete v Ljubljani, katerega upravnik je od njegove ustanovitve, je prof. Župančič razvil raziskovalni center, ki je znan in cenjen lie samo v domovini, i cm več tudi v inozemstvu. F od njegovim vodstvom so v njem zrasli mladi in sposobni znanstveni delavci. Bibliografiji, objavljeni v dveh knjigah Univerza v Ljubljani (19i7, str. 353: 196b, str. 438) je za čas po izvolitvi za dopisnega člana dodati: Evidence Tor the identity of anionic centres of chotinosterase with cholinoreceptorg, Ann. N. Y, Acad. Sci., 144, 1%7, 6H9—693. On the chemical distinctions between isholinesterase and iholino-rcceptor, Life Sci., 8, 1969. 989 -992. A new approach to the problem of the nature of eholinoreceptors. Radovi Akademije nauka i um jet nosi t Bosne i Hercegovine, 14, 1969. Conformational changes of acetylcholinesterase bound to motor endplates, Acta Physiol. Pharmacol. Jugoslav., 1969, Allosteric nature of the membrane-hound ace ty I choeh in esterase as the basis for the cholinoreceptor Function of this enzyme. Spomenica za prof, I. DjurjEiea, 1969. Prilago jeva nje alpinistov na Himalajo. Pro Medico — 1969, 4, 89—101. J O S E F K R A T O C H V i [ šok-, je bil imenovan za profesorja on foin trilogije in ravnatelja Entomološkega inštituta visoke Šole za agronomijo v Brmi. L. (947 je bil povabljen za profesorja zoologije na isti visoki šoli ter je vodil ta inštitut in katedro do 1, i960, ko je bil imenovan za ravnatelja inštitute za razisko\arije vretenčarjev Češkoslovaške akademije znanosti, ki gn je bil sam osnoval. L. 1965 je osnoval pri tem inštitutu še ekslerno katedro za vertebratologijo Visoke šole za a g ni no-miijo v Krnil. Prof. Josef Kratochvil sodi v ekipo znanstvenikov, ki so bili I. 1955 odlikovani z državno nagrado Klemeiita GoMwalda L stopnje. Istega leta je bil izvoljen za dopisnega člana Češkoslovaške akademije znanosti. Prof. Josef Kratochvil je zaslužen znanstvenik in razisko-valec-zootoff, priznan v češkoslovaški domovini in v tujini. Posebno zaslužen je.kot raziskovalec jugoslovanske i.u zlasti še slovenske favne, v prvi vrsti jamske favne Dinarskega krasa. Na podlagi obilnega gradiva, ki ga je bil nabral na številnih študijskih, potovanjih po Jugoslaviji, je napiaal dolgo vrsto razprav o jamskih pajkih: posebno znana je ¡ljegova monografija »Liste générale des Araignées cavernicoles etn Yougoslavie«, ki je bila objavljena v naših ïPrirodoslovnih razpravah«. Prof. Joaefu Kraločliiilu igre posebno priznanje, da je biil pri svojem raziskovalnem in znanstvenem delu sta liro povezan z jugoslovanskimi i 11 ziusLi še s slovenskimi znanstveniki. Kot posebno zaslugo prof. Josela KratocIivtLn je treba poudari i i. da je ves bogati zoološki material, ti ga je bil nabral na našem teritoriju i;n ki Se ni nanaša! na nraluiidsko in opiti-oni d s ko lavno, redno prepuščal v obdelavo našim znanstvenikom specialistom. Prof. josefu Kruiochvilu je šteti v dobro, da je številnim nainovO Opisanim živalskim taksottom dal imena po naših krajiii in, naših znanstvenikih. Prof. Jteef Kruiuchvil se je udejstvoval najprej na področju enloinologije, potem pa se je posvetil arnliunlogiji (pajki in suhe južine). Pred 15 leti se je specializiral še za mam al i je (sesalce), zlasti za drobne množične škodi ji vr.e med njimi: študiral je njihovo sistem a t iko, iaiksonoinijo, morfologija, ekologijo ter dosegel na tem področju lepe rezultate, (Snoval je novo šolo ter usposobil za raziskovalno delo vrsto mladih ljudi. Ustanovil je tudi časopis ¡¡.Entomologicke listy« (seri a j i Zoologicke listv-c), ki ga ureja že 32 let Bibliografija del prof, dr. Josefa Kraitothvila je bila objavljena v reviji Vertebratologicke zpravy, Brno 1969, na straneh 9—17. Iz nje je raz vi dm o. da je objavil iz svojega strokovnega področju 7 knjig, 22 monografij. 140 znanstvenih razprav ¡11 7 učbenikov, razen tega še 124 poljudnoznanstvenih člankov in ocen. RAZRED /A UMETNOSTI LO J Z E DOLINAR Rojen 19. ajinila 1S93 v Ljubljani. — Za dotpisnega čia-iLa Slovenske akademije znanosti in umetnosti v razredu za umetnosti jc hil izvoljen dne 2. junija 1953. za rednega člana pa februarja 19:0. - Njegov življenjepis do izvolitve za dopisnega člana je objavljen v Letopisu SAZU, 3. knjiga, 1932 do 1953, str. 137—13». Kar zadeva umei.TuLŠko dejavnost umetnika po njegovi izvolitvi za dopisnega člana Se l a po mini Um en t n inosti in številnosti nastalih del kosa z on.o pred letom 1953. V letih 1955—57 in v šestdesetih letih je nastala vrsta del, ki pomenijo zanimivo novo razvojno stopnjo v l}oliunije vem delu. ka.kor Ribič. Trudna, Družina, Razmišljanje, Igra, Ločitev in Tolažba. Nadaljujoč po osvoboditvi najplndovi.tejše področje svoje povojne delavnosti, bogato figuralno izražajoča se spomeniško ustvarjalnost, je ustvaril v d uliti Spomenika borbi jugoslovanskih narodov v Beogradu (1949) in Spomenika streljan i m v Jajineih (1930) še dvoje velikih spomenikov osvobodilne borbe, spomenik talcem v Kraljevu (193S) in skupino spomenikov, posvečenih revoluciji, kranjskemu delavskemu Štrajkil in NOB, v Kranju. Kako umetniSko živ je bil ves ta čas, pa dokazuje posebno dvoje Likovnih načinov, v katerih se je sedaj osebno najintimnejše izražal: intimna plastika v žgani glini in grafika. V žgani glini gre za prizadevno gladko modelirane motive v velikosti od en 30 do 80 cm. Nekaj takih motivov je ustvaril tudi v belem kamnu, v bronu ali mavcu. Gre pri tem za nadaljevanje ustvarjanja intimne p I a stike, ki je vas čas spremljala njegovo nioiiu-meutalno ustvarjalnost. Poseben 'izraz pa je našla ta težnja v letih 1954 do 1957 v novi teh, ni k [ grafike rezane v mavec in ročno odtisnjene. Njen svet sc giblje včasih celo bizarno nird žanrskinu inotivi in osebnimi liričnimi doživetji ali odmevi na Časovna doživetja. Življenje v Ičieih ga je zapeljale celo na čisto abstraktno likovnost; o nji priča skupina, ki jii je dal naslov sMorje kipairic. To je biil obenem davek, ki ga je plačal izrazili figurflJiiki in literarno 'izpovedno izražajoči se umetnik Dolina r novemu času, ki ga je miška koval s tisto likov nosijo, formailno abstraktnostjo, iuloTineloin in happeningom; temu zadnjemu je daj s tem cikloni priznanje. Glavni junak kiparja Lojzeta Doli na rja je človeško telo kot najvažnejši kiparski predmet; pojmuje ga dosledno plastično. lo se pravi realistično; vendar ni samo sebi namen, temveč se po njem izraža duhovni človek, njegove težnje in zgodovina. Po tem osnovnem razpoloženju je Dolin ar postal eden glavnih ustvarjalcev portret nega izraza med nami. Posebno Jakopičevi portreti dokazujejo, da je sposoben doseči duhovno poglobljen in jnonumentalizirau izraz. Drugo področje njegovega umetniškega prizadevanja je spredaj omenjena intimna plastika, v kateri se njegov razvoj naj&steje izraža. Tretja, javno najbolj vidu a in znana pa je njegova monu mentalna plastika, za katero je bil nedvomno osnovno razpoložen, it ga je vsakokratni namen zavajal od glavne smeri na stranska pota. Tako V arhitekturno vezani plastiki na skrajno oblikovno stilizacijo in pogosto kar v tektonsko podreditev figure arhitektu rn i m elementom, ki njen obstoj opravičujejo; v donu-memtalni skupinski plastiki pa je temu nasproti kar mogoče blizu resničnosti dogajanja in realisti eno izrazit. V zgodovini slovenskega kiparstva je l^olinar osamljen primer, Osnove je črpal na Dunaju in v Miinehnu. do svojega laminega sloga pa se je preboril z vztrajnim delom. Ni dvoma, da spada med naj plodovi tej še kiparje svojega časa. Čeprav je množino del ustvaril za Slovenijo, posebno za Ljubljano, ni pobud i 1 nasledstva in je šel slovenski razvoj mimo njeffa. I a osamljenost pa ga dela na rit posebno dragocenega, ker bogati imaginarni muzej naše skulpttirc. DoJunarjevo plodovim življenjsko delo, njegov osebni prispevek k iz raz. n slovenske likovne nadarjenosti, posebno pa tudi po kakovosti neopesana likovna ustvarjalnost po I. 1955 polno opravičujejo njegovo izvolitev za rednega člana akademije. ČL A V NA DRI. A OD 1954 DO SMRTI; Nareka viea I, 1954 — bron. v. t)H cm, sign. zd, 1954 Dolinar. I.eisI avtorja. Avtoportret. 1954 — bron, v, 70 cm, sign. ni. I.a?t avtorja. Oh studencu, 195+ — žgana glina, v. 50cm, si^n. d, Izvršni svet Zvezne sktipiClpe, Beograd, Počitek, 1934 — žgana glina, v. 50cm, sign. d. Izvršni svet Zvezne skupščine, Beograd. ¡Pripovedka, 1954 — bron, v. 70 em, sign. d, Maršal lito, Beograd, Na kopanju, 1955 — žgana glina, v. 60 cm, siga- d., Praga, Fiorba S polipom, 1955 — bron, 83 cm, sign. spr. Dolin ar. Lasi avtorja. Sporočilo, 1953 — bron, v. 105 em. sign, na podst. 1955/Dolinar, Last: Mestni muzej, Ljubljana. Soparni dan. 1936 — bron. 47 X 04 cm, sign. spr. 1956/Dolinar, Lasi avtorja. Vdova, 1936 - žgana glina, v, 56 cm, sign. zd. 1956, Dolinar, Last avtona. Model počiva, 1956 — žgana glina. v. 38 cm, sign. spr. s p. 1956/Do-liiiiir, l.ast avtorja. Študija, 1956 — igatia glina, v. 29 cm. sign. L sp, 1956/Dolmar. Last avtorja, Davor, 1936 — brušeni granil, v, 32 Cm, sign. ni. l ast aVtOrja. Tri gracije, 19156 — igana glina, v. 40 cm, sign. spr. 1936/Dnlinar. Last avtorja. Družina, 1956 žgana glina, v. SO rm, sign. spr. sp. 1956 Dolinar. Las L avtorja. Trudna. 1956 — žgana glina. v. 58 cm, sign. 1. sp. 1956,'Dolinar. Lasi avtorja. Slovo. 1956 — žgana glina, v. 38 cm, sign. spr. sp. 1956/Dolinar, 1.051 avtorja. Razmišljanje, 1!>56 — bel kamen, v. 55 cm, sign. ztl. sp. Dolinar. Last avtorja. Bibič, 1936 — pat. mavec, v. 65 cm, sign. zd. sp. 1956/DoIinar, Last avtorja. Portret arli. KruoiEa, 1956 — žgana glina, v. 50 cm, sign. d., Beograd. Vrnitev, 1956 — mavec — skica, v. 90 cm, sign. d. podstavek. Privatna last, Beograd. Počitek, 1936 — lerakota, 30 cm. Gorenjski muzej, Kranj. Jutro, 1936 - terakota, 70 cm. Narekavka II, 1957 -- mavec, v. SO cm, sign. ni. Last: Odbor za postavitev spomenika v Jajincih. Nevihta, 1957 — bron, v. 70 cm, sign. sp. 1957/Dolinar. Last avtorja. Na kopanju, 1937 — bron. v. 57 cm. sifrn. spr. sp. 1957/Dolinar. Last avtorja. Igra, 195? — bel kamen, 74 X 104 cm, sign. spr. Dolinar. Last avtorja. brni. 1957 — mavec, v. 190 cm. sign. ni. Last avtorja. Ciklus ? Morje kipa rit, 1934—1957, kolorirane risbe. Lozač, 1957 — bron, 90 cm. Gorenjski muzej, Kranj. Preplah. 1957 — terakota. Ob studencu, 1958 — pat, žgana glina, v. 46 cm, sign. ni. Last avtorja. Avtoportret. 1958 — pat. žgana glina, v. 54 cm, sign. ni. Last avtorja, Beograd. Razmišljanje, 1958 — kamen, "0 cm. Gorenjski muzej, Kranj. Brigadir, 1— bron 2,20 ni, Nahaja se na Otočcu. Ločitev L 195K — terakota. 50 cm. Borba konjenikov, 1958 — terakota, 60 cm, DrUŽfna, 1958 — terakota, i0(1 cm. Borim vaškega fanta z volkuljo, 1939 — bron. 2,30 m, V>H spönnen i k v Šentjerneju, Ločitev 11, 1959 — terakota, 30 cm. Večer, (959 letakota, 40 cm. Spomenik jštrajkf, 19i>0 — bron, 2,9(1 m. Kranj. Spomenik NOB, i960 — bron, Kranj. Spomenik >RevoIueiji<, 1960 — bron, 5 m. Kranj. Duet. i960 — terakota, 50 cm. Torzo. i960 — terakota, 60 cm, Vojna, I96Ü — terakoia, 90 cm. Gorenjski muzej, Kranj. I Vrtca L 1962 — terakota. 50 cm, Igra. J962 — terakota, 40 em. Preplah IS, (962 — terakota, 40 cm. Perica II, 1962 — terakota. 50 em. Mali z otrokom, 1965 — terakota, 70 ein. Gorenjski muzej, Kraaj. Pastir, 196'i — bron, 60 cm. Gorenjski muzej, Kranj. Po k oi eno klasje, 1965 — bron, 60 cm. Gorenjski muzej. Kranj. Sluti i ja otroške glave, 1963 — brački kamen, 50 Cm. Gorenjski muzej, Kranj. Spomenik NOB, 1963 — bron, 1,20 m. Visoko pri Kranju Žene ribarjev, 1965 — terakota, 60 ein. Gorenjski muzej, Kranj. Crescendo, 1963 — bron, 50 em. Gorenjski muzej, Kranj. igra z galebom, 1963 — terakota. 40 em, Razgovor, 1964 — terakota. 60 cm. Gorenjski muzej, Krunj. l.ežeei akt. 1964 — bron, 60 cm. .\u trgu, 1965 - - terakota, 40 cm. Gorenjski muzej, Kranj. Spomenik Dr.Fr. i'resernu — brun. 100cm. Prešernov gaj Kranju, Tolažba — terakota, 60 cm. Gorenjski muz.ej, Kranj. Ob zori - terakota, 60 cm. Gorenjski muzej, Kranj. Pri delu. 1965 — terakota (grnpal, 40 cel Sestanek, 1969 terakota (grupa). Počitek, 1969 — terakota (grupa), 50 cm. Večer. 1969 — terakota (grupa), 40 cm. V pričakovanju, 1969 — terakota, 40 cm. Ciklus jIz moje skicirke 1945—1969', risbe. (i — t.vKipia SI MARJAN M U S 1 C Rojen 16. novembra 1904 v Novem mestu. — Redni profesor arhitekture na fakulteti za a rhitektnro, gradbeništvo in geodezijo univerze v Lj uhlja ni. — Za dopisnega člana v razredu za umetnosti je bil izvoljen 5. februarju 1970. M uši če vo delo je mnogo-stT-ansko in v marsičem piev ilirsko. Po značilnostih, ki so prisotne že V njegovi zgodnji dobi, lahko delimo njegovo delo na znanstveno raziskovalno, kulturno estetsko, kon-servatorsko in projektantsko. V obsegu znanstveno raziskovalnega dela -se je Mušič predvsem posvetil študiju razvoja naselij. Te svoje analize je razširil na specifično problematiko historičnega razvoja domače. zatem pa na celotno področje razvoja in teorije arhitekture. Objavil je irslo publikacij, v katerih je postavil znanstvene rezultate, ki imajo temeljni pomen, Izhajajoč iz stališča da mora biti siutet.sk a analiza arhitekturnega, razvoja osnovana na integraciji posameznik rezu 1 tu lov znanstvenega raziskovanja, se je prvenstveno posvetil opusu mojstrov slovenske arhitekt ure. kasneje pa .se je osredotočil na splošne historično teoretske analize arhitekturnega razvoja v svetu. Na kult urno estetskem področju je Mušič protagonist v naporih za pravilno valorizacijo historičnih in anibieninah urbanističnih celot. To njegovo tudi zunaj meja domovine cenjeno delo se odlikuje po temeljitosti, znanstveni metodičnosti, široki erudieiji in pristni umetniški intuiciji. Mušič je tudi prvi slovenski arhitekt, ki se je sistematično poglobil v problematiko spomeniškega varstvu, S pravilnim čutom se je v kij učil v mednarodna prizadevanja in je njihovo upoštevanje zagovarjal pri reševanju domačih, joda pogosto mednarodno zasledovanih problemih te vrste. ko je šlo za printer za si a v barsko ogroženo cerkev sv. Sofije v Ohnidu, za skrajno odgovorne posege v historično stanje perisiiia v Dioklecijanovi palači v Splitu in Evfrazijeve bazilike v Poreču. BIBLIOGRAFIJA (Izbrana dela) a} knjige: Obnova slovenske vasi. Celje 1947, str. 152, Zbornik /u arhitekturo nit univerzi v Ljubljani 1946 <947 (skupaj s Francetom Ivanškom), Ljubljana 1948. str. 1")3. Arhitektura in čas. Maribor 1963, sir. 336. Veliki arhitekti 1 (Od Imenîn otepa tío I'i ¡grima). Maribor 1963, str, 251. Veliki arhitekti [I (Od Brunei] esdi í ja do Ledouxajï, Maribor 19h6. str. "78. Veliki arliitekli It! (Od Lubroustu do Aulta), Maribor 196". str. 558. Arhitektura slovenskega kozolca The architecture of tke slo-veue kozolec« (liav-rackj, Ljubljana 1976, sir. 165, b) RazpraVe: Dva primera hiš v Pekrah pri Mariboru (z dvema slikama). Časopis za zgodovino in narodopisje 1939/1—2, str, (07—t tU, Gradivu iz dohe romantike in gotiki- v mariborski stolnici, Cím>-pis za zgodovino in narodopisju 19393—4, str, 197—201 + priloga: 194<) 1 do 2, sir tir l)h -i- 5 priloge. Regulacijske smernice Novega ....... (« slikami). Kronika 1930/5, str. 143 ■ 147. Razvoj .Slomškovega trga. Uvod v Studijo o stolni cerkvi sv. Janeza v Mariboru fs slikami), kroniku 1939/2, str. 84 90. Slovenska ljudska umetnost in mi J. Sodobnost 1939/3. str. 233 do 236; 11. Sodobnost 1939/9 It), sir. 460-464- Zaš&ta urbanističnih in arhitekturnih spomenikov. Varstvo spomenikov 1948.1. str. 16—1«. .Spomeniški problem 1'reiernovcga doma in groba (s slikami), Urbunizam i arhitektura, Zagreb 1950. Štanjel i Prtlesje (s slikami). Urbanisant i arhitektura, Zagreb 1930. ZaSCita slovanskejjo svetišča v Ptuju (s slikami). Zbornik za zašliln spomeniku kulture, Beograd 1930, Ureditev okolja cerkve sv, Sofije v Ohridu h slikami^ Arhitekt 1931 32/4, str. 25- -25. \ prašanje rcgeticracijc slovenskih mest (s slikami). Arhitekt 1931 32 7. str. to i3. Gradivo za proučavanje srbske srednjeveške arhitekture i okolici .Skaiira (s slikami). Zbornik za zaštitu spomeniku kulture. Beograd 1932. Vplivna področja med stilno arhitekturo in slovenskim ljudskim Stavbarstvom y srednjem veku (.s slikami v tekstu in na prilogah). Slovenski et nog ra f, str. 34—69. Arhitektura na prelomu stoletja (s slikami). Arhitekt 1933. Urbanistično izročilu Maribora v pogleda razvojnih perspektiv (s slikami). Arhitekt 1954^55, str, 9 11, Razmišljanja i utisci koiiseriatora s puta po Italiji i SVancuskoj slikami). Zbornik za zaštitu spomenika kulture. Beograd 1935. Kulturna misija Vinllct-le-Duca, Ob lOO-letnici izida ]irwr knjige velikega i h pomembnega dela Dictionnaire raisonné de l'architecture française du XL1 an XVIe siècle (s slikami} — Zbornik za zašli lu spomenika kulture. Beograd 1933. Pro ureditven a dela v Novem mestu v pogledu regeneracije historičnih mestnih jeder (s olikami}. Varstvo spomenikov 1M5, str. 66—83. Plečnik in McStrovie. Obdobja njunega prijateljstva in sodelovanja (s slikami). Naša sodobnost 1959/8—5, str. 673—693. E v fraz i jeva bazilika v Po reč u v luči spomeniškega varstva (s slikami). Arhitekt (960/3, str, 33—44, Josip Plečnik (s slikami). Arhitektura i urban i za m. Beograd i960. O Šempetru, peri Stilu in Se čem (s slikami). Arhitekt 1961/1, sir. 6—12: Arhitekt 1961/3, str. 36—39. Erbe reo va parkovna kompozicija v Dol« pri Ljubljani (s slikami}. Kronika 1961/2, str. 93—109. Grad Otočee. Problemi njegove stavbne /.godovi ne in obnove [s slikami), Varstvo spomenikov 1962, str. 12—36. Region i zaiiiitn spomenika. Zbornik za zaätitn spomenika kulture. Beograd 1963, Obnova Kalanovega doma na Bukovicí. Poseben primer regeneracije našega ljudskega stavbarstva (s slikami). Loški razgledi 1963, str. 129—142. Urbani stično-arh it ekturni razvoj Ljubljane !s slikami). Kneiklo-pedija likovnih mnjetnosti, Zagreb 1964. Kalunov dum na Bukovici v Selški dolini (s slika mil. Enciklopedija likovnih umjetnosti, Zapreh 1964. str. 229 -244. Preobrazba nase domovine, Sodobnost 1963 11, str, 1014—1019; Sodobnost 1964 2, str. 163—171. Po tragovima Leonarda u dolini Vipave i Soče (s slikami). Bulletin Zavoda za likovne ninjetnosti JAZU. Zagreb 1964, I,aren di Pola in Schiavonta (s slikami). Bulletin Zavoda za likovne umjelnoslt JAZU. Zagreb 1965. Arhitektura Slovenije (s slikami). Enciklopedija likovnih umjet-nosti. Zagreb 1966. Podoba novomeške kapiteljske cerkve skozi čas (s slikami). N'ovo mesto 1365—1965/1969, str. 163—179. Kapiteljska cerkev v Novem mestu. Problem njene lom!jene osi (s slikami). Acta Radojčiciana. Beograd 1969. str. 235—246. Vi/i (murna rekonstrukcija i tipologija poljanskih o ven ja kov (s slikami). Časopis za zgodovino in narodopisje 1969/5, str. 39i — 398. e) Strokovni članki in eseji: Študija o razvoju Novega mesta (s slikami). V knjigi: Dolenjska. Ljubljana 1939. Razmišljanje o knjigi -¡-Naša kmečka hišai (s slikami), Knjiievni glasnik 1939/4, str. 82—64. Misli o problemu ozdravitve vasi. Književni glasnik 1940. Albanske Študije (s slikami). Naša sodobnost 1947/7, str. 488 496. Cankarjeva rojstna hiša na Vrhniki (s slikami). Tovariš 1946/50, str. 1189—1190. Arhitekturno snovanje v Prešernovem spominskem letu. Tovariš 1949/5. Kostanjevica ob Krki (s slikami). Varstvo spomenikov 1949/1- 2, str. 39. Grofija v Celju-muzej in študijska knjižnica (s sliko). Varstvo spomenikov 1949/1—4, fctr. "8 39, Projekt muzeja in študijske knjižnicc v Celju (s slikami). Arhitekt 1951/1, str, 20—23. ■Slani gotska cerkev v Pleterjah (s slikami). Arhitekt £951/1, str. 39—49, Romanska bazilika v Stični (skupaj s Fr. Steklom). Arhitekt »51/1, str. 37— 38. Utrinki i z Korčnle (s slikami). Arhitekt 1951—32,6, str. 18—19. Ob sedemdesetletnici Jožeta Plečnika, Naša sodobnost 1552, Začetki arhitekture {s slikami). Obzornik 1952/3, str. 161—174, Pcva ognjišča arhitekture (s slikami). Obzornik 1952/5,str.292—304. Arhitektura Stare Grčije (s slikami). Obzornik 1952/7, str. 399—4JI. Arhitektura slovenskega kozolca (s slikami). Arhitekt 1952. Ob sedemdesetletnici Irana Vuruika (s slikami). Arhitekt 1954, str. 4—7. Les v slovenskem ljudskem stavbarstvu (s slikami). Arhitekt 5954. str, 8—10. S poti po Italiji (s slikami). Nova obzorja 1954/1, str, 2 15; Nova obzorja 19-54/10, str, 585—597. Arhitektura Dolenjske v luči turizma (s slikami). Turistični vestnik 195+ 4, str. 116—119. /h. pravilno obravnavo ometa na arhitekturnih spomenikih (s slikami). Varstvo spomenikov 1955. Iz spominov na Novo mesto in njegov umetniški prerod. Nova obzorja 1935 i 1. str. 715—724. France Štele — lik koriservalom (s sliko). Zbornik za zaštitu spomeniku kulture. Beograd 1956. Snovanje ob spominu na Plečnika. Naši razgledi 1937/3. str. 63, Za načrtno obnovo naših vasi Is slikami). Naši razgledi 1957/19, Mr. +67—468. Koslu St raj lin*- Naši razgledi 1958/3, str, 75—76. Magistrala'hrbtenica velike prostorske kompozicije v luči spomeniškega varstva (s slikami). Naši razgledi (958/22, str. 340—541. O avtocesti Ljubljana—Zagreb. Mielielozzo tli Rartolomco-Duhrovniškc meditacije (s sliko). Naši razgledi 1959/6, str. 38, rilippo Bntiiellcschi (s slikami). Naši razgledi 1959/2, str. 42. Odgovor na anketo: Zaščit« področij v Sloveniji. NačTtni razvoj Ljubljane. Oblikovanje slovenske obale. Razvoj Kopra, Izole in Pirana (s slikami). Naši razgledi 1960/6. Arhitekt Janez-John Jager (s sliko]. Arhitekt 1960. Veliki Si na na (s slikami). Naši razgkdi 1960: 10, str, 240—242. Veliko kulturno poslanstvo (s slikami). Naši razgledi 1960/22, str. "Si!—532. — Oh reševanju spomenikov V Egiptu ob graditvi novepu jezu. Problema v zvezi / gTadbeno aktivizacijo v Buhinju (s slikami). Naši razgledi 1960. Otočec (s slikami), Arhitektura i urbanizani. Beograd 1961. Zgornja savska dolinu in njeni problemi (s slikami). Naši razgledi 1961 22, str. 323 324, V obrambo Domin e (s slikami). Naši razgledi 1961/16, str. 397—398. Plečnik in Kotira (s slikami), Naši razgledi 1%|/15, str. 371—372. Maks 1'abiaai (s slikami) Arhitektura i urbanizem. Beograd 1961 Kozlerjev dvorec v novih okoliščinah (s slikami), Nasi razgledi 1961 6. str. 147—14«. Edvard Ravaikar (s slikami). Arhitekt 1961/2. str. (7—19. Finnr Dvggvr: 17, 10. 1^7 6, 8, 196! (s sliko). Naši razgledi 1961/1 b. str. ™ Arhitektura historicizma in eklekticizma v Sloveniji. Enciklopedija likovnih umjetnosti. Zagreb 1964. Reflexion sur larchiti-cture (s slikami). Le I i vre slovene 19t>5 J. Str. 33—35. _\iakn Fabiani. Beseda »h njegovi razstavi v Narodni galeriji (s slika »ii}. Naši razgledi 1958/1, str. 19—20. Preobrazba predela pod Brez niš k ira i Pni mi (s sliko). Naši razgledi 1968/24. sir. 729. £) Izvršena tlela: Restavracija sluhiice v Mariboru, 1939— 1941. Obnova in ureditev Cankarjeve rojstne hiSe nu Vrhniki, 1948. Restavracija historičnega rudniškega gledalca v Idriji, 1949. Spominski steber v Novem mestu. 1951, Dolenjski muzej v Novem mestii, 1952. Studijska knjižnica v Novem mestu, 19"53. Monumental na ureditev vhoda v Novo mesto, 1955. >DOZ< v Novem mestu, 1955. Obnova Stare grofije v Celju, 1953, Ureditev glavnega trga v Novem mestu, ¡955. Ureditev okolja cerkve sv. Sofije v Ohridu, 1954. Obnova gradu Otočca, i960. d) Projekti: Arhitektonsko oblikovanje južnega pročelja Masarykovega trga (sedanjega trga OF) v Ljubi ja ni, 1950, I. nagrada. Ureditev Selenbnrgove ulice s posebnim ozirom na problem Koz-Icrjcve palače, 1945. L nagrada, Trojekt za ureditev Prešernovega doma iu groba v Vrbi. 1949. Projekt za ureditev grobišča talcev in gramozne jame, 1951. I. nagrada. Projckl za restavracijo cerkve sv. Sofije v Ohridu in za ureditev njenega okolja, 1954. 1. nagrada. Projekt za revitalizacijo historične iopovnjače v trdnjavskem kompleksu Petrovaradina, 1956. i UMRLI ČLANI Hado KnSej, rojen 21. julija 1875. umrl tO, maja 1941. Dr. iur.. red rti profesor za cerkveno pravo na univerzi v Ljubljani; redni clan pravnega razreda od 7. oktobra 1938. — Glej Letopis 1, 185—190. Metod Dolenc, rojen 19. decembra 1875, umrl 1f> oktobra 1941, Dr. iur.. redni profesor za kazensko pravo na univerzi v Ljubljani: redni Član pravnega razreda od 7. oktobra 1938, načelnik tega razreda od 28. januarja 1l>39 do smlüti. — Glej Letopis L 193—197. Gregor Krek, rojen 27. junija 1874, umrl 1. septembra 1942. Dr, iur,. redni profesor rimskega in državnega prava na univerzi v LJubljani; redni član pravnega razreda od 7. oktobra 1938; prvi glavni tajnik akadenidje od 28, januarja 1939 do II. juliju 1942. Glej Letopis L 201—238. Alfonz Pavlin, rojen 14, septembra 1853, umrl L decembra 1942. Gimnazijski profesor v pokoju; strokovnjak za flor.istiko. fitogeografijo dm. botanično sistematiko; dopisni član m atom aticno-pri rodos lovnega razredu od Ib. maja 1940. — Glej Letopis I, 241—257. K e r d i u a n d Seidl, rojen 10, marca I83f), umrl 1. decembra 1942. Realčiri profesor v pokoju; strokovnjak za meteorologijo, klimatologi'jo, seizmologi j o in geologijo; dopisni Član materna t ično-pn rodos lovnega razreda od 16. maja 1940. — Glej Letopis i, 261—290, Kiliard Jakopič, rojen 12. a pri In 1869, umrl 21, aprila 1943. Akademski slikar; redni član umetniškega razreda od 7, oktobra 1938. — Glej Letopis 1, 41—43; II, 75—89. Anton Breznik, rojen 26. junija 1881, umrl 26. marca 1944. Dr. pbil.. gimnazijski ravnatelj; jezikoslovec; dopisni član filozofsko-filološkodiisioričnega razreda od 16. maja 1940. — Glej Letopis I, 157—160; II, 61—74. Matija Jani a, rojen 4. januarja 1872. uimrl 4. aprila 1947. Akademski slikar: redni član umetniškega razredn od 7. oktobra 1938, — Glej Letopis L 47 -49; II, 90—103. 1 v ii n llcfîcn. rojen 9. decembra 1868, umrl 27. julija 1947. Dr. pliiL gimnazijski proferor v pokoju: strokovnjak ¿a. živalsko fiziologijo in občo biologijo; dopisni član matematično-pri-rorlnslovnega razreda od 16, maja 1910. Clej Letopis I. 175 do 176; 11. 104—105, Milan Š k e r 1 j , rojen 4. sep tembra 1875. umrl 8. decembra 1947. Dr. in r., redni profesor za trgovinsko, tue nič 110 in čekovno pravo na univerzi v Ljubljani; redni član pravnega razredu od 16. maja 1940. — Glej Letopis I, 127—130: II. 106—125. O 1 o n Zupančič, rojen 23. januarja 1878, umrl 11 junija 19+9. Književnik; redni Član razreda za umetnosti od 7. oktobra 1938. — Glej Lelopi« I, 151—153; II, 225—256. France Kidrič, rojen 23. marca 1880, umrl 11. aprila 1950. Lir. pliiL, redili proTesor za starejse -slovanske in slovensko literaturo na univerzi v Ljubljani, višj;i znanstveni svetnik akademije : redllii član lilozofsko-filološko-bistoričncga razreda od 7. oktobru 1958; od 28. junija 1941 dol. julija 1942 načelnik tega razreda; od 2. oktobra 1945 do sim.rii prodsrdnik akademije, — Glej Letopis I. 31—61; II, 34—44; 111, 257—266: IV, 86—100, S e r g e j Iva no v i č V a vi 1 o v , rojen 24. marca 1891, umrl 25. januarja 1951. Prezident Akademije nauk SSSR v Moskvi; dopisni clan razreda za matematične, prirodoslovaie, medici inske in teliuične vede od novembra 1947. J a n ko Slebinger, rojen 19, oktobra 1876, umrl 3. februarja 1951. L)r, pb i L, upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani v pokoju, slovenski bibliograf; dopisni clan razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in f ilo-logiijo od 21. decembra 1946. — Glej Letopis II, 54—58; IV, toi—124. Maiija Murko, rojen 10. februarja 1861, umrl 11. fe-bruarija 1952, Dr. phil., redni profesor za slovansko filologijo na Karlovi univerzi v Pragi v pokoju; dopisni Član filozofsko-filološko-li i stori enega razreda od 16, maja 1940. — Glej Letopis L 172—174; Vf 169—177, Fran Ramovš, rojen 14. septembra 1890, umrl 16. septembra 1952. Dr. phil., redni profesor za fonetiko in zgodovino slovenskega jezika na univerzi v Ljubljani, redni član filozof-sko-fil ološko-bisrorienega razreda od 7, oktobra 1938; načelnik tega razreda od 28. januarja 1939 do 31. januarja 1940; glavni tajnik akademije od 11. julija Î942 do 19. maja 1950; predsednik akademije od 19, maja 1950 do smrli; upravnik Inštituta za slovenski jezik. — G Jej Letopis L 105- -110; V. 148—160, Boris Kidrič, rojen 10. aprila 1912, umrl 11. aprila 1953, Predsednik Gospodarskega sveta FLRJ; redni član razreda za zgodovinske in družbene vede od 6. decembra 1949. — Glej Letopis III, 136— 164; V, 161-167. Lucien T e s u i è r e , irojen 13. maja 1893, umrl 6. decembra 1954. Redni profesor za primerjalno jezikoslovje na univerzi v Mon t pel litru; dopisni član razreda za filološke ar literarne vede od 2. junija 1953. — Glej Letopis V, 92—94: VU, 59—63. Pavel L un a č e k , rojen 31. januarja 1900, umri 2. aprila 1955. Dr, med., redni profesor za ginekologijo in porodništvo, predstojnik ginekološko-porodniške klinike na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani; redni član razreda za prirodo-slovne in medicinske vede od 30. junija 1954. — Glej Letopis VI, 61-65; VII, 55—58. Petar Skok, rojen !. marca 1S8Î, umrl 3. februarja 1956. Dr. pliil., redni profesor za romansko filologijo na vseučilišču v Zagrebu v pokoju; dopisni član od 2. junija 1955. - Glej Letopis V. 89-91; VIII, 7?—82. Janko Polee, rojen 19, avgusta 18SG, umrl 12. maja 1956, Dr. i ur., redni profesor za narodno in primerjalno pravno zgodovino na univerzi v Ljubljani v pokoju; redni član od 7. oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 25. februarja 1942 do 50, septembra 1949; predsednik Terminološke komisije pri aka-denui j L — Glej Letopis I. 97—101: VIII, 48—60, Jože Plečnik, rojen 123. januarja 1872, umrl 7. januarja 1957. Redni profesor za arhitekturo na univerzi v Ljubljani, redni član od 7. oktobra 1938. — Glej Letopis I, 78—89; V LIL 61—67. Hajko N a h t i g a I, rojen 14. aprila 1877, umrl 29. marca 195B. Dr. p hi L. redni profesor za slovansko filologijo in primerjalno gramatiko slovanskih jezikov v pokoju : n Častni pred-stoj m k Slovanskega inštituta na univerzi v Ljubljani; redni član od 7. oktobru 1938, prvi predsednik akademije od 4. januarja 1939 do 27. junija 1942. načelnik razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 2. oklobrn 1945 do 30. septembra 1949. — Glej Utopiš L "1—75; IX, 63—67. Franc K s a v, L u k m a u . 'rojen 24. novembra 1880. nmrl 12. junija 1958. Dr. theoL, tir. phil., redni profesor za historično c l ogni a H ko, za zgodovino sta rokrščanskega slovstva in za zg-od-ujo cerkveno zgodovino na ien loški fakulteti v Ljubljani v pokoju: dopisni član od 16, maja 1940. — Glej Letopis L 168—169; IX. 78—Rl. A nd r i j a 5 1 a m p a r, rojen 1. septembra 1888, umrl 26. juniju 1958. Dr. med., redni profesor za higieno in socialno medicino na vseučilišču v Zagrebu, predsednik Jugoslavenake akademije znanosti i lHnjetnosia; dopisni član od 7. novembra 1947. — Glej Letopis IX, 82—84. Izidor Cankar, rojen 22. aprila 1886, umrl 22. septembra 1958. Dr. plii!.. redni profesor za zgodovino umetnosti na univerzi v Ljubljani v pokoju: redni član od 2. junija 1933. Glej Letopis V. 67—73; IX, 77. K a z i m i e rz Nit s ch , rojen i. februarja ! 874. umrl 26. septembra 1958. Profesor poljskega jezika na univerzi v K rakovo: dopisni član od 7, novembra i947. - Glej Letopis IX, 85-87. Pa vol Goli a, rojen 10. aprila 1887, umrl 13. avgusta 1939, Književnik, upravnik Slovenskega narodnega gledališča v pokoju: redili član od 2. junija 1955. — Glej letopis V, ! 16—120; X, 34—59. Aleiks and a r Belič, rojen 2. avgusta 1876, umrl 26. februarja 1960. Dr. pilil., profesor za lingvksiiko na univerzi v Beogradu v pokoju; predsednik Srpske akademije nauka; dopisni član od 7. novoiubira 1947, — Glej Letopis XI. 36—38, Anton Lajovic, rojen 19. decembra 1878, umrl 28, avgusta 1960. Komponist iti mu zakol og. Redni član od 16. imaja 1940, tajnik razredu za umetnosti od 30. septembra 194.9 do smrtii. — Glej Letopis I, 63 -76; XI, 34—35. E j na r D y g g ve, rojen 17. oktobra 1887. umrl 6. avgusta 1961. Dr. h, c.. dr. ing. Ji. c., arhitekt in arheolog. Dopisni član od 17. oktobra 1958. — Glej Letopis IX. 47—48; XII. 81— 82. Božidar L a v r i č . rojen 10. novembra 1899. umrl 15, novembra 1961. Dr. med., dr. h.C,, redni profcfior za kirurgijo na medicinski fakulteti v Ljubljani in predstojnik kirurgi-čne klinike; redni član od 6. decembra 1949: od 21. marca 19*50 do smrti podpredsednik akademije. — Glej Letopis HI. 201 20J; XII, 72—80. Zdenčk N e j e d 1 y, rojen 10. februarja 1878. umrl 9. februarja 1962; profesor Karlove univerze v Pragi; prezideirt Akademije znanosti CSR. Dopisni član od 7. novembra 1947. I'1 ran Šaleški F i n ž g a r , rojen 9. februarja 1871, umrl 2, junija 1962; književnik; redni član od 7. oktobra 1938, od 38, januarja i939 do 30. septembra (949 načelnik razreda za umetnosti. — Glej Letopis I, 23—23; XIII, 43—46. Milan Vidmar, rojen 22. junija 1885, umrl 9, oktobra 1962, dr. h.c., dr. ieehn. ing., redni profesor za elektrotehniko na univerzi v Ljubljani; redni član od 16. maja 1940, načelnik matematično-prirodoslovnega razreda od tO. oktobra 1940 do 16. j Linija 1942. predsednik akademije od 27. junija 1942 do 2. oktobra 1945, tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehnične vede od 30. septembra 1949 dalje, upravnik Inštituta za elok-Iriško gospodarstvo od 1. junija 1948 do L -maja 1959, konzulent lega inštituta od 1. maja 1959 dalje. — G'3ej Letopis I, 130—142; XIII. 47 - 50. Vale Vouk. rojen 21. februarja 1886, umrl 27. novembra 1962, dr, pliiil,. redni profesor za botaniko na vseučilišču v Zagrebu v pokoju, dopisni član od 2. junija 1965. Glej Letopis V, 108—109; XIII, 51-33. Anton Sov re, rojen 4. decembra 1883, iimrl 1. maja 1963. Redni profesor za grški jezik na univerzi v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1933. — Glej Le-topis V. 86—88; XIV. 36—38. Milan B o g d a n o v i e . rojen 4. januarja 1892, umrl 28. februarja 1964. Književnik, gledališki kritik in esejist, profesor za sodobno jugoslovansko književnost na univerza v Beogradu od 1946 do 1949, do 1962 upravnik Narodnega gledelišča v Beogradu. Dopisni član od 2. junija 1953. Glej Letopis V, 135 du 156. Maks Samee, rojen 27, junija 1881. umrl t. julija 1964, Dr. phii., redni profesor za kemijo na univerzi v Ljubljani od 1919 do 1943, nato do 1959 upravnik Kemičnega inštituta Borisa Kidriča v Ljubljani in od 1939 njegov znanstveni svetovalce. Resd.ivi član od 6. decembra 1949. Od 16, novembra 1962 do sumi tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede. — Glej Letopis 111. 188—198; XV, 60-61. J nI Kozak, rojen 26. junija 1892, umrl 29. avgusta 1964. Književnik. Redni član od 22. decembra 1961. Glej Letopis XIL 54 -62: XV, 62—64. 1 v a n G r a f e n a u e r , rojen 7. marca 1S80, umrl 29. de-eembra 1964. Dr. phil., profesor v pokoju. Dopisni čian od 16. maja 1940, redni član od 21. decembra 1946. Tajnik razreda za Biološke in literarne vede od 30. septembra 1949 do smrti. Glej Letopis 1, 161 — 165; XV, 65—71. lli ja D ju r í £ i d, rojen 18. julija 1898. umrl 2. aprilu 1965, dr, med,, redni profesor za liziologijo na veterinarski ia-kulteli univerze v Beogradu; dopisni član od 22. decembra 1961: predsednik Srpsfee akademije nauka i uirielnosti v Beograda. Glej Letopis XII. 40 42: XVII, 50 -52. Igor Tavčar, rojen 2. novembra I8TO. umrl 27. decembra 1965; dr. med., redni profesor za interno medicino ji a medicinski fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju: redni član od h, decembra 1949, upravnik Inštituta za medicinske vede pri akademiji. — Glej Letopis 111, 203—204; XVI, 63—65. Ivo krbek, rojen 23. avgusta 1890, umrl 16, januarja 1966, dr. i ur., redni profesor za upravno pravo na vseučilišču v Zagrebu, dopisni član od 17. oktobra 1958. Glej Letopis IX. 51 52; XVII. 53- 55. Anton Melik, rojen f. januarja 1390. umrl 8. junija 1966, dr. pilil., redni profesor za geografijo na univerzi v Ljubljani; dopisni Član od 16. maja 1940. redni član od 21. decembra 1946. tajnik razreda za pri rod oslo vne in medicinske vede od 8. oktobra 1955, upravnik Inštituta za geografijo pri akademiji. Glej Letopis I, 170 -171; XVII, 37 46. Marjan Kozina, rojen 4. junija 1907, umrl 19. junija 1966, izredni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani v pokoju; redni član od 2, junija 1953. — Glej Letopis V, 123—124; X VII. 47-49. M a r j a.n S a I o p e k . rojen 23, decembra 1883, umrl 23. februarju I9Ó7, Dr. phil., redni profesor za geologijo na vseučilišču v Zagrebu v pokoju. Dopisni član od 2. februarja 1967. Glej Letopis XVIIL 59 -60 in 83—86. j o s i p P I e m e I j . rojen ff. decembra 1873, umrl 22. maja 1967, Dr, pbil., častni doktor matematičnili in tehničnih znanosti. Redni profesor za matematiko na univerzi v Ljubljani v pokoju, Redni član od 7, oktobra 1938, Načelnik maleiuaiično-prirodoslovnega razreda oziroma razreda za matematične, pri-rodoslovne in tehnične vede od )6. julija 1942 do 30. septembra 1949. — Glej Letopis I, 93—94: XVIII, 73—78. Alojz Gradnik, dr. i ur., rojen 3. avgusta 1882, umrl 14. julija 1967. Književnik. Bedni član od 21. decembra 1962, Glej Letopis XIII, 33—58; XVIII. 79-82, L j u ti m i 1 H a a p i in a n n . rojen 5. februarja ¡884, umrl !9. aprila 1968. Dr. phil., zlati doktorat univerze v Graden. Redni profesor za oboo zgodovino srednjega veka lia vseučilišču v Zagrebu v pokoju, dopisni član od 16. maja 1940. — Glej Letopis I, 166; XIX, 51—62. Venčcslav Koželj, rojen 17. septembra 1901, umrl 6. avgusta i 968, Dr. ledin. Redni profesor za teoretično elektrotehniko ti a univerzi v Ljubljani; dopisni član od 2. junija 1951, redni član od 21. decembra 1962. — Glej Letopis IX. —56: XIII, 51; XIX, 49—50. O t h m a r K ii li ti. rojen 5. novembra 1892. umrl 26. marca l%9. Dr. pliil., redni profesor za paleontologijo in p a leo biologijo na univerzi na Dunaju, dopisni član od 6. februarja 1965. — Glej Letopis XVI, 53—54; XX, 78—80. Robert Neul>aner, rojen 7. decembra 1895, umrl 3. maja 1969. Dr. med., redni profesor za ftiziologijo na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani; redni član od 22, decembra 1961, — Glej Letopis XIL 38—39: XX. 74-77. I' rti n k W o I 1 m a u . rojen 5. maja 1888, Umrl 9. maja 1969. Dr. pliil.. redni profesor za slovansko slovstvo iti splošne literarne vede na filozofskih fakultetah v Bratislavi in tSrnu, dopisni član od 7, februarja 1969. — Glej Letopis XX. 41 in 81—82. Feliks Lobe, rojen 14. oktobra 1894. umrl 9, maja 1970. Dr, It,c. univerze v Ljubljani. Redni profesor na fakulteti za strojništvo uni verze v Ljubljani v pokoju. Redni član od 6, decembra 1949. Glej Letopis 111, 186 187 in to knjigo Letopisa, str. 99 -100. Gojiti i r An Ion Kos. rojen 24. januarja 1896, umrl 22. maja !970. Redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani v pokoju. Akademski slikar. Redni član od 6. decembra 1949. Glej Letopis III, 214 215 in to knjigo Letopisa, sti-. 105- 107. Lojze Do lin ar, rojen 19. aprila 1893. umrl 9, septembra 1970. Redni profesor na Akademiji za umetnosti v Beogradu v pokoju. Akademski kipar. Dopisni član od 2. junija 1955; redni član od 7. februarja 1970. — Glej Letopis V, sir. 157- 158 in to knjigo Letopisa, str. 78—8i in 111 — 113. France Bevk, rojen 17. septembra Î890. Umrl 17, septembra 1970. Književnik. Redni član od 2, junija 1953, Tajnik razreda za umetnosti od 28. oktobra i960 do 26. novembra 1966. — Glej Letopis V, 110—115 in to knjigo Letopisa, str. 117 121, 7 L t* to p i *. FELIKS LOBE L-ni vc.rzitetui učitelj in .nes tor slovenskih strojnikov, redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in CIRP-a, dip L ing, dr Ji. C. Feliks ! obe je odšel od nas 9, maja 1970, Globoka vrzel, ki je s fom nasi al a tako na Fakulteti za strojništvo, kakor tudi v strokovnem in znanstvenem svetu našega prostora, je obču t na, Kot ustanovitelj Fakultete za strojništvo in njen pirvi učitelj je ustvaril nam Slovencem na področju strojniških disciplin osnovne pogoje za razvoj strojniških znanosti in s tem tudi solidne osnove za rast strojne industrije pri nas. S svojimi bogatimi izkušnjami, ki jiii je prinesel iz svojega industrijskega delovnnja v inozemstvo in pri nas ter s svojimi prodornimi idejami je vplival na formiranje šole, ki je v zadnjih 20 letih vzgojila vrsto inženirjev in današnjih nosilcev razvoja strojne industrije in tehnologije v Jugoslaviji. Ze kot gimnazijec st: je začel ukvarjati z ra/ninu tehničnimi i.n tehnološkimi problemi, terse po dokončanem študiju v Pragi tin na Dunaiju zaposlil v tovarni Osterroichisebe Industriewerkc Warche.low.tki Eisaler & Co. Po nekaj letih delovanja na Dunaju je prevzel tehnično vodstvo Prve jugoslovanske I vernice vagonov, strojev in motorjev v Slavonskem h rodu. Zaradi izredni h uspehov na tem delovnem mestu mu je ljubljanska univerza ponudi ki mesto izrednega proiesorja mi Tehnični fakulteti v Lj ubija ni. Takoj po prihodu v Ljubljano je začel prof. Lobe ustanavljati iiklrotehničui laboratorij in kasneje tudi kalorični in tehnološki laboratorij. Velike napore je vlagal v ustanovitev samostojnega oddelka za strojništvo, kar je bilo vezano na postavitev posebne zgradbe in ustreznih laboratorijev. Kljub težavam mu je uspelo zgruditi v zelo kratkem času tik pred vojno prvo zgradbo Fakultete za strojništvo in jo opremiti S potrebnimi napravami in iusl rumen t uri jem za pedagoško delo. Nadaljnja izgradnja laboratorijev iu opremljanji z ruttdtvrnimi tehnološkimi fin prav umi ter i.i is t runi en ti je bila možna šele pu končani vojni. Prof. Lobe :jc z intenzivnimi nnpori uspel zgraditi enega najmodernejših labor a torijev za tehnologijo oWelavr in tehnološke meritve v Jugoslaviji. V laboratorijih so se šolale generacije mladih inženirjev, kar je tudi omogočilo, da j C pred nekako 10 leti post a 1 oddelek za strojništvo samostojna Fakulteta v okviru slovenske univerze. Ustvarjalnost prof. L obeta se je razen na pedagoškem delu pokazala tudi pri kreiranju številnih patentov iu posebnem interesu v z-nanstveno-raziskovalnem delu na področju ozob-Ijenja, Na osnovi svojih publikacij in odlične rep ni aoije v stro- kovnih in znanstvenih krogih v Sloveniji in inozemstvu je hil prof. L obe izvoljen leta 1949 zu rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Leita 1939 ga je pa izvolila mednarodna organizacija ClR P za svojega rednega člana. S tem se je afirmirala strojniška znanost .tudi v mednarodnem svetu, ki je vzklila na slovenskih tleh in katere nosilec je bil akademik T obe. K.ot učitelj in raziskovalec je prof. Lobe vedno našel pot do mladih in « s tem usti a ril vrsto strokovnjakov, ki \ industriji in na fakulteti mula I ju jej o njegovo začeto deb». Generacije njegovih učencev in Slovenska akademija znatno.?!i in umetnosti bodo ohranili velikega učitelja in Slovenca v častnem spominu. Janez Peklenik TRI SMRTI (C. A, KOS, L. DOLINAR, F. BEVK} Razred za umetnosti je v letu 1970 izgubil kar tri redne Člane. Najprej je umrl akademski slikar prof. Gojmir Anton k prvih Svojih nastopih lerfa 1919. Bil je izredno mafiji va itn plodov i ta ustvarjalna oseb-nosit, polina energije, ki kljub pedagoškemu delu, ki ga je opravljal na Akademiji za likovno umetnost, katere soustanovitelj je bait, ni miti najmanj zaostajala za njegovo dejavnostjo v mladih lotili, Pedagoško ¡sluzho je moral opravljati tudi že pired vojno, G. A. Kos je vstopi l v '«lovenako likovno ustvarjanje v času. ko (je prevladovalo v naši likovni k uJ i uri in umetnosti še Jakopičevo p oko I en je s svojim, danes Se monumental nim obdobjem, v času, ki pa je ¡izpolnjen tudi že z novostrujarskim vihar-nišivom. ki inu botrujeta zlasti ekspresionizem in kuhizem. Kljub tem okoliščinam pa 'Se je Kos zaradi svoje individualne utile hitro u velja vaj sredi t a'krat močno razgibanega umetniškega življenja, ki je bilo ipolno iiinsprotij. Tudi mladi G. A. Kos je spadal k takratnemu viha miškin u pokolenju, vendar je mogoče liiiro opaiziiti v njegovem delu neko, zanj za vse življenje značilno človeško Lu umetniško umirjenost :in preani.šljenust. Pričujoča je manj ali bolj v celotnem njegovem umetniškem opusu. Čeprav je mogoče v njem dovolj jaisno razločevati poglavitna razvojna obdobja. Različna so po svoji barvni in oblikovni izraznosti, toda v bnistvu si niso nikoli izrazit» nasprotna aili razvojno smerno morda odsekano protislovna, kar moremo opazi rt pri mnogih, zlasti tujih slikarjih tega časa. kii iso se radii predajali različnim smerem od impresionizma do kubizma ali futnriznia. konstruktivizma, abstrak-tizina in drugiih, v tem času bolj modnih, kakor modernih struj. G. A. Kos ni sel po tej poli, marveč je iskal in spTOi'i uveljavljal fsvoje delo v obliki in vsebini, ki je izražala njegov umetniški in človeški jaz, čeprav je zadnja stopnja njegovega dela na prvi pogled različna od prvih, vendar ne tako različna ill si nasprotujoča v tolikšni meri, da bi pozorno oko ne moglo opaziti tiste globlje not run je vezii, ki povezuje njegov jaz z vsem delom od začetka do konca. Osnovna poteza Kusovega dela je knlorizem. Ta je tuidi njegov« največja odlika in 'poglavitno vsežj vi jen jsko prizadevanje, ki je doseglo v zadnjem obdobju svojo zrelost in umetniški vrhunec. Nedvomno ga bodo prav delu tega obdobja trajno ju častno za&topala v galerijii slovenske likovne umetnosti. V njih je dosegel formalno dovršenosf svojega osebnega stila in klasični izraz svojega um «Mrliškega jaza, svoje ikon tem-plati vne človeške in umetniške nature, ki mu barva a i zgolj sredstvo stvariteljskega izražanja, marveč likovni jezik in ton, ki govorita v njegovih najboljših in najbolj osebnih delih soma po sebi, govorita iz barv. iz kompozicije, iz prostora in predmeta brez v nanje literarne primesi. Naslovi pod njegovimi slikami so povečini le formalne koncesije občinstvu in razstavnim katalogom, za ved ca pa govori zmeraj njegova slika sama v jeziku svojega stvarnika. Kosovo delo je po motivih precej pestro in živo. V petdesetih letih ustvarjalnega dela se u!i uvrstil le med naše Jiajpouieiid> nejše portret iste z močnim osebnim stilom, marveč Se je hkrati uveljavil kot k raj in ar, kot upodobi tel j nekaterih pomembnih prizorov iz slovenske zgodovine, oc5 ustoličenja koroških vojvod in boja slovenskih kmečkih printerjev do motiva iz našega osvobodilnega boja s Odpor« in do zgodovinsko portret ne in hkrati figuralne kompozicije »Ustanovitev KPS«. Tudi ilustriral je in z okusom opremljal knjige, ustvaril številne podobe aktov, svoj najosebnej ši izraz, 'kol barvno posredno izpoved svojega, k tihi kontemplativuosti nagnjenega človeškega in umetniškega značaja pa je ustvaril s številnimi podobami tihožitij. Te so njegova pesniška lirika v barvah. V njih se je zlasti v zadnjih petnajstih letih razvil do pravega, izvirnega mojstra. Zato so tudi nedvomno umetniški višek njegove ustvarjalnosti. Ustvarjal jih je vse življenje in jim iskal tisto obliko in izraz, ki bi njegovemu doživetju in občutju najbolj ustrezala. Po njih si je mogoče najbolj odkriti njegova razvojna obdobja in njegovo umetniško rast od začetnega rahlega akudemizma in eksperimentalnega iskanja do zrele in umirjene dobe. V zadnjem, vidno dozoreva jočem obdobju ni dahnil vnuje le osebnih občutij in doživetij, marveč žive te podobe tudi po magiji njegove barvne palete. \ njih in iz njih diiha živa tvornost, diha neko globlje in višje v.sestvarstvo, ki ni več konvencio-nalna mrtva narava, marveč globoko dihajoče tihožitje umetnikovega i irsko zamišljenega stvariiteljskega jaza in v svet barv zamaknjenega slikarja. V barvno plosk ovit os t širokih potez in v zanj značilno silil no barvno kompozicijo dojeti predmeti niso več navadna in v slikarstvu velikokrat se ponavljajoča nature morte, marveč tihožitje, ki diha in živi iz barve, oživlja cvetje in predmete v bitja z barvo, ki je hkrati suhjckt in oib-jebt, osamosvojen po mojstru stvarniku, iz njega in iz sebe ter zanj in za umetnost dojemajoči svet živeča in govoreča umetniška pTvina, Preudarno izbrane tehnične pridobitve pki-narizinu, tauv.izma, poantilizma, ekspresionizma in kubizma je G. A, Kos v svoji razvojni poli smotrno in stvariteijsko preoblikoval za svoje smotre. Kot kolorist je se najbližji fauvizmu. V nekaterih njegovih delih ob koncu prvega razvojnega obdobja je zaznavnih nekaj sorodnih potez z grotesknim ekspresionizem oni in kubUnioio. Zaznavne so zlasti v nekaterih figuralnih kompozicijah, še posebno pn v avtoportretu s slamnikom, ki je v vrsti Kosovih avtoportretov edinstven in enkraten: Če že mi več cisto ekspresiojristično grotesken, je mikavno hiuno-rietičen, fantovsko prešeren in veder kakor pozneje nikoli več. Življenje ga je pozneje preizkusilo in hkrati prekalilo. Zato so sledili avtoportreti z vedno.bolj zamašljenim izrazom. Posredna in neposredni avtorjevi samogovori v barvah so hkrati razgovori in soočenja s Sainian Seboj. Zato so tudi dragocene njegove intimne izpovedi v barvii. Skladajo se z njegovim Umetniškiui razvojem, ki je šel, zlasti v kriijinarsivu in poetičnih tihožitjih v smeri poglabljanja tU zorenja. Za uevslikarriko oko manj pomembne predmete je njegova ustvarjalna paleta pfetistvarila v tolikšno barvno samobitnost, da žive 'iz barv in yl kompozicije domiselno in čustveno kot bitij a svoje vrste. Kakor se je pokojnik kot umetnik hitro znašel po niiti ne preveč burni vihannški dobi v v «d no bolj zanj značilni umirjenosti. si variteljski preudarnosti in zainišljeuosii zrele dobe, je bil prav tako tudi kot človok plemenitega in klenega značaja. Kljub nekaterim bridkim izkušnjam Z malomeščanskim .svetom in včasih tudi v razmerju do umetnosti večkrat provinciahlilil okoljem je bil pravi svetovljan / žlahtnim človeškim in umetniškim dostojanstvom, ki se je v njem družilo s toplini, tihim in iskrenim tovarištvom. Kot človek in umetnik pa je bil hkrati globok o ukoreninjen v slovenskem svetu, kar je med drugim izpričal zlasti v svojih krajinskih podobah JU tihožitjih s cvetjem naših polj in vrtov, prav tako pa s figuralnimi kompozicijami iz naše preteklosti, S svojim obsežnimi in pomembnim delom si- je sam vpisal s trdnimi in neiizbrieljivimi črkam,i v zgodovino slovenske likovne umetnosti in naše kuliture sploh. Bratko Kreft tojtt Dolina r fumelaikovo tkio) LOJZETU DOLIN AR JU V SLOVO Slovenska akademija znan o« ti in umetnosti se v glolx>k i žalosti poslavlja od staroste slovenski li sodobnih k ¡panjev in svojega rednega člana Lojzeta Dolinarja, Lojze Dolinar je tesno povezan 'S preporodom in sodobnim razvojem slovenske umetniške kulture. Pojavil se je pred šestdesetim i leti v Jakopičevi sen«i v razpoloženju slovenske kuji-ževne moderne ler do smrt l žarel kot s vet I a zvezda na nebi i slovenske likovne kulture, čeprav mu ni bilo nojeno, da bi bil postal vzgojitelj slovenskega mlajšega rodu. Tridesetletna vezanost na Beograd ga je namreč v najboljših letih vezala na Srbijo, ni pa nikdar pretrgal zveze s slovenskim umetniški in življenjem. Zato ga je Slovenska akademija znanosti in umetnosti 1. 1953 počastila z dopisnim. 1. 19?0 pa z rednim članstvom v umetniškem razredu, gorenjska metropola Kranj pa ga je doliescdno ■posinovila. Cciprav ni bil učitelj tistih rodov, na katerih sloni današnji mednarodni ugled slovenskega kiparstva, pa mu je freba priznati nič manj pomembno vlogo v zgodovini te 'kulture po tem. (la je prvi sprostil naše kiparsitvo opisaega akademskega realizma in je s svobodnejšim msebnmi izrazom odprl pot Sedanjemu razvoju. Od prve svetovne vojne do smrti pa je predstavljal dobesedno Zgodovinsko hrbtenico te kullure pri nas. Rojen je bil 19. aprila 1893 v Ljubljani. Šolanje nn uinel-nostnoobrini šoli v Ljubljani in na akademijah na Dunaju in v Miinchnu mu ni dalo dosti več kot .solidno strokovno poti I a go. Za oblikovanje umetnika Dolina rja je bilo I jo! j pomembno se-ce-sionii stično razpoloženje umetniškega Dunaja in Miinchna, družba z R. Jakopičem, ozračje slovenske knjižne moderne in zgodnji ekspresionizem, ki nam ga je takrat posredoval Fr. 1'ratnilk, Pod Jakopičevim okriljem je L 1911 prvič doma razstavil: zmagal na lov tekmi za nagrobni spomenik J. E. Kreku: njegov domači ugled pa je utemeljil posebno narodno uporniško zasnovani nadnaravni kip Mafije Gubca, Po prvi svetovni vojni je naglo, čeprav nekoliko obotavljajoče, razvijal .svoj osebni način, ki je dal najpomembnejše sadove po osvoboditvi. Sodelovanje z Pod i novo učenko Mrs. Mn Ivino Hoffmann 1. 1919/20 v New Torku tudi nii bilo brez pomena za tu razvoj. Življenjsko je bil do I. 1952 naveznn na Ljubljano: to loto pa se je prusel.il v Beograd, ki ga je zapustil 1. 1962 in se kot upokojenec naselil v leičih na jadranski .obali. Tu so ga poiskali zastopniki mesta Kranja in nai»Čili pri lijem enega naših največji li spomenikov osvoboditve, skupnost spomenikov tovarniškemu štrajku. talcem i H NOB. Ponudili M) mu tudi, da se p reseli v K rail], kar je uresničil i. 1%8; umrl pa je v Ičičih, kjer je večkrat ti žival počitek. L Lojzeioiu Dobnarjein se poslavlja od nas do kraja osebno izoblikovan umetnik, za kuilerega je bila značilna redka delovna vnema in neverjetna plodovitoat. Ni bil pa samo plod ovit, u ia rveč t u d:i .m nogo vrst 110 t ls t v arj aj oč umetnik, Njegovi začetki padajo, kakor amo uvodoma rekli, v zadnja leta ipTed prvo svetovno vojno, v fas splošnega likovnega sip roscan j a v nasledstvu impresionizma itn seoesije i a v čas prvih pojavi» v ekspresionizma. Dolin arj ev odziv na secesijo se zrcali v Plesu Salome, zgodnji ekspresionizem pa v Izgnancih, kjer se sponi u Lino I. 191 i nastalih T ra Inikovih Slepcev, Že GuibÉev kip. posebno pa gigantu za Krekov spomenik -odločno kažejo v novo, osobno smer. Med vojnama je naglo zorel njegov osebni slog. Ta razvoj najbolje zrcali intimna plastika. kate*rO luliko smatramo kar za hrbtenico njegovih umetniških prizadevanj. Dvajseta leta pa so bila za jugoslovansko plastiko usoflen čas, ker je Meštroviceva šola v Zagrebu grozila, da si Imi p odred i la vse druge težnje. Da se sugesf.i vn.i moči Mcštroviee-vega deta ludi Dolinar ni mogel izognili, je razumljivo; zanimivo pa je opazovati, kuko se je skušal izmotati iz nastavljenih mrež in se po nekaki notranji nujnosti spustil celo v prikrito tekmo ž njim. Sad teh prizadevanj je posebno orjaški Mojzes na 1'asadi Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, ki nehote vabi k primerjanju s slavnim, a tudi mnogo kmtiziranlim Meštro\ iževim Grgurjem Ninskim v Splitu. Dolina r se je ta čas reševal tudi t arhitekturno vezano plastiko, ki je ustrezala njegovim monumental oim razpoloženjem, n -tudi grozila, da zamori njegove osebne težnje. Je so končno zmagale v zadnjih dvajsetih letih Dol iau rje vega življenja kot svojevrsten doliinarjevska tmanierizem. Glavni junak Doliimrjevr nincitnoLSt.i je hi! v duhu klasičnega in renesančnega realizma človek, njegovo telo kot vir, VKOT in mera umetniške resničnosti. Pojmoval ga je dosledno otipljivo plastično; vendar pa ta realizem ni bi'1 sam sebi namen, marveč se po njem izraža duhovni človek, njegov značaj, njegovo življenje in zgodovina. Tako se je uveljavil Dolinair kot izrazit portretist, o cigar težnjah priča posebno vrsta Jakopičevih upodobitev. Drugo področje njegovih prizadevanj je, kakor žu rečeno. intimna plastika, v kateri se je njegova umetniška osebnost najbolj izrazila, 1 retje, javnosti najlwlij znano ]>odročje .pa je ninogofigurna monumental na plastika, 'ki jo je uresničil posebno v .spomenikih talcem v Kraljeva in v Jajineih, v spomeniku borbe jugoslovanskih narodov za svobodo v Beogradu in v spo- men i ki h v Kranjn. V teli delih se je odmaknil od vezanosti arhitekturne plaši ike k resničnost nem u izrazu tiraniulično poviSa-ncga življenja. Doimar je ust vanj al posebno v kamnu, bronu, lesu, mavcu in žgani glin i. To zadnjo je gojil posebno v petdesetih letih. \ gladko sintetično modelirali i li mnuierističnii prepesn jenih oblikah je upodabljal poetično občutene, včasih bizarno igrive motive i/ Življenja, l t*j poeti&ni vrsti Ustvarjanja je ustregla tudi njegova Originalna grafika, ki jo je rezal v ninvec in jo ročno od t is k o val. ''i Ičičih se je končno odzval tudi na «todubne pobude, o čemer priča posebno grafični ciklus > Morje ki pari::. S te.ni je plačal svoj davek času, ki ga je naskakoval 9 čisto likovnimi, abstraktnimi, iulonnalniini in liappcm.ng&kinii gesli. Ko se poslavljamo od velikega umetnika, je 'treba ponovita že izraženo ugotovitev, da je o.staf kljnh dolgemu življenju zunaj svoje ožji- domovine slovenstvu in njegovemu k 11 It urnem u napredku vedno zvest in je njegovo umetniško delo zakoreninjeno V naših pogojih, tako dn ga .smatramo za popolnoma svojega, čeprav je uveljavil ludi širši pomen. Iz slovenskih razpoloženj je razvil svoje svetovljanstvo in ga je mogoče prav ne c uiti kaT v duhu Smreka rje ve karikature, ki Upodablja l^o-li na reka v Jakopiče verni naročju. Kakor mnogo za našo k ul-tu 1110 sedanjost najpomembnejšega, izvira tudi Dolinarjeva umetunfft iz razpoloženj na pragu prve svetovne vojne in ž njimi pokopljemo tudi enega zadnjih predstavnikov te pomembne generacije. V tej luči ga bomo ohranili v trajnem Spominu kol enega najuspešnejših kiparjev prve polovice XX., stoletja. Slava Lojzetu Doliuarju! France Ste le S t.cinpis 113 Franco Bevk (slikal C. A. K as) FRANCE BEVK I- ranče Bevk je se dočakal svojo osemdeset letnico, ki jo je hotela jflo venska kuliunia in politična javnost osla vri i kur najlepše in mu dali ob tej priliki priznanje za vrli ko delo, ki ga je opravil v svojem Izredno plodov i. le in, marljivem in požrtvovalnem življenju kol pisatelj in kot k lil I uro i in politični delavec- Po mnogostranosti svojega življenjskega dela sodi v vrsto tistih slovenskih pisateljev, ki se niso zapirali v slonokoščen j svet zgolj pisateljskega ustvarjanja, marveč so kakor Le v Siti k, Jurčič in C ankar stali ves čas sredi arene življenja. Bevk je priskočil na pomoč fi svojo dejavnostjo povsod, kjer je po s vitji narodni in človeški vesti čutil, da je njegovo sodelovanje poleg pisateljskega ustvarjanja potrebno tudi na drugih področjih. Zato ni bil le pisatelj, marveč I udi novinar, organizator, založnik. urednik, kulturno prosvetni delavec in polili k. ki ni branil le s svojim pisateljskim peresom in kitlturno-prosvetnim delom pravic svojega ljudstva, njegovega jezika in obstoja pred nasprotniki in ■sovražnimi tujci, marveč ae je od časa do Časa posvečal tudi širšemu kult urno-političnemu dolu. zlasti v svoji ožji domovini Goriški. \ ¡šok svoje poli ti t: no-k uit urne dejavnosti je dosegel leta 1943, kil je iz goriške ječe odšel v partizane, da tudi s puško v roki in ne le s peresom brani in se bije za svobodo svojega ljudstva, K.o t najuglednejšega rojaka so ga v partizanih takoj izvolili za predsednika Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Trst in Slovensko Printerje ter predsednika Osvobodilne fronte, Dn leta 1947 je delal v Trstu, nato pa se je pod pritiskom mednarodnih razmer preselil v Ljubljano, ker nam zavezniki niso priznali naših pravic do Prsta in do njegove izrazito slovenske okolice. Tako se njegov življenjski smoter, da bi *se vsi Slovenci kon-Čno že združili v enotno Slovenijo, žal ni uresničil, zlasti še. ker .se je zgodilo isto s tistimi delom koroških Slovencev, ki so morali ost »t! i pod Avstrijo; ker nas je Stalinova Sovjetska zveza tudi tu pustila II« cedilu, ko je pni«lo do tako imenovanega infornibirojevskegn preloma in iu.ko rekoč prodala slovenski del Koroške. T)o svoje lijvokojilve leta 1934 je Bevk tudi v Ljubljani zavzemal pomembne politične funkci je. I oda uiti po tem letu ilii odložil vseli svojih lunkcij na kult urno-prosvetnem področju, čeprav se je v glavinem posvečal svojemu najljubšemu poklicu — pisateljevanju, I oda tudi tega je vse življenje vezal s splošno nurodnovzgojliim in razsvetljenski nt delom, zlasti ¡za svojo ožjo domovino, ker jc vedel, kako manjka I ud i na tem področju zavednih, odgovornih in požrtvovalnih delavcev, brez katerih slovenski narod nikoli ni mogel živeti in obstojati i.n da jih danes še »meraj prav tako potrebuje kakor nekoč. Vedel je sicer, da je bilo mami kaj starega in zastarelega z oevobudi!no vojno in revolucijo premaganega. da pa je Še zrine raj ostalo dovolj novih problemov, ki jih moramo rešiti, če hočemo, da poslane naš narod zares suveren v svojem republikanskem drža v.n i 51 v u in en a kop raven v vsa k e m o zri ru z d r u gim i na roti i doma in v svatu. Čut odgovornosti in dolžnosti pred svojim ljudstvom je po vi haniii škili mladostnih letih, ko de je mladi pisatelj in celo pesnik Bevk neikaj Časa kljub svoji realistično pripoved niškii naturi spogledoval Celo z ekspresionizmom, je v ivjetn v toliki in eni prevladali, da je skoraj polovico svojega pisateljskega dela prepojil z živini tokom narodne zavesti, ki naj rojake spodbuja, da hodo vzdržali v lx>ju z nad močnim fašizmom in po-I u jeevaleem. Umetniška višek je njegova književnost d OS epi a 7 romanom »Kaplan Mmrtin Čedermae«. ki ga je leta 1938 izdal pod psevdonimom Pavle Sedma k pri Slovenski malici v Ljub-lijainii. Odlika tega romana je v njegovi oblikovni in pripoved ovalni preprostosti, neposrednosti m pristnosti, na drugi strani pa v umetniška skladnosti med snovjo, vsebino in idejo. Nobeno slovensko narodno spodbujajoče in na roti no obrambno literarno delo mi vsestransko tako uravnovešeno kakor Bevkov >Kaplan Martin Čedenmac*. Njegova odlika pa ni zgolj v omenjenem smislu, marveč je še globlja: problem svojega ljudstva, njegov boj za nacionalne in človeške pravice, za jezik, za pravico, da se tudi v svojem jeziku pomoli iin pogovarja z Bogom v smislu tis lih idej, ki sta jih že preti več ko tisoč: letih zagovarjala, branila in se tudi bila zunje makedonska brata Ciril in Metod, ni v romanu prikazan lendenčno v smislu naše ¡tradicionalne obrambne književnosti: Bevku se je posrečilo, da je nacionalno obrambeni lnij zatiranega slovenskega živ) ju speljal do tis lih globin, kjer se narodno zliva in sklada z občečloveškim, V romanu ne gre le za nasprotje med narodno obrambnimi pravicami slovenskega ljudstva in nasilnoslj-o lujca raznarodovatca in nacionalističnega nasilneža, marveč prav tako za boj med človečnostjo in brezčutnim, samopašniškiiu nasiljem nečlovečnosti in barbarizma, ki se in u je žal uklonila toda visoka cerkvena hierarhija. Ko bruni Čedenuac narodne pravice svojega ljudstva pTcd tujo nasilnostjo, brani hkrati tudi krsčanski humanizem pred cerkvenim birokrati zrnom in njegovi m političnim zavezništvom s tujim nasiljem, z njegovo državo. njeno politiko in krivičnim družbenim redom. Bevk tega v romanu nikjer ne pove narav-OOSt, toda posredno vpije .tudi It a humanistični! in ne Zgolj slovensko narodni d ti« iz "tega njegovega 'klasičnega dela, Zato I a roman tudi ni zgolj narodno domačijski umotvor, marveč je eno ifim cd red kili slovenskih del Jak sne in sorodne zvrsti, ki more govoriti tudi v dohrem prevodu neslovenskemu svetu, seveda "tistemu, .ki ima še smisel za humanizem, hkrati pa za pravico enakopravnosti vsakega naroda v družbi kulturnih narodov, Romali Kaplan Martin Čedormaci šteje sicer literarna zgodovina in kritika predvsem med našo .narodno obrambno književnost, toda po umetniški .strani in po bridki usodi kaplana Čedermaca zasluži, da istoji ob Cankarjevem romanu s Martin Kačur*. Obit Martina se bijeta za svoje ljudstvo in vsak na svoj način, eden kot duhovnik drugi kot učitelj, prvi a ■tujim nasiljem, drugi z domačo zaostalostjo in zaslepljenostjo, žeprav kaplan Čcdermac ne konča iako tragično kakor učitelj Kač ur, čeprav ae bije predvsem za na roti ne pravice svojega ljudstva z nasilnim tujcem, se bije hkrati tudi z nekaterimi slabostmi v svojem ljudstvu; bridkega pelina, čeprav različnega, pa sta ta dva idealista vsak na svojem področju izpila v enaki meri. Bevkov j Kap lan Martin Cedermacc ni nič manj življenjepis idealista, kakor je Cankar imenoval svojo povest o učitelju Mart i 1111 Kač ur ju. Oba Martina sla idealtsta-hiimanista, oba -sita vzor osveščenega slovenskega ljudskega intelektualca; čeprav sla različnega poklica in svetovnega nazora, se bijeta vsak na svoj način in vsak po svoji narwlni. ljudski in človeški vesti za svoje ljudstvo, za svoj narod. Odlike tega njegovega dela ne zabiesLijo takoj na prvi pogled. marveč si jih mora bralec odkriti s pozornim in zbranim branjeni, še posebej v našem času, ko živimo v poplavi različne v oči bodeče in večkrat celo vsiljive modne književnosti, ki skuša učinkovati zdaj s to zdaj z dru.go formalno ali vsebinsko senzaeionalnostjo, zaradi katere pa večina teli del še ne zasluži, da bi jih šteli med umetnine. Vsestranski uspeh tega Bevkovega dela. ki je poleg številnih njegovih del '/a mladino eno i «med uaj|x>pularnejš;i'h novejših del naše književnosti, pa je po krivici zasenčil vrednost in celo stilno novolarsilvo celo nekaterih njegovih pripovedmi) del iz prve njegove ustvarjalne dobe, ko se je njegova novelistična proza rahlo nagibala v ekspresionizem. I u gre. predvsem za dve knjigi novel, za zbirko črtic, ki je .izšla p°d imenom »Faraone leta 1922, in za zbirko Črtic, ki so izšle v knjigi pod imenom »Raiblji« naslednje leto. V obeh je nekaj odličnih črtic, ki so s snovjo prinašale tndi stilno nekaj novega, čeprav na drugačen način kakor njegov bližnji rojak Pregelj "v svojih eks presión ist i en o stilno in jezikovno svojevrstnih pov estih, kakor so »$ monea« ali >P1 ebafflUS Joannes« ija do povesti »Thalita kurnii, ki jc letu zbudila ogorčenje v konservativnih krogih zaradi neJtonvencionalnega prikazovanja erotično-setksualnega nagona, ki ne prizanaša včasih niti duhovnika. Demonu erosa in seksa. ki danes spet razsaja v svetovni in naši književnosti, je tudi Bevk posvetil nekaj svojih tlel. Nekoliko avtobiografsko pobarvanemu romana (v stilu Strind-bergovih avtobiografskih izpovednih romanov), ki jt1 izhajal I, 1924 v Ljubljanskem zvonu, je celo daj takrat naslov »Demon*. Sorodna problem a tika je v romanih iMuke gospe Vere«, ki so Bevkova različica eroiičm>-s polnih vprašanj, kakor jih je po svoje prikazal t url i Vladimir Levstik v romanu ^Zapiski I i ne tirani on i o vei, še bolj pa se jih je lotil Bevk v romanu o spolni razbrzda nosit v mešča nskem s vetu zablodah« in v zgodbi o ženskem demonu »Gospodična Irma«. Posebno poglavje v Bevkovem delu so njegovi zgodovinski romani in povesti Znamenja no nebu«. Umirajoči liog Tri-glavi, > Človek proti človek m in drugi. 1'udi v njih jc vložil posredno marsikaj iz bridke usode svojih ožjih rojakov v novejšem Času, ko jo je puisrcrlno primerjal z njihovo težko usodo, ki jih je zadela, ko so morali osiatí pod tujo nadvlado. 1 a se je nad njimi razbci.ncla zlasti pod fašizmom in tudi njihovega zvi"»fega glasnika in pravdoča Bevka vrgla večkrat v ječo in p rognanst v«, V Bevkovem zajetnem delu. ki je tako Stevilmo kakor doslej pri nobenem slovenskem pisatelju, zavzema posebno in odlično mesto njegova mladinska književnost, Po njej je postal najbolj priljubljen pisatelj sodobne mladine. Njegovo delo pa ni zajetno le po številu knjig, marveč tudi po literarnih zvrsteh, «aj ni bil le pripovedovalec in v začetku celo pesnik, marveč tudi dramatik. č funk ar in esejist. Bevk sodii tudi med najlx>lj p reva jane slovenske pisatelje novejšega časa. Posamezna njegova dela so tz^la v srbohrvaščini, makedonščini, bolgarščini (bolgarska vlada ga je celo odlikovala z visokim redom, ker je pisal tudi o Bolgarih in Bolgariji), češčinii. islovaščini, poljščini, ruščini, nemščini, italijanščini, angleščini, litavščini, danščini, madžarščini in celo v turščini (dve deli), tadžiščini. albanščini in japonščini. Čeprav je zadnjih dvajset let živel v Ljubljani, ae ni poni c.š canil. Ne le v njegovi književnosti, temveč tudi v državljanu Bevku je živel in se zmeraj odražal eden in isti Ijttd.ski človek. Meti značilne lastnosti njegovega znučaja sodi tudi nje- govii Človeška in pisateljski! .skromnost. Hodil je svojo pot ne oniraje se nn krinko, ki mu ni bila zmeraj naklonjena in katere del v umetniškem smislu podcenjuje njegovo delo se danes, ker gleda nanj preveč s svojih ozkih in enostranskih vidikov, premalo pa upošteva tista vrela in korenike, iz katerih so dovolj s a ni obilno v z rast la njegova najboljša dela in v katerih je p ognjena tudi njihova oblika in nele vsebina. In še eno je potrebno poudariti: Bevkovo tovarištvo, ki ga ni izpričal le v zapletenem pisateljskem krogu, marveč še posebej v občevanju s komerkoli, naj je pripadal tako imenovani kul-itirni in politični smetani, ali pa je bil iz preprostega kmečkega in delavskega ljudstva, Bevk ill bil le ljudski pisatelj v [jletu Oni tem, prenovljenem, jurčičevskem lin levsLikovskein sni ¡si il. marveč je bil tudi kot državljan in občan pravi Človek iz ljudstva, njegov učitelj in pisatelj. Zaradi toga se je tudi najbolj počutil, kadar je bi! med ljudstvom in mladino, prav posebej pa med svojimi ožji lui rojaki, na domači guriiki zemlji in v njenem sončnem, zdravem ozračju. Zato je tako rad zahajal hudt v zadnjih desetletjih tja, da se je nadiiha.l med svojimi ljudmi in naravo svežega, zdravega zraka, da se je sreča val S svojimi preprostimi rojaki 'in črpal v njihovem Svetu navdih za svoja dela. Spregledali pa ne .smemo ob tem skromnem Spominskem zapisu nitii tega, da je bil več let vesten in Vzoren tajnik razrrda za umetnosti pri Slovenski aikndeiuij'i znanosti in umc.tnosli, uje.gov ugleden pisateljski in knlturiio-poKtični delavec, ki je užival spoštovanje pri vseh. Zaslužil si ga je S svojim pisateljskim ill kultunio-pol itičn iru delom, zasluzi! kot goreč slovenski ill jugoslovanski patriot, nič manj pa kot razumeti, pravičen in skromen človek s toplo, pristno in na svojo okolico pomirljivo, blagodejno in v zgledno vpltvujoČo človečnostjo in značaj nosijo. Bratko Kreft Ill POROČILA O D II Li; AKADEMIJE A K À DEM i J À V L ET TJ 19 70 Člani in delavci akademij e Ob koncu leta 1970 jc štela akademija 2 častna člana. rednih m 41 dopisnih članov', od teh 15 iz Slovenije; skupaj 78 članov. V I. razredu je bilo 9 rednih iII 10 dopisnih, v II. razredu ti rednih in 4 dopisni, v 111 razredu 5 redni in 8 dopisnih, v IV. razredu 9 redliili in 12 dopisnih in v V razredu 8 rednih in 7 dopisnih Članov. Med letom so umrli: 9. maja prof. ing. Feliks Ijobe. redni član v lil. razredu; 22. maja Goj'tnir Anion Kos, 9, septembra Lojze Dolinar iin 17. septembra France bevk, ti trije redni člani v \ , razredu. Na «kupSčini dne 5. februarja 1970 so bili izvoljeni: dr. Dra-îïolin Cvetko, dopisni član l. razreda, za rednega elana: v III. raaredu dr, Davorin Dolar, dr. Janez Peki eni k iin dr. Miha Tišler za dopisne člane: v IV. razredu dopisni člani dr. Sveiozur Ilešic, dr. Janez Milčinski, dr. Franc Novak in dr. Andrej Župančič za redne člane in prof. Josef Kratoehvil za dopisnega Člana: v V. razredu dopisni Član Lojze Dolinar za rednega člana in ing. arh. Marjan Mušič za dopisnega člana. Nagrado AVNOJ za leto 1970 sta prejela redni član France Miliciič in sodelavec SAZU Mile Klopčič. Kidričovo nagrado za leto 1970 je prejel redni član Ivan Vida V, nagrado sklada pa dopisni član dr. Maks Wrabcr. Častni doktor zagrebške univerze je postal redni član dr. Anton Slodnjak. Na akademiji je bilo konec leta zaposlenih HI delavcev, od teh 57 zuunnlvenih in strokovnih. 18 bibliotekarskih .iu knjižničarskih, 15 upravnih in računskih. ? tehničnih in 14 pomožni 11. Delavci s skrajšanim delovnim časom so bili 4, stalnih zunanjih sodelavcev je bilo 11. i n š i i i u t i Število inštitutov se nii spremenilo. Akademija ima 10 inštitutov. od katerih i m njo nekateri sekcije: fazen tega pa so v njeni sestavi Odbor za favno, floro in gejo Slovenije, Kartografski zavod prt inštitutu za geografijo, Studijski center za zgodovino slovenskega ¿HKeljenstva in Terminološka komisija s 5 sekcijami: pravno, tehniško, naravoslovno, medicinsko in Umetnostno. Delo \ inMitlutili in drugih enotah je (vmogočerio s sredstvi redne dotacije republiškega proračuna in s sredstvi, ki s« jih dali na razpolago Sklad Borisa Kidriča, Zvezni skJatl za znanstveno delo in drugi skladi ter organizacije. Pri .inštitutu za geografijo je ustanovljena začasna kotu is tja za študij prostorskih problemov SRS, Poročila o delu v inštitutih itd. so objavljena v nadaljevanju iega poročila. Tisk V letu 1970 je izšlo 7 del s skupaj 1959 stranmi. V kooperaciji z Državno založbo Slovenije je akademija razen tega izdala I. knjigo Slovarja slovenskega knjižnega jezika in Gospodarsko ■in družbeno zgodovii.no Slovencev. Agrarne panoge. I. knjigo. V tisku so med drugim F. Ramovš, Zbrano delo, i.; 1. snopič Etimološkega slovarja: Levčeva korespondenca, 11. del: Mošin, Kopitarjeva zbirka rokopisen V NL[K. Predavanja i u drugo V preteklem letu so na akademiji predavali 4 tuji (J. \ou-gaytol. L. Hottinger, A. Theodorides, K. Szeehv) in 3 domači predavatelji 0 . Korošec, M. Gavazzi, B. Durdev). V začasni skupščini raziskovalne skupnosti Slovenije je 10 p redst a v ni ko v a k a deti iij e. Dne 11. maja 1970 je pod vodstvom predsednika zveznega prosvetno kulturnega zbora dr. Avguština T,aha obiskala akademijo »indijska skupina zveznih poslancev. Zanimali so se za organizacijo znanstvenega dela akademije in si ogledali knjižnico i'Ti nekatere inštitute. S t a d i j « k a potovanja, udeležbe na kongresih in podobno Na povabilo podpredsednika Akademije znanosti ZSSH je predsednik J. Vidmar od 28. II do 12. 12. 1970 obiskal Moskvo in Leningrad, k nt član delegacije jugoslovanskih akademij pa italijanske akademije znanosti od 2. do 10. maja 1970. Z devizami, ki j Mi je akademija prejela za leto (970, su se udeležili: 1. Kongresov in sest an kop: akad. dr. Slan Lu S ker! j — skupščine Mednarodnega društva za raziskovanje italijanskega jezika in književnosti v Barija : a kad, dr. Frane N-ovak svetovnega kongresa ginekologov v New York a (delno kritje stroškov); akad. dr. \iklor Korošec — mednarodnega srečanja UiSi.nio-logov v M iinchnu ; akad. dr. Bogdan B rece I j kongresa Société Française de Chirurgie Orthopédique et de JYuum otologic v Parizu: flop, elan dr. Milko Bedjanič — VI. mednarodnega simpozija o i iiikirot ehri'k at v Gradcu; dop. elan dr. Ma.ks Wrabcr — s-impozija Mednarodne zveze za fiiiwsociolegijo v Rinteln Wiser in XI s t in poz i ju \ zliodnoalps,ko-d i aarskc f i tos ocio loške skupnosti v Obergurglu na Tirolskem; višji znanstveni sodelavec Narodnega muzeja dr- Stane Gn-brovec — kolokvija O prazgodovini prebivalcev jadranskih obal v Rimu (delno kritje stroškov); znanstvena svetnika dr. Xiko Kurei in dr. Milko Maiičetov ter asistentka Helena Podloga r - V T. sestanka Alpes orientales v Thusisu (Sviea); višji znanstveni sodelavec dr. Peter H a bič — simpozija o podzemeljski cirkulaciji vode v Freiburga; znanstveni sodelavec dr. France H abe — mednarodne speleo-loške konference ob 100-letnici odkritja Dobšinske ledene jame: asistenta ing. Ivo Punccr in i,ng. Mitja Zupančič' — M. simpozij a Vzhodnoalpsko^dinanSke fitosociološke skupnosti v Obergurglu na llirolskem. 2, A a študij so odpotovali: akad. dr, Dragotin Cvetko jc bil na študiju v arhivih na Dunaju; višji ziiaiLsitvcmi sodelavec dr, Milan Sifre.r se je udeležil gcomorfološke ekskurzije po Avstriji od Ohcrndorfa do- Dunaja: višji znanstveni sodelavec, dr. Hajko Pav lovec je študiral paleontološke zbirke na Dunaju v zvezi / izdajo publikacije Foswilium cata logu.s Sloven iac; asistentka Helena Porllogar je fotografsko, filmsko in tonsko snemala stavbe v Porabju. Rai ell tega so Se mudili na študiju v inozemstvu: znanstveni svetnik dr. Niko Ktirei — na enomesečnem Studijskem bivanju v Gradcu, kjer je nadaljeval s sredstvi Sklati a Borisa Kidriča obdelavo anketnega gradiva nadvojvode Janeza za Slov. štajersko; vaš ji strokovni sodelavec Primož Kozak — na d vom ešeč nem študiju gledališča in dramaturgi je v I^ondonti. ki mu ga je omogočila štipendija Prešernovega sklada, in na H mesečinam študiju praktične in 'teoretične dramaturgi je v ZDA s štipendijo Iowa WUtting Program pri Iowa University, Iowa City; znanstvena sodelavka dr. ivkn Munda — na -trimesečnem študiju alg na Island ti kot štipendistka islandske vlade. Svet ti k a ti e in i j znanosti i n umetnosti S F B J Svet akademij je smel 1!>, zasedanje plenum a 16. ¡n 17. juniju 1970 v Zadrti. Stoverns kä akademiji je poverjena skrb za med akademijske odbore: n) zn arheološko karto Jugoslavije, b) zu Tabula Imperii Romani, c) za floro in favno Jugoslavije, č) za pripravo mednarodne študije UNESCO o glavnih težnjah raziskovanj v humanističnih ved alt. Ustanovljen je bil koordinacijski odbor za molekularne vede, kii ima sedež pri naši akademiji. Gradbena dela Akademija se je prostorsko razširila, do kraja uredila hišo Novi lig 4, kjer je zgrajeno dvigalo, v pritličju po urejene 3 dvoranice za občasne razstave, predavanja in podobno. Centralna knjižnica se je preselila v nove prostore v hiši Novi trg 5 in upati je. da bo prostor zadostoval za 3 leta ob letnem prirastu 10 do i2 tisoč knjig, konec leta je skupščina občine Ljubljana-Center dodelila akademiji celotno stavbo ."Sovi trg 5. V letu 1970 so bila iz proračuna odobrena sredstva v višini din 5fah,137.— za dokončanje poslopja Novi trg 4 in dill f.021.fa 14.— za preureditev 1. nadstropja v poslopju Novi trg 5 in 1. nadstropja v poslopju Novi trg 3. Finančno poročili o Akademija je imela v letu 1970 na razpolago: 1. Za osnovno dejavnost iz republiškega proračuna SR Slovenije sredstva v znesku . . din 6,000.000.— 2. Iz republiške devizne kvote: deviznih dinarjev 29.300.— blagovnih deviz in deviznih dinarjev 48.b00.— neblagovnih deviz. 3. Dotacije raznih skladov in gospodarskih organizacij za pogodbene naloge inštitutov din 710.453, Od zneska pod štev. 3 odpade na: 1. Tnštitut za zgodovino; a) Sekcija za občo in narodno zgodovino Zvezni sklad za znanstveno delo — za temo zgodovina kolonizacije v Sloveniji ............din 23.000,— b) Sekcija za arheologijo Sklad Borisu Kidriča — za arheo- loško karto Slovenije...... din 5.500,- Skupščina občine Vrhnika — za ar- heološko karto Slovenije , din 2,000.— — Zvezni sklad za znanstveno delo — za arheološko karto Jugoslavije . . din 10.000,— — Zvezni sklad za znanstveno delo — za 1 nhula Impcrii Romani . . . . din 20.000.— — Sklad Roiisa Kidriča — za temo pc- lodna morfologija flore v Sloveniji . din 1.200,— — Sklad Rorisa Kidriča — za arheo- loško topografijo Slovenije , . . i dill 2,500,— 2. Orlcntalistični inštitut: — Sklad .Borisa Kidriča - za orientalist ičua dela . . ........diin 15.540.— 3. Inštitut za slovenski jezik: a) Leksi kološka sekcija — Državna založba Slovenije — za slovar slovenskega knjižnega jezika . , din 150,000,— ■ Sklad za pospeševanje kuItumih dejavnosti — za slovar slovenskega knjižnega jezika........din 14-0.000. b) L!umokisko--onamnslično sekcija — Sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti — za etimološki slovar slovenskega jezika........din 10.000. — Zvezni sklad za znanstveno delo za ouomastični časopis......din 15,00(1. — Razni — za onoiuastičili časopis . . din G.8~9. 4. Inštitut za literature: — Sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti — za slovenski biografski leksikon din 30.000. — Sklad Borisa Kidriča — za literarni leksikon .............din 28.000.— 5. Inštitut za slovensko narodopisje: — Razni — za isklad za narodopisje . - . din 2.90(1. — Sklad Borisa Kidriča — za projekt 2, maske.............din 1.560. — Zvezni sklad za znanstveno delo — za zbirko Gašperja Križnika ...... din 2.250. 6. Inštitut za biologijo: — Sklad Borisa Kidriča — za vegetacijsko karto Jugoslavije . ........din 27.000. — Zvezni sklad za znanstveno delo — za vegetacijsko karto Jugoslavije . . . . din 39.440. — KG I1 Kočevje — za pedološke raziskave na območju Boga ........ din S.000. — Sklad Borisa Kidriča — za taksonomijo in ekologijo morskih berutonskih alg . . din 11.800. 7. Inštitut za paleontologijo: — Sklad Borisa Kidriča — za raziskovanje Cerkniškega jezera . .......din 70.000, 8. Inštitut za geografijo: — Sklad Borisa Kidriča — za kvartarne sedimenie . ..............din 10.000. J niti tu i. za. raziskovanje krasa: — ( estni sklati, Projekt nizko gratlnje in drugi — za temo Hitre ceste . . . ,, din 21.983.— Skupščina občine Cerknica za vodne vire za ofikri» Postojne . ..... din 1.500. 10, Inštitut za medicinske vedet -- Zvezni sklad za znanstveno delo — za probleme speci lične preobčutljivosti organizmov v otroški dobi ......din -ti .401. 11, Terminološka komisija; a) Tehniška sekcija — Zavod za tehniško dokumentacijo, Beograd — dotacija za tehniško terminologijo..........din 500. b) Medicinska sekcija — Zveza veterinarjev, Ljubljana — za medicinsko terminologijo.....din 500. 12, Koordinacijski odbor za unolekularne vede; Zvezni sklad za znanstveno delo . . , din 10.000. sktipiij , . . din 710,455. INSTITUT ZA ZGODOVINO Sekcija /¡i občo in narodno zgodovino Poročilo o d e I u v letu 1970 I. Glavno delo je bilo posvečeno i «i a ji prvega zvezka Agrarnih panog (gospodarski del) \ okviru Gospodarske in družbene zgodovine Slovencev. Rokopisi so bili oddani založnici Državni založbi Slovenije že konec I969, vendar je bilo treba oskrbeli naknadno .še nekatera dopolnila. Spričo zahtev-nega tiska je bilo trebu .skozi vse leto opravljati korekture, številna ponazorila pa 60 Lfifjala mnogo drobnega dela. Vse delo je slonelo na ožji redakcija, ki jo sestavljajo dr. Pavle lilaznik. dr. Bogo Grafennuer 'in dr. Sergij Vi lian. KotieC lela 1970 j C bila knjiga dot iskana. Obsega 651 strani teksla, ki je opremljen z bogatimi ponazorili. \ samem besedilu je kakih 200 iiluisf racij (slik, zemljevidov, skie, risb, diagramov), knjigi je dodanih SO strani slik na umetniškem papirju in 28 deloma originalnih zemljevidov, med katerimi t je posebno pomemben zemljevid agrarne kolonizacije slovenske zemlje. il. H istorično-1 op ogr&fs k i leksikon, A kad, prof dir, Milko Kos je dopolnjeval gradivo za Primorsko, medtem ko jc obsožno gradivo za Kranjsko v glavnem zrelo za trak. — Dr, Pavle Blaznih jc še vnaprej dopolnjeval gradivo za Slovensko Siajcrsko, zlasti v Deželnem arhivu v Gradcu, kjer se je mudil 18 dni s pomočjo sredstev, ki mu jih je dodelil Zvezni Fond ?.a financiranje znanstvenega mle-jslvova.jija. SistematiŽno je pregledal listinsko gradivo od. 1377 do 1442. Obsežno gradivo, med katerim je mnogo imen, ki jih ni najti v Zahnovem Ortfinameinbuch, je obdeloval predvsem s pomočjo katastrskih map in specialnih zemljevidov. III. Sekcija je sodelovala tudi pri nekaterih drugih ined-a k a d om ijski Ii od bori li. a) Odbor 711 kolonizacijo jugoslovanskih pokra jin, tk i pa v Mestnem arhivu v Ljubljani je pod vodstvom dr. Sergija Vil- fana raziskovala nastanek opisov nacionalne strukture slovenskih dežel, ki jiili je predložil Bach kot j usti čiri minister cesarju ob-sodnih reformah 1849, b) Odbor za. repertorij Srednjeveških historičnih virov. Izšla je v založbi Istituto hta liano por i I metkio evo v Rimu tretja knjiga Repertoriunt fontium historiae medu aevi, s prtspevki iz historičnih inštitutov naše in akademij v Zagrebu in Beogradu-Na sedež redakcije rep er torij a v Rimu se pošiljajo le še dodatki in popravki. Opravljajo se i ud i korekture tekstov, kii se nanašajo na vire iz jugoslovanskih pokrajin. c) Odbor za slovar novoveške latinščine o Jugoslaviji. Za delo asistenta Primoža Simoni ti ja »Seznani latiruiiftffv v Sloveniji* «c s sodelovanjem Historičnega inštituta Jugoslovanske akademije v Zagrebu iščejo možnosti natiska. Napravljen je načrt kako in kaj naj se iz virov uporabi za novoveško latinščino v Sloveniji; z delom se je že začelo. M. Smolik je pregledal v iz i taci j ske zapisnike v Nadškofijskem arhivu V Ljubljani, P. Simoni ti je zbral in deloma ž_c pregledal t "5 del, ki prihajajo V pošte v, zlasti medicinske knjige. M. Smole je dela hi na virih iz Arhiva Slovenije. Načrt deln za leto 1971 I. Ker se je delo v tiskarni v zvezi s prvim Zvezkom Agrarnih panog proti pričakovanju zelo zavleklo in tudi konipliiiralo. je.bilo treba marsikaj z delovnega načrta za leto 1970 prenesti v leto 1971. V tekočem letu naj bi ožja redakcija pripravljala za iisk dragi zvezek Agrarnih panog (družbeni del). Ponovno 1*} predeba 1 irala vse tekste: Uvod in skupna literatura. Soseska in vaška samouprava. Zemljiška gospostva in kmečka bremena. Osebni položaj agrarnega proizvajalca, Delavci v agrarni proizvodu j-L Agrarna premoženjska razmerja. Razredni boji agrarnega prebivalstva. Dopolnjevala iu spreminjala 1k> besedila, razčlenjevala tekste v odstavke ter opremila tekste z bibliografijo in ponazorili. Ker predstavljata oba zvezka enoto, bo vsebovat drugi zvezek tudi povzetek celotnega dela v dveh različnih konceptih v nemškem in francoskem jeziiku. dalje si varni, osebni in krajevni register ter dokumentacijo glede fotografij, zemljevidov in risb. — Priprava drugega zvezka za objavo bo slonela izključno na ramenih ožje redakcije. II. llisiorično-topografski leksikon. Akad. prof, dr, Milko Kos ho nadaljeval z red i gi ranjeni gradiva za Kranjsko in Primorsko. — Dr, Pavle Blaznifc bo še vnaprej dopolnjeval gradivo za Slovensko Štajersko ,s- prilegovanjem I is. finskega materiala v Deželnem arhivu * Gradcu in nadaljeval z obdelavo. I [J. Odbor 7,ii kolonizacijo jugoslovanskih pokrajin. Ekip« v Mestnem arlii\ n v Ljubljani bo dopolnjevala gradivo o tem, » kaki en pomen imajo nemški priimka za presojo etnične pripadnosti. Dr. Sergij Vilfan bo izdelal podrobnejši elaborat o nacionalni strukturi slovenskih dežel na podlagi opisov ob sodnih reformah 1S49. — Dr, Tone Zorn bn izpisoval podatke iz kočevskega gradiva iz 3(Vi h let s pritegnit vi j o arhiva Visokega kom i s ar i a ta Ljubljanske pokrajine v zvezi z opcijo Koče varjev, — France Kresni bo izdelal elaborat o nemškem kapitalu v tekstilni industriji na Slovenskem. IV. Odbor za repertorij srednjeveških historičnih oiroo l>o po 'potrebi izpopolnjeval že zbrano gradivo. V. Odbor za slovar novoveške latinščine p Jugoslaviji. Pregledani bodo nadaljnji zvezki vizitacijskih zapisnikov, dnevniki škofa Hrena in drugi viri po izboru (sodelavci P. Simon i ti, M, Smoltk, M. Smole in drugi). Delo oddelka 7,a bibliografijo o I. 1970 L Knjižnica sekcije. Prirastek v lein 1970 znaša 642 zvezkov. 2. Centralni katalog inozemskih zgodovinskih del o znanstven il i k ri ji ž n ica h Sloveti i je. Pregledane so v NUK-u sigiiaturne štev. 185.000 190.000. pregledan je letni 'prirastek Študijskih knjižnic v Mariboru, Ptuju in na Ravnah. Planirani pregled Mestne knjižnici: v Piranu je odpadel radi bolezni sodelavke. Inkor pori rano je celotno gradivo NUK-a. drugo gradivo delno. 3. Retrospektivna slovenska zgodovinska bibliografija do 1945. Za bibliografijo člankov sta oddala sodelavca Peter Bibmkar. arhivar (Novice 1861. I8b2) in Ema Umek, arhivaxka Arhiva Slovenije (Miiteilungen des Inslifttis fiir osterreiehische Ge--schichlsforschung 38 55. in The American Historical Reviews, bi) izdelane listke. 4. Administrativno in drugo delo. Knjižničarske in bibliografske posle (tehnične) sekcije sla v I, 197(1 opravljala najprej Bogdan MakoveC, potem Ana Makovec. Načrt dela za leto 1971 1. Centralni katalog inozemskih zgodovin* k i h del o znan -s to en ih kii jižnicah Slovenije. Nad al jeva a je pregleda NUK-a, pregled Mestne knjižnice v Piranu (I teden), inkorporacija gradiva do zdaj pregledanih knjižnic. Retrospektivna slovenska zgodovinska bibliografija do 1945. Nadaljevanje pregleda Novic, pregleda Archiva fiir Kunde osterreichischer Geschiclrt.squelleu in OsterreiclaBohe Revne, pregled najstarejšega Fonda NI K-a, Sekcija za zgodovino umetnosti Poročilo o delu v letu 1970 Terensko delo je zajemalo predvsem dopolnilni študij in te vizijo spomenikov kiparstva 16. itn zgodnjega 17. stoletja na Slovenskem, slikarstvo 17. stoletja in nekatere posebne probleme arhitekture prve polovice tega stoletja ter njene zveze z lombamlsko arhitekturo, / odmevi romanske retrospektive. Zadnji rezultati o raziskovanju srednjeveške plastike so bili objavljeni V knjigi dr. Emilijana CevCa sPoznogotska plastika na Slovenskem i (Ljubljana, Slovenska matica 1970). ki zajema spomeniško gradivo do srede 16. stoletja. V prihodnji etapi bomo po teh predelih lahko dokončali tudi kritičen korpus spomenikov našega sred ujeveškega kiparstva. Med umetnostnozgodovinskim študijskim srečnnjcm italijanski] v — predvsem furlanskih, avstrijski h in slovenskih umetnostnih zgodovinarjev, ki sta sega udeležila tudi akad. dr, France Stole in dr. Kniilijan Cevc, smo ob bogatem terenskem programu poskušali določit i kriterije za študij furlanskega slikarstva 14. stoletja in njegovih odmevov na Slovenskem. Dr. Štele je it a tem srečanju podal tudi pregled furlanskih frosk na Slovenskem. Na slovenskem kulturnem tednu v Celovcu je dr, Emil i j an Cevc predaval o umetnosti v fttikališču treh narodov (slovenskega, furlanskega in nemškega). V pripravah za veliko zgodovini sko razstavo umetnosti Jugoslavije v Parizu l'>7i sta sodelovala dr. France Štele in dr. Emilijan Cevc v organizacijskem odboru in komisariutn, prvi kot generalni komisar razstave. Večji del kabinetnega dela, ki so ga precej ovirala zidarska, pleskarska in druga obrtniška dela v stavbi in sobah sekcije, je veljal izpopolnjevanju temeljnih in specialnih kartotek slovenskih umetnostnih spomenikov, fotoiekc in zbirke časopisnih izrezkov; obogatila se je tudi zbirka arhivskih virov za slovensko umetnostno zgodovino. Načrt dela za leto 197 1 S terenskima deli bo sekcija nadaljevala v leto 1970 zaslav-Ijeua raziskovanja. Pridobitev asiwLenla-Stnzi&ia pa bo omogočila tudi dolgoletni dcsiderat študija in in venlarizirunja a rili-teletu re 19, stoletja na Slovenskem. Kabinetno rlelo se bo razvijalo po dosedanjem, dolgoročnem programu, Sekcija za arheologijo Poročilo o delu v letu 1970 Višji znanstveni sodelavec dr. ing. Mitja Brod a r je v letu 1970 sondiral v Marketovem spodmolu pri Planini, Koprivniški luknji pri Zg, Doliču —- tu jc ugotovljena nova paleolitska postaja — in v jami Jelenci na Golem brdn pri Mednem, Septembra si je v enotedenski ekskurziji ogledal paleol.ilske postaje na Slovaškem, Na povraiku je V Narodnem muzeju v Budim-pesi i pregledal koščeno orodje iz jame Ista l loški), V letu 1970 je prevzel vodstvo sekcijske razi;skoval ne teme: arheološka topografija Slovenije ter pričel z organizacijo dela. Doslej je bilo le nekaj m an j šili akcij, v večjem obsegu bo delo steklo šele pomladi 1971, Pri sekcijski akciji za seslavo arheološke iermi-nologije je sodeloval pri organizaciji izpisovanja in prevzel v delo terminologijo paleoliLika. — Nadaljeval je z evidentiranjem paleolitske literature in izpopolnjevanjem kartoteke paleolitskili najdišč. Višji znanstveni sodelavec dr. [aro Sasel je bil do konca junija 1. 1970 v Prineetouu, 7,DA. kjer je zbiral gradivo za historične študije iz Ilirika. Dokončal je svoj prispevek za publikacijo Claus trn Alpium luliarutn in o iej temi tudi imel predavanje. V tem času je tudi pričel s pripravljanjem oz, zbiranjem gradiva za nori zvezek Inscri.ptkmes lati.nac (ILJug) ill po vrnitvi že pričel z obdelavo zbranega gradiva. Za med-akitdetnijski odbor Za izdajo antičnih napisov je kartotečno obdelal približno četrtino napisov ,iz Slovenije, Sodeloval je s prol. Walsexjem iz Bern a. ko je le-ta delal v Sloveniji za t orpus iniliariorum. V letu 1970 je višji znanstveni sodelavec dr. Alojz Sereel j analiziral pelod in spore ter opravil ksi lotom ske in untrokn-foniske analize Ofetankov iz arheoloških najdišč: Polšiška jama. Tolmin, Benet e, Pav lo ve i. Ptuj, Novo mesto, Bat i na Skela. Ve-lebit pri Sen ti in Ljubljansko barje. V okviru teme: PelodtlU morfologija flore Slovenije« je olwlelnl 500 rastlinskih vrst po paliuološki met odi na podlagi trajnih preparatov, katerih izdelavo je financiral Sklad B. Kidriča. V Julijskih Alpah ji' vrtal v manjšem barju na Voglu- žal rezultat ni posebno ugoden, ker je bila v globini 150 cm pod šoto plast grušča, katero se ni dalo prevrtati. Tudi 1. 1970 je sodeloval z botaničnimi inštituti v Cotiingeini in Siuttgartu ter palinologi sosednjih dežel. Na simpoziju »NfloMititk in eneolitik Slovenije in sosednjih pokrajin^ je imel referat o sedimenlaeijski in vegetativni »godovi ni na Ljubljanskem bairju. Leta 1970 je postal dopisni član komisije INQL'A za holoecu. Višji e trakovni sodelavec Sta š ko Jesse je sodeloval pri organizaciji del na arheološki terminologiji ter arheološki lop<>-graf i ji Slovenije. Poleg redaktorskega, dela pri Arheološkem v os t ni,k n jn Arheološki karti Slovenije je zbiral bibliografsko gradivo iz arheološke literature Slovenije ter vodil sekcijsko biblioteko. Publicistična dejavnost članov sekcije v letu 1970 Dr. Jaro Š a Sel : Drusns T. L in Emona, Historia 19. (1970). Voccio. ilistoriu 19 (1970). Andautonia. Paulvs Realcncvclopariie dar elassischen Altertums-wisscnschaft, SuppL XII (1970). 71—75. C.arniola, lb.. sir. 1569—1575. Celeia. Ib.. str. 139—149. Dva nekrologa in knjižni prikazi. Dr. Alojz 3 e r e c 1 j : Wiimiška vegetacija iu klima v Sloveniji. Razprave SAZU (4. razred) 13/7, 1970. Načrt dela k a leto i 9 7 l Sekcija za arheologijo bo dokončno pripravila tekst in zemljevid Arheološke karte Slovenije za ti.sk. Leta 1971 l>o v .sodelovanju s področnimi muzeji nadaljevala s terenskimi deli pni Arheološki topografiji Slovenije; predvsem ]>odo zajeto pri tem področja primorske in notranjske regije. Y tem letu l>o pripravljena za tisk tudi 1. knjiga Arheološke topografije Slovenije o topografiji Slovenskih goric. Začeto delo za sestavo arheološkega terminološkega «lovarju bo sekcija nadaljevala z zbiranjem oz. izpisovanjem terminov in z redigiraujcm zbranega gradiva. Sekcija za arheologijo bo nadaljevala z izkopavanji palcolit-ske postaje Ciganska jama pri Željnah (pri Kočevju) in v Mar-kelovem sipodmoin pri Planini, Dela bo vodil dr, ing. Mitja Broda r. Dr. jaro Šašel ho nadaljeval z evidentiranjem antičnih napisov in njihovo obdelavo za IL jug ter sodeloval pri Med-akademijskeiu od ho m za izdajo antičnih naijw?ov. Dr. Alojz Ser cel j ho vrtal na barjih Slovenije kt raziskoval rastlinske ostanke in oglje, izkopano na arheološki h najdiščih. V okviru tone o p e loti ni ¡morfologiji flore Slovenije l>o nadaljeval z zbiranjem primerjalnega gradiva. 1 ME DA K A DEMI |SKI ODBC H ZA ARHEOLOSKi > K A RTO JUGOSLA VI JE Poročilo o d e ] u v letu 1970 V letu 1970 dela na Arheološki k ari i Jugoslavije niso napredovala po načrtu, ki je bil postavljen. Komisija za izdelavo dokončne sheme teksta An kartografske realizacije iii mogla zaključiti svojega dela. Dotok sli cd po plun u iz posameznih, republiških komisij pu je bil majhen. Sekret arm t je zato začasno (d o form a I o e odi oči t ve plenarnega od bora) p ove.r i 1 iUi-logo za republiko Hrvatsko Arheološkemu inštitutu filozofske fakultete v Zagrebu, za republiko Črno goro iti Makedonijo pa je Še vedno sodeloval z Arheološkim muzejem v Skopju oziroma Zavodom za zaščito iSpomenikov na Črtinju. Finančnih problem o\ v lotu 1970 ni bilo. Izdelani so bili načrti za petletno delo 1971—1975, Centralna redakcija v letu 1970 še ni poslovala, ker še prihaja gradivo iz posameznih republik. Načrt za delo v letu 1971 kljuh dokaj kritičnemu stanju v letu 1970 je Sekretariat po realni analizi stanja bolj optimističen za leto 1971. V načrtu so naslednje akcije: a) konkretizira nje obvez S področja Hrvatske (Arheološki inštitut filozofske fakultete v Zagrebu), Srbije (komisija Odbora na čelu z dr. I odorovičem). Črne gore (pomoč kolegov iz Srbije na čelu z dr. Iodoroviicem strokovnjakom V republik: C m a gora) in Makedonije (skupna akcija Arheološkega muzeja in filozofske fakultete v Skopju); b) pogodbeni dogovor S koiuisiijo za izdela™ dokončne redakcije Vojvodine, kot Specimeil; dovolj obsežnega in tipičnega teritorija — glu vil! avtor dr. Pri bukov i C, Vojni muzej Beograd; do konca 1971 bo dovršeno 50 naloge; c) plenarni sestanek v decembru 1971. MEDAKADEMIJ SKI ODBOR ZA TABULA 1MPERH ROMANI Poročilo O delu v letu 1970 V letu 1970 dela n a Talni! a luiperii Romani list Na is™ s niso napredovala p« naftrtu, ki je bil postavljen. Odbor ni prejel materialov od redakcije v BollOgtli Za področje Albanije in Grc.ije; za področje Bolgarije materialov ni prejel, vendar je obveščen, da so dela praktično zaključena. V Jugoslaviji je obdelan 'teren Bosne in Hercegovine ter deloma Mitkedoillijc. Pndročje ožje Srbije, zlasti pa Kosova, ni bilo še zaključeno. Izdelani pa so bili načrti z« leta 1971 do 1975, leo naj bi bila dela končana. Načrt z a d e l o v I e t u 1971 Kljub kritičnemu položaju v lotu i970 ima Odbor večjo upanje za leto 1971. Sekretar odljora je v pisni eni h stikih s prof. Susmtjem v Bologni in i-ma z njim sestanek v maju 1971. Za področje Albanije in Grčije bo prof. Kastelic sam izdelal okvirne sheme, v kolikor jih seminar za antično zgodovino v Bologni ne more in bo potem a skupni redakciji pripravljen dokončni tekst; slicde bodo izdelane do konca letu I97( za področje Grčije, v prvi polovici 1972 pa za področje Albauiije. V načrtu je, da odbor povabi prof. Ivanova iz Sofije v Ljuls-Ijano. da se izvrši in dokončni pregled in prevzem shed terena Bolgarije. Odbor bo sklenil pogodbe a) s sem in ar j cm za aniieno zgu-dov r HO univerze V Beogradu in b) s seminarjem zgodovine na univerzi v Skopju za terene a) ožja Srbija. Kosovo in Črna gora; b) Makedonija. Do konca leta i971 bi moralo biti izvršeno 50 "/o dela teli področij. OR.IENTAI JSTIČNI INSTITUT Poročilo o delu v letu 1970 Orientalistični inštitut SAZU je v letu 1970 nadaljeval delo po postavljenem programu Upravnik inštituta -dr, Viktor Korošec je hi] še naprej poklicno zaposlen kot redni profesor na pravni fakulteti v Ljubljani. Kot edina tralužbenka inštituta je višja 'knjižničarka Julijaua Šušferšič opravljala poleg knjižničarskega vse administrativno delo v inštitutu, evidentirala strokovne članke s področja asiriologije ter sodelovala pri korekturnem delu. Doslejšnji zunanji, sodelavec inštituta Marko Urbani j a, diplomirani arheolog, je v prvem poletju i skrajSanem delov nem času uspešno pomagal pri delu instituta. Transkribiral je posamezne hetilske tekste i K UR XXI. 53; K Bo VII, H; KRo IX, 82; 80; K Bo XTL 3; B; 50: 51; 58; 30; 62). Vrh tega je pripravljal gradivo za občasne inštitntske študijske sestanke in je na njih predaval. Nadaljeval je z evidentiranjem asirioloških člankov in ocen. Postajalo je čedalje bolj očitno, da z delom v tako skrajša ticui delovnem času ne bo mogoče sestaviti abecednega avtnr-skega in sivarnega kailaloga asi r ¡otoške klinoplsne literature in virov v območju SR Slovenije, ki sta oba nujno potrebna za uspešno znanstveno delo na asiriološkeni področju. >Ta prošnjo O t i en tal ¡stičnega inštituta je Sklad Borisa Kid riča zagotovil za dve lelii potrebna sredstva za sestavo obojnega kataloga. Naš sodelavec Marko Urbani j a posveča od L julija 1970 svoj polni delovni čas sestavljanju avtorskega in stvarnega kataloga. V drugem polletju 1970 je evidentiral razprave, članke in ocene iz 55 letnikov precej zamudnih revij' (Arcbiv fiir Orientfor-sohung, BibLiotheca Oni™ t ali s. M. i ttc.il un gen des Instituta fiir Orientforschung in Rcvue d'Assyriologie [doslej 19 letnikov]}. Stvarni katalog izdelujemo po univerzalni decimalni kla.sifi-kae.ij7i. Za avtorski in za stvarni katalog je za vsakega oddal po 4913 listkov. Popisovanje slovstva v inštitutski knjižnici je dailo za vsak katalog po 347 listkov. Začeto delo se skrbno nadaljnje. Za zagotovilev nadaljnjega uspešnega delovanja Orient alis Ličnega instituía je nujno potrebno, da bi inštitut dobil vsaj enega asistenta. Znanstveni ave t inštituta in Razred za zgodovinske in družbene vede SAZU sta že L 1 969 soglasno priporočila sistemizacijo in zasedbo tega a si s teniškega mesta kot nujno potrebno. Knjižnica O rient a list i onega instituía je pridobila v leni letu 24 knjig in 15 letnikov revij, tako ima sedaj 615 knjižnih enot. Na pobudo Orientaliistlcnega inštituta je dopisni član SAZU profesor Jean Ñonga y rol, redni Élan Académie des Inscriptions et Belles-Lettres v Parizu, inneil due 17. marca 1970 v vrsti javnih predavanj SÀZU predavanje: s Le babylonien comme langue infera aitionale de l'Antiquité t. Predavam/0 izide med publikacijami SAZU. - - Prav tako na pobudo instituta je imel dne 50. septembra 1970 v vrsti predavan j SAZU profesor Aristide Théudoridès (Université Libn; de Bruxelles) predavanje: ■ Les Conseils d'ouvriers dans l'Egypte pharaonique«. V letu 1970 je Orieliialistični inštitut SAZ t organiziral dva strokovna študijska sestanka. Na prvem (24. 6. i 970) je Sil vin Kosa k, asistent na oddelku za primerjalno jezikoslovje, poročal o nekaterih kronoloških novostih v zvezi s knjigo »liciinrieil Otten, Die hcthitischen historisehen Quellen unrl die altorienta-lisehe Chronologie*, Marko Urbani j a pa o izkopavanju v stan hetiisk¡ prestolnici Hattušašu (sedanji vasi Boga:?,kov). - Drugi šesta nek je bil dne 16. decembra 1970. Na njem je podal Marko Lir bani ja pregled arheoloških obdobij v Mezopotamiji do zgodnje dinasliične dobe. Upravnik Orientalističnega inštituta dr, Viktor Korošec je imel v letu (970 naslednja javna ■sirokovtna predavanja: dne 11. marca v vrsti javnih p rod a van j SAZU >Bazvoj heiàtsike va-zalitele |Jo novih dokumentih iz llgarittai; dne 6, februarja na InSitntu za rimsko pravo (Institut de droit romain et des sciences économiques) v Parizu o tenvi: ïIjC vasrtolage hittite d'après les textes d'Ugaritt. Udeležbo mu je omogočil tamkajšnji i.nstiiitu't kot organi z ai t or teh ustaljenih predavanj. — Dne 3. julija je na Rencontre Assyniologique Internationale v Münchnu predaval o temi: E.íiütge Betitrage z ur gesellselinft-liehen Struktur naeh heithitischen Rechtsqucllen«. - Po tem zborovanju je evidentiral najnovejše publikacije z asiriolo-škega področja nekaj dni v seminarju za Stari v zhod v Hetidet-bergn. To udeleži» mu je fita a učno omogočili a SAZU. — Dne 23. septembra je na mednarodnem zborovanju »Société in terna tio-iiale Ternaiid de Vžsscher' pou r I"h istoire des droits de l'a nti-quiitéí na Dunaja predaval o temi: »Fremde Eiufliiese im J i tit lui Li sî-h e h Rechic. Udeležbo mu je fi ti ¡in t no omogoči la pravna fa ktil i era v Ljubljani. V času otl za ti njega .poročila je upravnik tir, Viktor Korošec ohjav.il: Članek l.a sorcellerie et l'ordalie tla us kjs textes hittites, historiques et juridiques... je i/sel v Studi in onorc di Edoardo Volterra, vol. Vf 11070}, str. 413—41 S. Milano. Članek Razvoj hetitskih vazalnih odnosov v luči tekstov iz Ugarita«, v Zborniku znanstvenih razprav, XXXIV, Ljubljana J970, str. 155- 175. V ArheoloSkeni vestniku XX, 1969, str, 286 s. je bila objavljena ocena s-lieallexikoi) der Assvrioiusie, 111. Bd.. 4., 5. Lief., Berlin 1966, I96N.. Nekaj člankov in ocen je v tisku. Sodelavec Marko Urban i ju ima dve knjižni poročili v tisku, Načrt dela za leto 1971 Delovni program Orient a list. ¡enega inštituta zal. 1971 obsega: 1. Prou če v a nj e nov i h edici j k li nop i s n i 11 tekstov, tra n sk ri -bi ran je in prevod; J. proučevanje nove asirioloSke literature; 3. evidentiranje asiriološke 1 itéra t vire v drugih knjižnicah v Ljubljani: 4. evidentiranje pravne terminologije; 5. občasni študijski sestanki, kjer se podajajo poročila o najnovejših publikacijah in o asirioloskih zlïorovanjih; 6. pedagoška pomoč mladim awiriologtren pri poglabljanju asi ri o loš ke i zobrazbe ; 7. aktivna udeležba up ravnika na prihodnjem mednarodnem svidenju oiienialistov (Rencontre Assyriologiqne Internationale) v Parizu in spotoma še kratko orientacijsko bivanje v Heidel-l>ergtt. da Li v seminarju za Stari orient evidentiral najnovejšo aisirioloêko literaturo; 8. dovrši1te v knjige o mednarodnih pogodbah, ohranjenih v k I,i nop i sni pisavi; 9. postavitev asistenta in njegovo uvajanje v znanstveno delo na področju orientalist ike; 10. objava tnanjši h publikacij s ki i nop i snega področja. INŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK Leksikološka sekcija Poročilo o delu v letu 1970 1. Število uslužbencev Icksikološke sekcije se je povečalo za ruega člana, število k slovarskemu delu pritegnjenih znanstvenih delavcev 'inštituta pa je ostalo isto. Za novega asistenta je bil izvoljen prof. Jaka Müller; službo je nastopil 1. septembra. Urarl je dolgoletni zunanji sodelavec za terminološke raziskave prof. L. Stanek. Priložnostno je sodelovalo okrog 100 zunanjih honorarnih delavcev. S posameznimi vprašanji, ki zadevajo zlasti termino-logij-o amo se obračali tudi na mnoge druge strokovnjake. V okviru enotedenske zamenjave znanstvenih delavcev je J. Mcze obiskala Inštitut za češki jezik v Pragi, Eva Pokorna iz Prage pa je bila naš gost. l.eksikološko sekcijo so obiskovali razen strokovnjakov tudi študentje višjih in visokih šol; tu so iskali in dobili gradivo za izdelavo strokovnih del oz.tirona seminarskih nalog. Sekcijo je obiskala delegacija kulturno-p ros vet nega zbora zvezne skupščine pod vodstvom dr. A. Laha. Materialno pomoč za honoriranje zunanjih sodelavcev je dal Sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti. Prizadevanje vodstva sekcije in slovarja, da hi se uredil OZ. izboljšal položaj reduktorjev slovarja ni dalo zaželenih Uspehov, Za Prešernov dan je izšla 1. knjiga Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKj). Ob toni dogodku je pripravila Državna založba Slovenije tiskovno konferenco (23. februarja), predsednik izvršnega sveta pa je priredil sprejeta za glavne sodelavce slovarja (26. marca). V okviru inštituta smo imeli več pogovorov z novinarji, ki so se želeli seznaniti z načinom izdelave slovarja. Sodelavci leksikološke sekcije »o slovar predstavili s 14 Članki V Naših razgledih 6. marca, h šestimi Oihlajami po televiziji in eno oddajo po radiu. Razen nekaj standardnih poroči! oh izida SSKJ sta izšli le dve pavšalni oceni: nekaj ocen je bilo napovedanih, Na sestanku lingvističnega krožka filozofske fakultete so se začele ustne analize SSK J (pravopis, pravo-rečje. oblikoslovje). Od tujih znanstvenikov, ki smo jim poslali recenzijske izvode, smo dobili pisma z zahvalami in pohvalami. Za posebno rabo je bilo odtisnjenih 21)1) s ¡paralo v uvoda v slovar. Predsedstvo SAZU je v soglasju z Državno založbo Slovenije določilo, da izide knjiga slovarja v treli letih. Organizacijsko je teklo delo v glavnem kot doslej. Večina je redigirala gesla za 2, knjigo slovarja (vsi asistenti iti višji strokovni sodelavci samostalnike, pridevnike in glagole: dva člana glavnega uredniškega odbora gesla drugih kategorij); Delni pregled gesel je opravljal tajnik glavnega uredniškega odbora. Za drugo knjigo slovarja je bilo z redi gi ranih 4,793 gesel, za ka.r je bilo treba preštudirati 116.977 kartotečnih listkov z ustrezno literaturo. Redakcija medmetov za 2. knjigo je bila končana in potrjena. Delo v zvezi s pravopisno-pravorečnimi zadevami 2. knjige slovarja je bilo omejeno v glavnem, na anketiranje, V omejenem obsegu se je nadaljevalo ludi ekscerpirunjc. Navadno (paberkovalno) ekscerpirunjc so redno opravljali 4 zunanji sodelavci, po eno alt dve deli pa je ek.scerpiral i ud i \siik od reduktorjev slovarja. Skupno je bilo v 79 delih zbranih i-n podčrtani h 46.685 besed. Iz tega je bilo napravljeni! i 57.378 novih, z gesl.i opremljenih lis i kov. Pri posebnem ekscerpiranju smo dobili še L14.4-26 u ovil i listkov; od tega pni popolnih izpisih 19.982 listkov (T. Kcrmavner. F. Ped i ček. V, Rus), pri priložnostnih izpisih 2.599 listkov, pri izpisovanju za narečno karto-uiko 649, pri izpisovanju, jezikovnih člankov 1.196 listkov ter pni izpisovanju za zgodovinski slovar 60.700 Iisitkov (11 i {rob t, Apostcl), Terminologi in njihovi pomočniki so nam izdelali 25.756 novih listkov z razlagami in terminološkimi zvezami. Del terminologov šc ni oddal gradiva za 2, knjigo- V spiosncm se kaže, tla dosedanji način sodelovanja terminologov pri slovarju peša, zato si prizadevamo okrepiti poizvedovanje vsaj o konkrelniih terminoloških vprašanjih. Začeli smo načrtno zbiraj) je gradiva za posebno narečno kartoteko. Začeli smo načrtno izpisovanje jezikoslovnih člankov, zlasti tistih, ki se ukvarjajo z vprašanji sodobnega knjižnega jezika, V JeilL 1970 SI no pomnožili leksii kalno gradivo s 168.260 novimi kartotečnimi listki. Gl. pri loženo tabelo. Novo leksi.kalno gradivo smo sproti alfabetirali in uvrščali v ustrezne kartoteke. Splošna kuirtoteka, na osnovi katere se izdeluje Slovar slovenskega knjižnega jezika, je imela ob koneu leta 3,149.325 listkov. Spremembe, nastale ob izdelavi tipko p:iisa J. knjige za tiskarno in med tiskom, srno vncsK v koordinacijsko kartoteko sinonimov in v seznam kvalifikatorjcv oz. kvabfikatorskih pojasnil. Izdelali smo a lergo slovar za drugo knjigo slovarja. Začeli smo akcijo za fotokopiranje Vorenčevega in Jarni-kovega rokopisnega slovarja. Prizadevanja za obnovitev oz. povečanje ekseerpiranj a za zgodovinski slovar (Dalmatinova Biblija) niso rodila sadov. Sekcija se je sporazumno s predsedstvom SAZU odločila, tla se začnejo priprave za izdajo novega pravopisa. Sodelavci slovarja so sodelovali z Geografskim društvom Slovenije in Geodetskim zavodom SRS pri oblikovanju novih pravopisnih načel za pisavo krajevnih imen. Člani znanstvenega sveta so sodelovali pri oblikovanju članka o slovenskem jezikoslovju 1918—1970, ki ga jc sestavil akad. dr, F, Bezlarj. Odgovarjali smo na mnoga, zlasti Uit na vprašanja, ki v zve»i s knjižnim jezikom, 3. Znanstveni delavci sekcije so razen tega opravili naslednja dela: Objavili so 31 jezikovnih člankov, in sicer: M. Hajnšek 2 članka (Naši razgledi 1, Onomastica jugoslavica 1; 19 strani); M. Jauežič 1 članek (Naši razgledi; 2 strani); J. Jenčič 1 članek (Naši razgledi; 2 strani); T. Korošec 6 člankov (Ribič: 17 strani); T. Kozlevčar 2 članka (jezik in slovstvo 1. NasS razgledi í; 8 sí™ai); L. Legiša 5 Člankov (Prostor in čas 3, Sodobnost* Srečanja 1: 20 strnil!i); V. Majdič i članek (Naši razgledi: 2 strani); Z. Leder-Mancini J članek (Naši razgledi; 2 strani}: J. Miiller 3 članke (Slavistična revija 1, Obala 2: 42 strani); j. Mozo I članek (Naši razgledi; 2 strani); F. Novak 2 članka (Naši razglerli I. Onomástica jugoslaviea J; 18 stranii); M. Silvester I članek (Naši razgledi: 2 strani); S. Suhudolnik 2 članka (Knjižnica t. Naši razgledi i; (i strani); F. Tomšič 2 članka (Koroška čitanka t, Naši razgledi 1: 22 si rami); A. VidoviČ-M liha i članek (Naši razgledi; 4 s tirani). Imeli so naslednja predavanja: T. Korošec o slovarjti v radijski oddaji Jezikovni pogovori; L. Legiša: Delež Primorske v slovenskem slovstvu {na slavističnem zborovanju v Novii Gorici); V. MajdiČ: O pogovornem jeziku (tri predavanja po radiiu); j. Meze: O koordinaciji razlag, zlasti samostalnikih (na Inštitutu za češki jeaik v Pragji). eno predavanje o slovarju v radijski! oddaji Jezikovni pogovori; F. Novak: Poslovni jezik (šest predavanj po radiu po 13 minut). Jezik umetniške literature (3 predavanja po radiu po 13 minut), O razvoju slovenske leksikografije (na VI. poletnem seminarju za tuje slaviste i Ljubljani); S. Suliadolnik: Kako Ixuuo uporabljali novi slovar (v sodelovanju z M_ Janezi če v o, T, Korošcem, J. Meze-. tovo, F, Novakom, j. Riglcrjcm, A, Vidovie-Mulio, po televiziji (i predavanj po 10 minut), Besedni zaklad slovenskega knjižnega jezika (na VI, poletnem seminarju za tuje slaviste v Ljubljani in v Pod vinu za učitelje slovenskega jezika iz Italije), F. Tomšič: firižinski spomeniki (na slav ¡stičnem kongresu v Salzburgu). i. Kozlevčar je vodila slovenski lektorat Zu tuje slaviste na VI. poletnem seminarju v Ljubljani, Sodelovali so tudi kot jezikovni svetovalci pri različnih terminoloških komisijah (L. Legiša pri medicinski, F. Tomšič pri. itehniškii), pri pripravljalnih ílelilí za različne terminologije (T. Korošce in S. Suhadolnmk pri vojaški, Z. Leder-Mancioii pri gledališki) in kot jezikovni svetovalci (T, Korošec pri Gozdarskem slovarju, Llekitrotehniškem vestniku, V. Majdič pni Cestnem skladu SRS, F. Tomšič pri Uradnem listu SRS, Pravniku, Arheološkem vestniiku in Krajevnem leksikonu Slovenije 2). F. Tomšič je honorarno predaval na Filozofski fakulteti (stara cerkvena slovanščina). Naši sodelavci so hi lil tudi jezikovni korektorji, lektorji oz. prireditelji različnih knjig i¡n prevajalci (T. Korošec, V. Majdič, Z. Leder-Mancini, J. Meze, S. SuhadoLnik). Pregled nxega doslej zbranega leksikalnega gradioa K ara t ter i sli kii skupine I. Literatura 20. stoL a) poezija . . . b) proza .... II. Literatura 2, pol. 19. a) poezija . - . b) proza .... IIL literatura 1730—1810 a) poezija . . b) proza .... IV. Stara literatura a) poezi ja . . . b) p roza .... V. Ljudska literatura a) poeaija . , . b) dialektično blago VI. Starejši slovarji . VIL N o vej si slovarji . Vili. Strokovno a) literatura b) terminologija . IX. Splošna zbirka Skupaj stol, Narejeno Stanje M- decembra t letu mo 1^70 1.424 89.06b 6.568 468.480 557.546 22.647 415.773 436.420 37.899 103.676 141.575 515 95.977 %.492 92.443 649 26.274 118.719 60.700 480.235 480.233 517.14J 517.141 73.165 74S.2S8 25.75b 428.086 1,176.374 997.655 997.655 ! 68-260 4,522,155 4,522.155 Načrt dela za leto 1971 Nadaljevali bomo redakcijo 2. knjige Slovarja slovenskega knjižnega jezika in v ta namen pripravili vsaj 6,000 gesel. Večjega delovnega učinka v (eni letu ne I*> mogoče doseči, ker smo namesto dveb no\ili asistentov dobili le enega, in še to v jeseni 1970, dve novi pripravnici pa l>03la nastopili januarja 1971. Če bo kolektiv ostal v tej sestavi in bo Jaliko delal v kolikor toliko Ugfidtliib razmerah, bo mogoče predvideno zamudo vsaj delno nadomestiti v letu 1972. V načrtu je delna sprememba v rediigtranju SSKJ (zhtsii odprava širšega in križnega terminološkega preverjanju), ker se bo samo iuko mogoče približati zahtevi po triletnih izlia-jalu.ih rokiih posameznih knjig slovarja. Pri rednem zbiralnem delu leksikalnega gradiva bomo izdelali 130.000 navili kartotečnih listkov (£>0.000 navadno eks-cerpiranje. 20.000 popolni izpisi, 10.000 terminologija, 40,(HX) zgodovinski ekrtar). Prizadevali si bomo tudi, da bi dobili finančna Rrtsdslva za začetek izpisovanja Dalmatinove Biblije. Dialektoioška sekcija Poročilo o delu v letu 1970 V leta 1970 je bilo za Splošnoslovanski lingvistični atlas zbrano gradivo v krajih Sv. Križ pri Trstu (zapisal Tilie Logar) in Videm ob Stavnici (zapisal Jakob Rigler}. /a Slovenski lingvistični al las so zbrali gradiv o študentje slu v ¡.stike v treh krajih (Idrija, Log pri Poljanah in Seliožeti pri Liliji); z njimii ga je prckoiilrolirul I i ne Logar. Jakob Rigler je V zvezi s toneinskiiu uaglasevanjeiu V slovenskem knjižnem jeziku i.u v dialektih napisal dve razpravi! (ena je že izšla), urejal nabrano gradilvo za Splošjioslova nski lingvistični atlas, v začetku leta še delal korekture za prvo knjigo Slovarja slovenskega knjižnega jezika, nato začel zbirati gradivo za intonacjijo v drugi knjigi in delal korekture za prvo knjigo Ramovševih zbranih spisov. Saša S e r 11 e č e v a je urejala kartoteke, začela je z ekseerp i ranjeni gradiva rokopisnih zapiskov B. de Conrienav-a za izdajo Slovarja, rezi jamskega narečja, ki naj bi izšel kot edicija v kooperaciji sovjetske in slovenske akademije, Prenašala je v kartoteko tudi nabrano gradivo za Slovenski lingvistični atlas. Precejšen tlel svojega delovnega časa pa je delala tudi v ot.iniološko-onotuasiični sekciji, ( hm i sekcijo so objavili: Tine Logar: Jugozahodna slovenska narečja in govori, VI, seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Ljubljana 1970. str. 74—79. _ _ I Jakob Rigler: Akeentske variante I. Slavistična revija XYNf, 1(J70, str. 5—15. Načrt dela za leto 19 7 1 Program dela sekdje za lelo 1971 ostane isti kot prejšnja leta. toda ker J, Rigler dela v glavnem pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika, S. Sernec pa precej tudi v etimološko -onomasfični sekciji, ga brez novih nastavitev ne bo mogoče niti miiiii.tnalno uresničiti. E H m ol oško-n ho m a s t i č na so k (■ i j a Poročilo o delu v letu 1970 in načrt dela za leto 1971 V letu 1970 je bil delovni kolektiv sekcije težko prizadet. Pnriii koncu leta 1%9 je zapustila službo pri SAZU in odšla na srednjo solo asistentka Milena Piškur. Novoizvoljeni asistent Janez Keber pa zaradi svojili prejšnjih službenih obveznosti n i mogel zasesti novega delovnega mesta pred septembrom 1970. Pomožni asistent Drago Mer te I j pa je bil v potmladmdh mesecih žrtev težke avtomobilske nesreče, ki ga je za dlje kot pol lela prikovala na bolniško posteljo» Zato delo «ekciije ni moglo potekati, kakor bi bilo zaželeno. Načelnik sekcije, akademik dr, France Bezlaj, je nadaljeval svoje delo pri pripravah za Etimološki «lovar slovenskega jezika. Tiskarna je konec maja po skoraj enoletnem čakanju dobil« naročene znake iz Londona za monotype tisk (28ft matric). Toda staviti eo začeli etimološki slovar šole v jesenskih mesecih, najprej samo poskusno. Pričakovali smemo, da bodo najkasneje do konca leta 1971 izšli prvi trije zvezki etimološkega slovarja, skupno 240 strani velikega formata v dvoko-kmakem petit a. Za tisk je sedaj pripravljeno zaporedno gradivo do konca črke G, Ker oddajamo v t'iskairno kartotečne kartone ¡s posameznimi gesli, ni mogoče točno preračunati, koiiko gradiva bo potrebnega za en zvezek. Povprečno je mogoče narediti okoli 1 % - -2 avtorski poli, kadar m treba opira v I jati drugega potrebnega dela. Poleg zaporednih gesel za tisk se veti a ne sme znosna j a ti d td o za nadaljnje zvezke, lit poteka zbiranje gradiva, iskanje rekonstrukcij in paralel v drugih jezikih, po problemih in ne po abecedi. Poleg asistenta Janeza Rebra, ki se že aktivno včlenjuje v etimološka in on oni as lična raziskovanja, se lxi vključila v kratkem v to delo tudi nova asistentka pri katodni za primerjalno jezikoslovje na Filozofski fakulteti v Ljubljani Alenka 5 i vie. Oba sta po svojem študiju, po obsežnem znanju jezikov in po živahnem interesu za eliniologijo nadebudna pridobitev našega delovnega kolektiva. Honorarni sodelavec dr. Yaso Suyer tlela na izpolnitvi onomastične kartoteke, obenem pa tudi sodeluje pri nastajanju slovenskega botaničnega slovarja. Od onomastičnega programa smo lani plačevali tipkarico, ki je tipkala na matrice začasni slovar slovenskih priimkov. Pripravljenih je za razmnoževanje okoli 500 matric do črke T. Nato je zmanjkalo denarja, poleg tega pa tipkarica tudi zaradi svojega študija -lia mogla nadaljevati z delom. Odložiti jc bilo potrebno tudi nučrl slovarja slovenskega narečja v Reziji po zapuščini Baudouina de Co u r t e II a y - a (v redakciji N. T. Tolstoja, Moskva), F. B c z 1 a j a in M- M a t i Č e t o V a (Ljubi jana). Zaradi bolezni akademika M. Kosa in prezaposlenosti dekana filozofske fa-kulleto '[, Logarja, je zastalo in-di tlelo na novi akademski izdaji Brižinskih spomenikov, l.pati smemo, da bodo mladi novi sodelavci v našem kolektivu v kratkem intenzivno sodelovali tudi pri teb načrtih. V en dar ni mogoče postaviti matančnega delovnega načrta za leto 1971, ker bo večji del kolektiva prezaposlen Z izredno težavnimi in zahtevnimi korekturami prvih [rell zvezkov Etimološkega slovarja slovenskega jezika. Naš usisient Janez Kcber pa je po dogovoril med univerzama v Ljubljani in Minsk 11 izbran za enoletnega Štipendista v Min' sku iin v Viln.i, da se izpopolni v baliristi.ki in globlje seznani z jezikovnimi piehodi med lehitsko in rusko jezikovno skupili o. l o bo verjetno teza njegove disertacije. Poskusili bomo narediti, kar sc bo dalo. vsaj na najvažnejšem delu programa, na Brižinskih spomenikih, po možnosti pa tudi na slovarju režij an skega narečja, ker se približuje stoletnica prihoda B. de Courtenay-a ma slovenska tla (1S73). V leLu 1970 je F ran c e B e z 1 a j objavil sledeče razprave: Etyma slovnica (Razprave S AZU VI1/4, 1970). Das vorslawische Substrat im Slowenischen (Alpes orientales V, letnica 1969). Sloveoski jezik v Inči leksikologije (Radovi Akademije Biïî XXXV. [er niča 19(i9), Slovensko Dežno. Zid in sorodno (Ou cm as licu jugoalaviea 11. 1970). Asistent Janez Kebcrpa je objavil sledeča dela: France Bezlaj (ob šestdesetletnici) (JiS 1—2, 1970-71). Priimek Jonke (JiS 4, 1970—711. Priimek Jondič i J iS 3. 1970—71). Imena Skubic, Kudclka, Kode! ja. Koželj, Kodeljevo. Jenko, j un ko, Jankole (j iS, 1070—71, v tisku). Ocena Mcgiserjcvega slovarja (LSR. v tisku), Komisija za slovensko gramatiko, filologijo in pravopis Poročilo o delu v letu 1970 Kom is j a za slovensko gramatiko, filologijo ¡11 pravopis je bila imenovana a d hoe za izdajo Slovenskega pravopisa 1962 Ker je medtem večina članov pomrla ali se iz različnih vzrokov delu odtegnila, je postala nesklepčna in samo životari. Nima rte svojih prostorov ne nameščencev in ne potrebnih kreditov, navezana je izključno na zunanje sodelavce. Nujno je torej imenovati novo komisijo, zlaisti sedaj, ko se bo pripravljal novi pravopis, in ji dati možnost delovanja. V tiskn je p.TYi zvezek Ramovševih zbranih spisov, ki bo izšel v toku leta 1971. Nadaljnje izhajanje je negotovo, ker je «len od redaktorjev pod 'težo lega bremena odpovedal sodelovanje, INŠTITUT ZA LITERATURE Poročilo o delu v letu 1970 a) Slovenski biografski leksikon Število v uredništvu SBL zaposlenega osebja se glede na prejšnje stenje ni spremenilo: znanstveni svetnik Alfonz (j s p a n, znanstvena svetnica tir. Milena I' t h ič in višja strokovna sodelavka Nada i1 rasel j. Od zunanjih sodelavcev smo v preteklem Intn izgubili .prof, Rudolfa Raknšo iz MariI>ora. Republiški sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti nam je tudi to leto z redno subvencijo omogočil zbiranje Člankov in drugega gradiva. Uredniško delo je po načrtu potekalo takole: 1. Od okoli 480 gesel, kolikor jih šteje alfaljetarij za XI. zvezek, smo od sodelavcev prejeli naročene članke, tako da je bil rokopis pripravljen za tisk v pogodbenem roku, to je do 30. junija 1970. (M d ali smo ga v pregled akademikoma dr. Fi. Koblarju in dr. A. Ocvirku. Z nekaterimi pripontl>ami je bil rokopis odobren na seji razreda za filološke ■ini literarne vede dne 8. oktobra in nato na seji predsedstva dne 10. novembra. Rokopis smo dne 3. decembra oddali v tiskamo. 2. Za zaključila zvezka imamo napisanih 291 člankov, za Dosdavek pa 23. 3. Delovna skupina uredništva je predvsem redigira.la prispele članke in preverjala podatke. Pri preverjanju bibliografskih podatkov je sodelovala bibliotek a rk a NUK. Boža Pleni čar. pri preverjanju krajevnih imen pa višji znanstveni sodelavec, prof. v pok. dr. Romani Savni k, 4. Uredništvo je dopolnjevalo gesel ni k za redno nadaljevanje kakor tudi za Dostave.k. 5. Bilo je v stal mili stikih s sodelavci. 6. Izpopolnjevalo je svojo arhivsko zbirko z vprašalniki, avtobiografijami, izpiski, izrezki, z bibliografskim in drugim gradivom. 7. IW.nitn ustanovam ill znanstvenim interesentom je dajalo podatke iz svojega arhiva. Dopisoval« je zlasti z matičnimi uradi i a drugimi ustanovami, da je dopolnjevalo d ti preverjalo dvomljive ali pomanjkljive podatke v prispelih člankih. Razen lepa so člani uredništva opravili še naslednja dela: Alfonz ti s p a n je bil aprila v Nacionalni biblioteki na Dunaja v zvezi z objavo /aksiimila prve tiskane slovenske knjige — Primož Trubar, Catechism t is in der Wittdiechan Sprach iz leta 1550; sodeloval je v oddajah RTV (Prešernov portret. Teh naših 50 let); redno je predaval na Pedagoški akademiji v oddelku za knjižničarstvo predmet konzerviranje in rcintavriranje bibliotečnega gradiva, isti predmet na knjižničarskih tečajih, bil je elan izpitne komisije za knjižničarje; urejal je zbirko Fakstmrlov M on amenta Ii fct era ru in S1 oveni C a rum. Objavil je: Ob rob polemikam o zadnjih najdbah Prešernovih portretov (Delo 1970. št, 106). Se pravdanje o Prešernovem portretu (tam. št. 150), Prof. Pavle Kalam — sedemdesetletnik (Knjižnica 1970, str, 55—58); izšla sta tudi ponatisa njegovih prevodov Velibor Gligorič, Srbski realisiii (Pros ve ta, Chicago 1970, št, 118) in Iz Linhartovih pisem Martiou Kuraliu ier Iz Linhartovih pisem Karlu Gotllobu Antonu (Marko Pohl in - Žiga Zoiis — Anton Tomaž Linhart — Valentin Vodnik, Izbrano delo, 1970. str. 226—245. 244—247). Dr, Milena 1 ršič je z odobritvijo inšiatutakega vodstva pripravila kot Gradivo najobsimejši dokument za našo starejšo litera l ti ro: rokopis Jožefa Kalasanca Erberga, \ ersuch eines Entwurfes zu ciiuer Literat nr-Geschiehte für K rain (iz leta 1825). Hkrati je z novim arhivskim gradivom dopolnila v SBL objavljeno Erbcrgovo biografijo. Nada Prašel j sodeluje od 1954 z biografijami o Slovencih v publikaciji Avstrijske akademije znanosti österreichisches biographisches Lexikon 1815—1950. in je v 21. in 22. snopiču (1970} objavi lu članke: 1 augus Henrika in M alej, Lapajmo Ivam in Stanko, Lasch am von Moorland, Luvrič Karel, Layer Leopold. Londovšek Josip in Mihael, Lesko vec Anton, Lev ar Ivan. I,evec I ran in Vladimir, Luvičnrk Jernej i;n Jožef; v Kindlers Literaturi exikon, Münch en-Zürich, pa: Planota, Ple-baiiils Joannes, Pogine naj pes, Saniorastniki, Sedmina, Strah in pogum. h) Sekcija za literarno zgodovino Leta 1970 sta bila na sekciji redmo zaposlena dva delavca: znanstveni svetnik Drago Šega in višji strokovni sodelavec Primož Kozak. Primož Kozak je kot štipendist Iowa Writing Priigram pri Iowa University oilšel 1, X, 197(1 na osemmesečni študij praktične in teoretične draanaihirjfijc v ZDA, Za čas njegove odsotnosti je bil pničenŠi v. 10, XI. 1970 pritegnjen v honorarno pogodbeno razmerje S i-urno delovno obveznostjo dnevno in z nalogo, pomagati pri urejanju kartotečnega gradiva. slušatelj filozofske fakultete Jaroelnv Novak. Pri zbiranju in razmnoževan j a kartotečnega gradiva v okviru delovnega programa sekcije je honorarno sodelovalo še 9 izpiiwo-valecv — slušateljev slavistih« in primerjalne književnosti in 5 ipTc.pisovidk. Pripravljalna dela za slovenski Literarni leksikon «o potekala hitreje, kot je bilo predvideno po prnprnmu. Četrta faza teb del je bila končana dobra dva meseca pred rokom; sklepno poročilo o tem je bilo posla an Skladu Borisa Kidriča 24. IV. 1970. Pogodba za pefo Fazo je bila sklenjena s Skladom Borisa Kidriča 22. IV. 1970 in je bila do konca leta izvršena že 80 — odstotno. Predstojnik instituta akademik dr. Anton Oevirk je dopolnil že obstoječi alfaibetarij s 425 novimi gesli od črke A do J. s čimer se je skupno število odbranili gesel povečalo na 227Ö. Mimo tega je določil 203 poglavitna gesla, ki bodo terjala obširnejšo obdelavo v leksikonu. Dopolnitev gesel od črke K do ž jk v pripravi. Bed akcijski kolegij je programiral obseg Literarnega leksikona in obliko njegove uredit ve. Določena so bila glavna vsebinska območja leksikona in v zvezi 3 fem porazdeljene posamezne delovne naloge ter predvideni tudi že nekateri sodelavci za specialne teme. Podrobneje so bila pretresal:a gesla od črke N do 7 (brez dodatkov}. Delo za kartoteko slovenskih literarnoteoretskih terminov in za kartoteko neslovenskih literarnih avtor jen. obravnavanih v slovenskem periodičnem tisku od 1S75 do 1945, se približuje koncu. To velja zlasti za i zpi.soval.sko delo (z izjemo nekaterih enot). V lotu 1970 je bito izpisanih 16+ letnikov revij, tednikov in dnevnikov, deloma iz novejšega časa, predvsem pa iz 1. polovice 19. stol. Izpisanih in vloženih je bilo 19.607 novih listkov, tako da je celotno gradivo kartotek doseglo 161.674 uporabniih listkov. Razmnoževanje kartotečnega gradiva se je moralo zaradi pičlih denarnih sredstev Omejili iia kartoteko slovenskih I lite» rarnoteurntskih tennn.noV. Razmnoženo je bilo v 3 ali 4 izvodih vse doslej izpisano terminološko gradivo, iu sicer nadaljnjih 32.089 I i stikov, Razmnoženo gradivo je bilo v grobem sortirano in vloženo v kartotečno omaro. V o k v diru cd k-i jakega programa i.tištiluia jr bila sklenjena pogodba za p ni pravo halobskega rokopisu z urednikova dr. L, Legišo. — Izmed rokopisov, ki so v pripravi, je bil predložen raz redu Erbergov Verandi eines h nt mi t rfes z it einer Literatur - Geschichte {tir Kr&ui v uredništvu dr. M, Lršičeve. Rokopis za 2, knjigo Levčeve korespondence v uredništvu dr. F. Beniika je bit sprejet in II. Vili. 1970 oddan v tiskamo, !'i*k knjige dr. V. M oš i a a Kop it ar jena zbirka slovanskih rokopisov in Zoison cirihki fragment Narodne in univerzitetne knjižnice d Ljubljani se je zaradi težavnega stavka in številnih korektur zavlekel. Priprave za novo izdajo Brižinskilt spomenikov v redakciji akademika dr, F. Bezlaja in sodelavcev so v teku. Med 8. in 15. XI. 1970 sta v okviru znanstvenih izmenjav s tujimi akademijami obiskala ¡institut sodelavca Inštituta za literarne vede Madžarske akademije znanost prof. Laszlč S z i k I a v in prof. Slojan D. V u j i č i č m se seznanila z njegovi™ delom. Sprejeli So bili koristni dogovori o i zm tuljavi strokovne literature iti 0 drugih oblikah sodelovanja. Prof. Laszlo Sziklav je ob tej priložnosti predaval o Ustroju in delu Inštituta ZO literarne vede Madžarske akademije. Sekcija je v želji, da bi se njeno delo hitreje razvijalo, pripravila in pred h) žila Skladu Borisa Kidriča v odobritev za pogodbeno leto 1971/72 načrt za 3 naloge: l. ¡Literarni leksikon, priprava i. snopiča, 2, Specialne raziskave iz slovenske literature. 3, Dopolnitev kartoteke slovenskih li.tera.nioteoreitskih terminov in kartoteke neslovenskih avtorjev za povojno obdobje (194-5—1970). Sekcija se je tudi udeležila razpisa Zveznega fonda za koordinacijo zrnirnsivernih dejavnosti za nova pripravniška juesta, in to z enim kandidatom, da bi na ta način vsaj deloma odponioglu najbolj nujnim personalnim potrebam, Znanstvetii svetnik Drago šega je v letu 1971) sodeloval pri delu uredniškega kolegija Literarnega leksikona, vodil in nadziral izpisovanje ,in urejanje kartotečnega gradiva, pregledal i ii začasno uredil zapuščino Ivana M umika, ki doslej ni bila v znanstveni evidenci, ter posebej registriral gradivo, pomembno za slovensko literarno in gledališko zgodovino. Mimo lega je vodil itajniškc pt>sle inštituta, skrbel za izvedbo edicij-skega programa inštituta, za akvizieijo novih strokovnih del in sodeloval z inštiitut.sko knjižnico pri izdelavi strokovnega kataloga. Zunaj akademije je 19. A III. 1970 predaval na seminarju tujih slavistov na filozofski fakulteti v Zagrebu o starejši slovenski poeziji, sou redil je antologijo slovenske poezije Zioi Orfej in zanjo |>oleg uvoda in spremne besede pripravil glosanij ter jezikovno redakcijo ljudskih in starejših pesniških besedil. Ne povabilo Društva, slovenskih pisateljev ]c sodeloval pri izbora in uredi I vi antologije celotne slovenske poezije, numen jene Hrvatom, in pri izboru sodobne slovenske poezije za antologijo, namenjeno Francozom. Za 4. številk» revije Le L mre sltmetie, posvečene slovenski ljudski književno«.ti, je pripravil manjši izbor slovenske ljudske lirike. Višji strokovni sodelavec Primož Kozak je do odhoda na studijski dopust vršil redakcijo izpisanih kartotečnih listkov in vodil delo prepisovalcev kartotečnega gradiva. Objave: Anton Oevirk. Stilni premiki \ Cankarjevem zgodnjem pripovedništvu v simbolizem. Sodobnost (H (1970), 105—150, £41 270. Ivan Cankar, Zhrano delo. VII. knjiga, Ljubljana 1969. Str, 2+9 ">15. Dragi. O poeziji. Živi Orfej, Ljubljana 1970, bít. V— XX.1V. Drago Šega. Uredniška pojasnila in opombe, živi Orfej, Ljubljana 1970, str. tl~>i tiSl. c) Komisija za bibliografijo Delo za Retrospektivno bibliografijo slovenskega tiska ixl začetkoo do 1945, ki se je bilo začelo pred leti. se rt udi letos ni moglo nadaljevati. Zaposlitev v.isokokvalificiranega strokovnjaka, ki bi vodil to delo. je tudi lotos ostalo odprto vprašanje. č) hištiiutska knjižnica V knjižnici je bila redno zaposlena knjižničarka Angela i ¡i mi š c k . ki je hkrati opra1* I j ala tudi administrativne posle zu inštitut. 1 ekoči knjižni prirastek 656 zvezkov revij in 256 knjig je bil vpisan v abecedni katalog. Knjige in nove revije so bile obdelane tudi za gcsel.ski katalog. Postopoma se izdeluje stvarni (gesel siki) katalog tudi z a starejši knjižni lond. Načrt za delo v letu 1971 a) Slovenski biografski leksikon i. Tiskarske korekture XI, zvezka. J. Delo na alfabet arij a rednega nadaljevanja (gesla z začetnicami T— Ž: XH. in XIII. zvezek ter suplemental zvezek). 5. Delo s sodelavci: zbiranje člankov zlasti za XII, zvezek (T—V), konzultacije in korespondiiranjc. 4. Tí ed i giran j e prispelih člankov. 5. Informacijska služba. 6. Dopolnjevanje bi o- in bibliografskega gradivu: ekscer-piranje, zbiranje, razporejanje itd. 7. Delo na kazalih (osebno imensko, .strokovno, zemljepisno, avtorsko) za zaključili zvezek. b) Sekcija za literarno zgodovino 1. Nadaljevanje del za Literarni leksikon ju še posebej za njegov 1. snopič. 2. Določitev novih dodatnih gesel za a 1 falxitarij leksikona ju podrobnejši pretres tega gradiva, 3. Določitev in izdelava osrednjih gesel za 1. snopič I/iterar-nega leksikona, 4. Dopolnitev kartoteke s loven sitih literarnofeorHskih terminov in kartoteke neslovenskih literarnih avtorjev za obdobje l!J45—1970, kolikor bodo za to na razpolago potrebna finančna sredstva. 5. Ureditev in postavitev geselske kartoteke slovenski h lite r a m 01 eoreis ki 11 te n ninov. b. Izdaja dr. V. Mošina Kopitarjeva zbirk a slovanskih rokopisov in Zoisov dri Inki fragment Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani in druge knjige Levčeoih pisem v uredništvu dr. F. liernika. Priprava rokopisa tretje knjige Leočevih pisem (urednik dr. F. Beril ik). 7. Obisk 2 sodelavcev inštituta v inštitutu za literarne vede Madžarske akademije znanosti v Budimpešti v okviru med' seb^gne znanstvene izmenjave. c} £ »misija za bibliografijo Namestitev visokoki altficiranega bibliografa in pridobitev novega delovnega prostora zanj. č) lnštituiska knjižnic a li Obdelava tekočega mesečnega knjižnega prirastka, 2. Nadaljevali Ijoiho z izdelovanjem stvarnega (geselskega) kataloga za starejši knjižni fond. INŠTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE Poročilo o d e I u v ! e i u 1970 Stanje osebja .so v lotu 1970 ni spremenilo: v sekciji I (za ljudsko slovstvo) Milko M a t i ü e t o v (vodju), v sekciji II (za ljudske Šepe in igre) N.iko K u r e i (vodja) i,o Helena L O -Žar-Podlogar (asistentka); knjižnica- Alhina š t r u b e I j ; vsega 4 os e be, D a k i i logr i i f k a S P olovi eni m del O v n i m časom : Angela Rerkopee. Sekcija /a ljudsko -slovstvo zelo pogreša asistenta. Dokumentacijsko gradivo narašča, a postaja neuporabno, ker ni dokumentarni a, ki bi ga uredil in v redu vzdrževal, Priključitev Glasbeno-uarodopisjiega inštituta je še na mrtvi točki. ■ Delokrog inštituta se širi, njegova dosedanja kadrovska struktura nikakor več ne ustreza. Vodno oljčninejša je tudi potreba po administratorki. Tajniške posle je tudi letu 1970 opravljal N. K u ret. Sekcija (l) za ljudsko slovstvo. Svoje raziskovanje rezi j umskega ljudskega pripovedništva je M. M at i Četo v nadaljeval z red Ji i mi obiski v Reziji (januarja—februarja, avgusta) in s priložnostnim i obiski režij anskih izseljencev v Gradcu (dvakrat), Padovi in Fordenonn. Kljub dolgoletnem u intenzivnemu zbiranju še zmerom prihajajo na i I an prav nepričakovana izročila. V Gradcu rojena pravljičarka Edda Di I.cnardo (1951) je npr. poved ala pravljico, ki vsebu je d osle j pri nas naj čiaiej e sporočen PoJifemov inot.iv; primerjava kaže, da le-ta ne more biti prevzeta iz knjiige. Sol bask a pravljičarka Tyna Wajtawa (1900). ki ima v dobrem čez štiristo tekstov, pa sc je kljub zatrjevanju, da zdaj ne ve že nič več, le še nekaj spomnila: mikavno varianto zgodbe o kaznovanem angelu, znano npr, liz. Jurčiča (ZD la, 3f>: O angelu), ki pa je na Slovenskem že od prejšnjega stoletja sem menda sploh, ni hi-lo več na spregled, kakor da je pozabljena. Na na-se povabilo je bil 25, in 26. februarja 1970 na obiska v Ljubljani koroški pravljičar Frane Isop lieben iz Gorincič pri Šentjakobu v Roža, V delavnicah RTV Ljubljana je vsaj post fcstnm lahko videl oddajo. kjer je pred leti v seriji »Pri n a .šili pravljičarjih ■ nastopil tudi sam.. Peljali smo ga v Stično, Da M nI javo m v Velike Lese ob Krki k pravljičarki Anioni j i Tibie. Mikavno je bilo poslušati, kako živahno sta si izbrana govorca iz dveh oddaljenih slovenskih pokrajin podajala. be-sodo. V Ljubljani je Lcben íIva vecera zapovrstjo v ožjem krogli pripovedoval pravljice, ki smrt jih vse posneli na trak. Že ob prvem Stiku s -slovenskimi porabskiimii učitelji (julija I %'J 11 a Ped agoški ak ad c miji v Mariboru) se j c M a I ¡četo \ od -ločil obiskati Slovence na Madžarskem. V vaseh okoli Monošira, kjer se je mudil trikrat (januarja, marca in maja Í970 — skupaj IS dni}, je ob raziskovanja pripovedništva limcl priložnost opazovati tudi naravno življenje pesmi (npr, pri česanju perju — ko >perje kala-jot), posebej pa še Irdnu zakort ničena verovanja in ne nazadnje bukovniško izročilo, L nega bukovnikov se mu je celo posrečilo iztrgati iz brezimnosti: to je Alojz Gaspar, (Gaspar Alojs), po poklicu mrliški oglednik, umrl 22. IX. 1919 v starosti 71 let. Na Dol. Seniku, njegovi rojstni vasi, je do zadnje vojske živelo tudi več nemških družin, zato je mož dobro znal nemško. Prebival je ilu Gor. Sellikn. po domaČe pni Sabólimih (stara hit. 42), kjer naj bi obruiik z nemškega na slovensko Sibil i stke Knige ¿tli Prorok&vanye od KraHcze )i ill Aide. V evidenco sta prišla dva rokopisna primerka, žal le kopiji: oba je v inštitutu prepisala A. Htm bi jeva. Pri iskanju dobrih pravljičarjev je Matičetov naveza! prve slike 7, več obetavnimi ljudmi, izmed katerih so posebej vredni omembe: Zvona raki Se-pek (Jožef Krajcar, 1907). Gjtiklina Ana (Detilsch. 1918), »stari Boslim (Jožef Šu.He) vsi na Gor. Seniku: Rov čina Na ni ca (Ana Orcovec, IB9t) — Slevtjuovei, Z njimi bi bilo zdaj treba >delatic naprej, se pravi dopolnjevati njihov pravljični repertoar. Krajši obiski na Viriei, i Rit.karovcih, Sukalo vcih in Slovenski \esi pa so prinesli na trakove precej bajk, povedk. legend, anekdot, šaljivih zgodb, zgodovinskih izročil, pesmic, pregovorov in obilno besedno bero. Sekcija (11) za 1 ju duke Šege in igre (dr, Ni k o Kurd), — Delo na dveh projektih po pogodbah e Skladom Borisa Kidriča se je nadaljevalo. Pretežni del časa je zavzemala organizacija inlonuator.skc mreže, ki navzlic našemu trudu še vedno kaže vrzeli. Naša prizadevanja ostajajo v nekaterih okoliših brez odziva. Kljub temu nam je uspelo do botica leía 1970 od predvidenih okoli "i(1(1 informatorjev pridobiti jih 254, Redne stike z informatorji vzdržujemo z občasnimi > informacijami« (mulfi-lit), v katerih dajemo napotke, za katere se pokaže potreba, in obveščamo o tekočem delu. Projekt I (ženatovanjs-ke šege). Informatorja naj hi za zdaj izpolnili našo vprašalnieo o ženi-tovan jskih šegah. Izpolnjenih zvezkov /, odgovori na vprašalnice s ni o do k on t: a leta prejeti 74. Pred novim letom 1971 sni o hkrati z voščili naslovili vsem informatorjem prošnjo, naj nam izpolnjene zvezke vrnejo do pomladi. Kolikor smo utegnili, smo nekatere okoliše obiskali osebno: dele celjske in šmarske občine. Krško polje, Soško in Kanalsko dolino ier Slovensko Istro. H. Lož ar se je (9.—11. nov. 1970) pridružila ekipi Glasbeno-jiarodopisnega inštituta in obiskala Slovensko Porabje ter zastavila raziskovanje tamkajšnjih ženi.tovanjskih šeg. Za obdelovanje dotekajočega gradiva «mi nabavili posebne kartone j n perforaior. Vse podatke bom o prenesli na perforirane kartone. — Projekt II (maske), Terensko delo na tem projektu se je moralo nekoliko umakniti inlcnzivncmu delu za organizacijo informaionake mreže, ki bo tudi za ta projekt zelo važna, Da terensko delo pospešimo, smo se odločili, da ga deloma poverimo ek spi orator j ran (večidel študentom etnologije). Izdelali smo kratko vprašahiioo, da jim bo rabila za kažipot pri terenskem izpraševanju. Sicer pa smo zavoljo primerjave s stanjem I. 1956 obiskali cerkljansko j* lav f ari jo« (7.—8. febr. 1970) ter ugotovili nekaj bistvenih sprememb; na prošnjo domačinov smo pismeno intervenirali pri skupščini občine Idrija, da ilavfa-rijit zagotovi najnujnejša denarna sredstva. H, Lož ar si je 9. 10. febr. 1970 ogledala pustne šege v Halozah (Želale) in fa. febr. 1970 v Dobre polj ali pripravila tudi filinanje tamkajšnjih * mačk a rt (poročilo o snemanju gl. spodaj}. — Ogledali smo si tudi »flosarski bal« v Ljubnem (2. avg. 1970} in ugotovili. da je loiklorni delež pri prireditvi malenkosten. Dokumentacija. Nadaljevali smo ekscerpiranje gradiva iz terenskih zveakov Slovenskega etnografskega muzeju; podatke je prenašala naša sodelavka Angela Berkopčeva na naše arhivske liste. — Fototeko smo obogatili z nekaj serijami fotografij (Tržaško: M uri o Mugajua) in diapozitivov. Dokumentacijsko gradivo je v glavnem neurejeno. Fototeko jc pred nekaj leti urejala kot ztino.nja honorarna sodelavka naša sedanja asistentka; dospela je do št. 2372 ter sestavila stvarni in krajevni katalog. Dela ni utegnila, več nadaljevati, tako da ostajata pozneje došlo foiografsko gradivo in celotna zbirka diapozitivov neurejena ter zato komaj uporabna. Tudi zbirke drugega gradiva niso urejene. Zato inštitut i msisti ra na namestitvi doku men I a risi a. Knjižnica. — TI. 1970 je znašal prirastek strokovne inštitut ske knjižnice 275 enot. Na koncu leta šteje knjižnica skupaj 2350 enot. Knjižnico upravlja višja knjižničarka Albina Š t r ti - i i — Eitopii 161 h C 1 j . ki .Sproti sestavlja Hi varni katalog. Za knjižni fond pred lotom l%fi stvarnega kataloga sc ni. Etnografski film H. Loža rje v a jc organizirala film a ti je dobrepoljskili »mačk ar« po svojem s cen arijo; snemal je 22. fel>r. 1970 pod njenim vodstvom docent Uro« Krek. I1 ihn do konca leta še ni bil zmontiran. Drugega filma o rateški telovski procesiji (gl. Letopis XX. 16S) nismo mogli posneti in smo snemanje (tdlož.ili na 1. Í97Í. Inštitut je organiziral dne I, aprila 1970 posvetovanje o temah, ki bi jih bilo nujno (relia dokumentarno ohraniti na filmskem traku. K posvetovanju so bole vabljene vse etnološke ustanove (udeležil se ga ni zastopnik Slovenskega etnografskega muzeja). Na posvetovanje smo povabili tudi univ. prof. dr. M.ilovana Gavazzija. najvidnejšega jugoslovanskega strokovnjaka za etnološki fikn. Izdelati smo seznam nujnih 15 tém i?, materialne in 10 nujniib tem iz socialne in duhovne kulture. Seznam ostaja na papirju, ker za realizacijo inštitut nima skoraj nobenih možnosti, vprašanje znanstvenega filma pa v naši skupnosti navzlic naši pobudi še ni bilo načeto. Navezali 'Smo stike z Institut für den -wissenschaftlichen Film v Güttingen u, kl nam je obljubil snem a nje nckater;!Ii tém. Konkretnih dogovorov do kunca leta 1970 Iti bilo. Loloteko smo obogatili is 3 filmskimi zapisi Metoda Bad j ure iz časa ok. 1030 (Rateš-ka te lovska procesija, Kmečki praznik na Bledu — ok, 300 m, format 33 mm), ki nam jih je podarila Turistična zveza Slovenije. B«zvitih filmov tudi lotos nismo inofili montirati. Domači kongresi in zborovanja. Občnega zliora Slovenskega etnografskega društva dne 25. junija 1970 so ise udeleäiiii vsi trije sodelavci inštituta. Za predsednika društva je bil ponovno izvoljen N. Kuret, za blagajnika pa spet H. Loža r je v a. Ker naj bi bil 18. kongres jugoslovanskih folkloristov 1. 197Í po turnusu v Sloveniji (Bovec), jc moral N. Kuret prevzeti tudi ijredsedsitvo Zveze društev folklorisfov Jugoslavije, Vsi trije sodelavci so de udeležili 17. kongresa jugoslovanskih folkloristov v Poreču od 8. do i4. .septembra 1970 in tam predavali (gl. ptxl Predavanja). Sodelovanje v družbenih organizacijah. N. Kuret je član odbora za folkloro in odbora za lu.tkarstvo pri Zvezi (kulturno prosvetnih organizacij Slovenije ter član Sveta delovne skupnosti. SAZU, predsednik Slovenskega etnografskega društva in Zveze društev folkloristov Jugoslavije. H. L o 7, a r - P o d 1 o g a r vodi blagajno Slovenskega etnografskega društva in je bila članica odbora sindikalne podružnice na SAZLk M. M at i -četo v je za založi» ■Obzorja..... i Mariboru ocenil zbirko pre- govorov in rekov, ki jo je uredil prof. Stanko Prek iim I>o pTcd-(¡ilwna izšla v letu 1971. »Demos«. — Sodelovanje se je v letu 1970 poglobilo, glavni delež je prevzela M. Lož a rje v a. Prispevala je 54 referatov za letnik 1970. od katerega je do konca I. 1970 izšel .humo en zvezek. H. Ložarjeva se je udeležila kot predstavnica slovenske redakcije konference skupne redakcijo ? Demos a« v" Budimpešti od 2. -7. okt. 1970. Glavna točka konference je bila izdelava nove. izpopolnjene sistem a like. po kateri naj bi bila vsebina revije za nap rej urejena. II, Lož a r-Pod logar jo .sodelovala v ožji komisiji, ki jc morala sestaviti sisiemaiiko za dela iz folklori stike. Slovenska redakcija je predloženo besedilo po konferenci dokončno rod.igirala in predložila izdajateljeva re\ i je. Mednarodno sodelovanje in inozemski kongresi. — t AI pes Orientalen VI. V dneh od 24. do 27. maja 1970 je bil v Tliusisu (kanton Grau blinden v Švici) 6. a ostanek svobodne delovne .skupnosti »Alpes Orientale^!, katere pobudnik je naš inštitut (1956). Na sestanku so sodelovali slovenski znanstveni delavci s pomembnim deležem. O termi »Pastirska kultura v Vzhodnih Alpah« je razpravljalo iS predavateljev, ml teh ena tretjina (6) Slovencev. Iz našega instituta so predavali N. Kjiref, (Volksglaube und Yolksbranclilum der slowenischen Bergvvelt), H. L o ž a r - P o d 1 o g a r {Hirtenglaube und Birtenbrauch int slowenischen Flachland) in M. M a t i č e t o v (Elementi d i eul-lura pastocale nei rncconti del popoln slovcuo). Ker so sc pokazale težave, da bi zbornik predavanj izšel — po običaju v deželi sestanka, tj. v Švici, so so prireditelji obrnili na inštitut, da bi se zbornik uvrstil med redne izdaje inštituta oz. SAZL. Razred za filološke in literarne vede predloga zaenkrat ni sprejel. Po H, L o ž a r - Podi o g a r smo bili zastopani na konferenci slovanskih narodopisecv na Oravi (Slovaško) v dneh od 50, maja do 7. juniju 1970. Predavala je o temi »Die Szene mil der 'falschen Braut' ¡in den südslawischen Hochzeits-brä neben«, V .imenu redakcijskega odbora za izdajo furlanskega ailasu Atlati te storico-linguislico-etnografico friulano» je glavni urednik prof. GB. Peliegrini povabil v Padovo M. Matiče-tovega, ki je pred leti (gl. Letopis XVIII, 1 %7. str. 159) že .sodeloval pri zbiranju gradiva za ia atlas v nekaterih slovenskih vaseh, zdaj pa naj bi iiik pred prenosom na karte pregledal vse slovensko gradivo. Matičelov je to delo opravil od 14. do aprila 1970. Predäoanja. Kot gowt inštituta oz. S AZU je predaval doc 1. aprila i970 v SAZU univ, prof. dr. Milovan Gavazzi iv. Zagreba o temi »Prošiost u sadašnjosti života i kulture naroda jugoisfcčne Evrope«, Sodelavci inštituta so predavali drugod: N. K. ure t dne 20, januarja 1970 v kulturnem klubu v Trstu o temi i S kri v nos l maske«:; dne 19. februarja 1970 v gradišč antikem radiu (Studio Burgenland) na Dunaju o temi ?Dcr slowenische Anteil am p a mi oni sehen Hochzeit brauch t um Hi dne 23. nov. 1970 v graški »Uramiji* o temi j>Die Volkakuliur der slowenischen Unterstcicrmarki (z diapozitivi); v Radiu Trsi A (slovenski program) 6 predavanj od julija do septembra 1970 o lem.i »Slovenci in l'ürlani«; na kongresu Zveze društev folklor i sto v Jugoslavije v Poreč u pa 9. septembra 1970 > Maske v Slovenski [stric, — M. M aiieeio v je dne 27. januarja 1970 predaval v kulturnem klubu v Frstu o »Zivi slovenski pravljici«. Na tržaškem radiu je končal svoj dveletni ciklus »Iz potne torbe« s predavanji: 4, februarja 1970 »Pravljičarka Tyna Wajiawa s Solbice«; 4-. marca 1970 »Pravljični 'dvakrat rojeni človek' od Krasa do Rezije«; 1, aprila 1970 »Štefani ja Kalarjeva iz črnovrškili hribov«; 3. junija 1970 »Botra smrt od Nadižo do Rezije«. Za slovenski spored Radia Celovec jo Matieetov pripravil štiri predavanja pod skupnim naslovom ■»Pri mojstrih govorjene in pete besede-c; na vrsto so prišla od februarja ti o avgusta 1970. Na kongresu Zveze društev folkloristov Jugoslavije v Poreču pa je dne 9. septembra predaval o »Ljudskem pripovedništvu v Slovenski Istri i. HelenaL o ž a r - P o d 1 o -gar j evu je predavala na Oravi (gl. Mednarodno sodelovanje), na 'kongresu Zveze društev folkloriatov Jugoslavije v Poreču pii dne 11, septembra 1970 o temi » Zenitov anjske šege v Slovenski Is'tr.i od Valvasorja do današnjih dni«. Študijsko delo u inozemstvu. N. K u r e t je v času od 23. 2.— (4, 3. 1970 S podporo Sklada Borisa Kidriča delal v g.raškenn Deželnem arhivu. Dokončal je v prejšnjih lciih začeto izpisovanje iim. »Gothove serije« (odgovorov na ankete nadvojvode Janeza 1806-1846). Obiski, Dne 13. februarja 1970 je obiskal naš inštitut Bruno Merigg.i, profesor za slovansko filologijo na univerzi v Milanu. — V dneh 1. iu 2. aprila smo imeli v gosteli univ. prof. dr. VTi-lovana Ga vaz z tj a iz Zagreba, ki je tudi predaval (gl. tam) in se udeležil posvetovanja o etnografskem filmu (gl. tam). Hkrati je obiskal inštitut ordinarij za etnologijo v Ziiiichu, univ. prof. dr. Arnold Niederer, ki je tisti čas imel kot gost kurz predavanj na filozofski fakulteti naše univerze. V dneh 8.-9. aprila 1970 se je mudil na obisku v inštitutu Jnzsef Faragô iz Ciuja v Romuniji in si ogledal naše a riti ve. -— Dne 8. septembra sta se mimogrede — na poti v Poreč, kjer si a se udeležila kongresa jugoslovanskih fo-lklorisiov — ustavila v našem inštitutu dr. Boris Put i lov, znanstveni delavec pri leningrajski akademiji znanosti in dr. Elcna Virsaladze, sodelavka gruziiiiske akademije znanosti fliflis), Sredi in konec septembra 1970 se je na poti skozi Ljubljano oglasil v inštitutu uiti v. prof. tir. Leopold IvretzcnhacJier (Mii neben). Objave. Znanstveni svetnik dr. Niko Kure t: Praznično leto Slovencev, 111. Celje 1970. str. 242. (Prevod:) Creanga, Jon: Komunike pravljice. Ljubljana 1970, Str. 203. — Pastirska kultura v Vzhodnih Alpah. »Delu* 12 (9. 6. 1970], št. 154, str. 5. - Le théâtre folklorique des Slovènes, s Le livre alovènei 8 (1970), 149—152. — Prekmursko gostttvanje. Rodna gruda št. 2 (1970), str. 12—13. — KtjIj Gonjači in Lepa Lekta. Pioair 26 (1970), 18—19. — jakob fipiear (nekrolog). »Delo« 12 (19, i. 1970), St. 48, sir. 5. — Kaj vemo o naši folklori? K pripravam za organizacijo folkloristično-tlcniosknjiskih raziskav. > Delo t 12 (23. 4. 19701. št. 113, sir. 17. — Osamitev (ali še kuj hujšega) Slovenske akademije znanosti in umetnosti? Sodobnost IS (1970), str 456 457. — Ljudsko življenje v Sloveniji. (Prospekt Turistične zveze Slovenije.) Ljubljana 1970. Štiri strani teksta. - O šaljivih storijwh slovenskega ljudstvu. Slovenski izseljenski koledar /a t. 1971. Ljubljana 1970, str, 113—115. — Zgodovina lutkarstva na Slu-venskem. Lutka ■ 1 /1969, izšlo 1970/, 611. Asistentka Helena Ložar-Podlogar: ïPojmo brat.. Pionir št. 26 (1970—71), str. 14—Î5. (Oc.) Kari M. Klicr mul Ivan Grafcn-auer: Beitragc zar Volksliedforschunfr in Kiirnten. Klngeufurt l!>67, v: Jahrbuch fur VolksIiedforselHing 15 (Berlin 197«), 15" 159, Znanstveni svetnik dr. Milko M a ti četo v; Slovenska ljudska pravljica (Spremna beseda h knjigi) Slovenske ljudske pripovtdit, zbrala in uredila K. Ilrenkova. Ljubljana 1970, 5—17; — Osamitev (ali še kaj hujšega) Slovenske akademije znanosti in umetnosti? Sodobnost 18 (1970), 459—461: - II friulano parlato dai resiani riflesso učita loro narrativa. Atti del Congresso internationale di Unguistica e tradizioni poptdari. (Soeictà Ftlologiea T'rrulana. 1 SbQ, Gorizia-Udi-ue-Tol mezzo). Udi ne 1970, 107—114 — La leggenda d i sGUteafat e Barluamt u Rflsia, tipico cseaipio di iradizione dis cen de nie, Studi di I citera tura pojinlare friulana 2 (1970) 32—64; - Littérature populaire Slovène 1970, »Le livre alovÈn&t S (1970). IIS—120; — Les contes et les conteurs slovènes d'aujourd'hui, it.c livre Blovène<( 8 (1970), 126—139: Bruno Meriggi (nekrolog), ^Delo* 12/3. iO, 13, 11. 1970, str. 5: — (Prve objave ljudskih povesile:) P. Hrdurjev in A. Matdevzova, Volk in Ruzijau v jami. Ciciban 21/5. jan. 1970, str. 3 41; — Jeliea Di Lenarilo, Marec. Ciciban 25/8. aprila 19"0, str. 228—229; — fPrve objave ljudskih pesmict) Ciciban 25, str. 132—133, 164—163, 196—197, 260, 292. INŠTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA Poročilo o d c ] u v 1 e i u 1970 Terensko delo je balo omejeno predvsem na preučevanje hidroloških in geoloških razmer na Cerkniškem jezera in okolici med poskusno zajezitvijo. Spcloološke raziskave so zajele Krizno jamo in okolico Loškega polja ter Pološko jamo nad Tolminom. Nekaj ekskurzij je bilo namenjenih opazovanju razmer v ledenih jamah Notranjskega krasa. Številne so bile zlasti biološke ekskurzije po raznih jugoslovanskih jamah, kjer sta biologa nabirala predvsem hrošče in druge jamske živali. Raziskali smo tudi dvoje manjših brezen, ki >sta se odprli pri gradnji avtoceste med Lazaniii in Ivan jim sclom. Izvedli frmo barvanje ponikalnic v Petkoveu, kjer je sodeloval tudi hidrolog iz Tun.isa K tat a Abdelazis, ki je bil na enomesečnem študijskem izpopolnjevani jo v Postojni, V juliju sta bila na praksi dva študenta geologije, Katarina Sknk iu Primož Krivic, ki sta sodelovala pri dopolnilnem geološkem kar tiran ju vzhodnega obrobja Cerkniškega jezera. Interno delo je obsegalo urejanje biblioteke ter kartografske in druge spe teološke dokumentacije, katastra kraških objektov, znanstveni «ode lave i pa so urejali terenske za p i Sike. obdelovali zbrano gradivo in pripravljali za tisk razne razprave, V letu 1970 SO bila dot iskana Ac.ta cursologica V. Kataster jam se je povečal za okrog 100 novih številk, večino zapisnikov o novih jamah so prispevali jamarski klubi in sekcije Društva za raziskovanje jam Slovenije. Pri zbiranju gradiva za bibliografijo o slovenskem kVasii «o bili pregledam arhivi Geološkega za votla, Zavoda za vodno gospodarstvo SRS in Skupnosti Ljubljanica — Sava. ki hranijo neobjavljena dela o krasu (292 karLie). Nadaljevali smo z izpisovanjem člankov iz spoleoloških revij. Izpolnili pa smo tudi kartoteko slovenskih in jugoslovanskih jam. Ob koncu leta je odšla v pokoj dolgoletna sodelavka J listina Savnik. njeno delo pa je prevzela dotedanja honorarna sodelavka Maja Kranjc, ki poslej opravlja poleg knjižničarskih tudi administrativne posle. Honorarni sodelavec Andrej K ran je je odšel sredi letu k vojakom, preti «I hodom pa je analiziral se dimi eni e iz Cerkniškega jezera. K razpravam, Id so hi le pripravljene za tisk je V. Elesini zrisala okrog 4-0 rajinih prilog in skic. Uredila je v zadnj ih letih izdelane matrice ki načrte jam ter prearedila celotno kartografsko zbirko. To delo je bilo tesno povezano i nabavo novih ognjevarnih. omar, ki jih doslej nismo imeli. Speleološke zbirke so še vedno vskladrišfiene in tudi v naprej slabo kaže. da bi kaj kmalu lahko preselili razstavne predmete v bodoči kraški muzej, ki naj bi ga uredili pri vhodu v Postojnsko jamo. Tudi v tem letu še ni uspelo preurediti spodnjih prostorov v zgradbi inštituta na Titovem trgu 2 v Postojni. Prav tako je ostal neop remi j en tudi laboratorij. Skromna redna sredstva smo pozabili za najnujnejše tekoče funkcionalne izdatke, novih pogodbenih nalog nismo imeli in tako smo končali le prevzete obveznosti iz prejšnjih let. Kot vsako lato so tudi letos obiskali inštitut številni spekologi in drugi raziskovalci krasa iz Avstrije, Nemčije, Italije. Švice, Francije, Anglije, Madžarske, Poljske, Švedske, Nizozemske in Tunisa. Za biospeleološke raziskave se predvsem zanimajo biologi iz sosednjih držav. Naši sodelavci .so se udeležili speleoloških zlx>rovanj na Slovaškem, v Nemčiji. Avstriji in Italiji, Višji i znanstveni .sodelavec dr. Peter Habič je preučeval hidrološke mačilnosti krasa, predvsem v porečju Ljubljanice. Spremljal je hidrološke razmere na Cerkniškem jezeru in na podlagi meritev odtoka skozi Jamski zaliv predlagal dopolnilno tesnem je Narl. Dosedanja zajezitev Karlovic pomeni namreč le polovično rešitev, zato so tudi učinki manjši od predvidenih v idejnem projektu. Uspešno je izvedel barvanje ponikalnice Ovčice in Maje rje ve grape v Petkovcu. Sodeloval je pri raziskovanju Križne m Pološke jame, s skupino logaških jamarjev pa je obiskal G radii sni 00 ob nizki vodi. Organiziral je potapljaške raziskave V sifonih iia kraju llakovcga rokava Planinske jame. Izdelal je program nadaljnjih raziskovanj hi d PO logi je krasa v porečju Ljubljanice, posebej šc v okolici Cerkniškega jezera. V okviru raziskovalnega programa S A ZU je pripravil načrt za izdelavo spclcološikc karte Slovenije. Na zborovanju slovenski h jamarjev v Ljubljani je poročal O udorih na območju .Notranjskega krasa. Na drugi mednarodni konferenci O sledenju podzemeljskih voda v Frcibnrgu je skupaj z mag. Gospodari čem poročal o hidrološki problematiki in sledenju podzemeljskih voda v NW Dinaridiih Opravljal je tudi posle pomočnika upravnika, Znanstveni sodelavec dr. France H a h e je urejal kataster kraških objektov, iki se je v letu i970 pomnožil za 99 novih jam. skupno obsega. 3466 objektov, Največ jam so raziskali člani jamarskih klubov v Beli Krajini, na Dobrovljah. PlaSivcu in Tisniku, dalje na Dolenjskem in Kočevskem ter okrog 1'Iuji i irskega in Cerkniškega polja, pri Divači in Sežani. \ Julijskih Alpah so raziskali 10 novih jam. v Pološki jami so namerili nad 8 km rovov z višinsko razliko 465 m. 'tri brezna pn so raziskali tudi v Kamniških Alpah in v Ljubljanski jami nad Kamniški) Bistrico dosegli globino 310 m. Dr. Hube je večkrat obiskal P red jamski sistem in Brezno za hramom v H rušiti ter pripravil dvoje študij za objavo, Napisal je nov turistični vodnik po Postojnski jami. Meril in opazoval je led v ledenih jamah v Trnovskem gozdu in izmeril Ledenico na Dolu pni Predmeji. Obiskal je tudi ledeue jame na Kočevskem. S člani jamarskega kluba v Postojni jo raziskal nekaj brezen v Bačkih dolih na Cornji Pivki. Spremljal pa je tudi številne domače in tuje Spelcologe po slovenskem krasu. Udeležil se je Znamsivene konference ob 100 letnici Dobšinskc ledene jame na Slovaškem in tam predaval o ledenih jamah na slovenskem krasu. Ob tej priliki je obiskal slovaške ledene in kapniške jame ter si podrobneje ogledal spelcološki muzej v Liptovakenn Miku lasu. \ letu 1970 je imel 33 raznih predavanj oh barvnih diapozitivih. Poročal je o 5. mednarodnem spe-leološkeim kongresu, o češkoslovaškem krasu, o slovenskem krasu ter o nemških in švicarskih gorah in jamah. Kot predsednik Društva za raziskovanje jam Slovenije je skrbel za delovanje 16 jamarskih klubov, udeležil sc je .njihovih občnih zlx>-nov, predaval in urejal društvene »Novice«. Asistent inag. Rado Gospodarič je v okviru naravosloi -nili raziskav in poskusne ojezenitve Cerkniškega jezera sodeloval pri ugotavljanju požiralnosti ponomih jam in ponikev ter vodil spcleološke raziskave. Sestavil je poročilo o speleologiji Cerkniškega jezera in njegove okolice (I. del). Poleg opisov in grafičnih prikazov podaja v tem elaboratu Še zgodovinski pregled speleoioških raziskav. Pri terenskem delu v 1. i970 je s sodelavci raziskoval še ostale j ume v okolici jezera, med njimi Strmško jamo, Golobi no pri Danah, Mrzlo jamo pri Ložu in Križno jamo. Preučeval jc geološke in hidrološke razmere ter našel številna nahajališča alobtonili peskov, prodov in konglomeratov. Z analizo njihove zrnavosti in peirografske sestave je skušal osvetliti pomen se-dimentov pri nastanku in razvoju obravnavanih jam. Nadalje je obdelal Cerkniško jezero za magistrsko nalogo z naslovom sHidrogeologija Cerkniškega jezera in okolice« pod mentorstvom prof. dr. M. Iferaka. Ocenil je dosedanje rezultate različnih hidj-ogeojoških opazovanj Cerkniškega jezera. Z novimi podalki o razširjenosti jurskega apnenca in dolumitizi-ranega apnencu, o tek Ionski zgrnil bi, o naplavinah wiirmske starosti, o ponikvab in ponortiih jamah pa je prispeval k lx>lj-Šernu poznavanju tega kraškega polja. Naletel je na ven novih problemov hidmgeološke in speleološke narave, ki jih bo skušal rešiti v prihodnje. Ugotovili bo treba, ali gre za narivui ai i krovni položaj tri a Snega dolomita med mlajšimi mezoCojskinu apnenci, določiti razmerje ponornih jam do skalnega dna polja iii primerjati iviiraiske naplavini; na polju s speleološkiini procesi v jamah ter ugotoviti absolut no starost najdenih rastlinskih ostankov. Dosti terenskega in kabinetnega dela je posvetil preučevanju strukturiranih razpok v apneneih in drugih kamninah po Sloveniji. Na podlagi gradiva, ki ga je zbral v kamnolomih in golioah po Sloveniji je sestavil katalog posnetkov in poročal na 5. kongresu jugoslovanskih geologov v Zagrebu >O preučevanju iBtrukturiranih razpok«. To je prvi poskus takšnega preučevanja razpok v Jugoslaviji. Z Ugotavljanjem, raziskovanjem lil p ni merja lijem strukturiranih razpok V različni h kamninah in tektonskih enotah bo nadaljeval tudi v prihodnje. Sodeloval je pri raziskovanju Pološkc jame. pri potapljaških raziskavah Planinske jame in na zborovanju slovenskih jamarjev s poročilom o s p ele.nl ošk i h raziskavah v Jamskem zalivu Cerkniškega jezera. V tujini je bil na 2. simpoziju O sledenju podzemeljskih voda v Freiburgu (Nemška zvezna republika), kjer je z dr. P, i I a bičem predaval o »Hidroloških problemih in sledenju pod zemeljskih voda V NW DinutidilK. Asistent Božo Drovenik je prepariral in preučeval jamske in druge hrošče Slovenije in Jugoslavije. Sestavil je zoo-geografske karte o razširjenosti nekaterih hrošče v v Sloveniji. E. Pretnerju je pomagal zbirati jamske hrošče iz rodu Hvdraena, Za tisk je pripravil dol o o flori M eni ne planine. Za objavo pa je pripravljeno tudi delo o karabidih Menilie plaililie. Sodeloval je pri delu in organizaciji Slovenske entomoh>škc seikcije, Udeležil se je številnih enodnevnih ekskurzij po jamah in drugih predelih Slovenije in Hrvatske. Sredi maja je skupaj 7. ing. Titov škoma z Biotehniške fakultete raziskoval v gozdovih Prek m u rja. Skupaj z dr. Batitonijem iz Italije j k dvakrat obiskal Fruško goro. Aval o. Majd a.n pek in Ncgotin z okolico, ker je želel dobiti čim več podatkov o karabidih. Udeležil se je ekskurzije slo V eolskih entamolojpjv v M akr donijo in nabral bogato koleopleraloSko gradivo, Obiska? je tudi nekaj jam t pobočja masiva Jakupice. Bil je na štiridnevni ek sik ur™ j i po Triglavskem parku. Skupaj z dr. Springom iz A vsi rije je nabiral biološko gradivo v okolici Posiojue. Udeleži! se je zlioro-vanja avstrijskih entomologov v Celovcu. Višji strokovni sodelavec Fgon Pretner je prepariral in determiniral okrog 3000 htoščev, drugi liiološki ¡material pa jo poveril specialistom v obdelavo. Izpopolnjeval je kartoteko jugoslovanskih jam, iz katerih so sna ni jamski hrošči, izpisoval podatke iz literature za katalog karabidov Jugoslavije, večkrat tudi v bogati knjižnici tržaškega Pri rod OS lov noga muzeja. Nabiral je biološki material na številnih enodnevnih ekskurzijah v jamah in po gorah Slovenije, večino z dr. G. Driolojeul. kolropterologom iz Trsta. Z dr. J. Bolet om in dr, A. Mart i n-eičem je raziskal številne jamo na P estonskem polju, prt Ivau-gradu, r rebrn ju, na Popovem polju in pri Gornjih studencih v Hercegovini. Z dr. P. R. Deeleanauom je hotel nadaljevati raziskovanja na jugu. žal pa si je na Dabarskem polju poškodoval nogo in je moral 3 tedne ležati v bolnišnici v f Dubrovniku. V Postojni ao ga obiskali številni tuji biologi, rued njimi Cadamuro G i no Morgant.e iz Benetk, dr. C. Conei. direktor Prirodoslovnega muzeja v Milanu v spremstvu kustosa Buccia-relija, dr, S. Ruffo. direktor Prirodoslovnega muzeja v Ver011 i s kustosom dr. G. OseIIo, dr. B. Hauser, kustos Prirodoslovnega muzeja \ Ženevi, dr. R. Mezzena, direktor tržaškega Prirodo-slovnega muzeja ,s kustosom dr. G. Alberti jem, A. Poazi, her-[letolog iz Conia. Udeležil Se je sestanka avstrijskih etitoniO-logov, ki ga je organiziralo Prirodoslovno društvo v Celovcu. Višji strokovni sodelavec Franc Leben dela pri sekciji za arheologijo SAZIJ v Ljubljani. Na terenu je sodeloval pri topografiji rimskega limesa pri Oselici, pri izkopavanju v Jelenci jami v Babnem dolu in pri rekogiioseiratsju jam okrog Cerknice m Dobrepoija. Dalje je zbiral bibliografije O jamskih najdiščih na področju jugovzhod ni h Alp ¡ter urejal del arheološke karte o jamskih najdiščih. Udeležil Se je zborovanja slovenskih jamarjev iin raziskovalcev krasa v Ljubljani in predaval o arheološkem vrednotenju jamskill najdb lin slovenskem krasa. Prodava! ji; tudi na študijskem srečanju okrasu v Vel, Rcpnn (v okviru kraškega tedna). Pomagal je pri organizaciji mednarodnega kolokvija ^Neo-litik in encolilik Slovenije ter sosednjih pokrajin« v Mariboru in sodeloval 7, referatom. Pomagal je tudi pri 4. mednarodnem mladinskem raziskovalnem taboru v Cerknici. Za ti.sk je pripravil Arheološko vrednotenje j a ni škili najdb na slovenskem krasu (Naše jame, 12/1—2 /1970/, Ljubljana). Objavljena dela članov inštituta o letu 1070 mag. Rado Gospodaric: — O limooitoih prodnikih na Postojnskem krasu. Naše jame, 11 (i«9), #3—S9, Ljubljana. SOavtor: R. GrobelSek. — Stalaktiti iz rudnika Mežica. Naše jame, 11 (1969), 89—91, Ljubljana. Soavtor: E. Grobe I Sek. — f.) vzrokih podiranja kapnikov v jamah okoli Postojne. Peti jugoslovanski speleološki kongres I96S, 18^—190, Skopje, — NajilaljSe in najgloblje jame v Sloveniji. Peti jugoslovanski speleo-loški kongres 1968, 261—266, Skopje. — Spelcoloike raziskave Cerkniškega jamskega sistema. Acta Carso-Togi ca S AZU, 6, 109—169. Ljubljana. — Orcbovški kras in izvir Korenfana, Acta Carsologiea SAZUP 5. 9j—t os. Ljubljana. Soavtor ja: dr. F. Hahe, dr. P. Ilahič. dr. France Habe: Pred jamski podzemeljski svet. Acta Carsoiogica S AZU, 5, 1—04, Ljubi ;ana. — Jamsko mleko v Brezna za hramom v Mrušici, Naše jame, II (i%9). 73—81, Ljubljana. — Orebovški kras in izvir K oren tonn. Acta C&rsologica S AZU, 3. 95 109, Ljubljana. Soavtor ja: inr. R. Gospod a rič, dr. P. Ha bič. — Aktualni problemi jugoslovanske s pel to logi je. Peti jugoslovanski spe fco loški kongres 1969, 41—49, Skopje. Objavil je lud i več poročil in poljudnoznanstvenih prispevkov >-dnevnem časopisju in raznih revijah. dr. Peter H a b i č : — Intermitentni kraški izvir Lintvern pri Vrhniki. Acta Carsoloffitii S AZU, 5, 1S9~203, Ljubljana. — AH je Lippertova jama najdena? Naše jame, 11 (1969), 67—71. Ljubljana. — Midro geološke značilnosti Visokega krasa v odvisnosti od geomor-fološkega razvoja. Prvi kolokvij o geologiji Dinaridov 2, Hidro-geologija. 12!)—133, Ljubljana. — Orehovi k i kras in i/vir Koren ta na. Acta Carsologica 5AZU, 3, 93—i08, Ljubljana. Soavtor ja: dr. F. Habe, mag. R. Guspodarič. Franc Leben; — Arheološka podoba dolenjskih jam. Naše jame, 11 (1969), 25—40. L j ubij ana. — Zur Kenntnis der Lasi nja-Kultur in Slowenien. — Symposium über die Entstehung und Chronologie der Badener Kultur, Nitra-Male Vozokany 1969 (1970). Simpozij i) nastanku in kronologiji hsulenske kulture. — Argo 0, 1970, Ljubljana, Egon Pretfter: — Antrosedos longicollis sp.n. iz Bosne, razprostranjenost vr^te Blal-todroinus hercuteus E.citter in rod PheggfMti&etes V Srbiji (C o -leoptera: R a t li y s C i i n a e in l1 r c c li i n a e). Razpravi1 IV razreda SAZU, 1970, i3, 135—164, Ljubljana, - Ilpdraena (sobg. Haenydra) v J ugoslaviji (C o 1 e o p t e r a ; P al * picornia, H v d r a e a i d a e). L. c., 13, 113—152, — Le pt odiraš hochenrosrti velebiticus ssp.m in Astagobius hadzii sp.n, z Velebiia, Astagobius angusiatus deelemani ssp.n. in Asta-¿¡ofciiHt ongustatut driotii ssp.n. iz Like (Coleoptc ra). Acta Caisologiea SAZU, S, 321—i40. Ljubljana. — Pripombe b katalogu v Lan eyrte je vi novi ktasi Tikacij i suhfam. Bathlficiinae {Coleoptera) in pojasnila b katalogu subfain. Baiby-scinae — Catalugus faunae Iu gos lavi a e fPrelncr, L. e., 5, 341—365. Načrt dela za leto 1971 Obdelava podatkov za speleološko karto Slovenije. Priprava gradiva o hndrologiji kvasa med Idrijco in Vipavo za objavo. Obdelava hidroloških podatkov o Cerkniškem jezeru in porečju Ljubljanice. Pregled morfoloških značilnosti slovenskega krasa. Opazovanja in meritve v nekaterih ledenih jamah. Raziskovanje krasa za praktične potrebe po pogodbenih nalogah. Biospeleološke raziskave manj znanih slovenskih in jugoslovanskih jam. Priprava biospeleološkega gradiva za objavo. INSTITUT ZA PALEONTOLOGIJO Poročilo o delo v letu i 970 Y jurskih '.sklarl i h južne Slovenije je poleg hidrozojev izredno veliko koralne lavne. Zato si je naš inštitut postavil nalogo. da preuči Še to fosilno .skupino. Najprej smo zbrali gradivo S Trnovskega g07(la, kjer so zlasti bogata nahajališča pri O t-lici, on Ojslrovici, na Mrzoveu in na Ranjščieah. Zbranih je bilo preko 700 vzorcev, ki smo jih prepariral i in deloma determinirali. Korale so soli farne i n kolonijske in pripadajo Številnim rodovom, Najbolj pogostni so Heltucoéniü, Comoíerix, Thecos-milia, C <5 la moph y 11 iopx is, Pteudocoenia, Jf onilivaltia, 1 h umna-atería, Furtgiaatraeá in drugi, Raziskave jurske koralne favne bodo trajale več let, ker bomo obdelali l>ogat fosilni material iz vae južne Slovenije in šele potem pripravili obširnejšo monografijo za tisk. Paleontología ju tir, Milena Miliajlovic nam je poslala v obdela vo jursko grebensko favno iz zbirke Prirodoslovnega muzeja v Beogradu. To je 140 vzorcev liidrozojev in koral iz raznih nahajališč zahodne in vzhodne Srbije. Y letu J970 smo determinirali hidrozoje in hetetide, ki pripadajo naslednjim vrstam; Astro&tytopsís tubulato, A. circoporea, A. slouemca, Aciino-stromina kiihni, Coenostella thomaai, Miüeporidium remetí, M-curoatunt, Shuqraia arrabidensU, Burguiidia steiner&e. Batmeto mutiitabutata in Ptychochaeíetcs globosu*. Prvih pet vrst pripada aktinostroniaridnim h. i d rozo jem in dokazujejo, da je severni 1 lid rozojaki greben s povsem enako združbo kot v Sloveniji uspeval tudi v Srbiji. Ostale vrste bidrozujev so prvič najdene in opisane v Jugoslaviji. Rezultata teh raziskav bodo objavljeni v Glasniku prirodnjačkog muzeja v Beogradu. O sistematskem položaju vrste Keramosptiaerina ter geti ina, ki je pogosta v senonskih plasteh juznozahodne Slovenije, so paleontologi že veliko razpravljali. S tache sam je to vrsto opisal pod različnima generičnima imenoma, vendar jo je imel vedno za samostojno visto. V zadnjih letih pa je. Devoto prištel rod Keramotphaerina rodu Keramosphaera, Na podlagi preučevanja fosilnega materiala iz Slovenijo in literaturrrih podatkov smo prišli do prepričanja, da ostaneta Keramosphaerin.s in kerttmn-xphaera različna rodova. Predvsem se razločujeta po medsebojni razporeditvi kamric in po njili obliki oziroma velikosti. Razločki med vrstama Keramoaphaerina tergeatina in rece nt no K eramos p h aera murrayi potemtakem tudi tic dopuščajo Devo-tova domneve, da gre celo za isto vrsto. Pred kratkim opisana spodnjekredna K eramos phaera allobrogensis, ki so jo našli v pogorju Jura, utegne biti celo pripadnik nekega tretjega rudu. zakaj po razporeditvi k ¿minie in drugih s trn k turnih elementov se razločuje tako ud vrste Keramosphaerina ter gesti na kakor «d vrste Keramosphaera. murrayi. Dr, R. P avlo ve c je v leta I%9 sodeloval pri kartriranju v vzhodni Alžiriji, lak ra t nabrano fosilno favno je v letu ¡970 podrobneje obdelal, V spodnjekrednih nahajališčih je določil vrste Orbitolina (iLvcoidea-eonoideB. O. cf. texnna in O. lenti-cularh. Med mi m uliti smo na knrtiranih terenih najpogosteje našli obliko, katero so doslej imenovali \uinirtulites planulatU£. Vendar ima pravi Nummulites planulatus nižje zavoje, širše kamrice in večinoma nekoliko debelejšo hišico. Zato omenjene nuni u lite iz vzhodne Alžirije t revialno označujemo kot Ari(mrciu-liies ex gr. plaimlatus, Ni izključeno, da pripada novi vrsti, ki doslej še ni bila opisana. Nadalje je bil ugotovljen NummulMea irregularia, ki kaže na srednjectiisijsko starost plasti. V apnencih eo skupaj z nu m u i i t i številni predstavniki rodov sifonu in Discocyclüta. V tako imenovanih numidijskih plasteh smo našli vrsto NummulUea bouillei. Ker poteka med geologi živahna polemika o oligocenski ali mi ocen s ki starosti teh sed imen tov, so omenjeni oJigoeensiki nutauliiti dragocen prispevek k s t ra-tigrafek im int er p ret a eij ani. Iz vzhodne Alžirije smo nadalje ugotovili vrsti IIeterostegina heierostegina in f/. tomplanata. Obe sla znani tudi iz drugih severnoafriških nahajališč in kažeta na miocen.sko sitaron t. l>oločenih jc bilo precej Školjik in polžev lak o iz palcogen-ftkiih kakor iz neogeoiskih plasti v vzhodni A i žirij i. Med eocen-sko favno so ugotovljene Turritelln cf. boghosi, Rostellaria s p., Clavel! a s p.. Mili ha gigantea. T el Una sp. i,n Cardita ef. posta-Icnčis. Med oLigoCenskimi. in mioCenshimi makrulosili iz nuini-dijskih plasti so bile najdene Osi rea crassic&dafa, O. ci*8*íií-sirna, O. aichae, Cardinm sp. in C h lam y s sp. Kakor Sino pričakovala, je mogoče fosilno lavno iz vzhodne Alži ■rije primerjati S in v no iz drugih nahajališč na obrobju Sredozemlja, torej tudi iz naših krajev, I a:ko bodo koristile navedene ugotovitve tudi pri preučevanju Fosilne favne iz na Sili nahajališč. Na ozemlju, ki ga olisega Hat Sedrata v vzhodni Alžiriji, je bilo ugotovljeno, da so v paleocenu nastajali temno sivi laporji, v katerih je precej globorotalij in drugih foraminifer. Ti laporji prehajajo navzgor v vedno bolj apnene plasti, v katerih je ponekod veliko nnmnliitov dn gos trop odo v (spodnji eocen). V zgornjem eocenu so nastajali temni argilitni laporji, v kitterih je veliko mikroforarainifer. Ta razvoj paleocenskih in eocc.nskih plasti smo podrobneje opisali v komentarju za list Sedrata. Nadaljevali smo s preučevanjem istrskih muiullitin. Na več ekskurzijah smo dopolnili material iz dveh profilov v okolici Karojbe, iz profila Zajci pri Pienu in iz nekaj bogatih, nahajališč pri Trvižu, Rakitovcu in Cmioi. V»orci so vzeli iz spodnje in srednjceocenskiih apnencev ter iz sredujecoecnskegn fliša na robu Pazinske kadunjc, .Nnmuliline iz teh vzorcev smo deloma že preparirali. Ta fosilni material je zlasti zanimiv za študij nekaterih razvojnih nizov nuumliiov in asi lin. Predvsem pomembni so spodnje in srednjeeoeenski apnenci, zakaj \ času njihove sedimentaeije se okolje bistveno ni menjalo. Višji znanstveni sodelavec dr. R, Pavlo vec je skupaj z univ. asistentko mag. K. Drobne obdelal niiikrofavno v vzorcih iz Irana. Material so nam poslali v preučitev beograjski geologi, ki karti rajo v tej deželi. Prav mikropaleontološke ugotovitve so bile velikega pomena za izdelavo geološke karte. Določili smo naslednje oblike: AloeoUriii ef. iulrfifii, Nummulites ex gr. ptanulaiua (cf. vonderBchmitii), NummulUea d i v. sp, A$nilina s p. in CuvUtierma na llensis. S temi fosili smo dognali, tla je del vzorcev z gornj epuleocenske starosti, del pa je cuisiijski. Dr. R. P avlo vec je v septembra potoval za nekaj dni na Dunaj. Obiskal je Inštitut za paleontologijo na dunajski univerzi. geološko paleontološki oddelek Državnega prirodoslovnaga muzeja in Zvezni geološki zavod na Dunaju. V tamkajšnjih paleonroloških zbirkah je pregledoval fosile iz naših krajev, ki jih bo treba upoštevati pri obdelavi oziroma reviziji nekaterih fosilnih skupin. Na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo je imel kot pogodbeni izredni profesor predavanja iz mikropuleonlologije. Obiskal jc Geološki inštitut na tržaški univerzi, s katerim imamo tesne in prijateljske stike. S tamkajšnjimi geokigi in paleontologi je razpravljal o rezultatih novejših raziskav pa-leogenakih plasti Ln pnloogonske favne ter obravnaval možnosti sodelovanja pri reševanju nekaterih problemov. Naš inštitut sta obiskala dr. Luikas Hottinger, profesor na univerzi v Buslu, in dr. Lueiano Degrassi s tržaške univerze, Nnčrt dela za leto 1971 — Nadaljnja obdelava jurskih koral iz južne Slovenije. — Nadaljnje raziskave nu mu ti tov, asilin in operkulin z roba Pazinske ¡kadunje v istri. Preučevanje eocenskih nuni ulj, tov iz vzhodni h Karavank. Začetek Študija lieterOstegin iz Slovenije. INSTITUT ZA GEOGRAFIJO Poročilo o delu v letu 1970 1. Glavne smeri in rezultati, dela Tudi v let ti 1970 je teklo delo v glavnem po predvidenem načrtu. Zaradi večmesečne bolezni enega znanstvenega sodelavca inštilula in enega zunanjega sodelavca je bila realizacija programa deloma okrnjena oziroma prestavljena v prihodnje leto. Delo se je odvijalo predvsem v dveh smereh, geomorfološki in družbetuogeografflki. Dotacija Sklada Borisa Kidriča (SBK) nam je omogočila vključitev dveh zunanjih sodelavcev (dr. Ivan Gams in dr. Darko Raditlja), liz rednih sredstev pa ottlo k opazovanju Triglavskega in Skutinega ledenika, kot vsako leto, pritegnili meteorologa Dušana Koširja. Glavna naloga Ha področju geomorfologije je bila Usmerjena v izpolnjevanje pogodbenih obveznosti, ki jih ima institut do SBK pri temi »Kvartarni sediimenii in njihova izraba na Slovenskem«. V letih 1970/71 bomo po pogodba delo zaključili. V preučevanju so sledeča področja: porečje Soče nad lolminom, škofjeloško hribovje .in Polhograjski Dolomiii, Cerkniško in Loško polje ter porečje \ ogla j ne. V letu 1970 so bila deloma opravljena terenska dela in laboratorijske preiskave, ki pa se bodo za nekatera področja nadaljevala še v prihodnjem letu, Študij kvartarnega razvoja Dravinjskih 'goric Z bližnjim obrobjem je končan, rezultati pa v glavnem že pripravljeni 73 ob j a vo v G eogra f skem z born i k u XIV. Zaključeno je tudi preučevanje razvoja porečja Kokre v kvaitarju. Izdelana je že geomorfološka karta, potrebne ImkIo le nekatere dopolnitve. Glavnim rez ti It utoni, ki so bili prikazani v Letopisu SAZU, osemnajsta knjiga, str. 113—114, naj dodamo ugotovitev, da je bilo mogoče v območju vršaja Kokre med Preddvorom in Kranjem ugotoviti najmanj pet pleisto-conskih akumulacijskih in prav toliko vmesnih erozijskih faz. S indij vinogradništva v Spodnji Savinjski dolini je v glavnem zaključen. Zauj smo v letu 1970 dopolnjevali in urejali gradivo. Opazovani jc Triglavskega i ji Skutinega ledenika ob koncu iablne dobe, ki spada v vsakoletni delovni program instituía od začetka opazovanja, to je od leta 1946 naprej, je bilo izvršeno v začetku oktobra 1970, V letu 1970 je bila pri inštiitutu osnovana iniciativna skupina za izdajo toponomastičnega zemljevida zamejske Slovenije v Italiji, v kameri sodelujejo zunanji sodelavci (dr, Anton Bajee, dr. Milko Maiičetov, Albert Rejec, dr. Roman Ravnik in zastopnik Inštituta za narodnostna vprašanja). Skupina bo poskušala pritegnili k delu tudi zainteresirane sodelavce iz zamejstva v Italiji. Zaradi pomanjkanja denarja iz rednih sredstev inštituta je bilo honorarno delo tov. Vilka Fi.nžgarja pri kartoteki krajevnih imen SRS za karto 1:50.000 močno omejeno. Ker je bila prošnja za denarno pomoč temu delu pri SBK pred kratkim odklonjena, je nadaljevanje zelo potrebnega in splošno koristnega dela negotovo. Podobno je 'tudi z urejanjem geografske diateke in fototeke Slovenije, ki ga prav tako opravlja lov. Finžgar. Obilica zbranega a neurejenega gradiva bi zabíevalu večja sredstva, kol jih lahko da inštitut, zato bi bilo treba za vsa tri Omenjena dela zagotoviti potreben denar V okviru rednih sredfrfev SAZU. Če to ne bi bilo mogoče, bi pa vsaj za prvo temo znova poskušali dobiti sredstva pri Skladu Borisa Kidriča, saj bi kartoteka krajevnih imen služila ne samo geografom marveč tildi drugim strokovnijakom in širši kulturni javnosti. Sodelavci inštituta so vključeni v delo za Krajevni leksikon Slovenije, Gradivo za občino Mozirje je v celoti zbrano in čaka na obdelavo. Prof. dr. Valter Boh.inec je nadaljeval s preureditvijo li»ikovnega stvarnega kataloga geografske literatuTC v Sloveniji po hibliotečnih načelih. Doslej je obdelal v celoti približno tretjino kataloga. Skupaj z dr. Rudolfom K t o p i v n i k o ni jc dopolnjeval katalog s tekočim i deli iz geografije in sorodnih strok. Dr. R. K r o p i v n i k je stalno pregledoval in izrezovat v se članke iz ¡tDela«; in mariborskega >Večera«, ki so Ea geografijo zanimivi. 2. Udeležbn na kongresih, zborovanjih in podobno Upravnik akademik prof. dr. Svctozar 11 c s i é se je konce septembra in prve dni oktobra udeležil konference Komisije za tipologijo kmetijstva mednarodne geografske unije v Ve ron i, kjer je predsedoval en cm 11 od zasedanj. Konec decembra je kot predsednik .Nacionalnega komiteja za geografijo SFRJ vodil jugoslovansko delegacijo na V. kongresu Geografskega društva ZSSR. ki je bil v Leningrada ob priliki proslave 125-leln.ice tega društva. Vodil je dva sestanka Nauionalnega komiteja SFRJ v Beogradu (4. IV. im 23. X.) ter sodeloval na 3, seji Komisije za znanstveno delo Zveze geografskih društev v Beogradu 23. X, 1970. Milan N a t c k . višji strokovni sodelavec, je na XIV zborovanju slovenskih zgodovinarjev septembra 1970. v Velenju sodeloval z referatom: Vpliv industrializacije na podobo agrarne pokrajine v Velenjski kotlini. 3. Objavljena dela V letu 1970 bi moral iziti Geografski zbornik XII. ki je bil napovedan v dvajseti knjigi Letopisa, str. 11(1, a se je tiskanje zavleklo tri bo zato izšel šele v leiu 1571. V pripravi je gradivo za trinajsto knjigo. Izven SAZU so objavili: S. I 1 e š i e : IJie wirtschaftsgeograpJuscdie Struktur Slowenieas im regionalen Lieht, Mitt. der OsterreiduacheB Geographiseheu Gesellsckaft, Band 112. Keft i, J 970, str. %—77. Vloga koroške regije v slovenskem prostoru. Jugovzhodna Ko roška-Ljubljana 1970. str. 9—25. M. N a t e k : Razvita in nerazvita območja aa Slovenskem. Dialnji, št. t. Maribor 1970, str. 5—15. Razvitost celjskega področja v okviru SR Slovenije. Celjski zbornik 1969—70, Celje 1970. str. 5-4-2. Sezonsko zaposlovanje na celjske in področju. Celjski zbornik l%9—70. Celje 1970, str. 9^—120. Ra/vHoM koruške regije v okvira SR. Slovenije, Jugovzhodna Koroška. Ljubljana 1970, str. 87—105, Rast šleviln prebivalstva na ozemlju ČSSR. Geogrufsti obzornik. XVII, Ljubljana 19~0, št. 2, str. 10— 15. M. š i f r e r : Nekateri gen morfološki problemi dolenjskega krasa. Nase Jame. 11/1969, Ljubljana 1970, str. 7- 15. Inštitut ima v svojem okviru za potrebe znanstvenega delu tudi lasten fotolaboratorij. Delo v njem, ki ga vodi fotografski mojster Vlado V i v o d , je prvenstveno usmerjeno na fotorepro-dukeije geografskih kart, Tazvijanje filmov, posnetih na terenu i 11 I »Lopo veča v v okviru delovnega programa Inštituta za geografijo in Kartografskega zavoda: po potrebi prevzame fotolabora torij tudi tovrstna rlela drugih akademijskih institutov. Z de kun foiol aboratori j a jc zvezaino dopolnjevanje bogatega dokumentacijskega gradiva, ki ga zbirajo naši sodelavci na terenu in z njim bogatijo geografsko foloteko in dtaieko Slovenije. Leta 1970 je foiolaboraiorij izvršil tale glavna dela: razvil 192 filmov, izdelal 549 reprodukcij, 30 barvnih in 282 črn obe lih diapozitivov. 73 terenskih posnetkov ter naredil foiopovečav v obsegu 17 m2. Materialni stroški za vsa ta dela so znašal j 4543 dim, od lega na račun inštituta in kartografskega zavodu "142 din, drugih 1405 din pa je bilo porabljenih za usluge ra?,-nim institucijam na podlagi naročilnic. Razen omenjenega dela je naš fotolaboratorij v lelu 1970 prevzel za dobo dveh mesecev izdelavo tekočih del centralnega fotolabora torija SAZU zaradi odsotnosti tamkajšnjega fotografskega mojstra. V letu 1970 je inštituteka knjižnica narasla za IS4 knjig in 634 zvezkov raznih revij. Ob tem naj opozorimo, da eo knjižne omare in poliiee pri tako hitrem naraščanju knjižnega fonda že pretesno, i.n hi bilo zato nujno misliti na povečanje prostora za biblioteko. Načrt dela za leto 1971 V letu 1971 bomo zaključili s preučevanji, ki smo ji.li vršili od leta 1959 dalje pod naslovom: »Kvartarni sedimenti in njihova izraba v Sloveniji«. Preučiti moramo samo še dolino Soče nad Tolminom, Škofjeloško hribovje in Polhograjske Dolomite, Cerkniško in Loško polje ter porečje Voglajne: pripraviti moramo tudi ustrezne elaborate in jih oddati SBK. Kakor vsako leto hotno ogledali ob konca talilne dobe stanje ledenikov na Triglavu in na Skuti. Preučevali ijonio tudi vse morebitne katastrofe, ki bi zajele naše kraje (plazovi, poplave, potresi itd.}. Pomembno mesto v našem programu dajemo pripravam iti samemu začetku preučevanj, ki bodo potekala v prihodnjih petih lefjih pod naslovom »Geografija pop lavnih področij na Slovenskem*. Y tem oziiru bomo v tekočem letu preučili dolino Dragonje v Slovenskem Pr ¡morju, dolino Korit niče v Zgornjem Posočju, Loiko polje na Notranjskem. Šaleško dolino, dolino Bistrice v Posotelju, dolino Sopote pri Radečah ter porečje Krke na Goričfccm. Nadaljevali bomo z družbenogeografafcun preučevanjem Spodnje Savinjske doline s težiščem na hmeljarstvu in vinogradništvu. Za tisk Želimo pripraviti študiji o kvartarnem razvoju doline Kokre in Dravinjskih goric z bližnjim obrobjem, iz družbene geografije pa razpravo o vinogradništvu v Spodnji Savinjski dolini. V našem načrtu je tudi dopolnjevanje in urejanje kataloga geografske literature, loto teke in diaieke. V sodelovanju z Geografskim društvom Slovenije, Inštitutom za slovenski jezik SAZL1 in Inštitutom za narodnostna vprašanja bo naš inštitut pripravil strokovni del posveta u glavnih problemih pisave llaših zemljepisnih imen. ki ga pripravlja Geografsko društvo Slovenije. Del Strokovnih priprav za ta posvet, ki odpade na Inštitut za geografijo SAZIj, 1>o vodil akademik S. Ilešič ob tajniški pomoči višjega znanstvenega sodelavca v inštitutu Draga Mczcta. Inštitut se jc povezal f, Inštitutom za slovenska jezik in p lavnim tajništvom SAZU tudi za skupen pretres toponomastičnega gradiva na osnovni državni karti Zvezne geodetske uprave v merilu 1:5000. Poskušal pa bo tudi pripomoči k renlizaciji načrta za izdajo topono* masličnega zemljevida zamejske Slovenije v Italiji. Institut 1mj poskušal tudi oživeli svojecusno idejo o interdisciplinarni komisiji za študij prostorskih problemov Slovenije pri SAZII in v svojem okviru zgraditi jedro študijskega centra za teoriji» in metodologijo regionalnih analiz. V ta namen bo predlagal razpis novega mesta znanstvenega sodelavca za to problematiko. KARTOGRAFSKI ZAVOD Poročilo o delu v letu 1970 V letu 1070 smo nadaljevali s kartografskim upodabljanjem proučevanja kvartarnih sedimentov v Sloveniji. Za tisk smo opravili dokončno redakcijo kart za XII. knjigo Geografskega zbornika. Za posamezne prispevke enega od prihodnjih zbornikov pa smn izdelali osem kartic v merilu 1:100,000, ki obravnavajo vinogradništvo v Spodnji Savinjski dolini in geomorfološko karto porečja Kokre v merilu 1:25.000. Prav tsiko smo izdelali tudi karto, ki obravnava agrarno kolonizacijo slovenskega ozemlja, kot prilogo k tekstu knjige Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev (Zgodovina agrarnih panog. 1. zvezek). Zaradi lažje, oziroma hitrejše izdelave določenih kart «mo izdelali hidrOglafsko karto Slovenije v merilu 1 ;500.(100. V tem letu smo nadaljevali s fotografiranjem Ljubljulie, da na ta naČin ohranimo gradivo in prikažemo rasi in inetamor-lozo mesta, Z namenom^ da dvignemo strokovni nivo naših uslužbencev smo poslali tov. M. Hribarjevo na troniesečno strokovno izpopolnjevanje na WiTtschaftsgeographisches Institut der Uili-versitat M ti neben, kjer je delala predvsem na gospodarskih kaTtnh Slovenije za razstavo »Programm Siidnsteuropa«. V tem letu smo dobili aparate za stacionarno svetlobno kopiranje in stroj za kopiranje risb, Navedena aparata pa seveda še ne moreta zadostiti današnjim potrebam, zato je težnja, da naš Kartografski zavod tehnično čimbolj e opremimo, du se s tem vsaj deloma približamo modernim metodam delu v drugih kartografskih institucijah. Načrt dela za leto 1971 Delovni program Kartografskega zavoda za leto 1971 obsega: i, Prikaz rezultatov proučevanja kvartarnih sedimentov in njihove izrabe na področju Soče nad Tolminom, v Škofjeloškem hribovju in Polhograjskib Dolomitih, na Cerkniškem in Lofikem polju z obrobjem 1er v porečju Voglajne v merilu 1:50,000, 2. Zbiranje in urejanje 'kartografskega materiala in statističnih podatkov za upodobitev površinskih enot naselij z imenoslovjem na kartah Slovenije v merilu 1:200.000t 1 :400.000 hi po sekcijah. 1:50.000, 5. Izdelava naslednjih kart k študijam, pripravljenim za objavo v Geografskem zborniku XIII in XIV: — Kvartarne terase v Dravinjskih goricah, v merilu 1:50.(HX) — Disperzija vinogradniške posesti po naseljih v Spoti nji Savinjski dolimi v letih 1826. 1880 in 1962, v merilu 1:50.000 — Vinograd niš ka posest po naseljih v Spodnji Savinjski dolini t letih 1826, 1880 in I%2, v merilu 1:50.000 — Orohidrografska karta Spodnje Savinjske doline, v merilu 1 j50.000. — Hipsoinetrična karta Bohinja. — Starostne strukture prebivalstva v Bohinju leta 1960. — Prebivalstvo po panogah gospodarske dejavnosti v Bohinju 1961. leta. — Zemljiške kategorije zasebnih, lastnikov v Bohinju 1825. leta. — Zemljiške kategorije zasebnih lastnikov v Bohinju 1962. lota. — Poreklo prebivalstva po kraju rojstva v Boh inju 1963, leta. — Zemljiške kategorije po k. o. v Bohinju 1826, leta. — Zemljiške kntegorije po k. o. v Bohinju 1961. leta — Hidrogral sko-geološko-speleološka karta Kočevskega polja, — Geomorfološka karta Kočevskega polja, 4, Sodelovanje z drugima kartografskimi in geografskimi institucijami z namenom strokovnega izpopolnjevanja in reševanja določene konkretne problematike, na primer izdelave osnovne karte Slovenije v merilu 1 :400.000 in Nacionalnega atlasa Slovenije. INSTITUT ZA BIOLOGI JO Poročilo o delo v letu 1970 I. Splošne ugo(ooitoe Stanje mirnih znanstvenih delavcev je že več let nespremenjeno (8); pomnožili smo to število z onim honorarnim strokov™ m sodelavcem (ing. Vinko Žagar), ki ga s težavo ohranjamo iz pičlih pogodbenih sredstev. Pomožnega tehničnega osebja nimamo, za pisarniško delo je na razpolago ena uradnica. II. JnšHtutskn knjižnica Inštiiutska knjižnica je narasla v preteklem letu za 4-63 novih knjig in 1425 zvezkov raznih revij. JU. Terensko delo Malnkolog in biospeleolog Jože bole je nabiral primerjalni material v izvirih in jamah v do Lini Mirne iin Krke fer pri Vel. Laščah, okoli Jezerskega, Cerkelj in Domžal. V zvezi s študijem malakoloških razmer in razvoja porečij je skrbno preiskal predele med Loškim potokom in Cabrorn ter v zgornjem porečju Idrijce. Za študij mrazišč je preučeval polže v Luški koli-ševki ter v mraziščih Snežniškega pogorja in Trnovske planote. V družbi z E. P r e t n e r j e m in dr. A. M a r 11 n č i £ e m se je udeležil v juniju in juliju ekskurzije v zahodno Srbijo z namenom, da se raziščejo jame na robu Pešferskega polja. Spotoma so nabirali material ob Baski, okoli Sjetiice in Ivan-grada, na Bjelasici, v dolini Morače, pri Ljubuškeni, na Popovem polju in pri Skladu. Pregledali so 20 jam in veliko izvirkov. I.epidoplerolog Jon C ar n e 1 n 11 i je usmerjal terensko delo v skladu z zoogeografskinii in ekološkimi problemi lepidoptc-rov in nevropterov, istočasno pa je nabiral tudi drug živalski material za ra/Jie specialiste. Krajše ekskurzije so ga peljale v razne kraje Slovenije. \ 2. polovici julija je bil v Makedoniji, kjer jc raziskoval v gorskem sistemu Jakopiče in i ar planine. Vodil je tja ekskurzijo mladih slovenskih entomologov. Del svojega letnega dopusta (12 dni) je porabil predvsem za preučevanje entomofaviue Črnogorskega pri morja {Skadarsko jezero, Bar, Uleinj). Algologinja Ivka M «i n d a je nadaljevala raziskovalno delo na morskih Ik-u Ionskih algah A i lan lika in Jadrana. M a območju Savudrije je preučevala algovno vegetacijo s posebnim oz i rum na >rock pools-s v raznih Mioralnib nivojih. V pomladanskih mesecih je spremljala sezonsko pojavljanje algovnih vrst, vezanih na pomladanski aspekt in Iruktilikacijski ciklu.S perensrninih vrs-t- Od srede avgusta do konca leta je preučevala hen tonsko algovno vegetacijo islandskih obal S 1 i antično pom oč j O i s 1 n n ti sk e vlade, 7 bra n i m ateri al je bi 1 delno sorti ran Že na tereim. Fiksiran v formolu tu vložen v herbarij. GeobotajBČna skup i na (Maks W r a b e r , Mi tja Z u p a n -čič, Ivo Puncer, Milan Prešeren. Viuko Žagar) ju delala na terenu s krajšimi prekinitvami od srede junija do srede novembra, Njena poglavitna naloga je bila preučevanje in kartu ran je vegetacije (v merilu 1:50.000} v izpolnjevanj n zveznega projekta »Vegetacijska karta Jugoslavije* (za območje Slovenije), Delo je zajelo Belo krajino in zahodni del osrednje Dolenjske (topografske sekcije Novo mesto 1. 2. 3 in 4. Ogni in 1 in 2. Karlovac I in Sarnobor 3). Skartirana površina znaša ok, 1.100 kms. Kol priprava na terensko delo so bili opravljeni skupni orientacijski obhodi za spoznavanje zemljišča in vegetacije, ob koncu vegetacijske sezone pa jc bil opravljen kontrolni pregled karliiranega ozemlja, namenjen predvsem tisti™ predelom, kjer so vegetacijske razmere bolj zapletene, oziroma kjer so se pojavili določeni problemi glede sistematske opredelitve in ekološke pogojenosti rastlinskih združb. V splošnem je namreč treba reči, da jc kart t rano ozemlje za raziskovalno in kartografsko deli) zelo težavno zaradi izredno menjajočih se rastišču ih razmer ter dolgotrajnega, zelo močnega gospodarskega vpliva, ki je naravno vegetacijsko odejo izdatno spremenil. Dinamika vegetacijskega razvoja, v glavnem regresivnega, je zato nadvse razgibana, vegetacijska odeja pa v svoji mozaični sestavi izredno pisana. Preučevanje in k aT tiran je vegetacije se je opravljalo največ v skupinah po 2 knrtirca po dobro premišljenem načrtu, ki pa se je p rožno prilagajal terenskim razmeram. Dnevno opravljeno delo jc bilo sproti podvrženo medsebojni kontroli in primerjavi, nejasne zadeve so bile predmet skupnega ogleda iti kritične presoje, skartiirane površine sproti prenesene z delovnih kari v osnovno kontrolno karto. Kakovost dola je bila vselej glavna naloga kairtirecv, po obsegu pa jc tudi preseglo postavljeno normo in pogodbeno določeno površino (1000 km3}. Zunaj projektnega programu je M. Wraber orientacijsko preučeval gozdno vegetacijo na območju Nanoške planote in v Zgornjem Poeavinju; v .sodelovnju s Stanetom P e -t e r 1 i IIO m in 1 ometom W r a b e r j e m pa je preučeval vegetacijo soške soteske med Trnovim 'in Kobaridom, ki naj bi jo zalila voda načrtu v sne liidrocentrale. Yodil je štiridnevno ekskurzijo (ok. 40 udeležencev) študijske skupine za pragozdove pri Mednarodni zvezi gozdarskih raziskovalnih ustanov (1. U. F. R, O.), ki je obiskala nekatere pragozdne objekte v Sloveniji {Perke. Gorjanci. Krakovski gozd) in na Hrvaškem (Corkova uvala. ogled Plitvičkih jezer), dodatno pa še Pokljuko, kjer so se srečale vse 4 študijske skupine. Na ekskurziji po pragozdnih ga je spremljal kot pomočnik M, Zupančič. Le-tu je vodil dvodnevno ekskurzijo geobotani-eue skupine udeležencev 4. mednarodnega mladinskega tabora v Cerknici, in sieer na območju Notranjskega Javoruika in Stivtiiee. — M. Wraber se je udeležil ekskurzije V Zgornje Posa v je in na k_oroško (Celovec— Beljak), ki jo je priredil Inštitut za vrtnarstvo in urejanje krajine p.ri biotehniški fakulteti ljubljanske univerze v zvezi z mednarodnim seminarjem ^Urejanje krajine ob avtomobilskih cestah i. Sodelovanje honorarnih zunanjih sodelavcev pri terenskem delu je bilo v preteklem letu neznatno zaradi njihove angažiranosti pri drugih nalogah. Ione Wraber je preučeval floro in vegetacijo v Kaninskem pogorju. Prof. dr. L j ude vi t Ilija-nič, vodilni strokovnjak za travniško vegetacijo pri Inštitutu za botaniko vseučilišča v Zagrebu se je odzval vabilu ter v štiridnevnem intenzivnem delu preučeval nižinske travnike na Planinskem polju, v Cerkniški dolini in na l_ogaški planoti. Kot plod tega zelo uspešnega tlela nam je predložil izčrpen elalwrat o vegetaciji preučevanega območja z ustrezno dokumentacijo, IV. Kabinetno in laboratorijsko delo Upravnik inštituta akademik Jovan H a d ž i je objavil dve zajetni knjigi, ki pomenita vrh in sintezo njegovega življenjskega dela, namreč »Razvojna pota živalstva..... in »Novi pogledi na Fi logen ezu i pri rod ni sistem život inj skog sveta«. Ne bi bilo prav, če bi zamolčali, da je prejel leta 1969 častni doktorat ljubljanske univerze v priznanje za 40-let no uspešno pedagoško in znanstveno delo ¡ter 1970 zlato plaketo Gregorja MENDLA L diplomo, s čimer ga je odlikovala Cftskoalovenská akademie včd v Pragi za izredne zasluge na področju biologije. J, Bole je porabi! največ časa za pregled ia sortiranje. Da terenu zbranega materiala. Anatomsko je preiskal nekatere vrste lndrobiicl, ¡reío pomembnih za sistematsko ureditev družine. Postav i i je nove anatomske diagnoze za pet rodov ter revidiral sistematski položaj nekaterih vrst. Posebej je obdelal in takso-uomsko Opredelil rod Litihabitella. Nadaljeval je preučevanje rodu Zospeum in družine Hydrobiid&e, še zlasti njihove anatomije. J. Carnelutti je porabil ves čas za laboratorijsko in tehnično delo (sortiranje, p rep ari ran je 'in določanje materiala), za organizacijo in vzgojo mladih entomologov, za sodelovanje z domačimi m tujimi eniomologi, predvsem pa tudi za pripravo doktorske disertacije. I. Mlin d a je sortirala in. determinirala algnloški material s severnega Jadrana in islandskih obal, V kemičnem inštitutu Medicinske l a kuliete je analizirala p robe ben tonskih alg iz okolice Ro vin j a in iz atlantskih voda, predvsem na vsebinsko« t alginaiov in maniiola. V sodelovanju z biokemičnim oddelkom v Inštitutu Jože! Štefan je začela preučevati aminokislinsko sestavo proteinov in p ep t ido v v nekaterih rjavih in rdečih algah. V oceanografskem inštitutu v Reykjaviku je sortirala nabrani material, delala kemične analize morske vode in alg. Obiskala je morsko-biološki inštitut v Oslu zaradi pregleda literature in konzultacije s prof. Br a ar udom. Geobntanicna. skupina, je pod vodstvom M. Wraber j a nadaljevala z obdelavo gradiva s primerno delitvijo dela po že preizkušenem načrtu, I. P u n c e r je reševal v prvi vrsti orga-nizacijsko-tehrrične probleme vegetacijske kartografi je, Kot predsednik odbora za tehnično problem a fii ko pri zvezni komisiji za koordinacijo dela pri vegetacijski karti Jugoslavije je pripravil povsem sani[>stojno in izvirno delo »Telinička uputstva za izradu vegetacijskih kara tac. Ta elaborat je imenovana zvezna komisija odobrila z vsem priznanjem in ga postavila kot obvezno vodilo za vse republiške nosilce projekta »Vegetacijska karta Jugoslavije*. — M, Z U p a n č i č je bil zaposlen največ s tabelarno obdelavo fitosocioloških popisov asi razvrščanjem vegetacijskih enot v fitosociološki sistem, — M. Prešeren in V. Žagar sta opravljala tehnična dela v zvezi s čist orisom vegetacijskih kart ter z izdelavo diagramov, profilov, legend ¡dr. — Razen obveznih nalog za omenjeni z ve /ni projekt je bila vsa skupina močno zaposlena z .izdelavo obsežnega ela- bora t ¡i »Rastišču a in vegetacijska anali a a za koČevsJeo- ribniško gozdnogospodarsko območje« po pogodbi s KGP Kočevje, Z izdelavo znanstvenih osnov ža gospodarske potrebe se oddolžil -jemo z ali levi, naj znanstvene ustanove pomagajo pri reševanju in napredku gospodarskih strok. \ izdelavo takšnili elaboratov so vključeni tudi strokovnjaki klimatologije, geologije in pedologije. ki že vrsto let .složno sodelujejo z našim .inštitutom na podlagi pisane pogodbe ali kolegialnega dogovora, nagrado za svoje delo pa prejemajo iz naših pogodbenih sredstev. Tone \V r a b e r je kot zunanji sodelavec prostovoljno urejal in določal bogato 11 oristično gradivo, nabrano na ekskurzijah in pri terenskem delu. Srečko Grom je kot honorarni strokovni sodelavec vneto urejal in določal m a kovno gradivo ter obogatil inštitutsko brioteko za nadaljnjih 10 centurij (vseh doslej 66). V. Sodelovanje z znanstvenimi ustanovami in strokovnimi organizac i j an t i Inštituitski sodelavci so vb: v večji ali manjši meri zaposleni z reševanjem nalog, vezanih na sodelovanje z drugimi znanstvenimi institucijami, strokovnimi organizacijami in uradnimi sIužImjul v domovini in tujini. Ja strokovno—znanstvena povezava se siri in poglablja iz leta v leto ter nalaga vedno težje breme dela in odgovornosti, ki teži najbolj M. Wraberja. Navedeni stiki slone največ na osebnih strokov nn-znanst ven Mi zvezah, četudi potekajo urad no pod naslovom ustanov in organizacij; deloma so formalni ter se uresničujejo v obliki zamenjave publikacij in materiala, izmenjave misli in skušenj teoretične in praktične narave, medsebojnih obiskov ipd., deloma pa posegajo globlje v znanstveno problematiko in nalagajo tesnejše in odgovornejše sodelovanje pri določenih temah in projektih. I'a druga oblika sodelovanja ne narašča samo v domovini, marveč se stopnjuje zlasti v mednarodnem merilu. V ¡tem pogledu je zelo angažirana zlasti geobotanična široka. Razveseljive so njene živahne in plodne zveze ?. znanstvenimi središči naše tuje soseščine (Trsi. Celovec, Gradec, Dunaj, Innsbruck. Salzburg, Budimpešta), segajo pa tudi dalje v svet (Padova. C a mer i no, Firenze, Torino; Zürich, Chur: Gre noble Montpellier; Güttingen, Hannover, BinIein Weser, München; Halle.'S aale, Jena, Elwrswaldc: Praha, Bratislava; Krakow, Poznanj, Warszawa). Največ teh zvez se uresničuje po mednarodnih organizacijah: Vzhodnoalpsko-dinarsko društvo za preučevanje vegetacije, Mednarodna zveza za fitwsociologijo, Mednarodna komisiju za varstvo alpskih pokrajin (C. 1.1J. R. A.). Te iii druge mednarodne organizacije prirejajo simpozije, ekskurzije, seminarje, kjet se srečujejo strokovnjaki določene znanstvene smeri iz raznih dežel, poglabljajo se osebne zveze in navezujejo nove. M, AVraber zavzema v navedenih organizacijah odgovorna mesta, poverjene so mu konkretne naloge, Y domačem svetu je sodelovanje tako mnogostrimsko, da bi komaj našteli vse njegove oblike, saj je skoraj ni ustanove aH organizacije naravoslovne smeri, kjer inšiitutski sodelavci ne bi bili v iakšni ali drugačni obliki udeleženi v organizacijske tu in tematskem pogledu. Naj navedemo samo najpomembnejše ustanove, organizacije in urade: InŠLiiut za biologijo univerze v Ljubljani, Inštitut za nauk o tleh in prehrano rastlin ier Institut za gojenje gozdov, oba pri Biotehniški fakulteti ljubljanske univerze. Društvo biologov Slovenije, Slovensko geološko društvo. Društvo za raziskovanje jam Slovenije, Jugoslovansko društvo za preučevanje tal, jugoslovansko entomolo.ško društvo Društvo ekologov Jugoslavije, Sklad Borisa Kidriča. Radio-televizija Ljubljana, gozdnogospodarske organizacije itd. V evropskem lelu varstva narave i 1970) je bilo posebno lintenzivno in poglobljeno isodelovanje s Prirodoslovnim društvom Slovenije in /.avodom za varstvo spomenikov Sil Slovenije v njunili akcijah za varstvo narave in življenjskega okolja; najvidnejši uspeh tega prizadevanja je gotovo zbiranje in urejanje gradiva za dokumentarno publikacijo ^Zelena knjiga o ogroženosti naravnega okolja v Sloveniji«, ki je pripravljena za tisk. M. W r a -bor je zbral in uredil gradivo za poglavje »Rastlinstvo* te publikacije {14 prispevkov) ter napisal za.nj uvod in povzetek. J. Bole je sodeloval pri poglavju »Živalstvo-s. J. Uole je razen tega aktivno sodeloval v komisiji za varstvo narave pri Planinski zvezi Slovenije. Geobotaoična skupina je bila vsestransko angažirana pri medrepubliškem projektu i Vegetacijska ka.rla Jugoslavije t. M. Wraber in I. Punccr pa sta republiška predstavnika v zvezni Komisiji za koordinacijo dela pri vegetacijski karti Jugoslavije, razen tega pa je prvi član odbora za znanstveno problematiko in drugi predsednik odboru za tehnično problematiko tc komisije. Za člane te zvezne komisije je bilo treba organizirati dvojni posvet pri SAZU v Ljubljani (S. in 9. 4, ter 19, 12, 1970). Namesto zadržanega M. W rabe rja sta sodelovala I. P ti n c e r in M. Zupančič pri posvetu te komisije v Beogradu (lb, 3. 1970). T. Punce* je vodil delovni posvet Članov oelbora za tehnično problematiko vegetacijske karto- graf i je s predstavniki Vojnogeografskega inštituta v Sarajevu (18. ia 19. 6. 1970) zaradi tiskanja vegetacij škili kart. M. Wra-ber pa se je udeležil posveta ndlmra za znanstveno problematiko vegetacijske .karte v Zagrebu (10. 0. 1970). Neurejene razmere pni projektu *Flora in favna Jugosla-vijesr, ki trajajo že tri leta, so v veliki meri vezale delo predsedstva Med akademijskega odbotra za floro in favno Jugoslavija s sedežem pri SAZU, njegova člana it a M, W r a b e r kot podpredsednik in J, Bole kot glavni tajnik, O delu tega medaka-demi jskega odbora prinaša »Letopis SAZUf posebno poročilo. M, TV rabe rja precej obremenjuje Odbor za favno, Floro in gejo Slovenije, ki mu predseduje, zlasti še v zvezi z organi z ad jo sodelovanja pri projektu s Rastlini h o in živalstvo Slovenije«, ki je bil postavljen p ni tem orlboru in ki je sestavni del slovenskega nacionalnega z nan s I veno-raz i skoval nega programa SAZU. Tudi o tem odboru in projektu prinaša »Letopis SAZU posebno poročilo. - M. Wraber in J. Bole sta člana koordinacijskega odbora za projekt iNaravoslovnc raziskave Cerkniškega jezera«. Večina inŠtitutskih članov .sodeluje v odborih iu komisijah raznih strokovnih organizacij, nekateri se ndejstvujejo kot soli red niki in recenzenti pri raznih publikacijah (Razprave IV. razreda SAZU. Biološki vestni k, Varstvo narave. Naše jame. Proieus, Acta bolanica Croat i ca, Peri od i cum biologom m, Mit-tcilungen der Ostalpinisch-dinarischen Gesellschaft fiir Vege-1 ationskunde. Prodromus der curopaischen Pflanzengcsellschnft idr.) — J. Bole je posebej izdatno pomagal akademiku J. Had i i ju pri urejanju njegove knjige »Razvojna pota ži-vaJsivaii — J. Bole je imel kot honorarni predavatelj ciklus predavanj »Mehkužci«; za študente biologije, z univerzo pa je sodeloval še pri ekoloških raziskavah mrazišč (nosilec teme A, Martinčič), — J. Cam el tt 11 i se je aktivno udej.stvoval kot predsednik slovenske sekcije Jugoslovanskega en toni i loškega društva z organizacijo dela in s predavanji, enako v Društvu biologov Slovenije; sodeloval jc pri raziskovanju vpliva l. V-tivetiobe na metulje v Inštitutu za bioilogijo univerze (M. Gogala, B. Ferlan), uspešno je bilo tudi njegovo sodelovanje z zagrebškimi in sarajevskimi entomologi, zlasti pa še mentorsko delo pri mladih slovenskih entomologih, i. M u n d a je dalje vzdrževala stike s kemičnim inštitutom Medicinske fakultete in z biokemični in odd elit osn Inštituta Jožef Stefan v Ljubljani, z institucijami za morsko biologijo v domovino (Rovinij, Split) in tujini (Reykjavik, Oslo). VI, Studijski sestanki, pometi, seminarji, potovanja Večina inštitutskih sodelavcev se je udeleževala raznih študijskih prireditev doma in na tujem ter na njih aktivno sodelovala. Možnost potovanju v tujino zaradi študija in sodelovanja na prireditvah je bila omejena zaradi pičlih de namili sredstev, čeprav je bilo interesa in takšnih vabil mnogo. 1. M u n ti a je bila s podporo islandske vlade na trimesečnem študijskem dopustu na Islandiji, kamor odhaja vsako leto že od leta 1963. da preučuje morske ben tonske a lye. 7. izrabo lednega letnega dopusta se podaljša njeno bivanje v tujini na blizu 4 mesece. i. P im cer in M, Zupančič sta bila na i 5-dne\nem št libijskem potovanju na Poljskem kot gosta lioianičuega inštituta (Zaklad system a tiki i geograf i i vosi in) univerze A. Micldewicza v Poznanju. Seznanjala sta se z metodiko preučevanja in karti-ranja vcgetaeije ter v spremstvu doc. dr. Teofila Wojier-skega prepotovala velik del Polj.ske. M. W r a b e r „ M. Z u p a n č i S in I. P u n e e r so se udeležili 11. ■simpozija Vzbodnoalpeko-dinaeskega društva za preučevanje vegetacije v Obergurglu in lnnsbruekii na Tirolskem (14,—19, 7. 1970) ter imeli referate. M, Wraber je V tej zvezi obiskal Landeck na Tirolskem in okolico Merana lia južnem tirolskem zaradi preučevanja vegetacije (3 dni) ter Salzburg in okolico y. istim namenom (2 dni). — M, Wraber se je udeležil 14. simpozija Mednarodne zveze za fitosociologijo v mestu Rinteln/Weser v Zali. Nemčiji (23.-26. 3. 1970) s temo »Osnovna metodi čnu vprašaji j a fitosoeiologije«. Pred simpozijem je dva dni (21. in 22. 3. 1970) sodeloval v treh komisijah oziroma odborih imenovane zveze (komisija za bibliografijo, komisija za varstvo reprezentativnih vegetncij.sk i h kompleksov, redakcijski odbor za priročnik o vegetaciji). Po simpoziju se je itn povabilo prof. dr. Hansa Zeidlerj a še dva dni mudil v Institut Tür Végétationskunde der Technischen Universität v Hannovru. Dne 26. 4. 1970 je zastopal S AZU pri odkritju spominske plošče prof. dr, Josipu Pančiču v ß ribi m pri Cri k ven ici, na povratku pa je obiskal Inštitut za botaniku sveučilištu v Zagrebu (27. 4. 1970) zaradi uradnih strokovnih zadev. — Od 30. 4. do 3. 5. 1970 je bil v Trbižu v Italiji, kjer je s proî. dr, A. H o f m a n n o m , i a j ni kom Vzhodno a 1 p sko-d i n urskega društva za preučevanje vegetacije, obravnaval organizacijske in .strokovne zadeve, zlasti pa opravljal redakcijsko delo za objavo gradiva z 10. simpozija v .Sarajevu- [ jentištu. — Z referatom je «odeloval pri mednarodnem seminarju »Urejanje krajine oli avtomobilskih cesta 1 i« v Ljubljani (14. in 15. 5. 1970). — Kot zastopnik Jugoslavije se je udeležil seje razširjenega predsedstva Vzhodnoalpsko-dinarskega društva za preučevanje vegetacije v Trstu (17.—19. 5. 1970). združene s študijsko ekskurzijo na Doberdobako planoto in k Dobendobskemu jezeru. Na povabilo Oster reichischer Naturschutzbund je predaval v Gradcu (3.—4 1970) o nalogah in problemih varstva narave in k raji ne v Sloveniji. — Od 27. b. do H, 7. 1970 je bi! na š indijskem potovanju po Slovaškem kot gost Slovaške akademije znanosti (Slovenska akademia vied) v Bratislavi, Pod vodstvom profili', Jana Michalka je prepotoval velik del Slovaške in se udeležil zborovanja Slovaškega botaničnega društva (Slovenska botanicka s p o! eč nosi) v Ti so ven. kjer je tudi predaval o vegetacijskih razmerah Slovenije. M. Wraber,I. Puncer in M. Zupančič so se udeležili mednarodnega simpozija Mednarodne zveze gozdarskih raziskovalnih ustanov v Ljubljani (1. iti 2. 10. 1970), kjer je M. \V r a b e r .predaval o slovenskih pragozd i 11. Isti so sod elo v ali p ri posvet u raz š i r j e u eg a pre dse dstv a V t. hodnoa I psko- dinarskega društva za preučevanje vegetacije v Ljubljani (29. 10. 1970). VII, Obiski in gostovanja Razen domačih gostov sprejemajo inštitntski sodelavci mnoge goste iz drugih delov Jugoslavije in iz tujine. Takšni so bili: dr. Christa D e e 1 e m a n - R e i n h ol d iz Nizozemske (raziskovanje jamske lavne v Jugoslaviji), prol. dr. Mihail Semjonovie Jakovi je v, namestnik direktorja botaničnega inštituta im Kom arov a Akademije nauk SSSR v Leningradu, v spremstvu dr. Milorada Popovi ča od Inštituta za biološka ¡straši vanja v Beogradu (delovne smeri in delovni program inštituta, vegetacijske karte in fitosociološki elaborati), dipl. biol. Marija Beda lov, asistentka pri Inštitutu za botaniku sveučilišta v Zagrebu (.izpisovanje literature in posvet o delovnem programu za doktorsko tezo), docentiinja dr. Donia Ivs.n-Don.ita iz Bukarešte (preučevanje in kartiranje vegetacije, organizacija in financiranje raziskovalnega dela. clal>orati za gozdarstvo), italijanski eutomoiog A. Teobaldelli (Macerata), jugoslovanski eniomologi prof. tir, 2. Kovačevih, akad. Z. L o r -ko vi č. L Mladinov, inž. Britvec, inž. Miloševič ■i d r. VIII. Znanstvena in strokovna dela Uspeli tlela Se meri predvsem po številu, ol>segU in tehtnosti objavljenih in neobjavljenih izdelkov. Letna žetev znanstvenih in drugih del je glede na število in obseg zelo gibljiva, kar je pac odvisno od mnogih objektivnih in subjektivnih okolnosti. večletno poprečje pa le rhijc dovolj zanesljivo merilo za oceno uspešnosti pri raziskovalnem delu posameznih sodelavcev in celotnega inšlituiskcga kolektiva, Fitosocio loški elaborati, izdelani po pogodbi z gospodarskimi organizacijami, se štejejo za znanstvena in st rok ovno-zna ust vena dela, ker slonijo na znanstvenem preučevanju in obdelovanju gradiva, ter služijo kot znanstvena podlaga za praktične potrebe: takšni elaborati imajo tadi pravico javnosti in uživajo nvtorskop ravno zaščito. a) V tisku objavljene znanstvene razprave 1. J, Kole, 19~0: Prispevek k poznavanja anatomije in taksn-n orni je podzemeljskih hidrobiid (Gastropoda. 1'rosohranchia). — Razprave IV. razreda SAZU, 13 (2): 86—tU. Ljubljana. 2. J. Hadži, 1970: Razvojna pota živalstva, 323 str., izdala Mladinska knjiga v Ljubljani kot 8. knjigo j-Ilustriranc enciklopedije živalstva«-. 3. J. Hadii, 1970: Novi pogledi na filogenezu i prirodni sistem iivotinjskog sveta, 322 *tr. Posebna izdan ja br. 4ö(j Srpske akademije nauka i umetnosti, Odelenje prirodno-matcmatičkih nauku, knjiga 37, Beograd, L Monda, 1970: Rouosoknir a fjürugrödri vid štren dur Islands l%3 til 1969, — Nattmifracdmgurinn, 5 (E0)r 1—25. 5. L Manda, 1970: A noté on the densities of tlie benthic algae aloug a littoral rocky stope in Taxafloi. — Nova Hedwigin. <>. L Puncii in M, Zupančič, i970: Vegetacijska podoba raziskovalnega območju okoli Lokev in Kozine. — Gozdarski vestnik, 28 (3—6): 153—157, Ljubljana. 7.1, P une er iti M. Zupančič. 1970: Vergleich der Vegeta-tjonsgrenzen bzw. der Vegetationsprofile in verschiedenen Gehirgs-systemen in Slowenien. — Mitteilungen der Ostalpiniach-dinarischen Gesetlichu Ft für Vege tati onskunde 11: 187— 1%, Obe rgurg i-Innsbruck. 6. M. Wraber, 1970: Das suimeditteiran-illyrische lîlement in ilt:r mitteleuropäischen Laubwald végétation Sloweniens, — Feddes Re-pertorium. SJ (t—5): 279—387, Berlin. 9. M. Wraber. 1970: Zur Chorologic, Ökologie und Soziologie von Chimaphila nmhcllata (L.) Bart, in Slowenien (Jugoslawien). — Clmrologia. ekologi a t sociologi a Chimaphila umbellata (L.) Bart w Stowenii ( J iigosÎEiwia]. — Fragmenta fiorist. et geobot., 16 (1): 171-—lS3h Krakow. 10. M. W rali er, 1970: Vegetationsforschung und -kartierung in Slowenien. -- R, Tüxcn, Bericht über das internationale Svm-posium in Rinteln, 196b: >Gesellschaftsmorphologie (Strakhirtor-schungi - : —312, Den 1 laa^. 1 f. \l. W ra bar, 1970: Die obere Wald- und Baumgrenze in den slowenischen Hochgebirgen in üko logisch er Betrachtung. — Mütcilmi- gen der Ostal piáis eh-di naris eh en Gesellschaft fíir Yegetat ionskim de, 11; 235—34S, Obergurg] -T nnsbruck, 12. M. Wraber. 1970: Krajinska podoba slovenske zemlje v luči rastlinske odeje. — Zbornik seminarja íUrejanje krajine ob avtomobilskih cestah«;: 59—63, Biotehniška fakulteta, Ljubljani}, 13, M. Wraber, 1970: Fttosociološke raziskave v Sloveniji in njihov pomen za naravoslovje. — Biološki veslilik, 18: 39 45. Ljubljana. b) y tisk predložena znanstvena dela, neobjavljeni znanstveni referati, recenzije ipd. J. J. Bole: O anatomiji in taksonomiji rodu Litthabilclla Boclers (C as tro poda, Hydrobiidae). — Razprave IV. razr. S AZU, 22 ti p ko p. strani, 2. J. Carnclutti: Varstvo jugoslovanske entomofavne. — Acta entomol. ju gos I. 3. J. C a r a e J u 11 i in S. M i c h i e I i : Makrolepidopteri Triglavskega narodnega parka, in okolice, (11. Noctuidae, — Varstvo narave. 74. 3. Grom: Matiovna flora Pokljuke, — Varstvo narave, 7. — 34 tipkop. str. -f 1 fotogr. 5. I. M u n d a : On the cliemicai composiiiou. ecology and disiri-btition of some comon marine algae of the Icelandic coast, — Boianica marina. 200 tipkop. atr. 4- 17 tabel + 10 zemljevidov -f 72 slik. 6. M. Wraber: Aufgaben und Probleme des Natur- und Landschaftsschutzes in Slowenien im Zusammenhang des Europäischen Naturschutz j ¡ihres 1970. — Predavanje v okviru Österreich. Natnr-schutzbund. BundesgeschäftsateUe Graz; 17 tipkop, str. 7. M. Wraber: Flora in vegetacija Kočevskega. — 11. ¡tv. Krajevnega leksikona Slovenije; S tipkop. str. 8. M. Wraber, 1970: Recenzija dela M, P i s ker n i k a in AM a r t i n £ i č a lYegetacija iti ekologija barij v Sloveniji e (100 tipkop. str. + 10 prilog), po naročilu Sklada Borisa K_k!riču (& tipkop. str.). 9. M. W r a li c r, 1970: Reecnzija razprave A. Š e r c 1 j a sWürmska vegetacija ia klima v Slovenija* {44tipkop. str, + 20 prilog} in recenzija razprave J. Lazarja »Prispevek k poznavanju flore alg Slovenije, X.« (67 tipkop. Str. + 102 si.), obe za Razprave IV. razreda SAZU; recenzija razprave V, Petkovška >Mcznliromctalnc in sorodne travne združbe na prehodu med predalpskim, dinarskim in s u hm cd i teransk i m območjem v Sloveniji*, za Biološki vestnik: recenzija razprave S. Groma »Mahovna flora Pokljuke« (34 tipkop. str. + i tot.) ia recenzija razpiavice L P u n c e rja in M. Zupančiča jOsamelec bukovo-fclovega gozda v Pivški kotlini« (5 tipkop. str, + fitosoe. tabela), obe za >Varstvo narave«. e) V tisku objavljena strokovna in poljudnoznanstvena dela, članki, poročila, recenzije ipd. 1. J, Bole, 1970: Taborska jama. — Zbornik obciae Grosuplje, 2 (5); 65—6«. Grosuplje. 2. 1, P u n c c r in M. Zupančič, 1970: Zborovanje vzhod no-alpskih in dinarskih fitocenologov (S.. 9. in 10. zborovanje). — Gozdarski vestnik. 28 (7—8): 258—2«, Ljubljana. 3. M. Wraber. 1970: X. zborovanje vzliodimalpskih in dinarskih f i toso ei o logov (Sarajevo in Tjentište). -- Biološki vestnik, 18: 127—129. Ljubljana. 4. M. Wrabiif, l'JVO: Prispevek k anketi SAZU, objavljen v časopisu i Sodobnost*, 18 (J): 44ii—Ljubljana. 5. M. ffraber, I9T0: Premišljauie nt knjigi Franceta Avčina Človek proti naravk. — Nova mladika 1 (12)'. "4-576, Ljubljana, C) Elaborati in druga dela s praDico javnosti, recenzije itd. 1, I, Manda, 1970: Ekologija morskih bentonskih alg. — 2 elaborata za sklad Borisa Kidriča. 3. L Munda, 197(i: Survey of the Lent hi c ul ¡i a I vegetation of Reykjanes and Hvalfjdrdur. 3. 1. Puncer, 1970: Tehnička uputstva za izradu vegetacijskih karata. — 42 tipkop. str. in ptilog 4, M, Wl a b e I, I- P un c e i in M, Zupančič, lyzOr Rastišča a in vegetacijska analiza 7a Kočevsko-ribniško gozdnogospodarsko območje. — 150 tipknp. str. in prilog. Načrt dela za leto 1971 V glavnih obrisih 1» zajemal delovni uučrl tele naloge: J, Bole nadaljeval ekološke raziskave nirazišč v Snežniškem pogorju, na Trnovski planoti in na Kočevskem. V načrtu ima I udi nadrolxuo inalakološko raziskovanje ob razvodnicah med Ljubljanico, Idrijco, Krko in Kolpo, s posebnim oziram na razvoj porečij teb rek od pliocena dalje. - Laboratorijsko delo bo usmeril v študij in revizijo nekaterih hidrobiid, anatomsko še nepreiekanih. .Nadrobno bo analiziral populacije podzemeljskih polžev na osamelem Krasti. J. Carnelutti bo ohranil Se ustaljeni okvir favn ¡stičnih 7. oogcogr a f s k i b in ekoloških raziskav slovenskega in jugoslovanskega ozemlja, predvsem lepidopterov i o nevropterav, L Munda bo nadaljevala z deteruiiinacijo alguloškega materiala iz Islandije in severnega Jadrana, Za tisk bo priredila del podat'kov o ekoloških ¡in kemičnih raziskavah beti tonske vegetacije severnega Jadrana. Tja bo usmerila tudi svoje terensko delo v mejah finančnih sredstev. Posvetila se bo nadaljevanju Študija ventikalne in horizon!aine razporeditve ben-ionskih algovnih združb ter bioprodukoije ulgovnih naselij. 1'red viden jc tudi študij est na rije v s poskusi odpornosti estu-arnih vrst v kulturi. Nadaljevala bo študij uminokis 11nske sestave proteinskih in pcptidnih 1'rakcij iz ben tonskih alg. Predvideva tudi preučevanje fungieid.nih in baktericidnili snovi v algah, — Namerava se udeležiti 8, mednarodnega algološkegn kongresa v Tokiu in 6. evropskega simpoziju o morski biologiji v Rovinjn. Geohotanična skupina bo s svojimi rednimi sodelavci (M. W r a b e r „ M. Zupančič, L P u n c e r , M. Prešeren, V. Ž n g a r) nadaljevala predvsem naloge v zvezi 5 projektom »Vegetacijska karta Jugoslavije«. Za preučevanje in kartiranje vegetacije je predvideno zahodno Dolenjsko (topografske sekcije i:50,000: Novo mesto 2, Samotar 1 in 2) v skupni površini ok. 900 km3. T. W t a h e r bo nadalje preučeval visokogorsko vegetacijo, Lj. Tli janič pa je nbljuhil nadaljnje preučevanje Ira-iTŠ-čne vegetacije, ki je v zaostanku. Predvideva se natančno preučevanje in kart ¡ran je gozdnogospodarske enote M o zel j na Kočevskem (ok. 3000 ha). To pogodbeno delo se je zaradi delovne preobremenjenosti preneslo od lanskega na letošnje leto. — Za izvršitev te pogodbene naloge bo potrebno sodelovanje klimaiologa. geologa-petrografa (V. Gregor i č) in pedologov (B, V o u k in F. L. o b i k). Tudi kabinetno delo geobotnnične skupine bo potekalo po že vnaprej začrtanem programu ter po dobro preizkušeni metodi razdelitve in povezovanja dela. Kabinetna obdelava gradiva redno zaostaja in nas vedno huje tlači. Poglavitne naloge bodo; tabelarna obdelava fitosocioloških popisov, sistematsko opredeljevanje vegetacijskih enot in njihovo uvrščanje v fitoeo-ciološki sistem, tehnična in znanstvena priprava izbranih vegetacijskih kart za tisk z .izčrpnim komentarjem, izdelava pogodbe n i h e hi bora tov za obdelane gozd n ogosp od ar ske o bjekte ip d. Hcrbarij M. Wraberja. bogat s florističnim materialom iz vseh delov Slovenije in od drugod, opremljen z ekološkimi tU sociološkimi podatki, se je prenesel v Inštitut za biologijo ljubljanske univerze, kjer Se Vodi kot posebna enoia. VzroJt za prenos je akutno pomanjkanje prostora in pa pomanjkanje časa za oskrbovanje herbarija, ltorbarij bo dalje urejal in oskrboval W rabe r. S, Grom bo uredil zadnjo znlogo mahnvnega herbarija in sproti določal ua terenu zbrano gradivo ter obogatil inštitutsko brioteko z nadaljnjimi cen turi jami, M. Zupančič in I. Puncer lK>sta več časa in truda posvetila študiju in zbiranju g radii v a za doktorsko nalogo. M. W r a b e r bo razen pisanja znanstvenih razprav in strokovnih izdelkov v največji meri obremenjen z organizacijskim, vodstvenim in upravnim delom, ki mu narašča iz mnogih funkcij doma in v tujini. M, W r a b e r , M. Zupančič in I. P u n e e t se liodo udeleži I i 112. si m pozij a Vzh od n oa I psko-di n a rskega d ri 1 štv a za p tc-učevanje vegetacije v Trentu v Italiji (konec junija). M. IVra-ber bo sodeloval z naročenim uvodnim referatom pri 15. mednarodnem simpoziju o temi s Vegetacija kot antropoekološki predmet« v mestu Riniteln/Weser v Zah. Nemčiji (v začet,kil aprila). Dalje je naprošen. da kot glavni poročevalec in vodja diskusije (skupaj s prof. A. Hofmannom, Torino) sodeluje pri mednarodnem simpoziju »Interpracvent 1971 i v Beljaku na Koroškem, in sicer pri 4. temski skupini j Vpliv vegetacije na pojav erozije iz kadourništvat (v drugi polovici septembra). Kol vodja jugoslovanske delegacije pri Mednarodni komisiji za varstvo alpskih pokrajin (C. L P. B, A.) se bo udeležil njenega 16. zasedanja v Švici, ki je kilo iz lanskega leta preloženo na letošnje (oktobra). Na prošnjo predsednika Societa botanica Italiana (prof. S, P ign a tt i) bo sodeloval pri večdnevni ekskurziji tega društva na Tržaškem krasu (tudi na slovenski strani). ODBOR ZA FLORO, FAVNO IN G L JO SLOVENIJE Poročilo o dolu v letu 1970 Zbiranje i ti urejanje gradiva za pregledno kartoteko slovenske flor c, tavne i ti gejc se je razvijalo v omejenem ol>segu le v favn¡»tičui smeri: v floristični smeri je bilo sicer opravljenega nekaj raziskovalnega in publicističnega dela. toda zunaj delovnega okvira Odbora za floro, favno in gejo Slovenije. Po kritični oceni opravljenega dela in po tehtni presoji možnosti za nadaljevanje dela, kakor ga pred videva pravilnik o organizaciji in delovanju Odbora za floro, favno in gejo Slovenije, se je odločil znanstveni s vel odbora, da omeji njegov delokrog samo na floro in favno Slovenije ter da skuša organizacijo dela na teli dveh področjih razširiti in razgibati s pritegnitvijo vseh poklicnih strokovnjakov. Spričo dejstva, da je preučevanje in kart i ran je vegelucije v povojnih letih Slovenije zelo napredovalo ter tla se je nabralo obilo objavljenega in neobjavljenega gradiva, naj bi se floris lično raziskovalno delo razširilo tudi na vegetacijo. I udi fa vnistieno delo naj se ne bi omejevalo na inventarizucijo živalskih iaksonov, marveč naj bi zajelo tudi višjo stopnjo sintetične obdelave domače favne, podobno kakor je to zamišljeno za domači rastlinski svet. Po tehtnem premisleku in na podlagi podanih ugotovitev in nakazanih smernic je dozorel načrt za široko zasnovan projekt »Flora in favna Slovenije«, ki je bil kot dolgoročna naloga z ustrezno razčlenitvijo in potrebno utemeljitvijo sprejet v slovenski nacionalni znansiveno-razi«kovalni program SAZU in konce septembra 1970 predložen Skladu Borisa Kidriča v financiranje, Organizacijsko in znanstveno vodstvo tega projektu bo na skrbi Odbora za floro, favno in gejo Slovenije, sedež projekta pa naj bi bil v Inštitutu za biologijo SAZU. Zaradi dosedanje razdrobljenosti raziskovalnega dela rta področju rastlinstva lil živulsiva ter spričo razcepljenosti strokovnih moči sta zamisel in zgradba znanstvenega projekta >Flora in favna Slovenije- nujno zadeli na določene organi'/a- eijskc težave, i z vim joče iz različnih pogledov in deloma nasprotujočih si teženj prizadetih ustanov in posameznih .strokovnjakov. Ugotoviti je namreč treba, tla predvideva projekt Flora in favna Slovenije sodelovanje vseh toč asu i h aktivnih botanikov in zoologov (skupaj 32), ki delajo v okviru raznih ustanov ali zunaj njih. Pri sestavljanju delovnega programa za projekt Flora in Favna Slovenije je Odbor za floro, favno in gejo Slovenije od vsega začetka predvidel, da prevzame F logistični del programa Inštitut za biologijo univerze v Ljubljani, kjer je slovensko središče i lo ris E i enih raziskav. V ta namen je akademik Ivan R a k o v e c kot tajnik IV. razreda S A Zli. čigar organ je Odbor za Floro, favno in gejo Slovenije, dne 9. 11. 1970 naslovil na vodilne botanike omenjenega inštituta dopis z ustreznim pojasnilom glede projekta Flora in favna Slovenije, ki je bil dopisu priložen, Ler s prošnjo za sodelovanje in za morebitne spremitijevalne predloge. Enak dopis je bil poslan 27. 11. 1970 direktorju Inštituta za biologijo univerze, doc. dr. Francu S u š n i k u . s prošnjo, da seznani s programom projekta Flora in favna Slovenije vodilne zoologe inštituta. Pri tem pripravljalnem delu je imel Odbor za floro, favno in gejo Slovenije pred očmi v sklad i te v in enoti rn os t znanstvenoraziskovalnega dela ter vseh razpoložljivih moči za dosego postavljenega cilja, ki ga prcdoeujc projekt Flora in Favna Slovenije, To prizadevanje je bilo še posebej potrebno ob dejstvu, da je inštitut za biologijo univerze predložil Skladu Borisa Kidriča v financiranje iemo »Flora Slovenije:. Na tej podlagi je prišlo končno do sestanka dne 9, 12. 1970 v sejni dvorani S A Z11. Odbor za floro, Favno in. gejo Slovenije SO zastopali akad. Ivan Rak ovce, dr, Maks TV raber in dr. Jože Bole, Inštitut za biologijo univerze pa prof dr, Ernest Mayer, prof. dr. Janez M a t j a š i č in doc. dr. Franc S u š ni k. Vsi zastopniki so se sporazumeli na določene pogodbene točke. Podlaga zanje je bil načrt pogodbe, ki ga je bil pripravil Odbor za floro, favno in gejo Slovenije. V nekoliko spremenjeni in dopolnjeni obliki se glasi načrt pogodbe za sodelovanje pri projektu Flora in favna Slovenije takole: L a) \ s J ovonsk etn na d on aln cm zn arcst v eno- raz i sko v al nen i programu, katerega pobudnica, predlagateljica, nosilka in izvajalka je SAZU, zavzema projekt »Flora in favna Slovenije« poseben položaj glede na obseg in kompleksen značaj svojega programa, saj zajema kar tri obsežne .raziskovalne sincri. namreč flor is lično, vegetacijsko in favni.stično. katerih vsaka zahteva složno Sodelovanje vseh poklicnih strokovnjakov, b) Ker se prepušča organizacijska in znanstveno vodstvo navedenih treh raziskovalnih nalog ustreznim institucij am pri SAZU in ljubljanski univerzi, se sporazumno predlaga, da se pojavila pri projektu Flora in favna Slovenije kot enakovredna nosilca SAZU in Institut za biologijo univerze. c) K sodelovanju pni projektu Flora in favna Slovenije so povabljene tudi druge raziskovalne ustanove, ki so usposobljene za to delo, v sodelovanje pa se lahko vključijo tnd.i posamezni strokovnjaki zunaj ustanov, če so zainteresirani za takšno delo. 2. Glede na dejstvo, da je vključeno v projekt Flora in favna Slovenije tudi preučevanje vegetacije, kar iz samega naslova projekta ni razvidno, se sporazumno predlaga sprememba naslova, ki se glasi; projekt ^Rastlinstvo in živalstvo Slovenije«, 3. Na pobudo akademika Jovana H a d ž i j a se Tazširi obseg projekta Rastlinstvo in živalstv-o Slovenije še s četrto nalogo, to je biosociologijo (bioceno-tiiko}, ki pomeni sintezo rezultatov prvih treh nalog na višji ravni. Uresničenje te četrte nalogo bo zato možno šele tedaj, ko bodo prejšnje naloge zbrale dovolj gradiva in ga primerno uredile. V vegetacijski in Floristični smeri je zbranega za takšno sintezo že precej gradiva, pospešiti pa je treba tovrstno raziskovalno delo v favnis+ični smeri. Daljnji cilj biosociološke sinteze je biogeografska karta oziroma biogeografski atlas Slovenije. 4. Vodstvo vsake prvih treh raziskovalnih nalog .sestavlja svoj lastni dolgoročni :in fazni delovni program in finančni načrt v mejah svoje delovne zmogljivosti. Delovni program in finančni načrti teh treh raziskovalnih enot se v celoti sprejmejo v skupen delovni program in finančni načrt projekta Rastlinstvo in živalstvo Slovenije, seveda pa morajo biti poprej medsebojno usklajeni glede na časovni in delovni obseg, kakršen se sporazumno določi za sikupni projekt. Za uskladitev programov so odgovorni vodje navedenih treh projektnih nalog. 5. Vodstvo treh raziskovalnih nalog v projektu Rastlinstvo in živalstvo Slovenije se sporazumno razdeli takole: a) Floristični del projekta ima svoje organizacijsko in znanstveno vodstvo v Inštitu tu za biologijo univerze; za odgovornega vodjo se postavi začasno prof. dr. Ernest Mayer. b) Vegetacijski del projekta ima svoje orgainizacijsko in znanstveno vodstvo v Inštitutu za biologijo SAZU; odgovorni vodja je prof. dr. Maks W r a b e r. c) Eavnistični del projekta ima svoje organizacijsko in znanstveno vodstvo v Inštitutu za biologijo SAZU; njegov odgovorni vodja je aknd. Jovau 11 adži. ki pa se mu dodelita dva po- močnika, in sicer dr, Jože Bole za SAZU in prof. dr. Janez Matjašič za univerzo (začasno). e} Organizacijsko in znanstveno vodstvo za favnistične raziskave se more v sporazumu med odgovornim vodjo in njegovi m a pomočnikoma za določene naloge oziroma določene živalske skupine ra-zdelifi med Inštitutom za biologijo SAZU iin Inštitutom za biologijo univerze, če je to v interesu uspešnega dela; v tem primeru se odgovorni vodja favnwti&iih raziskav in njegova pomočnika zavežejo, da se bo opravljalo tako razdeljeno delo sporazumno in skladno po post avl jenih metodoloških in znanstvenih smernicah skupnega projekta. Obveznost usklajevanja pri raziskovalnem delu velja tudi za vodji 1 logističnega in vegetacijskega dela projekta, da bo potekalo raziskovalno delo v obeh smereh skladno, organsko in 7, medsebojnim pospeševanjem. V ta namen bo dalo .vodstvo za flogistične raziskave vodstvu za vegetacijske raziskave na razpolago in n p oral» rezultate vegetacijskega raziskovanja, ki se je doslej opravljalo pod okriljem Inštituta za biologijo univerze, v prihodnje pa bo vse takšne raziskave vključevalo v enoten vegetacijski in Finančni program pri Inštitutu za biologijo SAZU. Enake obveznosti za preteklost in prihodnost prevzame vodstvo vegetacijskega dela projekta do Instituta za biologijo univerze v vseh zadevah fl oris lic nega programa. Obe strani zagotavljata spoštovanje avtorskih pravic. 6. Na željo zastopnikov Inštituta za biologijo univerze naj Sklati Borisa Kidriča finančna sredstva, namenjena za flori-Ktiene raziskave, nakazuje neposredno temu inštitutu. Ce pa Sklad Borisa Kidriča odkloni takšen način nakazovanja finančnih sredstev, noj se nakazujejo z drugimi Finančnimi sredstvi vred na SAZU. V tem primeru bo računovodstvo SAZU za floristični del projekta namenjena finančna sredstva brez odtegljaja prenašalo na Inštitut za biologijo univerze, ki pa bo predlagal SAZU lelni obračun o porabljenih denarnih sredstvih zaradi njegove vključitve v skupni obračun za projekt Rastlinstvo in živalstvo Slovenije. 7, Y od je vseh Ireh raziskovalnih smeri se obvežejo, da se bodo po potrebi medsebojno obveščali o poteku raziskovalnega dela in posvetovali o skupnih problemih. Najmanj enkrat na leto naj se skliče zbor vseh sodelavcev pri vseh treh raziskovalnih smereh, du se medsebojno obveščajo o delu in rešujejo skupne zadeve. Takšni sestanki nuj bodo izmenično pri SAZU rn na univerzi. 8. Delovni program in finančni načrt za četrto nalogo projekta Rastlinstvo in živalsivo Slovenije se bosta postavila, ko Iwj raziskovalno delo v prvih treh smereh dovolj napredovalo in dozorelo za poskus sinteze na biosociološki ravni, Tedaj se I» določilo tudi vodstvo biosociološkega dela projekta, ki bo moralo biti vsekakor .kombinirano. 9. Vodstvo vseh treh delovnih smeri pri projekta Rastlinstvo in živalstvo Slovenije oziroma ustreznim ustanovam se nalaga skrb za. vzgojo znanstvenega naraščaja in za njegovo načrtno usmerjanje v nakazanih raziskovalnih smereh. Posebej še za izobrazbo mladih raziskovalcev za raziskovalna področja, kjer najbolj primanjkuje strokovnjakov. 10, SAZTJ se poverja skrb za zalaganje in 'izdajanje puhli-kaerj. ki se IkhIo pojavljale v zvezi z izvajanjem projekta Rastlinstvo in živalstvo Slovenije. V ta namen bo potrebnih več [jublikacijskili serij, ustrezajo glavnim delovnim fazain, Taikšne publikacije bi bile: pripravljalna dela za Floro, vegetacijo in Favno Slovenije; floristične nn vegetacijske karte Slovenije s komentarjem; monografije in ključi za posamezne rastlinske m živalske skupine oziroma za floristične, vegetacijske in fav-nistične območne monografije; kot rezultat teh pripravljalnih tlel bodo izhajala kompleksna dela s Flora Slovenije?, a Vegetacija Slovenije« in »Favna Slovenije«; končni cilj vseh teh publikacij naj bi bila biogeografska. karta oziroma blogeografski atlas Slovenije. 11, V prejšnjih točkah navedeni sklepi, ki so bili sprejeti sporazumno, imajo značaj predlogov, V interesu stvari je, da jih samoupravni organi pri Inštitutu za biologijo univerze ter IV. razred SAZU in predsedstvo SAZU sprejmejo v celoti ijj brez bistvenih sprememb. Tako potrjeni predlogi dobijo veljavo obveznih sklepov. Ko se bo to zgodilo, bo SAZU obvestila Sklad Borisa Kidriča o tistih sklepih, kj spreminjajo ali dopolnjujejo projekt j,Flora in favna Slovenije«, predložen Skladu Borisa Kidriča v Financiranje ob konen septembra 1970, MEDAiCADEMI JSKI ODBOR ZA FLORO IN FAVNO JUGOSLAVIJE Poročilo o delu v letu 19 7 0 Z obžalovanjem moramo ugotoviti, tla se je stanje projekta »Flora. in favna Jugoslavije t, ki smo o njem ]M>ročali v 20. knjigi »Letopisa SAZU* (Ljubljana, 1970, str. 136- 141), tudi v leta 1970 nadaljevalo in tla se Ili dalo v ničemer izboljšati, čeprav si je predsedstvo Medakudeinijskegn odbora za floro in lavno Jugoslavije s sedežem pri SAZL zelo prizadevalo, da doseže zadovoljivo rešitev le zadeve ter da zagotovi nadaljevanje dela, kakršno predvideva dolgoročni delovni načrt za projekt ? Flora in favna Jugoslavije«:. Naj v glavnih fnzah podamo potek dogajanja v preteklem letu! O tem, kaj se je dogajalo po sestanku Odbora za prirodo-slovme in matematične vede Zveznega «veta za koordinacijo znanstvenih dejavnosti (ZSKZD) dne 21. 11. 1%9 v Ljubljani, nismo uradno ničesar zvedeli. Zelo nas je presenetil dopis ln-s ti t uia za biološka istraživanja v Beogradu z dne 24. 4-. 1970, s katerim opominja Medakademijski odbor za floro ju favno Jugoslavije, naj vendar prek Ženinijskega tuužeja Bili v Sarajevu, ki da je bil določen za nosilca projekta »Flora in favna Jugoslavije,t sklenemo pogodbo 0 financiranju Z Zveznim fondom za znanstveno delo (ZFZD). lato nam je bilo kljub vsem intervencijam ponovno sporočeno, kdo naj bo ¡jo odločbi zveznih organov nosilec projekta :Flor& in lavna Jugoslavije«. Predsedstvo SAZU je na sestanku dne 25. 2. 1970 v Beogradu tta zahtevo zastopnikov SAZU sklenilo posredovati pri Odboru zu prirodoslovne in matematične vede ZSKZD, da skliče posvet o projetku »Flora in favna Jugoslavije«, ter zahtevalo, da pri tem posvetu sodelujejo akad. 1, R a k o v e c in M. Wruber kot predstavnika Med a k a dem i jskega odbora za floro in favno Jugoslavije ter akademiki J os i f o v i č , A n d j u s in B u r t o š kot predstavniki Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ (SAZUJ). Zahtevanega in za konec juniju 1970 tudi že predvidene ga posveta žal ni bilo. Zato nas je tem bolj izuenadilo vabilo ZSKZD z dne 215. 0- 1970, da se udeležimo posveta pri ZFZD dne j, 7. 1970, na katerem naj bi se rešil spor glede projekta »Flora in favna Jugoslavije« in sklenile pogodbe o financiranju z vsemi udeleženci pri tein projektu. Nemudoma smo sporočili ZFZD. da se noljen član predsedstva Mrda.knde-mijskega odbora za floro in favno Jugoslavije ne bo mogel udeležiti napovedanega sestanka zaradi službene zadržanosti oziroma odsotnosti v .tujini ter da -tudi ne moremo poslati nobenega pooblaščenega zastopnika, ki bi mogel obvezno odločati o tolikanj zapleteni zadevi oziroma obvezno prevzeti sklepe, sprejete na tem sestanku. Izjavili smo, da ni krivda na ¡naši strani, če vse dotlej ni bila .sklenjena pogodba o financiranju ter tla smo od sestanka v Ljubljani dne 21, 11 1969 dalje več kakor pol leta zaman čakali, da skliče Odlx>r za prirodoslovne in matematične vede ZSKZD posvet, na katerem naj bi se načelno razčistil spor okrog projekta i-Flora in favna Jugoslavije« in stvari postavile nti pravo mesto. Kljub nuši pismeni in ponovni telefonski intervenciji, katero je podprlo tudi predsedstvo SAZUJ, nismo mogli doseči, da bi bil za 1. 7. 1970 sklican sestanek preložen na poznejši čas. Vse do konca leta 1970 nismo dobili nolienega obvestila o potoku Sestanka pri ZFZD in o sprejetih sklepih, iurli predsedstvo S A ZLI J ne ve O tem ničesar, Oziroma nam na našo prošnjo ni ničesar sporočilo. Predsedstvo SAZUJ nam je 30, 7, 1970 poslalo dopis, s katerim nas obvešča, da je na svojem t", zasedanju v Zadru dne i 6. in 17, 6, 1970 pretresalo položaj Med akademijskega odbora za floro in favno Jugoslavije glede na ZSKZD in ZFZD ter sklenilo, da mora biti vodstvo p roj ek l a »Flora in favna Jugoslavije?. v okviru obeli imenovanih zveznih ustanov poverjeno Med akademijskemu odboru za floro in favno Jugoslavije, administrativne posle v zvezi s projektom »Flora in favna Jugt>s!a-vijei pa naj bi prevzel aparat ZSKZD. Predsedstvo Medakadetu i jskega odbora za floro in favno Jugoslavije je v svojem dopisu z dne 26. K. 1970 izrazilo zadovoljstvo, da je SAZUJ po skoraj treh letih nevzdržnega položaja v zvezi s projektom i Flora in favna Jugoslavije« končno Je posegel vmes ter skušal uveljaviti svoje in pravice Med akademijskega odl>ora za floro in favito Jugoslavije. Glede predloga, naj prevzame administrativne posle v zvezi s projektom j Flora in favna Jugoslavije« aparat ZSKZD, pa je izrazilo predsedstvo Dedakademijskega odbora za floro in favno Jugoslavije svoje pomisleke, izvirajoče iz slabih skušenj, saj si je ZSKZD v zvezi s projektom »Flora in favna Jugoslavije* doslej lastil pravico do avtoritativnega odločanja o organizacijskih in vodstvenih zadevah, ki so izključna pravica Medukadetni jskega odbora za floro In favno Jugoslavije oziroma SAZUJ, Zato smo predlagali, da se sklene z ZSkZD pogodba, ki ho natančno določala obseg in vsebino j-administrativnih poslovi. Dne 14. 12, 197B je bila v Beogradu seja predsedstva SAZUJ, za kaitero pa je zvedelo predsedstvo Med akademijskega odbora za floro in favno Jugoslavije zelo pozno, tako da ni bilo več časa za pismeno vlogo po pošti. Y naglici je bilo pripravljeno poročilo o sianju projekta »Flora in favna Jugoslavije* in postavljena je bila zahteva, da sprejme SAZUJ v program svojega zasedanja tudi obravnavanje projekta »Flora in favna Jugoslavije*. Res je bila razprava o projektu »Favna in flora Jugoslavije« sprejeta v dnevni red zasedanja SAZUJ, kjer je bilo pač ugotovljeno stanje projekta, ni pa bil sprejet noben ukrep za njegovo ureditev oziroma rešitev. Ca s za takšno akcijo je bil pač žc zamujen spričo dejstva, da se z 31. 12. 1970 ukine ZFZn. Tako se je leta 1970 končalo naše j urad no poslovanje« v zvezi s projektom j Flora in favna Jugoslavije*, kajti odtlej nismo prejeli o tej zadevi nobenega porOuila več. Kljnb neuspešnemu prizadevanju pa ni izostalo naše stvarno delo pri programskem uresničevanju projekta ? Flora in favna Jugoslav ijei. Čeprav je bilo zaTadi neurejenih razmer in zaradi pomanjkanja denarnih sredstev zelo otežkočeno in skoraj ohromI jeno. Med akademijski odbor za floro in favno Jugoslavije je izdal doslej 8 katalogov flore in favne Jugoslavije v skupnem obsegu 352 tiskanih strani. V tisku so 3 katalogi: 1. K, Strasser, Diplopoda, 50 tipkop, str, 2. V, B, Georgicv, Colcoptcra; Hydrocaatares, Palpicornia, 55 tipkop. str. 3. S. G1 u m a c, Syrphoidea, 76 tipkop. str, Za tisk sta pripravljena 2 kataloga: 1. F. Nikoli 6, Araneac, 210 tipkop, str. 2. S. M a t ve j c v j Y. V a s i č , Aves, i?3 tipkop, str. Pogodba je sklenjena za 2 kataloga, ki sta v rokopisu deloma že izdelana: 1. J. Bole, Hollusca. "2. E. Mayer, Dialypetalidae. Dogovorjena je izdelava 5 katalogov, za katere pogodba se ni sklenjena zuradi negotovi ga finančnega položaja: 1, S. Brelih, Rcptilia. 2. E. Pretnf r, ColeOplera: Caraliitlae. 3. B, Rcsicky. Aplianipiera, 4, J. Hadži, Opilionidea. % J. Hadži, Pseudoscorpionidea. ODBOR ZA NARAVOSLOVNE RAZISKAVE CERKNIŠKEGA JEZERA Z OKOLICO Pnrof i lo o delu v letu 1970 Program naravoslovnih raziskav v cerkniški okolici je ostal v letu 1970 skoraj v celoti neizpolnjen, kajti od Sklada Borisa Kidriča nismo prejeli nobenih finančnih sredstev. Kljub temu so morali nekateri strokovnjaki zaradi koiilintiirauosii raziskav na svoje stroške opraviti manjša opazovanja s področja h ideologije. meteorologije, ihtiologi je in speleologije. Dne 23. decembra 1970 je bil sestanek koordinacijskega odbora za naravoslovne raziskave. Na sestanek .so bili povabljeni tudi predstavniki cerkniške občine, zastopniki urbanističnih in turističnih zavodov. Na sestanku je potekala razprava o nadaljnjem usmerjanju naravoslovnih raziskav predvsem ob upoštevanju manjših fin a učni h sredstev. Dogovorili so se, da ]>o treba V bodoče delo nied posumeilzimi strokami bolj koordinirati. Ker vsi strokovnjaki v letu 1971 ne ho d o imeli možnosti raziskovati v prvotno p red videnem obsegu, smo dali prednost tistim panogam, ki neposredno spremljajo poskus za trajnejše zadrževanje vode v Cerkniški dolini. Na sestanku smo posamezne stroke razdelili v več skupin glede na pomembnost pri spremljavi poskusa zadrževanja vode. Dogovorili smo se, da bodo o rezultatih raziskav sproti obveščali urbaniste, hidroenergetske in druge, ki pripravljajo programe za gospodarski razvoj cerkniške okolice. Na ta naein Ijodo imeli Tezultati raziskav praktičen pomen že prej. preden bo mogoče izdelati končen elabornit oziroma rezultate objaviti v strokovnih publikacij ah, MEDAK ADEMI JSKI ODBOR ZA PRIPRAVO MEDNARODNE ŠTUDIJE UNESCO O GLAVNIH TE2N J AH RAZISKOVANJA V HUMANISTIČNIH VEDAH i. Naloge odbora so bile od vsega začel k a razdeljene na dva dela» V letih 1969 i a 1970 je teklo delo na pripravi poročil za [JNESCO. ki je da] pobudo za to študijo in ki namerava izdati tudi v posebnem dein poročilo skupaj za vse članice UNESCO. Pripravljanje je bilo organi z ¡rimo ločeno za področje filozofije, p.ravoznaustva, historiografije iti arheologije na eni si rani ¡in ločeno za obravnavanje znanstvenih tendenc glede dveh zvTst i umetnosti. Za področja filozofije, prava in umetnosti je odbor oskrbel sintetične referate za posamezna od navedenih področij. Ti so se opirali na sumarue referate, ki so obravnavali znanstveno iendenoe. ki se pojavljajo na navedenih področjih v posameznih republikah. Pri tem pa sc niso suma mi referati za posamezna področja ločili v podskupine, ker bi sicer rcEcrati bili za potrebe UNESCO preobsežni. Na nekoliko drugačen način je bilo organizirano obravnavanje problematike, ki se izraža pri znanstvenih tendencah glede obravnavanja posameznih zvrsti umetnostnega udejstvo-vanja. Tu SO bili referati ločeni po zvrsteh umetnostnega uflejst-v o Vanja. Med posamezne zvrsti ud ejsfvn vanja SC je štelo udej-stvovanje na področju književnosti in lingvistike. glasbe (vključno folklore), likovnega in dramskega ustvarjanja, dalje na področju arhitekture, baleta (vključno folklornega), kakor tudi na področju filma in televizije. Glede vseh navedenih zvrsti je odbor dobil s um urne referate iz vseh republik. Nato je bil za posamezno zvrst umetnostnega ustvarjanja napravljen sintetičen referat. Kar zadeva obseg v prvi fazi opravljanja dela, je omeniti, da je bilo v tej lazi v celoti izdelanih 39 referatov, ki jih je napisalo 39 avtorjev, dalje je bilo napisanih 51 resumejev ali kraikih poročil; sintez je bilo izdelanih Šest. Napravljena je bila tudi anketa prt 14 profesorjih pravne fakultete v Ljubljani. Obseg referatov je znašal 5i2 strani, resameji in kratka poročila «o obsegali 157 strani, sinteze pa 71 strani. Vsebina si ni etičnih referatov je bila obravnavana na posebnih sejali Med akademijskega odbora, dani pa so bili I udi v kritično presojo posameznim akademijam, deloma pa še pti-seln-j posameznim najuglednejšim znanstvenikom z ustreznima področja. Med akademijski odbor je oskrhel tudi francoski prevod saaiteličnth referatov in jih dostavil UNESCO v Pariz. Od ta in je prejel zelo laskavo oeeno in zahvalo za opravljeno delo. Vse navedeno ogromno delo je začelo v letu 1969 in je bilo opravljeno do konca prve polovice leta 1970. Prt tem pa se ni moglo zadovoljivo rešili vprašanje biblio-gralije in Sicer iz več razlogov, Predvsem je bi lil uigra F i j a po obsegu in pomembnosti zelo raznovrstna na posameznem od oh-ravnavituili področij. Na nekaterih področjih je tako obsežna, da je enostavno ni mogoče v razmeroma kratkem času in pri relalivun skromnih močeh, ki jih je mogel Med akademijski odbor angažirati, obseči. Tudi ni na nekaterih področjih jasne razmejitve med či'Sto strokovno in znanstveno Literaturo. Nadalje ni mogoče vedno aplicirati kriterija, reprezentativnosti s posameznega podrnija. Končno pn je izdelava bibliografije piK-eiino studii j« ko delo. k t zahteva posebne strokovn jake, 2, Že ob začetku svojega dela je Med akademijski odbor u videl, da bi bilo podobno, vendar bolj široko zastavljeno delo, ki bi se posebej ukvarjalo z najbolj aktualno znanstveno problematiko na posameznem področju, nujno potrebno za uporabo v sami Jugoslaviji. /a to je Med a kad em i jski odbor že od vsega z ač e tk a i n is ld tudi na to nalogo iti je .skušal doseči, da bi avtorji, ki so se ukvarjali z izdelavo sumarnih referatov, izdelali predvsem celovit referat s podrobno eksplikacijo problematike in s potrebno argument učijo ter znanstveno kritično obravnavo danili pojavov. V prvem obdobju, ko smo opravljali našo nalogo za potrebe UNESCO, ni bilo mogoče v celoti uresničiti te zamisli. Vendar pa je vsaj za nekatere zvrsti znanstvenega iidr-js-fvovanja uspelo že tedaj dobili dovolj primerne referate. V letu 1970 se pojavili pomisleki proti takšnemu delu, z In si t kolikor naj bi delo tudi kritično obravnavalo posamezne pojavljajoče se tendence. Pomisleki so bili izraženi zlasti za ob- l.Moiiis 209 ravnavanje znansi venih tendenc, dt> katerih prihaja na področju raznih zvtsIi umetnost noga udejstvovanja, veljali pa so v veliki meri tudi za druga področja, ki so zanimiva za delo, ki ga organizira Med a. k a demijaki odbor. Y drugi polovici leta 1970 so bila zavzela pri Svetu akademij jaena gledišča glede tega vprašanja v tem smislu, da naj se delo v zamišljeni smeri nadaljuje, vendar naj izpade kritična obravnava pojavljaj oči !i si' tendenc. /a nadaljnje delo v drugi fazi je moral Med akademijski odbor prcskrboii tudi potrebna sredstva. To vprašanje je bilo rešeno v decembru 1970, ko je bil sklenjen s Svetom za koordinacijo znanstvenih dejavnosti v Beograda dogovor, po katerem je navedeni svet zagotovil za polrebe Medakadeinij-skega odbora ISO-OOO din. S tem so bili izpolnjeni pogoji za nadaljnje delo odbora. KOORDINACIJSKI ODBOR ZA MOLEKULARNE VEDE Odbor je bil ustanovljen z namenom, da pospešuje in koordinira raziskovalno delo a a i n 1 c rdi soi plin a rn em področju molekularnih ved. kjer se križajo klasične vede fizika, kemija In biologija. 16. decembra l'J70 se je konstituirul izvršni odbor in sprejel program dela. Odbor sicer še m popoln, ker nekatere akademije niso imenovale svojih delegatov. Delo naj bi se odvijalo v okviru delovnih skupin za kvantno kemijo, vibracijsko spektroskopijo, teorijo relaksacij, kvantne tekočine, feroelek-trrifkov in molekularno biologijo. S sredstvi, ki jih je -odbor prej nI od Zveznega fonda, prek Sveta u kade miij, sta bila prirejena d v a kolokvija, eden v Zagrebu na Inštitutu Rndjer Boškoviič, kolokvij o mcu-n^kih metoda ti v kvantni kemiji, na katerega so bili povabljeni prof-V e i 1 I a r d (Strasbourg), dr, Dierckaen (Miiuchen) in dr. P n 11 ay (Bud a pest). Udeležilo se ga je okrog 30 'raziskovalcev iz Zagreba, Ljubljane, Beograda in Trsta. Drugi je bil v Ljubljani na Kemijskem inštitutu Borisa Kidriča kolokvij o analizi po normalnih koordinata!i, na katerega so bili vabljeni prof. Tarok (Budapest) in dr. Zerii (Milauo). Udeležba je bila podobna kot v Zagrebu, le du je bito več gostov iz Trsta. Oba kolokvija »ta nudila dobro priložnost za spoznavanje dela raziskovalnih skupin iz sosednjih centrov in izmenjavo izkušenj pri računskih programih. Posebno korishio je bilo srečanje v Ljubljani, kjer so bili doseženi sporazumi o sodelovanju z italijanskimi kolegi v okviru državnega znanstvenn-tehuafinega sot 1 e lo vanj a. TERMINOLOŠKA KOMISIJA Pravilu sekcij« Poročila o delu v letu 1970 Sekcija je delala tudi v poslovnem letu 1970 v sejali in izven sej. Izven sej je en honorarni eksee.rptor izpisoval za slovensko pravno terminologijo pravue vire in pravno slovstvo iz zadnjega časa. Konec leta 1970 je obsegala sekpijska kartoteka 261.845 izpisanih list,kov. Sekcija je imela 28 sej, v kalerih je pretresala gradivo za končno redakcijo slovanske pravne terminologije. Do konca leta 1970 je dokončno redigirala pretežni del črke L (od gesla »lastninskih do konca črke) ter črki M in N. Te črke {kakor tudi vse prejšnje črke) pa je treba še tehnično urediti. Sekcija je sproti odgovarjala na dodatnn vprašanja, ki jih je siavijnlo uredništvo Slovarja slovenskega knjižnega jezika v zvezi z obdelanimi pravnimi in drugimi gesli. Načrt dela za leto 19 7 1 Sekcija bo nadaljevala izpisovanje najnovejših pravnih virov in pravnega slovstva. V sejah bo obravnavala končno redakcijo črki t) ter prvi del črke P, Tehniška sekcija Poročilo o del n v letu 1970 Po vsej pravici je kronist zapisal v zvezi z reševanjem terminoloških problemov V tehniškem i jeziku« misel, ki sodi v bistvu tudi za uvod v .poročilo o delovanju naše sekcije v minulem letu: tehniška sekeija že dolga leta nemočna spremlja pravo poplavo tujega aLi popačenega besed J a v tehničnem strokovnem pisanju, ker so nasprotni ali mlačni tokovi v prid lepe in pravilne slovenske besede na tem področju zelo močmi. Nekaj boljše čase so »i ob čedalje večjem vdiranju slabega, vzporedno s čedalje hitrejšim napredkom tehnike terminološki delavci obetali po izidu d veli nadvse potrebnih slovarskih izdaj — najprej Splošnega tehniškega slovarja (v dveh delih pred skoraj desetimi lei.i) in Slovenskega jezikovnega priročnika za tehnike (konec 1. lO&ii) — žal pa so ta upanja ostala neizpolnjena. Kajti gora nerešenih terminoloških vprašanj narašča slej ko prej v kričečem nesorazmerju s poskusi, da bi zajezili naval nedognanega ali čisto novega izrazja v najnovejši tehniški govorici. Zdi se, kakor da smo s slovensko tehniško l>esedo zašli v pravo slepo ulico, «aj se zanesljivo zavedamo samo enega — da je naša materinščina glede tehniškega besedišča du.Il za dnem (denimo- samo v informatiki in elektroniki) bolj 'izpostavljena mrevarjenju in posiljevanju, pojavom, proti katerim iti nobene pomoči. Jezikovni plevel se na tej njiva bohotno razrašča; priporočanja in prepričevanja tod ne morejo izboljšati nereda ali celo zmede, Naloge, hi so dandanašnji pred tehniško sekcijo so tnalodane večje in težavnejše, kakor so bile ob njeni ustanovitvi, torej pred skoraj leti. Po izidu omenjenega malega jezikovnega priročnika v začetku minulega poslovnega leta se je terminološko življenje v slovenskem jezikovnem prostoru očitno spet nekaj bolj mz-živelo. Na novo so se oglasili ali pa se pojavili že znani ali d o« loj neznani avtorji oziroma posredoval ti i terminoloških zbirk s pobudami, naj bi jhn pomagali do d o vrši t ve in izdaje ali pa vsaj do pravilne kodifakacije v naši materinščini. Naj omenimo konvolut metalurškega izrazja v hrambi pri metalurškem inštitutu v Ljubljani: dalje zbi.r livarskega izrazja, ki je že v rokopisu, strokovno izrazje iz biotehniških ved o prehrani in vz rej i domačih živali in kmetijskih strojih, zajeten paket tekstilnega strokovnega besedja, ki je skoraj zrelo za zadnji pregled in sestavljanje rokopisov pri Bombažni predilnici v Tržiču, prevod srbohrvatskega slovarja iz gradbeništva (Leksikon grad je vinarstva), dopolnitev osem jezičnega terminološkega zbira s plij (ali sploh ne!) zastopani. Medicinska sekcija Poročilo o delu v letu 1970 Sekcija se je sestajala enkrat tedensko po dve uri. razi-n v času poletnih počitnic. V letu 1970 je sekcija delala največ za Slovar slovenskega knjižnega jeziku. Na sestankih je pripravljala odgovore na pismena vprašanja Inštituta za slovenski jezik, ki je spraševal za dopolnilna pojasnila k nekaterim razlagani medicinskih terminov. V tem letu je sekcija začela s končno redakcijo gradiva za Medicinski terminološki slovar. Začela je s črko A, vendar je še ni dokončala. V letu 1970 je- sekcija začela sodelovati pri jezikovnem kotičku Zdravstvenega ves trnka ju sicer Jako. da odgovarja na vprašanja, ki jih pošilja sekciji uredništvo časopisa. y okvi.rii medicinske sekcije terminološke komisije je delovala v letu 1970 tudi veiermurska podsckcija. Podsckcija je delala na rednih delovnih sestankih (po 2 uri tedensko). Obravnavala je izpisane termine iz veterinarstva, razen lega pa obravnavala gradivo za jugoslovanski veteninurski strokovni slovar. I o delo je v začetku finančno podprla Matica Srpaka. Člani so doma izpisovali termine za veterinarski slovar. V letu 1970 je porlsekeija oddala akademiji tudi. v.se dodatne termine .iz veterinarstva za slovar Slovenskega knjižnega jezika. Oddala je približno li.OOO listkov z obrazloženijni termini, Prevedla je tudi približno 5.000 «rbohrvatskirh veterinarskih terminov v slovenščino za Jugoslovanski veterinarski slovar. Nekateri člani sekcije so ae udejstvovali na terminološkem področju tudi izven okvira delovanja sekcije. Posebno aktiven je bil dr. t1'ranjo Smerdn, ki je prevedel Knaurov Zdravstveni leksikon Z okrog l.fKH) strani izvirnega besedila. Delovni načrt za leto 1971 V letu 1971 ima medicinska sekcija v naičrtu pripraviti gradivo za tiskanje poskusnega snopiča Medicinskega termi a o-loskega slovarja. Snopič naj bi zajel le črko A, ki pa je dokaj obsežna. Kazen tega dela bo sekcija še naprej .sodelovala z Inštitutom za slovenski jezik jn dajala na pismena vprašanja dodatna pojasnila k razlagani nekaterih medicinskih terminov. Sekcija bo nadaljevala s sodelovanjem pri jcziikovnem kotličku Zdravstvenega vestniika. Veterinarska podsekeija bo v letu 1971 prevedla vse srbo-hrvatske veterinarske termine v slovenščino za jugoslovanski veterinarski slovar. Začela bo pripravljati do sedaj zbrano gradivo Za slovenski veterinarski slovar. Nadaljevala bo Z izpisovanjem veterinarskega slovstva. Naravoslovna, sekcija Poročilo o d e 1 el v letu J 9 7 0 iz gradiva za Slovar slovenskega knjižnega jezika jc !>ilo oddanih 783 listkov, in sicer iz gcobot.anike 130 iK—O), ¡iz biologije pa 1)53 (R—S). Si i rje univerzi! e in i profesorji ho pregledali osnutek terminološkega slovarja iz matematike. Isti profesorji so tudi člani 'komisije za končno redakcijo tega slovarja. Za osnutek terminološkega slovarja iz opisne geometrije je bilo izgotovljenili še 10 avtorskih pol, tak j» da obsega celotno delo 14- avtorskih pol. Delovni načrt za leto 1971 Komisija za končno redakcijo osnutka iz matematike ln> nadaljevala z delom. V recenzijo bo izročen osnutek za opisno geometrijo ter bo po končni redakciji, prelipkan v b. izvodih, pripravljen za razmnoži lev skupaj z osnutkom iz matematike, Nadaljevalo se bo z zbiranjem terminov i/, gradiva za Slovar slovenskega knjižnega jezika iin z izpisovanjem terminov iz biologije (Detela-Polenec, Obča biologija: Soljau. Ribe Jadrana), fizike (Strnad, Kvantna fizika: Ro«ina. Jedrska fizika: Struad. Uvod v fiziko I—II del) in astronomije {Domiiiko, Pogled v vesolje). Umetnostna sekcija Poročilo o delu v letu 1970 Delokrog le sekcije se je z dosedanjih področij (likovna umetnost, glasba, gledališče, balet) razširil še na filmsko trme t-fiosl. Razen tega se je pokazala potreba, du se ljudska glasba obravnava posebej, ravno tako ljudski plesi. Zu ta področja so pritegnjeni ustrezni sodelavci (ljudska glasba, ljudski plesi: dr. Z. K u m r o v a: filmska umetnost: R. G r a h n a r). Ti so se pomnožili tudi za nekatero dosedanja področja, kolikor se to kaže za nujno. Po podatkih, ki so na razpolago, je bilo terminološko gradivo za likovno umetnost, glasijo, gledališče in l>alot delom h že izdelano za Slovar slovenskega knjižnega jezika in jc s tem tudi na voljo umetnostni sekciji. Seveda pa to gradivo samo na sebi še ne zadošča za namene posebnih strokovnih terminoloških slovarjev, ki so zamišljeni v okviru dela umetnostne sekcije. Zato ga bo irel>a v vseh navedenih disciplinah še razširili in prilagoditi kriterijem, ki metodološko Veljajo Za le vimtc slovarjev, potrebno pa bo posebej pripravili še ustrezno gradivo za novo uvedena področja. Na sejali te sekcije se je posebej razpravljalo o vprašanju zasnove slovarja oz. slovarjev, ki so aktualni v loj zvezd. Pojasnilo se je. da ne gre za enoten slovar, ampak za slovarje ¡jo strokah. Postavilo se je tudi vprašanje, ali naj bodo ti slovarji enciklopedične narave ali pojmovni. Prevladalo je in ti en je, naj bi bili pojmovni, a bkrafi vendar nekaj več kot zgolj jezikovni; podali naj bi namreč plastično podobo lega, za kar gre pri tem ali onem geslu. Poudarjena je bila široko zasnovana akcija ekficerpiranja v vseh navedenih disciplinah oz. nadaljevanje le-lega, kjer je to še treba. Kaže namreč, da je to delo bilo na n oka te rili področjih (likovna umetnost, balet, glasba) vsaj v glavnem že opravljeno. Zato je bilo ugotovljeno, da se poleg nadaljevanja eksCerpirUilja počasi preide tudi k seznamom in pregledu oz. koordiniranju xe zbranega gradiva, IO nuj se opravlja v podsekc-ijali iu zatem tudi v sekciji sami oz. v okviru začasnega uredniškega cul bora. Čeravno jc šele v osnovi, pa vendar dobiva delo na slovarjih umetnostne sekcije že nekoliko konkretnejše oblike. Te Ijo mogoče realizirati le z izpolnitvijo tehničnih pogojev {večje število zunanjih sodelavcev, primerna finančna sredstva, prosiori, honorarna moč, ki bi med drugim skrbela za koordinacijo dela), ki so bili doslej popolnoma nezadovoljivi in niso dovolili t i.stili rezultatov, kot so zaželeni in potrebni. Načrt za delo za leto 1971 Sekcija Ijo skušala nadaljevati z ekscerplranjem povsod, tudi tam, kjer se to začenja nanovo (filmska umetnost, ljudska glasba in ljudski plesi), seveda če lx)do na voljo ustrezni tehnični faktorji. Kjer je že mogoče, bo prešla postopoma k pregledu doslej zbranega gradiva in ev. tudi k začetnim delom pri redigiranju posameznih črk oz. pojmov. Na razpolago je dobila tudi gradivo, ki ga je za glasbeni slovar zapustil pok. A, Groebming. Y podsekoiji za glasbo se bo izvršil pregled lega gradiva, da bo razvidno, koliko je ev, uporabno za namene ustreznega terminološkega slovarja. BIBLIOTEKA Poročilo o delu v letu 1970 V novembru 1970 je prišlo za našo biblioteko tako težko pričakovano in tako zaželeno sporočilo, da moremo pričeti s selitvijo v nove prostore na Novem trgu 5. Zaradi priprav na to selitev, ki si nO jili vršili že skozi vse leto in seveda tudi zaradi tekočega ( I el a in Stalnega dot (tka no vili knjig, ki sta .nas iz dneva v dan bolj dušila, so bili naši delovni pogoji vedno slabši in na koncu že prav ohupni. Selitev smo skušali -Opraviti Čim prej, Čeprav zaenkrat v eeloti še ni možna, ker naši novi prostori še niso do k rune a preurejeni. Vendar pa smo bili prisiljeni pričeti s prvim delom selitve zaradi adaptacijskih del, ki so se že pričela v naših dosedanjih prostorih za potrebe predsedstva SAZU, Razen vseh uslužbencev smo pri selitvi angažirali še dodatne delovne moči, zlasti za težka dela. Skupna je sodelovalo pri selitvi 26 oseb in jo v nekaj dneh izvedlo Čeprav zaenkrat še čakamo na drugi del selitve in upamo, da ga bomo ji: ogli kmalu realizirati in čeprav je I o vmesno prehodno sfauje neugodno, nepraktično in zamudno, ker teče naše delo skazi stare proslore in skozi nove prostore, se vendar že zdaj jasno čutijo prednosti našega novega doma in tako sme lahko prepričani, da ho po koncu selitve delo res steklo tako, kot je treba. Novi prostori bodo v celoti smotrno urejeni in primerni za ekspedilivno bibiioleŠko delo. Vse kaže, da bomo pridobili tudi prostor za vskladiščenje knjižnega fonda. Opozoriti pa je treba, da to ugodno stanje ne more trajati daljšo dobo, kajti vsakodnevni dotok knjig in časopisov je tako velik, da se naša skladišča hitro polnijo. I panje nam sicer vliva dejstvo, da je bila akademiji siavba na Novem trgu 5 dodeljena v celoti in da zalo obstojajo možnosti naše razširitve. Seveda pa naša biblioteka tli edina enota akademije, ki bo potrebovala novih prostorov. del kije je zaenkrat še stanovanjski, potrebna bodo sredstva za adaptacijo in kdo ve kakšen problem se lahko še pojavi, preden bo rešitev dokončna. Kljub vsem težavam, y katerih je bila biblioteka v preteklem letu in katere je po prizadevnosti svojih uslužbencev tako srečno premagala, moremo kot poseben delovni uspeli navesti dokončno katalogizacijo in klas-ifiikacijo knjižnega fonda bivšega italijanskega Spclcološkega inštituta v Postojni. Prav tako pa smo opravili tudi vse tekoče delo v reda in brez večjih 2asiankov. Oktobrskega posvetovanja slovenskih knjižničarjev v Mari-l:>oru so se udeležili 5 uslužbenci Centralne biblioteke. Poročilo o tekočem delu smo razvrstili po posameznih sektorjih naše dejavnosti ter poleg statističnih podatkov navajamo tudi morebitne pripombe ali pojasnila: Akce&ija, Prirastek knjižnega fonda je razviden iz naslednje tabele: knjige........h. 135 1,597 1.816 9.548 Pri nkeesiji daril se zdi potrebno omenili obsežnejša darila: akademika prof. tir. Ivana Hakovca, dopisnega člana prof. dr. Mihe Tišlerja, prof. dr. ¡Nika Kureta, dr. Rajka Pav lovca in Olge Maleš. Razen teh daril smo v preteklem, letu prejeli tudi drugi del zapuščine arh. Johna Jagra: 537 knjig, bogat narodopisni material haIkanškili narodov, japonsko in indonezijsko etnografsko zbirko ter dragoceno predmete iz kitajske keramike in slikarstva. Dubletni fond: Sezname dvojnic, ki so se nam nabrale med letom, smo poslali v izbiro 103 ustanovam, od fepa 50 v inozemstvu, in uspešno zamenjali 420 dvojnic, Celotni knjižni fond: Ob koncu lela 1970 je imela biblioteka 162.840 inventamih številk, in aiccr: Zamena Darilc Nakup Skupaj mikrofilmi....... rokopisi ....... geogralsike karte . . . , fotografije in reprodukcije Skupaj........ — 3 3 — 1 2 3 37 1 10 4« 1 219 1 221 6.173 1.818 1.832 9.823 knjig in letnikov revij . . mikrofilmov..... rokopisov...... geografskih kart . , . gramofonskih plošč . . . reprodukcij in fotografij , 157.975 670 6$ 1.362 58 2.707 Katalogi. Razen zapuščine arh. J. jagru je ves 'knjižni ii>llil kataloško obdelan T matičnem katalogu. L a je hkrati tadi naš abecedni imenski katalog. V sistematičnem katalogu po ined-namiiiii decimalni klasifikaciji je obdelan ves knjižni fond, ki je prispel po letu 1931. Redno izdelujemo tudi kataloške listke za knjige in revije, ki so deponirane y posameznih inštitutukih bibliotekah akademije. Za katalog inozemskih knjig pri Jugoslovanskem bibliografskem institutu, kakor tudi za centralni katalog SR Slovenije pni Narodni in univerzitetni knjižnici, redno izdelujemo in pošiljamo ustrezne kataloške listke. Sproti izdelujemo tudi kataloške listke za abecedni imenski kulalog, ki 1k> na razpolago v naši lx>dočt čitalnici, Krediti. \ začetku leta je biblioteka dobila za nabavo knjig in revij 30.000, din. Seveda pa je ta vsota mnogo premajhna, da bi mogli z njo zadostiti t utl i najnujnejšim pot ribam naših inštitutov. Stalno zviševanje cen inozemskih knjig in revij io vsoto praktično še zmanjšuje. Kljub temu, da smo se pri naročanju knjig do skrajnosti omejili le na tiste knjige, ki !« neobhodno potrebne pri delu v naših inštitutih, je bila odobrena vsota ne samo izrahijena, temveč tudi prekoračena. Da bi si v teh razmerah mogli nabaviti knjige splošno kulturnega značaja, ki bi morale biti po navodilih predsedstva prav v naši bibliotek i mnogoštevilno na razpolago, žal ni izvedljivo. Pripominjamo, da ne naročamo več nobenega tujega Časopisu, ki ga prejema že katera dragu knjižnica v Ljubljani razen v primerih, kjer gre za stalim iti pogosto uporabo. Vse to dokazuje, da tako majhni zneski ob vseh ukrepih varčevanja ne ustrezajo niti najnujnejšim potrebam. Ce zdaj upoštevamo še prenos lanskoletnih knjižnih naročil na letošnje plačilo, lahko takoj ugotovimo, da bo s tem že izčrpana razpoložljiva kvota za leto 1971, v kolikor ta ne bo znatno višja od prejšnjih let in ne bodo upoštevali naši predlogi, ki so tehtno utemeljeni s stalnim porastom cen in razvojem dela akademijskih inštitutov. Posebnih deviz za nakup inozemske literature nam niše nakazali, ker izvršujemo vsa Zadevna naročila preko naših knjigarn. ¿¿imena. Knjižna zamenjava akademijskih publikacij z znanstvenimi ust a nov at u i p r eds t a v 1 j a naše n a j važnejše, n n jp om cm liti ejše in najaktivnejše delovno področje. Na ta način se steka v mašo biblioteko najnovejša znanstvena literatura vseh strok z vsega svetil. To je poglavitni namen nnše biblioteke in svojska značilnost našega knjižnega fonda. Po drugi si rani pa s tem seznanjamo svetovno znanstveno javnost z izsledki naših s i rokov lijakov. Žal pa so se zaradi zmanjšane akademijske publikacijska dejavnosti, ki itn a svoj vzroik v finančjiih težavah akademije in Tiri tisku samem, ki jo mnogokrat zelo kompliciran, že pričele pojavljati pripombe in odpovedi s strani nekaterih naših partnerjev. Zato bi želeli ponovno opozoriti na važnost rednega izhajanja akademijskih publikacij, ki je prvi pogoj za ne-n K>te no zamenjavanje. V preteklem letu smo navezali nove zamenjalne stike z naslovi (od tega 15 v inozemstvu), redno poslovanje pa sano prekinili s 54 inozemskimi in 14 domačimi ustanovami. In visoko število odpovedanih zamenjaluili ustanov je povzročila tudi revizija naše zamenjalne mreže, ki smo jo izvedli v zadnjih d veli letih in izločili tiste ustanove, katere nam svojih publikacij niso redno dostavljale, Ob konen leta je bila naša redna zamenjaIna mreža razširjena na. 77 držav vsega sveta in je obsegala 1.275 naslovov (1.060 v inozemstvu in 235 v SFRJ). ^ tem številu je zajetih 1.058 inozemskih in 214 domačih ustanov ter 22 inozemskih in 1 domač znanstvenik. Niso pa vštete razne občasne knjižne zamenjave lliti zamenjave našega dubletnega follda. Recenzija. Akademijske publikacije pošiljamo v oceno na 54 naslovov (od tega 27 'inozemskih). Prejeli smo več ocen, ki So bile objavljeae V raznih časopisih. Ekspedit. Skupno smo razposlali 10.795 publikacij, od tega v zameno 6,821. v dar f.709, v prodajo 2.261. Razen publikacij SAZ (J odpošiljamo tudi skupne publikacije naše akademije in Sveta znanstvenih akademij SFRJ {Catalogas flora® Jugo-slaviac. Catalogas íaunae Jugoslavae in Onomástica jugusla-viea), ter izdaje bivšega Znanstvenega društva za humanistične vedo. Stanje zaloge publikacij 51. XII. 1970 je znašalo 8b.2(V5 v skupni vrednosti L075.00L55 din. Mnogo akademijskih publikacij je danes že razprodanih: pošle so zlasti starejše akademijske izdaje, Letopisi in muzi-kalijje. Vendar pa je tudi zaloga nekaterih publikacij iz zadnjih let prav minimalna. Izposojeoanje. Večinoma smo naš knjižni fond izposojali na dom. kajti v razpoložljivih sob ali nikjer ni bilo jiras t ora za ureditev še tako skromne čitalnice, kjer bi imel bralec potrebna mir. Ob zasilni mizi v naši veliki delovni sobi je bil možen samo krajši vpogled v kak slovar, leksikon ali podobno. On trn In a bibliotek» je .izposodila v preteklem letu dela vi svojega knjižnega fonda 247 bralcem. Ti so našo biblioteko obiskali 1.992-krat (l.h07-krat za izposojo na dom, 385-krat za izposojo v čitalnici). Število izposojenih zvezkov v preteklem letu je bilo: v čitalnici ,,,,,..,,..,... 871 na dom ................6.370 inštitulskim bibliotekam..........7,829 medbibliotečna izposoja 16 bibliotekam v držav t 34 2 bibliotekama v inozemstvu ..,,,,.. 2 Skupaj . . . 15.115 Inštiiiiteke biblioteke so knjižni fond, deponiran pri njih, same izposojale. Ker je pristop h knjižnemu fondu prost in na voljo le inštilutskiim uslužbencem, o izposoji v njihovi h čitalnicah nimamo statističnih podatkov. Publikacije. Vsak mesefi izdajamo Seznam o ake,esij:i knjig. Bazen lega smo v preteklem letu objavili še Poročilo o delu Ublioieke v letu 1969, 3 sezname dnhlcf in Letni seznam periodik 1970. \ se biblioteške publikacije tiskamo v ciklostilni tehniki ter jili broširamo. Naklada Mesečnih seznamov je 130 izvodov. Letnega seznama periodik -00. vseh os in lih publikacij pa (20 izvodov. Publikacije biblioteke razpošiljamo članom akademije, akademijskim inštitutom in sekcijam ter raznim ustanovam, knjižnicam in knjigarnam, ki se zanje zanimajo. Administracija. Delo vod ni k biblioteke je obsegal v preteklem letu 2.017 številk. ^ sa prodnja publikacij se je vršila v lokalu ekspedita na Trgu revolucije 7. po 3 in pol ure dnevno, izkupiček za prodane publikacije je v preteklem letu »našaI 43,566,20 din, KnjigoDeznica. Akademijska knjigoveznica je v lelu 1970 zvezala 337 knjig, Poleg tega je broširala biblioteške publikacije ter izvrševala druga dela knjigoveškegu značaja. Personalia. Ob začetku lela so bila zaseden« naslednja siste-mizirana mesta Centralne biblioteke: upravnik biblioteke, t bi-bliotekar-rcferent. 4 višji knjižničarji. 2 knjižničarja, i tajnica, I oskrbnik knjižnega fonda. Sredi januarja je zasedel «¡steni i žira no mesto še knjižničarski uiuriipLilant. Med letom je bilo biblioteki dodeljeno po dolgoletnih prošnjah novo slstemizirano mesto bibliotekarja. S Čimer sta bila pomanjkanje in preobre- menjenOst našega personala vsaj nekoliko omiljena. S i. ok-lobrom je to mesto zasedel bibliotekar-pripravnik. Avgusta je prekinit redno službeno razmerje 1 višji knjižnični-, ki je bil že dollej na brezplačnem dopustu; to mesto je bilo s t, decembrom ponovno zasedeno. To odsotnost, kakor tudi odsotnost ene uslužbenke na porodniškem dopustu, smo izpolnili z nastavitvijo priložnostnega honorarnega uslužbenca, Z novembrom je bil bibliotekarju-referentu priznan naziv rišji bibliotekar. Ekspedit vik!! poseben uslužbenec z nepolnim delovni ju časom. J7. maja je umrl dotedanji vodja ekspedita Franc Slnna. Do ponovne zasedbe tega mesta v juliju se je prodaja publikacij začasno vršila v Centralni biblioteka. Knjigoveške posle je vršil m o j« let knjigovez; tudi to delovno mesto ima nepolni delovni čas. V akademijskih inštitutih in sekcijah SO opravljali knjižničarke posle (razne pomožne kartoteke in izposojevanje) njihovi uslužbenci, Od tega jih je le 7 iz knjižničarske Stroke, osfalt pa so administrativni, strokovni ali priložnostni Uslužbenci, ki opravljajo potrebne knjižničarske posle poleg drugega dela. Načrt d e 1 a za leto 1971 Biblioteka )x> skušala v letu 1971 vse tekoče delo redno iu «proti v celoti opraviti. Katalogizacija in klasifikacija Jagrove zapuščine nas še v celoti čaka in je delo zelo obsežnega značaja, ker je zato nemogoče misliti, da hi. ga mogli opraviti v rednem delovnem Čas si. smo zaprosili za dodelitev sredstev, s katerimi bi mogli vse io delo opraviti s honorarnimi močmi. Tnko s strani predsedstva SAZU, kakor tudi s Sklada Borisa Kidriča smo žal dob i I i nega ti v na odgovora. Kot posebna naloga pa nas čaka v letu 1971 ureditev naše čitalnice in njenega poslovanja in to brž ko bodo adaptacijska dela v naših prostorih na Novem trgu 5 končana. Za potrebe čitalnice nameravamo v tekočem letu tudi dokončno uredili čitalniški katalog. PUBLIKACIJE IN ZAMENJAVA PUBLIKACIJ 11 [.elfipis PUBLIKACIJE Slooetiske akademije znanosti in umetnosti o letu 1970 SPLOŠNE IZDAJE Lelopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Dvajseta knjiga 1%'J. (Uredil Milko Kos.) V Ljubljani 1970. 227 + (lil) str. 8° 2000 iz v. 16,—din. IZDAJE RAZREDA ZA ZGODOVINSKE IN DBU2BENE VEDE Dela 16. Slavko KremerUek; Ljubljansko naselje Zelena jama kot etnološki problem. Ljubljana 1970. 145 (IV) str. + 2 si. M", 1000 iz v. 26.—din. IZDAJE KAZ1ÍEDA ZA FILOLOSKE IN LITERARNE VEI>K Razprave VII. Ljubljana 1970. 400 *tr. 8°. i»0 izv. 85. din. FaeMna: Anton Slocinjak; Pesniška usoda Janeza Nepotmika Primea iti Urbana Jiiniika. din. Lado ¿Valj: Literatura Slavka Gruma. 17.— din. Majila Stanonnik-Blinc: Osear Wilclo \ slovenskem tisku do leta 1914. 8,— din. France Bezlajk Etvma slovenica. 6, - din. Bojan Cap: 1 lic indouralisehe Sptachvervi andschaft tltld die indo* gcrmauischc Laryngalllicoric. 14.— din. Janko Jurančič; O strukturi leksike v srf>ohrvatskem in slovenskem jeziku. 10.— din. Vilko Novak: Življenje in delo Avgusta Pavla. 11.™ din, Mifja 5jbnbic: Contri bu ti alia storia tlel pretérito nell'italiauo. n— din. IZDAJE RAZREDA ZA PRIRODOSLOVNE IN MEDICINSKE VEDE Razprave. Oddelek za prii-oiloslovne vede. XIII. Ljubijona 1970. S". Danica Tovornik: Ekosistemi arbovirusnili infekcij v Sloveniji in v nekaterih drugih predelih Jugoslavije, 81 str, 1000 izv, 20.-- din. Jože Bole: Prispevek k poznavanju anatomije in taksonOrnijc podzemeljskih hidrobiid (Castropoda, Prosob rancli i a), Str. 85-112. fono izv. 8,— din, Egon Pretner: Ih/draena (subg. Baenydra) v Jugoslaviji (Coleóptera: Palpicornia, lí y d r a e n i d a e). Str. 1(3 lio Í53. 1000 i t v. 9,— din. hguri Prctai'f: Anirosedet longicoliis sp. n. i z Bosne, razprostranjenost vrste Blatfotlromus bcrculeus Rcitter tn rod Pheggii-misete» v Srbiji (C o 1 e o p t e r a : B a t h y s c i i n a e in T re -chinae). Str. 15? 1 <>00 izv, 4. din. Dragica Turniek: Devonska s t roma topo roi ti na Favna s Karavank, Sir. i 65 193 -)- !+ lah. 1000 izv, ]4, din. Dragica T« ras c i1. Kredni hidrozoji z Zlaiibora v zahodni Srb-: j i -Str, I« 20B + i1 tu)>. 1000 izv. TE). din. Alojz Sercelj: Wiirmska vegetacija in klima v Sloveniji. Str. 20fi do 251 + 2 pri!, 1000 izv. 15.- din, Poročita. Ar ta carsologica. V. Ljubljana 1970, 565 + (1) str. + 11> pril, 8». 1200 izv, 73,— din. Vsebina: France Habe; Preti jamski pori zemeljski svet. 2(1,— din. Rado Gospodaric — Franci Habe — Peter Ha bič: Orehovški kras in izvir Korentana. 2,-- din. Rado Gospodarit: Spelcološkc raziskave Cerkniškega jamskega sistema. 14.— din. Ivan Gams: Muksiuiiraito.it kraških pod zemeljskih pretokov na primeru ozemlja med Cerkniškim in Planinskim poljem. 3.— din. Peter Habič: Intermitentni kraški izvir Lintvern pri Vrhniki, 3,— din. France Suiteršii[, Matjal Puc: Kraški) podzemlje ob severovzhodnem kotu Planinskega polja, 15. din, Srečka Brodan Paleolitske najdbe v jami Risovec pri Postojni. 6.— din. Petr Arhipooič Us: Prispevek k poznavanju jamskih oriopterov Jugoslavije (Orthoptera — Tettigonioidea). 3,— tlin. Kgon Pretner: Leptodtrus hocfienmarti oelebiticus sap. n, in A-da-gobius hadzii sp. n. z Velebita, Astagobius angustatus deelemani ssp.n. in ,4sfagiiZiius angutstalus driolii ssp. n. iz Like (Coleoptera). 3 - din. Egon rretner: Pripombe h katalogu v Laneyriejevi novi klasifikaciji subfam. Baihysciinae iColeoptera) in pojasnila h katalogu subfam. Bathysciinue — Ca t a logu s fauiuie Jugoslaviae (Premer, din. IZDAJE RAZREDA ZA UMETNOSTI Dela 3tl. Serija za glasbeno umetnost 30. .1/nrjan Kotina; Iz zapuščine. Partiture. l.jubijana 1970. 184 str. 4". 300 izv, 155,— din. Z A M E N S A V A P UBLIKACIJ Rilïlioteka Slovenske akadeinije znanosti m umetnosti je v le tu 1^70 retlno posiljala v zarne.no akademijske publikaeije spodaj navedenim ustanovam: La Bibliothèque de l'Académie Slovène des sciences et des arts entretenait dans 1 année 1970 un service régulier d'échange tle publications avec les Institutions ci-dessous mentionnées: SFR JUGOSLAVIJA — RSF TOUCOSI.AVIE H arija Luku: Mužej Bosanski' Krajine Beograd: Arheološki institut Srpske akademije nauka i Umetnosti Arhitektonski fakultet Univerz i teta Astronomska opservatoiija * Balkanoloiki institut Srpske akademije nauka i umetnosti Botanički zavod i bašta Prirudnu-mateuiatiekog fakulteta Univerzi tet a Etnografski institut Srpske akademije nauka i umetnosti Etnografski muzej Etnološko društvo Jugoslavije Geografski i as ti tu l sjovan Cvijiči Geografski zavod Prirodnorm&tamatičkog lak a I teta Gradevinski fakultet Institut društvenih nauka tasti tu t za i spi ti vanje materijala Institut /a nuklearne nauke Buriš Kidriči Institut za zaštiia bilja Lstorijski muzej Srbije Jugoslovanski institut za zaštitu spomenika kulture Katedra za matematiku. Eleklrotelmieki fakultel Komisija /ai niedicinsko-naučna istraživanja M a finski fakultet Univerz i tet a IVfasinskt institut /Vladimir Farmakovsku Srpske akademije nauku i umetnosti Mufematieki institut Muzej grada Beograda Muzej prime ti jene umetnosti Muzej šumaTslva i lova Nerodni muiej Naučilo društvo za ¡storiju zdravstvene kulture Jugoslaviji* Prirodnjacki muzej Re|>ublički zavod za zaštitu prirode Sil Srliijt; Rudarsko-geološki fakultet S a vezni hidrnmeteorološki zavod Seminar za istoriju jugoslovenske književnosti Srpska akademija nauka i umetnosti Srpsko biološko društvo Srpska geografska društvo Srpska geološko društvo Srpsko lieraisko društvo Srpsko lekarsko društvo Svsmarski fakultet Univerziietska biblioteka n Sveto za r Markovič« Vojni muzej Jugoslovenske armije Zavod za geološka, jreofizička i rudarska istraiivunja SR Srbije * I stanove, s katerimi smo vzpostavili zameno v leta 1970. So označene i zve/dieo(*). l.es Institutions avec lesquelles nous sommes entres en relations d'échanges en 1970 sont marquées par un astérisque {*), Hitola: DruStvo za nauku i umetnost Odbor za Hcraklcja Brežice: Posavski muzej Cetinje: Zavod za zasuta spomenika kulture Sit Črne Gore Dubrovnik: Dubrovački muzej Arheološki ndjel Historijski institut J ugostavenske akademije znanosti i umjetnosti Idrija: Mestni muzej Ilidža: Geološki zarod u Sarajevu Kamnik: Muzej Kamnik K ihiudu: Narodni muzej Kotor: Pu morski muzej Kranj": Gorenjski muzej kutina: Muzej Muslav ine Ljubljana: Arheološki seminar Univerze liioiehniška Fakulteta Društvo meteorologov Sloveniji; Elektrotehniški vestni k Geološki zavod SR Slovenije Gozdarski vestnik Hidrometeorološki zavod SR Slovenije Inštitut za biologijo Univerze Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije Inštitut za javno upravo in delovna razmerja pri Pravni fakulteti InStitut zm sociologijo in filozofijo pri Univerzi Kmetijski inštitut Slovenije Mestni arlu v Narodna galerija Narodni muzej ISukleiirni inštitut >Jožef Slefun Oddelek za ituizikologijo 1'ilozofskc fakultete Planinska zve/a Slovenije Prirodoslmno društvo Slovenije Slovenska Matica Slovenski etnografski mnzi-j Slnvejiski gledališki muzej Slovenski šolski muzej Tehniški muzej Slovenije Urbanistični inštitut SR Slovenije Zavod SR Slovenije za statistiki! Zavod /li raziskavo materiala in konstrukcij SR Slovenije Zavod za spomeniško varstvo Sil Slovenije Zavod za zdravstveno i n tehniško varnost SR Slovenije Zdravstveni vestni k Zgodovinsko društvo z» Slovenijo Zveza inženirjev in tehnikov SR Slovenije Maribor: Pokrajinski muzej Mežica: Geološka služba jiri liudniku svinca in cinka NiS: Katedra geografije. Viša pedagoška škola Medicinski fakultet Noni Sad: Centralna biblioteka Filozofskog fakulteta Matica Srpska Vojv«idanski muzej Novo nuditi: Študijska knjižil ¡cu Mirana Jarea Ohrid: HidrobioloSki zavod Naroden muzej Onijek: Hiatarijski artii\ tt Osijektl Muzej Slavonije Peč: Viša ekoiiomsko-komercijnlna škola Zavod za sumars'vo Piran: Pomorski muzej iSergej Maseras Portorat: Zavod za raziskovanj morjá SH Slovenije Priština: Katedra za šip ta raki jezik i književnost Muzej Kosova i Met ubi je Prav no-ekonomski fakultet Prlzren: Zavod zu Vinogradarstvó i vinarstvo i'ííla,1 Arheološki muzej Istre Društvo za književnost i umjetnoflt Rijeka: Ilistortjskl arhiv Medicinski fakultet Pomorski i povijesai muzej Rooinj: Cen t ar /a i straži van je mora Sara ječo: Akademija nauka i um jet n osti Bosne i Hercegovine Biološki institut Univerzi te ta Druitvn istorieara Bosne i Hercegovine Ekonomski institut Univerziteta Geografski) društvo Bosno i Hercegovine Institut za hígijedu i soüijalnu medicino, Medicinski fakultet Institut za šnmiTBtvo Katedra j u gos loven s ke književnosti. Filozofski fakultet Medicinski fakultet Univerziteta Poljoprivredni fakultet Univerziteta Pravni fakultet Univerziteta Republitfki arhiv Bos ne i Hercegovine Aumarski fakultet Univerziteta Zavod za zastitn spomenika kulture i pri rodnih rijetkosti SR Bosne i Hercegovine Zcmaljski muzej Skopje: Ekonomski institut na Uni verzi teto t Kinološki muzej Geografski institut. Prirodno-matematički fakultet * Geografsko društvo na SR Makedonija GeoloSki zavod Institut za folklor Institut za makedonski jazik Institut za matematika na Uni verzi teto t Institut za nacionalna is torija Katedra za jugofllovcnska kniževnost. Filozofski fakultet Makedonska akademija na nauki te i umetnostne Medicinski fakultet Mniiejsko-konzervatorsko društvo na SR Makedonija Pri rodimaučen muzej Kepub, zaviwl za zaštita na spoioetiicite na kultu ral n Seminar za istorija. na star vek i arheologija, Filozofski fakultet .Seminar za klasična filologija. Filozofski fakultet Seminar za makedonski jazik. Filozofski fakultet Sumanki institut na SH Makedonija Zavod za ribarstvo na SR Makedonija Zemjodelsko-ivunarski fakultet na Univerzi te tot Zoološki Zavod. Prirodno-matematički fakultet Slavonski tí rod: Historijski institut Slavonije Smedereoo: Narodni muzej Split: Arheološki muzej Državna galerija umjetnina Etnografski muzej Tlidrografski instituí J ug os lo venske ratne mornarice Historijski arhiv u Splitu Institut za nacionalna arheologiju Institut za oceanoprafiju i ribarstvo Muzej grada Splita Naučna biblioteka Peda ¡jo s k a a kad e in i j a Regionalni zavod zu zaštltu spomenika kulture Viijnopoituirski muzej llatue mornarice Sremulci Karlooci: Igtorijski arhiv SAP Vojvodine Škofja Loka: Loški muzej S tip: Naroden muzej T ii o grad: Biološki zavod Geološki zavod Cme Gore Isturijski i usti tur Črne Gore * Repnblički zavod za zaiti tu prirode Tuzla: Muzej i si učne Bosne Vranje: Narodni muzej Vrii P; Narodni muzej Vukovar: Grad s k i muzej Zadar: Arheološki muzej Uistorijski arhiv Institut J ugosla venske akademije znanosti i um je t nos ti Institut za hislorijske nauke Filozofsko^ Jaku I letu Sveučilišta u Zagrebu Narodni muzej Zagreb: Arheološki muzej Arhiv SR Hrvatske Botanički zavod Piirodoslovnog fakulteti! Sveucilišta Društvo matematieara i flzičara DruStvo tanzejsko-konzervaiorskili radnika SR Hrvatske Etnografski muzej Ceofizički institut SveučiIiSta Geografsko društvo Hrvatske Geolnško-pnleon tološkn /hirkti i laboratorij /.a krš Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti I ¡¡stori ¡ski institut Jugnshivcaske akademije znanosti i umjetnosti II rvatsko pTirodoslovno društvo Imunološki zavod Institut Fran^ais Institut za historiju raduičkng pokreta Institut za narodnu umjetnost Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti Muzej grada Zagreba Muzej za umjetnost i obrt * Muzikološki zavod Muzičke akademiji n Zagrebu Nfluina misan? -- Društvo za unapredjivanje i širen je nauke Odjel za ornitologi ju Instituta za biologi ju Sveuftlišta Odsiik za arheologi ju. Filozofski fakultet Sveučilišta Odsjek ¿a povijest umjetnosti. Filozofski Fakultet S vc učili S In Poljoprivredna znanstvena smotra. Agronomski fakultet ŠTeučilišta Poyîjesno drustvo Hrv&tske SpelettioSii odsjek Planinarskog dmstva ¿eljczniéar Storoslavenski institut StnHijski kabinet za arheologipi Jugoglavenske ukadcinije znano- sli i umjetnosti Zavod za geoloika istraïivanja /avod za sîavénsku fi toi agi ju. Filozofski fakultet SveuiiliÈta Znânstyenî bilten EVROPA - EUROPE Aurgau (Suisse) ; ÀQïgaÙische Naturforffheiide Gesellschuft Aarhus (Danemark): Gflologtsk Institut StaatslbibUoteket A btr tieen (Gra n de-B retagne} : Uniiersity Library A beryi fmy th (Grande R re Ta g ne ) ; National Library of Wales A cmiuS-Gen èoe ( Su i sse) : Institut d'Anthropologie de l'Université Atire&le (Italie): ftiblioteca Zolnntea A Ibft-IliU* i République Socialiste de Roumanie): Muzeal Régional Amersfoori (Pays-Bas): Rijksdienst voor iict Oudtieidkundig Rodemônderzock Amsterdam (Psi y s-Bas) : Koninklijke Nederlandse Àkademie van WetensehappCn komnklijk In&tituut voor de Tcopen Koninklijk Ondheidkundig Genootschap Rijks muséum Nederlands Genootschap voor Anthropologie Nederlandsche Entomulogisehe Vereenigiai Ztitilogisch Muséum. Iniversiteit A.materdam Animerpen (Belgique): Koninklijke Maatschoppij voor Dierkunde van Antwerpen Aquileia (Italie): Associazione Nazionale per Aquileia Arey.xo (Italie): Açcadetnia Petrarcac di ketlere, Arti e Scîenze Athênai (Grèce): Akademie Athënon American School of Glassical Stiulies ttritisk Sehnol uf Archacology at Athena Comité National Hellénique de l'Association Internationale des Études du Sud-Est Européen Deiitschés Archaeolognsches Institut Kcole Française d'Archéologie laboratoire de Géologie et de Paléontologie de l'Université Rédaction de la revue l.ao^rafia Société Archéologique d'Athènés Société Spëléologique de Grèce Âoenrhes (Suisse): Musée Romain Bacüu (République Socialiste de Roumanie): Muzeul de Istorie Maieul de Çtiintele Xaiurii Hatl Godesberg (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Deulsclie Forschungsgemeinschaft Deutscher Forschmigdiciist Frl&drích-Ebert-Stiftuu g. Bibliothek Institut für Raumordnung Barcelona [Espagne): Instituto Químico de Sarria Museo Arqueológico Barí (Italie): Accademia Pilgüese del le Seien«: Faculta di ltítere e Filosofía e di Magistern Basel (Suisse) : G cogr a p hi sch-eth nologi sch e Gesellsch a ít * Helvetia Arehaeologica Historische und antiquarische Gesellschaft S a 1 u r for s eh en de Gesel ls eh a f i Schweizerische (¡esellscfiaft für Lir- und Frühgeschichte Schweizerisches Institut für Volkskunde Bautzen (République Démocratique Allemande): Institut für sorbische Volks Forschung der Deutschen Akademie der Wissens ehalten zu Berlin Stadtmuseum. Naturwissenschaftliche Abteilung Bel fort (France}: Société Belfoïtaine d'Émulation Bergamo tila lie): Biblioteca Ci vi en A. Mai Bergen (Norvège) : Uni vereitelst »hlioteket Berlin (République Démocratique Allemande): Deutsehe Akademie der Wissenschaften Institut liir deutsche Volkskunde der Deutschen Akademie der Wissenschaften Institut fiir Ur- und Frühgeschichte der Humboldt-UniveraitÄt Institut für Vor- und Frühgeschichte der Deutschen Akademie der Wissenschaften Universitäts-Bibliothek Zen Irais teile für die philosophische Information und Dokumentation Berlin-Char¡Ottenburg (République Fédérale rie l'Allemagne Occidentale) : Museum für Vor- und Frühgeschichte Bern (Suisse): Bernisehes historisches Museum Geographische Gesellschaft P\Ta tu rf o rs e h cu de Gesellschaft Stadt- und Universitätsbibliothek Besancon ¡Frunce): Instituí d'Archéologie de ln Faculté des Lettres Institut iîe Géographie de la Faculté des Lettres Université de Besançon BialoToieia (République Populaire de Pologne); Zaklad Bada ni a 5s a kó w Polskicj Àkadenjii Nauk Bialystok (République Populaire de Pologne): Muze u m Iv Biaîymstoku Birmingham (Grande-Bretagne): Birmingham Natural History Society Blindera-Oslo (Norvège): Del Norske Geógrafiske Sclskab Det Norske Meteorolog i ske Instituti Bochum^Querenburg (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Geographisclies Institut der Ruhr-Uni versitat Bochmn Rolo.c> il a (Italie): Accadentin délie Science dellTstiinto tli Bologna Grnppo Spe'leologico BoLognese ístituto di Geología e Paleontología deU'Univeraià Musen Civico Unione Spéléologies Bolofrncsc Bolzaneto-fíenooa (Italie): Club Alpino Italinnu — Gruppo Spelcologico Bondi/ (France): Office de lu Recherche Scientifique et Technique Outre-Mer Bonn (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale).; Geographischcs Institut der L níversitat Institut (Ur Vor- and Friihgeschichte der Umversitat Naturhistorischer Verein der Rhe in lande und Westfalens Un i ve rs i tïts-Bi hlíothek Verein von Altertunisfreuiidcn itti Rhcinlande Bordigkera íItalie): Istituto Internationale di Studi Lignri Borok- (URSS); Institut bioiogii viiutrcnnih vod Akademii nauk SSSR Braxon (République Socialiste tic Roumanie): * Mu zen 1 j Ltdcteaii B raso v Bratislava [République Socialiste Tchécoslovaque): Fílozofieká fakulta L'niverzity Komenského — t s t red ná knižnica Geografbká knižnica Prírodovedeekej fakulty Univerzity Ko-menského Geograficky ústnv Slovenskej uk&démie vied Gcologicky úslav Dionyzíi Stúra Prírodovedeeká la kulta Univeraâiy Komenského — Üstredná knižnica Reílakcia íOclirana fauny-s Slovenska akademia vied — Ústredná knižnica Slovenska téchnická knižnica SltrveHalcé narodne múzeum Socíologicky ústav Slovenskej akadémie vied Univerzitnâ kminica il s t a v svetove j literatur y ii jazykov Slovenske; afcadémie vieil Ûetavy spoloëenskych vied Slovenske j ak&démie vied Bremen (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale) : Obersee-Museum Bretcia ( I tal ie) : Ateneo d i Broseia Brno (République Socialiste Tchécoslovaque): Archéologie ky ustav Ceskoslovenské a ku demie ved Filosofické fakolta. Sbornik praci Krasovu sekee, Geogra IFickf ûstav Ceskoslovenské nkademie véd \hitice Moravska Moravske muséum. Ltnografické oddëleni Moravske m uscum. Prehisiorické oddelčni Moravské muséum, Pstav Anthropos Pedagogiekv institut Pïfrodovprfeckâ fakulta Univcrsdty J. E. Ptirkynè Spclcologirkv klub Unîversitnl kniiiovna Ûstav pro ethnngiafii a folklor i stik â t'fskoslovenské akademie vëd OstFedni knihovna lékafské fakulty Univeraity ]. E. Purkinê Lj s t red ni k ni ho v na. veterinami fakulty Yysoké skoly zemëdëlské Brugg (Suisse): Gesellaehaft Pro Yindonissa Bruxelles ( Bc I g i q u e) : Académie Royale des Sciences, des Lettres et des Beaux-Arts d«1 Belgique Fédération Spébiologique de Belgique Institut Royal des Sciences Naturelles de Belgique Konmklijke Yiaainse Academic voor Weienschappen, Letteren en Schone Eunsten tuti België iLatomUSc Les Musées Royaux d'Art et d'Histoire Revue Belge de Philologie et d'Histoire Service de Physique Nucléaire Service National des Fouilles Société Royale Belge d'Anthropologie et de Préhistoire Société Royale Zoologique de Belgique .Spéléo-Club de Belgique Bucur&î-ii (République Socialiste de Roumanie): Asociulia Slaviçlilor din Republicn Socialista Romàiiia Riblioteca A es dem ici Republicii Socialiste Remania Bilîiioteca Centrala de Stat ai Republicii Socialiste Rotmânia liiblioteca Centrais Ihiivcrsitaru Ccntrul de Infor mûre Documenture în $tiiritele Sociale si Politiçe Institutul de Arheologie al Academiei Republicii Socialiste Romània Institutut de Certetiiri ïi Proîectûri Piscicole i il stilu tu l de Géologie ¡¿¡i Geograf ie ai Academiei Republicii Socialiste Romània Institutu! de Istorin Artci al Academiei Republicii Socialiste Romània Institutu! de Matematicä al Aeademiei Republicii Socialiste Ro-mânia iastîtutul de Speologie ^Emil C. Racovitäc al Aeademiei Republicii Socialiste Romiii A ïnstitutul Geologic Revue des Ktudts Sud -Es t Européennes Societatea de itiinte Biologice din Republicti Socialista Rumänin Hudapesi (République Populaire Hongroise!: Budapests Tôrténeti Muzeum !■ üldrajzi Ttutszékek Kiiny vtâra Ip arm iivës zeti Mäzen m Magyar Al i ami Földtani lu le zet Magyar Foldrajzi Târsas£g Kijuyvuira Magyar Karszt- és Burlangkntato Tarsulat Magyar Nemzeti Galéria Magyar Nemzeti M uzen m. Koz p on t i Etégcszcti Kony vtar Magyar Tli dom d n vos Akadéinia FoUbajztudomnnyi Kutatâintézet könyv- es Terképtâra Magyar Tndomanyos Akadémia Konyvtara Magyar Tndomanyos Akadémia Nyelvtndomânyi Intezctének Magyar Tudominyûs Akadémia. Régészeti Intézct Magyar Tndomanyos Akadémia Tôrténettudomânyi itilézete Néprajzi Mitzcum Konvvtdra Orszâgos Miiemléki Fcfugycliiség Szépmuvészeti Mâzeum Tcrmészettudomdnyi Müzeum KÖnyvt&ra Cambridge (Grande-Bretagne): Cambridge Philosophical Society University bibrary Canterbury (Grande-Bretagne): The Universiiy — The Library Capo d i Ponte {Italic) : * Centra Camuno di Studi Preistoriei C it rdi ff (G ra 11 dc-B retag ne) : National Museum ol Wales. Department ol Arcbaeology CasteUana-Gruite (Italie): Istituto Ilalitmo di Speleidogiti Catania (Italie): Accademia Gioenia il i Seieuzc Natural i Karo I là tli l.cttere e Fi Insu Fi a Istituto d i Geo)agiu doH'Università Chur (Suisse): Kantonsbibliothek Graubtinden Ùhrmoni-Ferrand (France): Institut de Geographife Faculté des lettres Cluj (République Socialiste de Roumanie): Academia Republicii Socialiste Rômânia l-'iliula Cltîj Muzeul de J sto rie Chi j Mazeul ElnograFic al Trans i Ivani ei Coimbrti (Portugal): Institutu de Aiqut'ologia. FaCtildatle de Letras M il se u Zoo(6gico (la Ublversidade de Coi ni bra Sociedade Broteriana Como {Italie): Kussepna Speleologies. Italian a Sucietà Arcneologicn Comense Constanta (République Socialiste de Roumanie): M id/en I de Arheologie Cremona (Italie): Bibliotçea Governaliva di Cremona Debrecen (République Populaire Hongroise): Dé ri Mû zen m Kgyelemi Konyvtûr Eryetemi Néprajzi Intézet Klasszika Filulôgiai Intézctc Kossuth Lajos Tudoniûnyegyetem Delft (Pays-Bas): Ethnngrufisch Museum Dijon (Frame): Bibliotèqne de l'Académie de Dijon et de lu Commission des Antiquités Spéléo-Club t!e Dijon Dresden (République Démocratique Allemande): Hibliotliek der l'echnischen Uuiversitat Dresden l.an des m use u ni fiir Verges chi elite Saelisisi-he I .andeshi lil iotîiek Staatliclies Museum ftlr Minéralogie und Geologie Staatliches Museum fiir Tierkundc Dublin (Irlande).; Royal Duiilin Society Royal Irish Academy Royal Society of Antiquaries oi Ireland Du rbam (Ci ra n d e- B re tag ne) : University Library Ebirxmalde (République Démocratique Allemande): Deutsches Entomologisehcs Institut Ed in bu rgb ( (. î ran d e-B retagne) : Royal Society of Edinburgh School of Scottish Studies. University of Edinburgh EiSenstadt < A irtriche) : B u rge 111 a ml ischcs La n d es m u se u m Erlangen (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Deutsches institut fiir merowingsch-karoliflgische Kunstforschung Seminar fiir slawische Philologie der Friedrich-Alexander-Uni-versitat FaenZa (Italie]: Société Torricelliana di Scienze e I.ettcrc Ferras a (Italie): Accatiemia delle Scienze di Ferrara Istituto Fcrrarese di Paleontologia Umana Firenze (Italie): Accademta del lu Crusoe Accademia Toscane di Scienze c Lettcrc Rivistu di Scienze Prcistonihe Ftématle-Haute (Belgique): Sacióte Royale Belge d'Études Géologiques et Archéologiques sLcs Chercheurs de la Wallonie« Fossmo (Italie): Biblioteca Cívica Frankfurt a. M. (République Fédérale de l'Allemagne Occident aïe}: Deutsches Archäologisches Institut. Römisch-Germanische Kommission Scnekciibergísehe Na t urforschende Gesellschaft Freiburg i. Hr. (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Deutsches Volkslied a rch i v Geographisches Institut I der Universität Geologisches 1 .andesaun i Institut für Ur- and Fr tili gesell ich te der Universität Unhersiiäls-Bibliothek Gdansk (République Populaire de Pologne): Biblioteka Gdaéska Polskiej Akademij Nauk Gdariskie fowarzystwo Naukowe I lis t y tu t Morski Genève (Suisse! : Bibliothèque d'Art et d'Archéologie Bibliothèque Publique et Universitaire Institut de Géologie de l'Université Muséum d'Histoire Naturelle Société de Géographie de Genève .Société île Physique et d'Histoire Naturelle Société d'Histoire et d'Archéologie de Genève Société Entomillogique de Genève Genom (Italie): Aeeademia Ligure d i Scienze c Le i t ere let i tutií di Filología Classiea çelf Université Istituto di Geografía. dcU'Universilà Ist it uto di Geología dell'Uni ver sitó Museo Ci vico di Sto ría Naturale »Giacomo Doria-Gent (Belgique): Kooi a kl i j ki1 Viaanise Aeademie voor Tnal- en l.ctterkujide Senti na ri c vont Arehaeologic. F neu 1 Ici t tlcr W'ijsbcgeertc en Letteren (Hessen (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale); Geographisches Institut der Justus Liebig-Universitaí U ri i vers i t ¿it s -B ibl iot I le k 61 asg'iiv (Grandi-Bretagne) : rte Geo lógica] Society tif Glasgow GqtÍZÍs (Italie): lîibliuteca Statale Isontina Goriška Mohorjeva družba Göteborg (Suède) : Göteborgs Univers i tetsbiblía tek Göttingen (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale}: Akademie iTer Wissenschaften Geographisches Institut der Universität Seminar für Ur- und Frühgeschichte der Universität Slawisches Seminar der Universität Systematiseh-Geobetanischcs Institut der Umversitat Graz (Autriche) : Institut für allgemeine und vergleichende Sprachwissenschaft Institut für Mineralogie und technische Geologie, Technische Hochschule Institut für Slavistik an der Universität I .an des i n u seu m > Joanneum* Naturwissenschaftliche! Verein fiir Steiermark ■Steiermark ¡sehe Landesbibliothek um Joannewn .S ici e rm ü r k i s ch es Landesa rchi v Steirtseher Burgenverein Steirisches Volksknndemuseum Universitätsbibliothek Greifsmald (République Démocratique Allemande) ; Er nst-Moritz-Ar n d t-Un i versität Grenoble (France) : Société Scientifique du Dauphiné Groningen (Pays-Bas): Kioiogiseh-Archaeologiseh Instituât der Kijksuoiversiteit Györ (République Populaire Hongroise): Xantue Jan« Miizeum Hau rletn {Fayi-Bas) : Teyler's Stîchting Bibliotheek Halle a.d,Saale (République démocratique Allemande): Uandesmuaeum für Vorgeschichte UniversritÄts- und Lafidesbibhothek Sachsen-Anhalt HuUstait (Autriche): Museum in Hallstatt Hamburg (République Fédérale de l'Allfltnagne Occidentale); Geographische Gesellschaft in Hamburg G eol ogts eh-Paläontologlsch« Inst i tut Musen ii|i für Hamburgische Geschichte Museum für Völkerkunde und Vorgeschichte Naturwissenschaftlicher Verein in Hamburg Staats- und Universitätsbibliothek Hannover (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Deutsche Quartal Vereinigung Natu rhi s tu ris che Gesellschaft Heidelberg (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Slovisches Institut der Universität Universitätsbibliothek Heilbron a. N. (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): * Historisches Museum Helsinki (Fi u lau de) : College of Veteränary Medicine Heising!a Vliopiston kirjaston Slaavilaioen osasto Heisingin Yliopiston Maantietéen lai tos Soc i et aï biologica fennica ¡¡Vanamoi Societas |>rn fauna et fkira fennica Suomalaiocn Tiedeakatemia Suomen Hyönleiitieteellinen Seora IS — Lclcpiï 241 Suunien Maantieteelliiien Senra Sttömen MuinaismuistoyhdiStyä Suomen Tiedeseura Vultion RListaiitutkimnsIaitos Ilradec KrdloDé (République Socialiste Tchécoslovaque); Siâtni védeckâ knihovna iasi (République Socialiste de Roumanie): Academiij Reptiblicii Socialiste Roman ¡a ■ - Filiala la^i Institutu! de ïstorie Arhotdogie ¿A. D, Xenopol Iustitntul Politehnic Muzeal de Istoric Naturald Innsbruck (Autriche): Forstliche Bundesversuchsan s t a 11 österreichische humanistische Gesellschaft Istanbul (Turquie): Ayasofya Müstesi Müdürliigüne Istanbul Arkeoloji Miizelcri Müdiirlügü Kaiserslautern (Republique Fédérale de l'Allemagne Oceident&le) ; Pfälzische lau uesgev c r beau s I a 11 Karlsruhe (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Lehrstuhl für Geologie IL Technische Hochschule Naturwissenschaftlicher "Verein Katnwice (Republique Populaire de Pologne): Biblioteka PafistWOwej Wyisaej S z ko Iv Muzycznej šlaski Instytat Nankowy Kiel (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Bibliothek des Instituts fut Weltwirtschaft an der Universität Geographisches Institut der Universität Institut für Ur- und Frühgeschichte der Universität Universitäts-Bibliothek Kien (URSS): Central'naja naučnaja biblioteka Akademiï nauk URSÏt Deržavna ord, TKZ respuhtikans'ka biblioteka URSR im. Kl'R.S Institut xonlogü Akademij nauk 1.1 RS K Klagenfurl (Autriche): La ndesmuseum fCvberthaon (Danemark): Botanisk Centralbibliotek Dan marks Gcologiske Undersogelse Dan marks Institut for International Udveksling af Vi d ens kabel ige Publikationer * D ans k Geologi s k Forening Dansk Naiurhistorisk Forening Del Ktmgelige Danske Gcoprafiskc Selsküb Det Koairelige Danske Yidenskaberues Selakab Det Kongelige Nordiske Oldskrifisclskab Entomologisk Forening Mineralogisk Museum Köln (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Geographisches Institut der Universität Körnik (République Populaire de Pologne): Biblioteka Kornieka hosice (République Socialiste Tchécoslovaque): Statua vedeeka kniinica Vychodoslovenské mûzeum krakdrv (République Populaire de Pologne): Inatytut Bolaniki Polskiej Akudemii Nauk In s ty tU t Historïi Kultury Maferialnej Polskiej Akadcmii Nauk. Écdakeja Sprtwoz da n A r ehcn logi cz rj veh Insiytnt Historïi Kultury Materialne] Polekiej Akadwiiii Nank, Zaklad Etaografii k ti t c il ra Ftnografii Slovvian. Uniwersytet ] agielloiiski Mnzeum A rch col o pie z ne * Muzeum Etnogra f iczne Polska Akadem i a Nauk Pulskie Towarzystwo Geo logi czne Sîownik La ci n y Éredniowieeznej w Polsee Towarzystwo Mifosnikôw Historii i Zabytkovv Kiakowa rowarKystwo Mitwnik6w Jijzvka Polsfciegu Zaklad Ochronv Przyrodv Polskiej Akadcmii Nauk Xaklad Zoolpfii Systematieznej Polskiej Akadetnii Nauk Krefeld (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Geblogiaehes Laadesamt Nordrhein-Westfalen Krasno nj H^ùfaJttf (République Populaire de Pologne); Mu zen 01 La.iehin.gen (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): HiihJenforschungsabteitung des H HT Laichigen e. V. [,au saune (Suisse): Société Vaut!nise d'Histoire cl d'Archéologie Société Yaudoise des Sciences Naturelles I.e.eumardcn (Pays-Bas): Fryske Akadeiriv Leiden (Pays-Bas): Bibliotheek lun het Kamcrlingh O unes Labrj ratori um I usti t n ut voor Preliistorie der Rjjksiiniversiteit Koniukbjke Nederlandsche Botsnieehe Vereeniginf Rijksmuseum van Natniirlijkc Historié Rtjksmuseimi van Oudheden Leipzig (République Déniocratique Allemande): Deutsches Institut fiir Eandcrkunde Geûgraphîsehe Gesellsehaft der Deutschen Demakratischen Republik Inclut fiir Vor- und ÏViihgeschichte der Karl-Marx-Universitat Sachsisehe Akademie der Wisscnschaften Leningrad (URSS): Biblioteka Akademi i nauk SSSR Naučila j n biblioteka im. M. Gor'kogo j>ri l.eniugradskom Gosu- darstv en nom nniversitete Vsesojuznaja gcologiêeskaja biblioteka Libérée (République Socialiste Tchécoslovaque): SeveroÈeské muséum Liège (Belgique): Université de Liège Linz (Autriche) : Christliche Kunstblätter Institut für Landeskunde von Oberösterrcich Ob e rüsterre i ch is c hes Lan desmu seu m S tad t museum LiptoDfky Mikulás (République Socialiste Tchécoslovaque): Múieum Slovenského krasu Lisboa {Portugal): Academia das Ciencias de Lisboa Centro de Estndos de Antropología Cultural Centro de Estados Geográficos. Faculdadc de Letras Mu sen e Laboratorio Mineralógico c Geológico. Faculdade de Ciencias Musca c Laboratorio Zoológico c Antropológico, Faculdade de Ciencias Serviras Geológicos de Portugal Sociedade de Geografía de Lisboa Sociedade Portuguesa de Ciencias Naturais Lódí (République Populaire [le Pologne): Biblioteka Uniwersyteck 11 I n sty tut Geograficzny Uniwcrsy tety tódzkicgo Mu zen m Areheologiczne i Etuograf iczne í'otskie Towarzystwo Ludozaawcze Zu k lad Archeologii Pol ski In sty tu tu M is tori i Kultury Ma te ri a Ine j PuLkiej Akademii Naufc London (G raude-Bretagne) : British Museum. Departement of Printed Books British If use il in. Natural History. General Library (Geologists' Association Institute of Archaeology. University of London Joint Library of the Hellenic and Roman Societies Linn can Society of London London und Middlessex Archaeological Society Ministry of Technology National Central Library Royal Anthropologien! Institute Royal Geographical Society Royal Society School of Slavonic and East European Studies Victoria & Altert Museum /, mi oa in (B elgi q u e) : Centre International de Dialectologie Générale Institut de Géographie Lublin (République Populaire de Pologne): Biblioteka Uniwersytecka K, U. L, Uïfiwersytet M a ri i Curîe-Sklodowskiej Lund (Suède) : Slaviska Institutionen vid Lunds Université! Un i v ersi tetsbibl iotek et Luxembourg (Luxembourg) ; Bibliothèque Nationale Société des Naturalistes Luxembourgeois L'ooo (URSS): Bibîioteka L'vivs'kogo g'eologiéncgo tovarystva Instytut suspil'nyh nauk LDU. Viddil arheologii NauCnaja biblioicka LVovskogo gosudarstvennogo nniversiteta im, îv. Franko Lyon (France): institut de Géographie Société Linnéenne fie Lyon Madrid (Espagne) : Centro do Estudios Hidrográficos Consejo Superior de Investigaciones Científicas Deutsches archäologisches Institut Real Academia de Ciencia* Exactas. Físicas y Naturales Real Academia Española Seminario de Historia Primitiva Magdeburg (République Démocratique Allemande): KuHurhiaitírisches Museum Mainz (République Fedérate de l'Allemagne Occidentale) : Akademie der Wissenschaften und der Literatur Römisch-germanist■ lies Zentralimuseum Staatliches Amt für Vor- und Frühgeschichte A/ a » c¡¡ ester (G ra n f I e - B re t a gne) : Manchester Geograph ¡cal Society Marburg Lahn (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Institut für mitteleuropäische Volksfursibung Staatsbibliothek der Stiftung Prcussisclicr Kulturbesitz Uni venitats-Bibliothek Vorgeschichtliches Seminar der Universität Marseille {France): Bibliothèque de l'Université d'Aîx-Marsejïïe Muséum d'Histoire Naturelle Martin. (République Socialiste Tchécoslovaque): M a tita Sloveitskn Siovenské siárodné múzeum Slovcnskc národné in ú zen m — Nú rodo pis ni od bor Martttnnâxâr (République Populaire Hongroise); Magyar Tudoinânyos Akudémin Mezogazdasági K ni ató Intézete Mennina (Italie): Université dcgli Studi Metz [France) : Académie Nationale de Metz Milano (Italie): Centro Studio Terzo Monda Istituto di Seien za e Técnica del le CostrUïLODL Politécnico Ist! tu tu Lombardo, A cea de m in di Seienze c Lette re Museo Cívico di Storia Naturale Université Ca t toi i i-a del Sacro Cuorc Università degli Studi ilfirurfc (URSS): Fundamentalen a ia biblijaieka imja Jakuha Kolasa Akademii navuk BSSR Istitut teplo- i tnassoobmena Akademii navuk BSSR Miskolc (République Populaire Hongroise): Herman Oitè Mûzeum Modena (Italie): Museo Civico Archeologico .1/on.ç (Belgique) : Cercle Archéologique de Möns Montpellier (Fiance) : Laboratoire de Paléontologie Motkoa (FRSS): Fuudamentarnaja biblioteka obïéestvennyh nauk im. V, P. Volgina Akademii uank SSSR Gosiidnrstvcmiaja biblioteka SSSR imeui Y. I, Lciiina GOTudarstventiajo publifnaja istoriéeskaja biblioteka RSF5R Gosudarstveiiaaja public naja naacno-lchuiccskaja biblioteka SSSR Institut istorii estestvoznanija i tebniki Akademii uauk SSSR Institut naufnoj inforutacii Akademii ntoik SSSR MikrofannistiÈeBltaja laboratorija. Geolog iccskij institut Akademii nauk SSSR Naucnnja biblioteka im. A. M, Gor'kogo Moskovskogo gosudar- stvenaugo université ta Ysesojuznaja gosudarstvénnaja biblioteka inostrannoj literatury München (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale] : Bayerische Akademie der Wissenschaften Bayerische biologische Versuchsanstalt Bayerische Staaissamluug für Paläontologie und historische Geologie Bayerisches geologisches Landesamt Institut fiir Volkskunde der Kommission für Bayerische Landes-geschiefcte bei der Bayerischen Akademie der Wissenschaften Institut fiir Vor- und Frühgeschichte der Universität Institut zur Erforschung der UdSSR Seminar Tür baltische und slavisehc Philologie der Universität Sit dos t e 11 re pagesei Iseliaft Südost-instÜut ZentraÜnstitut fiir Kunstgeschichte Zoolugische Stantssammlung Münster i, Westfalen (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale] : Landesmuseum fiir Naturkunde SeminaT fiir Vor- und Frühgeschichte Nancy (France) ; Académie de Stanislas Nantes (France): Société des Sciences Naturelles de l'Ouest de la Franc« N&poli (Italie) : Istituto di lilologia Slava Isiituto di Paleontologia dell Universiti Soeietà Nazitmale di Scienze, Lcttere ed Arti Neuchâtei (Suisse) : Société NeqchfLteioise des Sciences Naturelles Société Suisse de Spéléologie Nemeastle upon Ti/ne (Grande-Bretagne): The Univenity Library Nice (France) : Association Jes Naturalistes de Nice et des Alpes Maritimes A' ijmegen (Pays-Bas): UmversiteitsbLbliot heek Nitra-Hrad fBépoblique Socialiste Tchécoslovaque); Aruheologicïy ústa v Slovenské akadémie vied Noi i in gl> a m (G ra n de - B ret a gn e ) ; Department of Geology. The University Nürnberg (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Germanise lies Na tfon al-Museum Wirtsehatts- and Sozialgcograpliistilies Institut (1er Friedrieh-A1 ex a n de r-Uti i vers i ta t Nyíregyháza (République Populaire Hongroise): Jdsa Andráa M úzeum O et ra s (Portugal): t'entre de Estudos de Etnología Peninsular Estaçao Agronómica Nacional Offenbach (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale).; Bibliothck des Dentsclien Wetterdienstes Oiomoite (République Soeialiste Tchécoslovaque); KnjJhovni si redis ko filoso fieté fakulty University Palackého Státní vedeeká knihovna t'istretint knihovna pHrodovédeeké tukulty University Palackého Vlastivëduy ûstav Ohe/.iyn (République Populaire de Pologne): Muzeum Maznrskie w Olsitynie Gpaoa (République Socialiste Tchécoslovaque): SJezské muséum Slezsky ústav ■ Csskoslovenská akademie vëd Oradea (République Socialiste de Roumanie): Institutul Pédagogie Oslo (Norvège): Miner a I ■ >gi s k-geologi s k Museu m Norsk FoltemusCuim t. ! ni ve rh-i le t et s OI d s a ksa mltUE Ujiiversitetsbiblioteket i Oslo Oviedo (Espagne): Instituto de Geología Aplicada. Facultad de Ciencias Oxford (Grande-Bretagne): A si mi olean Muséum Bodleiau Library Taylor Institution Padooa (Italie]: Aecademia Pata vina di Seienze, Lettere ed Art i Istituto di Antropología Istituto di Filología Si à Va IstUnto di Geografía delFUniversità Istituto di Geologia delFUniversità Tradizioni Patermo {Italie): AccarleiiiiH di Scieu«:. l^eltere ed Arti Fondazione >Ignazio Morminoc del Banco di Sicilia Pamplona (Espagne) : Museo dfc Nuvnrra Pardubice (République Socialiste Tchécoslovaque): Vyehodoccské muséum Paris (France) : Académie des Inscriptions et Belles-Lettres Académie des Sciences Annales de l'Université de Paris à la Sorbonne Association de Géographes Français Bibliothèque Nationale Centre de Documentation sur I* U.R.S.S. et les Pays Slaves Centre d'Études Archéologiques de la Méditerranée Occidentale. Institut d'Art et d'Archéologie (le l'Université de Paris Centre d'Études Pré et Protohistoriques. École des Hautes Études Centre National de la Recherche Scientifique. Centre de Documentation Centre National de la Recherche Scientifique, Centre de Documentation — Sciences Humaines Comité National Français de Géodésie et de Géophysique Fédération Française de Spéléologie Institut d'Études Slaves Institut de Géographie Laboratoire de Géologie de la Sorbonne Musée Nationale des Arts et 1'raditkms Populaires Muséum National d'Histoire Naturelle Société Géologique de France Société Préhistorique Française Union Géodésique et Géophysique Internationale Parma (Italie): Facoltà di Medicina e Chirurgia delltJniversità f'au (France): Société Nationale des Pétroles d'Aquitaine Paoia (Italie): Athenaeu m ïstiluto di Geologi a de! l'Université Société Pavese di Storia Patria Pécs (République Populaire Hongroise): Duaaatûli Tudomanyos Intézet Kiinyvtâra Jaiius Pau no ni us Mâzeum Pisa (Italie): Istituto di Antropologia c Paleontolo^ia Umarin deU'Università Società Toscuna di Science Naturali Studi Classici e Orient ali. Uni vers it à di Pisa Ploodio (République Populaire de Bulgarie): Naroden nrlieologiÈeski muzcj Yiss pedagogi éeski institut po p ri rod o m a tem a tičes kite nauki Ponteoedra (Espagne): Musco de Pontevedra Porto (Portugal): Fa eu klade de Cièncias Pot&dam-Bubelsberg (Répuhüque Dímocratique AI lema ude}: Museum für Ur- und Frühgeschichte Poznati tRcpnblique PopuLairc de Polognc): Biblioteka Glówna Umwcrsytctu ¡in. Ad urna Mickiewicza I ns t y tu f Ziii'hod ni Katedra Arehcologii Pradzicjowcj i WczesnoSrediiinwiccznej. líjii- wersytet im. Adama Mickiewicza katedra Etnografii Uaiwersytctu Adama Mickiewicza Muze..... Archeologiczne Poznaúskie TowoTzystwo Przyjaciol Nauk Przcglqd Antropotogiczny. Uniwersytet iPrzyroda Polski Zachoduiej« i Studia Lógica« Praha (Répuhliquc Socialiste Teli écus lova que): Arcbeolopcky ustav Ccskoslovenské ak a dem ic ved Ceskoslo venska společaofit entomologická Ces k os I o venske akadorni c véd Ces k os I o venska spe le en as t zeinepisnd Department ot History. Pedagogical Faculty Pilosofická Fa k alta University Karlovy Geofysikáini Vista v Ccskoslovenské akademie ved llistoricky lista v Ceskoslo venske akudeniie ved Kabinet pro studia recká, rimska a latinska Ceskoslovenské akademie véd Katedra ehemic a zkonsení pot ra v in vysok é íkolv cheuiisko-tccli-jiologické Katedra ekonomické a regionalni geografía na prírodovcdccké fakulté University Kariovy Krasová sekee PflrodovSdeekého shorn Společnostj Narodniho musca Laboratory of Hvdrohiology — Department of Water Technology Matematicky ústav Ceskos lo venske a kad em i e ved Narodni museum Národní museum — Entoinologickc oddelčni Památnik narodu ihn piseninictvi na Strah© vé Pnldikaéni koinise. Prirodovedecká fa kulta University Karlovy — biologie Slovanska knihovaa Spofa — spojené podniky pro zdravotnickou v y robu Universitní kniliovna Üstav dej in social is tickych zentí Ceskosloveoské akademie ved Ustav jazvkü a literatur Ce&koslovenské akademie ved Üstav pro českou litera turu Ccskoslovenské akademie ved ti stav pro jazyk éesky listov pro theorii a déjiny urnetií Ccskoslovenské akademie ved tista v ruského jazyka a ¡iteratury. Universita Karlova Pstffidi vedeckyh, tedmick^h a ekonomickyh informad Üstícdní archiv Ceskoslovenskc akademie véd list redu i lista v geologic.ky Zúkladni knihovna Ccskoslovenské akademie véd Prúhonice u Prahy (République Socialiste Tchéeoslovaque): HotaJlick^ ústav Ceskoslovcnské akademie ved Bennet (France): OGAM -- Tradition Celtique Société Scientifique de Bretagne Reykjavik (Islande): Hiilh ÎskniJfca fornleifafjelag Yisindafélag Islendinga Riga (URSS): Latvijas PSR Zinuinn Akademija Roma (Italie): Accademin N&zionale dei Lincei Belgisch Historisch Iristltuut te Rome Bibliotecn di Archeologia e S tort a dell'Arte British School at Rome Circolo Speleologieo Romano Cou si gl io Nazionale delle Ricerche »La Ricerca Scientifica* École Française de Rome Instihitum Romanum Finlandi&e Istittito ili Archeologia tlcliTJnivcrsiià Istituto di Filologia Slavn dell'Università Istituto di Geologia c Palcontologia del l'Univers il à Istituto di Studi Romani Istituto Superiore di Sanità Mus» Nationale Preistorico ed Entograficn .Lrtigi Pigorini Servil» Geologien ditalia Soc ist à Geogrufica Italiana Soeictà Geologica Italiana Koma (Saint-Siège}; Pontifiaia Àceadcmia Romana di Archeologia Rostock (République Démocratique Allemande): Universitätsbibliothek Rooerèto (Italie) : .Aecademia degli Agiati di Seicnze. Lettere cd Arti Saalburg-Kastell (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale} : Saalburgm aseum Saarbrücken (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Geographisches Institut der Universität des Saarlandes Institut für Vor- und Früh gcsch ich te der Universität des Saarland es Universität des Saarlandcs Saîamarcca (Espagne! : Universidafl de Salamanca San Mtniato (Italie): Accademin degli Euteleti ■S'arcellei (France) : Société Scientifique Sevèenko Satu Mure (République Socialiste de Roumanie): Muren I de Istorie Sanigtmno sut Rubicone (Italie) : îtnbiconia Aecademia dei Ftlopatridi Schaffhausen (Suisse): Natur forschen de Gesellschaft Schleswig (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale); Schleswig-Holste ¡ois eh es Laadcsmusciiiit für Vor- und Frühgesell i cil te Schmähiseh Hall (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale) : Historischer Verein für Württembergisch Frauken Schwerin (République Déni cera ti que Allemande): Museum Fût Ur- und Frühgeschichte Seciran bei Knittelfeld (Autriche): Abtei Settie (C r« h de-Bretagne) : British Speleo logi cal Association Semita (Espagne) : Museo Arqueológico Provincial i'ibiu (République Socialiste de Roumanie): Muzeul Rrukeathal Siebetdingen (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Vi tis Siena (Italie); Accademia Musicale Chigiaua S/ní-Ni k la as- fFa a s ( Belgique) : Oudheidkundige Kring van Waaslnnd Siracusa [Italie): Societâ S i ra cusan a di S ton a Patria Sofija (République Populaire de Bulgarie); Akademija na se l'skos topa a ski te uauki Bülgarska akademija nu naukite Biilgarsku jstoričesko d ru íes t v o Centralna biblioteka pri Vissite tehmëeski instituti Narodna biblioteka :-Kínl i Melodij< Sofijski universitet. lîibliutekatn Visi jkonomičeski institut iKarl Markst Sopot (République Populaire de Pologne): Biblioteka Gičvvna liniucrsytetn Gdaúskiego Sopron (République Populaire Hongroise}: Liszt Fe rene Múzeum Speyer a. Rh. (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): P raí tische L au desbi b 1 i« t hek Spiiskú nová ves (République Socialiste '"! ehéeoslovaque) : * M in eral i a Slovaea Sta va n ger ( Mo r vège) : Siavanger Museum Stockholm (Suède): Department of Phvsical Geography, University af Stockholm Kuagl. Biblioteki t kungl. ^ etenskapsakademiens Bibliotek Xi ni gl. Vitterhels Historie oeh Antikviictsnkademiens Bibliotek Slaviska Institutionen Strasbourg (France): Laboratoire de l'Institut de Géographie de I Université Stuttgart (République Fédérale de l'A Hem agüe Occident a le); InstituE fur Auslaiidshczichungen Staattdches Muséum fiir Naturkunde Yerein für vateriandische Naturkunde in Wiirttemberg Wii rttem berfíisthes Lan des muséum Stuttgart — Hohenheim (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Gesellschaft fiir Agrargescliiclite Szcze/jin (République Populaire de Pologne): Muzeum Pomor za Za chod niego Szcged (République Populaire Hongroise): jñzscf Attila I udomúnyegyeiem Foldrajzi Intézel Mó ra Ferenc Mû zen m Sxêtesfékérvâr (République Populaire Hongroise); IsUán Király Müzcum Szombathely (République Populaire Hongroise) : Vas Megyei Muzeumok Talence (France): Insiitut de Géologie du Bassin d'Aquitaine. Faculté des Sciences de Bordeau* i Tallinn (URSS): Eesti NSV Teatluste Akadeemia Keskrauniatukogu Ta rascón-m r-A riège (F ran ce) : Société Préhistorique de l'Ariège Tarragona (Espagne): Real Sociedad Arqueológica Tarraconense Taírartíí-á cmrtíca (République Socialiste Tchécoslovaque): Správa Tatranského národného parku Texel (Pays-Bas): Nederlands lastituut vOúr Oaderzoek (1er Zec Thessultmikè (Grèce) : Aristotele ion Panepistëmiou Thessalouikës Tihany (République Populaire Hongroise): Magyar Tudományos Akadémia Biológiai Kutatóintézete Tinii unlogische Gesellschaft Bundesdenkmalamt Geographisches institut der Hochschule für Welthandel Geographisches Institut der Universität Geologische Bundesanstalt, Geologisches Institut der Universität Geologische Gesellschaft in Wien Instituí für osteuropäische Geschichte und Südost Tors ehung der Universität Institut für Sla vi sehe Philologie der Universität Institut für Ur- und Frühgeschichte der Universtität K uns í historisches Institut der Universität Museen der Stadt Wien Na turhist orí seli es M it seu m Niederösterreidiisehe Lande&hibliothek Österreichische Akademie der Wissenschaften Österreichische geographische Gesellschaft österreichische Nationalbihliothek Österreichisches Archäologisches Institut der Universität Österreichisches Museum für angewandte Kunst österreichisches Ost- und Südosicuropa-Institiit Verband österreichischer Hühlenforscher Zoologisch- bota n i seh c Gesel 1 seil a f t Wiesbaden [Répuhlique Fedérale de F Al lema fine Oocídeatale): Hessisches l.tindesaiijt für Bodenforschung Wroelarv (République Populairc de Pologne): Bi hl i ole ka U n i w e rs y te r: ka Katedra Archeologii Polski Uoiwersytetu Wroclawskiegu im. Bo- lcslawa Bieruta Muntim Arcbenhigiczne — Red a kcja -Silesia Antiqua« Muzenm Ftnograficzne Pnlskie Towarzystw^ Entonmlogicme Folskie Towarzyatwo budoí.nawcze Pol ski e Towarzystwo Zoologie zne Wroetawskie Towarzystwo Milosników Historii Wrocíawskie Towarzystwo Nankowe Zaklad Antro pologi i Polskicj Akademii Nauk Zaklad Archeologii élti-ska. ímtytut Historii Kultury Materialne j Polskiej Akademij Nauk Zaklad Narodovi y im. O s soli ó ski ch Pol s ki i j A ka dem i i Nauk Würzburg (République Fédérale de 1'Allem a ga e O c ti deti talci: Geographisches Institut der Universität Wtfrzbarg Universitätsbibliothek Zürich (Suisse): , Bibliothek der Fi d gen ossisehen Technischen Hochschule Geobot anisehes Fotschutigsinstitut Rubel !\T a tu rforschen de Gcsei I schalt Schweizerisches Landesmuseum AMERIKA - AMÉRIQUE Aíbany (États-Unis}: New York State Lihrary A th ri r/u ertjue (États-Un is) : Zi m merman Library. University of New Mexico Amhertl (États-Unis): University oF Massaihnsetts Library Afin Arbor (États-Unis): Univers i ty of Michigan Library Antnfagasta (Chili): Departamento île Arqueología y Museos. Universidad de Chile Universidad de! Norte 1 xi m ción ( P a ra gua y) : Musca Etnográfico »Andrés Barbero* Baltimore (i::tats-Unis) : JohttS ftopkins Université Library liai on Rouge (États-Unis); Lousiana Stnte University UibniTy Belo Horizonte (Brésil) : Roletim Mineiro de Geografía Berkeley (États-Unis) : Univcrsity of California General Library Rethesda (États-Unis): * National Library »F Medicine Ha gota (Col o m li i e): Academia Colombiana Academia Colombiana île Historia Academia Colombiana de Investigación y Cultura * iCeulro de Historie de la Cuitara« y Biblioteca de la Familia Salazar Centro de Investigaciones Lingüisticas y Etnográficas de la Amazonia Colombiana Instituto Colombiano tle Antropología Sociedad Geográfica de Colombia Bou Mer (États-Unis): University of Colorado Líbraries Brasil in (Brésil): Univcrsida.de de Brasilia. Biblioteca Central B uca ra man ga ( C ' o ! om bie) : Facultad de Ingeniería de pe t rol eos Universidad Industrial de Santander Buenos .,4i>es (Argentine) : Museo Etnográfico .Suciedad Científica Argentina Cali (Colombie): Universidad del Valle. Departamento de Bibliotecas Cambridge (États-Unis): Musen m of Comparative Zoology at Harvard Collège Peabody Muséum of Archaeology and Etbnology at Harvard University Slavie Division — Harvard Colicgc Library Ca ra va s (Ve ne zue! a): Academia ile Ciencias Matemáticas y Naturales Academia Nacional de la Historia Escuela de Briolofria Instituto Venezolano de Investigaciones Científicas Sociedad Venezolana de Ciencias Naturales Sociedad Venezolana de Espeleología Castro Valley (États-Unis): Cave Research Associates Chicago (États-Unis): ¥ Department of Geography. The University oT Chicago Field Museum iiF Natural History John Crerar Library University of Chicago Library Cincinnati (États-Unis); Association of American Geographers Depository. University of Cincinnati University of Cincinnati Library Ciudad Universitaria (Costa Rica}: Biblioteca de la Universidad de Costa Rica Cluster (États-Unis): National Speleological Society Columbia (ÉtaU-Unis) i University oí Missouri Library Cohtmbus (États-Unis); Oído State University Libraries Curiliba (Bré^il): histituio de Geología. Universidarle do Paraná Universidade do Paraná Dinner (États-Unis): United States Geological Survey Detroit (États-Unis): Wayne State University General Library fiast Lansing it tats-Unís): Michigan State University Library Habana (Cuba); Biblioteca Central fRuben Martinez Villenac. Universidad de la Habana Biblioteca Nacional )J»é Marti Centro de Investigaciones Pesqueras Dirección Nacional de Zoológicos y Acuarios de Cuba Instituto de biología. Academia de Ciencia* de Cuba Ministerio de Minería, Combustibles y Metalurgia Mttsco Antropológico Montané. Universidad de Ja Habana Houston [États-Unís): 'the Kondren Library Indianapolis (États-Unis}: Indiana Stale Library Ithaca (États-Unis); Albert R. Mann Library t "i; r riell U11 i versi tv L ib ra ry ii — Lctcpít 257 Kan sa a City (Ktats-Un is): Linda Hali library American Academy of Arts and Sciences Khvgston (Jamalqne): Geological Survey Department La J olla (Ktats-Unts): University of California Library La Plata (Argentine): Facultad de Ingeniería Lbramie (£tats-Uids): University of Wyoming Library I.a Serena (Chili): Museo Arqueológico Latorence (Flats-línis): University of Kansas Libraries Lexington (États-Unis): University of Kentucky Libraries Lima (Pérou): Biblioteca de la Facultad de Ciencias. Universidad Nacional Mayor de San Mareos Biblioteca Nacional de! Perú Sociedad Geográfica de Lima Lot Angeles (États-Unis): Hancock Library of Biology and Oceanography. University of Southern California Linguistic Society of America. University of California Southwest Museum University Research Library Madison (États-Unis): The Slavic and East European Journal. University of Wisconsin Marwcay (Venezuela): Instituto de Antropología e Historia del Estado A ragua Mend oza (A rgen t i ne): Instituto de Arqueología y Einologia. Facultad de Filosofía y Letra* Instituto de Geografía. Facultad de Filosofía y Letras Mentó Park- (États-Unis): United States Geological Survey México, D. F. (Medique): Comisión de Historia del Instituto Panamericano de Geografía e Historia Universidad de las Americas M on teoideo (Uru gu av): Museo Histórico Nacional Museo Nacional de Historia Natural Montreal ¡Cañada): Canadian Slavic Studies Morgantomn (Ítats-Unis): Southern Appalachian Botanical Club. West Virginia University Natal ¡Brésil): Universidade Federal do Río Grande do Norte Nero Hauen (Ét a is - U n i s): Yale University Library iVero Fort (Étatg-Unis): American Geographical Society American Museum of Natural History Columbia University in the City of New York Department of Slavic Languages, Columbia University The Nflw York Academy of Sciences The New York Public Library Rock filler Foundation Stadia Slovenica Ukrainian Museum UY AN Ottama [Canada): Geographical Branch, Department of Mines and Technical Surveys National Research Council Philadelphia (É ta tu - U ni ¡i): Academy of Natural ScienCCä oí Philadelphia The Franklin institute Library University Museum Van Pelt Library. University of Pennsylvania Pittsburgh (i:tats-Unís): Carnegie Museum Library Hi liman Library. University uf Pittsburgh Port-au-Prince (Haiti): Institut Frunzáis d'Haíti Princeton [frtats-Unis): American Journal of AreSiaeology Quebec (Canada); University Laval Quito (EcuadorJ: Biblioteca General de la Universidad Central Museo Etnográfico de la Universidad Central Rapid City (Étais-Unis); * Museum of Geology Roittencia (A rgei11 in e): Universidad Nacional del Nordeste Rio de Janeiro (Brésil)i Academia Brasiíeíra de Ciencias BihÜoteca Central da Universidade Federal Biblioteca do Cortselho Nacional de Geografía Biblioteca do Servido Florestal Rohneri Park fÉtats-Uttis): Sonoma State College Su! t t. a ke CU y (K l a ts -U ni s): * University of [Mali Libraries Su rt Francisco (Étatí-Unis); California Academy of Sciences Library i'u n Sa load or (Salvador): Musco Nacional »David J. Guzmánt Santa Barbara (Ktats-Ums): Historical Abstracts. American Bibliographical Center Santiago (Chili): Biblioteca Central de la Universidad de Chile Instituto de Biología i Joan Nuc<, Universidad de Chile instituto de Geografía. Facultad de Filosofía y Educación Museo Nacional de Historia Natural Sao Paulo (Brésil): Assacia^ao dos Geógrafos Brasileiros, Se^ño Regional de Sao Paulo Departamento de Zoología do Secretaria da Agricultura Departamento do Arquivo do Estado Museu Paulistn Seattle (Éíats-Unis): University of Washington Library St. Andrews (Canada): Fisheries Research Board of Canada. Biological Station Toronto (Canada): Slovenian School University oí Toronto. Department of in formation University of Toronto Library. Serials Department Tuxtla Gutierrez (Mexique); Instituto de Ciencias y Artes de Chiapas University (Étaís-Unra); Geological Survey of Alabama Urbana (États-Unis): University of Illinois Library Vancouver (Canada): University of British Colombia Library Vedado — liaban a (Cuba): Instituto Cubano de Recursos Minerales IVa xhington (États-Un is): American Meteorological Society Library of Congress National Academy of Sciences. Library National Bureau of Standards Slovenian Studies Circle Smithsonian Institution United States Geological Survey AZIJA - ASIE Alna-Ata (URSS): Instituí cnergetiki. Kazak SSR Gylym Akademijasy Kazak SSR Gylym Akademijasy Ankara (Turquic): Ingiliz Arkeoloji Ens titilad liiTk Dil Kimimu Turk Ta rill Kuruinu Asgabat (URSS): Turkmenistan SSR Ylymlar Akademijasy íífl^ftiaíí (Irak): Faculty of Medicine Iraq Academy Iraq Museum Library Iraq Nu tu ral History Museum. University of Baghdad University of Baghdad. Central Library Raiht (URSS): Azsrhajian SSR Elmlar Akademijasy Bangalore (Inde) : Indian Academy of Sciences iudian Institute of Science Beirut (Liban): Palestine Liberation Organisation Research Ce nier Calcutta (Inde): Asiatic Society National Institute of Sciences of India Zoological Survey of lodin Duianbe (URSS). Akademijai Fanhoi RSS Todiikiston Ereuan (URSS): Gitouthjounneri Akademia Frunze (URSS); Kyrgyz SSR llimder Akademijasy Fujiyama (Japon): Tensor Society Fu kuoka (lapon): Kyushu Daigaku Ri-Gaknbu Haifa (Israël): Israel Institute of Technology Ilirosh im a ( ] apon ) : Hiroshima Botanical Club. Hiroshima University Huè (Viêt-nam) : Laboratoire de Géologie, Faculté des Sciences Irkutsk (URSS): Naucnaja biblioteka pri Irkutskom Gosadarstvcanom universiteic Jerusalem (Israël): Department of Antiquities The Historical Society of Israel- University The Jewish National and University Library Karachi (Pakistan) : Iqbal Academy Karachi University Library k aslik (Liban) : Université Saint-Esprit Kyoto (Japon): Geological A Mineralogical Institute. Faculty of Science Phytogeographica) Society. Faculty of Science Research lostitute for Humanistic Studies Lahore (Pakistan): Pakistan Association for the Advancement of Science Madras (Indc) : Academy of Tamil Culture Government Museum Afosui ( Irnk): College of Medicine JSagoya (Japon): Nenztin University Library iVara (Japon): Tc ink ay am a University Library Nicosia (Cyprus) : Department of Antiquities Eta i re i a Kypriakôn Spudôn Greek Philological Association of Cyprus »Stasinost Oita (Japon): Fatuité d'Éducation Faculté des Sciences et des Arts Pilani (Inde) : Rajasthan Academy of Sciences Taikent (URSS): Akademija nauk Uzbekskoj SSR Tbilisi ¡URSS); Ccntral'naja nauenaja biblioicka Akademii nauk Gruzinskoj SSR * Institut priktadnoj matematiki Tbilisskogo gosudarstvennogo uni-versiteta Tbilisskij matematiceskij institut im. A, M. Razmadze Akademii nauk Grtizinskoj SSR VySisJitel'nyj centr Akademii nauk Gruzinskoj SSR Tokyo (Japon); Anthropological Society of Nippon. Faculty of Science Chemical Society of Japan Faculty of Science. University of Tokyo Geographical Survey Institute Kobayasi Institute of Physical Research National Science Museum Yokohama (Japon): Department of Mathematics. Yokohama City University Kanagawa Prefecture] Museum AFRIKA - AFRIQUE ■ Abidjan (Côte d'Ivoire): B ih 1 i o thêq u c Nat io n ate Accra (Ghana): Ghana Academy of Sciences Alger (Algérie): Centre de Recherches Anthropologiques, Préhistoriques et Ethnographiques Service des Antiquités de l'Algérie Société d'Histoire Naturelle de l'Afrique du Nord. Université d'Alger Hloemfontein (République Sud-Africaine) : Nasi on a le Museum Hukaou (République Démocratique du Congo): Institut pour la Recherche Scientifique en Afrique Centrale Cairo (République Arabe Unie): Egyptiaa Academy of Sciences National Information and Documentation Centre Datar (Sénégal): Institut Fondamental d'Afrique Noire Université de Dakar. Faculté des Sciences Durban (République Sud-Africaine): Durban Muséum aod Art Gailery Giza (République Arabe Unie): Cairo University Library Ibadan (Nigeria): 1 Ludan University Library Jinja (Uganda): Fait African FrCsh water Fis he ri es Research Organization Khartourn (Soudua): Geolngical Sa/vey Department KUale (Kenya): The Stoueham Museurtt and Research Ce aire Lagos ¡Nigeria) : í Nigeria* Magazine Liningtiime (Zambie): Livjngstone Muséum l.tmrenço Marques (Mozambique): Instituto de ïnvestigftçfio Científica de Mozambique Laboratorio de Botánica dos Estados Gérais Universitarios de Mozambique Soc.iedade de Es ludo s de Mozambique Nairobi (Kenya) : fcust Africa Natural History Society Ouagadougou (Haute-Yol ta) : t'entre Voitaïque dt> Recherche Scientifique Pt>rtt> S oui! (Dahomey); Institut de Recherches Appliquées du Dahomey Pretoria (République Sud-Africaine): Die Suid-Afrikuanse Akademic vir Wetenskap en Kuns Transvaal Muséum ¡tabat (Maroc) : Bulletin d'Archéologie Marocaine Faculté des Lettres Société des Sciences Naturelles et Physiques du Maroc Saint t.oui.* (Sénégal): ("entre de Recherches et de Documentation Tananarine (Madagascar): Institut de Recherche Scientifique de Madagascar Tutus (Tunisie); Société des Sciences Naturelles de Tunisie Université de Tunis AYSTRALIJ A, INDONEZIJA IN OCEAN! JA AUSTRALIE, INDONÉSIE El1 OCÉAN! E A it cklan d (Nou velU-Zé I a itde) : University of Auckland City (Philippines): Saint Louis University Library Brisbane (Australie): Royal Society of Queensland University of Queensland Rroadmay (Australie) : Australian Speleological Federation Sydney Speleological Society Brunei (Brunei): * Muzium Brunei Clay ion (Australie); Mon ash University Library Djakar ta ( I n don és ie) ; Dinas Purbakala Republic Indonesia Il/>bart (Australie): Royal Society of Tasmania fronoi itfw (États-Unis) : University of Hawaii Library Kaching (Sarawak) : Sarawak Mil sen in Lake Tekapo (Nouvelle-Zélande) : Mount John University Observatory Melbourne (Australie) : Commonwealth Scientific and Industrial Research Organization Royal Society of Victoria Nedlanda (Australie): University of Western Australia Perth (Australie): The Western Australian Speleological Group Sydney (Australie): Sydney University Speleological Society Wellington (Nouvelle-Zélande) : Royal Society of New Zealand Victoria University of Wellington SVET DE! OVNE SKUPNOSTI Po daljši pripravljalni dobi in mnogih razgovorih o nujnosti in koristnosti samoupravljanja «e jo sestala, delovna skupnost, ki jo sestavljajo redni uslužbenci SAZU. l a jc dne 24/2—1965 izvolila prvi svet delovne skupnosti. Svet sestavlja 9 članov 5 3 na mestnik i. Mandatna doba članov traja 2 leti. Zaradi kontinuitete se zamenja vsako teto polovica članov sveta. V začetku se je svet omejeval na administrativne zadeve, ki jili je po splošnih normah moral pretresati. Zaradi številnih problemov je bil razvoj samoupravljanja hiter. Treba je bilo upravljati s stanovanjskim skladom in s skladom skupne porabe. Kmalu je zuČel svet obravnavati še nekatera druga vprašanja: nagrajevanje, investicijsko dejavnost, delovne pogoje, ko so bile letu 1967 postavljene teze novega zakona o raziskovalni dejavnosti, se je svet aktivno vključil v javno razpravo. Ob tem se jc odprl tudi problem akademije in njenega položaja v družbi i it se posebej v znanstveni dejavnosti. Tako je dozorela misel, d ji bi bila akademija center nacionalnih znanosti. Prvi osnutek takega pingrama je svet tudi izdelal. Vzporedno se je začela akcija za pridobitev sredstev, ki bi omogočila uresničitev takšnega programa. Ko se je v lesu 1969 končno začel pripravljati nov zakon o akademiji, je svet vseskozi aktivno sodelovat Prvi predsednik s vel a delovne skupnosti je bil dr, Alojz Sercelj; Sledili so mu dr. ing. Milja B rod ar in dr Dragica I u r n š e k. Poročilm o delu v letu 1970 Predsednik Svetu je postal prof. Priimož Kozak, Delo je vodil do jeseni, ko je. odšel na Študij v Ameriko. Na 53. redni seji sveta je bil zu novega predsednika izvoljen dr. Peter I i a b i c. Svet je imel v letu 1970 6 rednih in dve razširjeni seji, \ skladu s pravilnikom o izvrševanju samoupravnih pravic delovne skupnosti HAZ [J je ohravnaval vrsto vprašanj v zvezi Z nagrajevanjem delavcev, z njihovimi stanovanjskimi pro- blemi ter z nalogami. ki jih nalaga S Vehi Iti pravilnik. Med pomembnimi nalogam i moramo omenili prizadevanja sveta za povečanje proračunskih sredstev v letu 1971 za nova delovna mesta in za raziskovalno delo. Posebej je bil izdelan program znanstvenih raziskav za delovne enote SAZU. katerega smo predložiti Skladu Borisa Kidriča. V sodelovanju z upravnikom znanstvene pisarne je bil izdelan nov predlog osnutka zakona o SAZt/, ker prejšnji osnutek republiškega sekretariata za pn>-sveto in kulturo po mnenju predsedstva SAZU in sveta delovne skupnosti ni ustrezal težnjam akademije. Posebno nalogo v okviru sveta je prevzel odbor za informacije, ki pripravlja publikacijo z biografskimi in bibliografskimi podatki o Slanih in d C lavci.lt SAZU ter s kratkim opisom delovnih enot, pregledom njihove dejavnosti, delovnih uspehov in načrtov. Najpomembnejše bodoče naloge sveta so: .sodelovanje pri oblikovanju statuta SAZU in njenih delovnih enot, prizadevanje za izpopolnitev znanstveno-raziskovuluih služb in zagotovitev večjih finančnih sredstev za stanovanjski fond. Še nadalje bo treba skrbeti za primerno nagrajevanje delavcev. Izboljšati in izpopolniti bo treba raziskovalno opremo in delovne prostore. SUMMARY The Members of the Slovene Academy of Sciences and Arts (On 3ist December, 1970) Honorary Members: Broi, Josip—Tito Kardelj, Edvard. Section One — Historical and Social Sciences Regular Members: Cvetko, Dragoim. Ph.D., born in till, Professor of History of Slavonic and Modern World Music, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana. Korošec, Viktor, LL. D-, horn in 1899. Professor of Roman Law and of General History of Ancient State and Law, Faculty of Law, University of Ljubljana, Ljubljana. Kos, Milko. Ph. D.. Dr. honoris causa, bora in 1S92, Professor of General Mediaeval History and of Auxiliary Historical Sciences, Faculty of Arts. University of Ljubljana, retired. Ljubljana. K u š e j , Gorazd. LL. D,, born in 1907, Professor of the Theory of Slate and Law, and of Comparative Constitutional Law, Faculty af Law. University oi Ljubljana, Ljubljana. Stele. Franci, Ph. D., Dr. honoris causa, born in 1&86, Professor of the History of Art, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Snudcrl, Makso, LL, D., born in 1$95, Professor of Constitutional Law of the SFR of Yugoslavia, Faculty ot Law, University oi Ljubljana, retired, Ljubljana. V a v p e t i č , Lado, LL. D., born in 1902, Professor of Public Administration and Administrative Procedure, Faculty of Law, University of Ljubljana, Ljubljana. Ziherl, Boris, born in 1910. Professor of General Sociology, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana. Z w i 11 e r t Fran, Ph. D„ born in 1905* Profossor of General Modern History, Faculty oF Arts. University of Ljubljana, Ljubljana, Corresponding Members: BaTtcs, Milan, i.L. D., bom in 1901, Professor of Public International Law, Faculty of Law, University of Belgrade. Belgrade. D j o r d j c v i e , Jovao, LL, D., born in 1908, Professor of Political Seicnce and Constitutional Laic, Faculty of Law, University af Belgrade, Belgrade. Dj u rdjev, Branisl&v, Ph.D., born in 19(>fi, Professor of History of the Turkish Era and of Historical Methodology, Faculty of Arts, University of Sarajevo, Sarajevo. Gerskovic, Leon, Ph.D., born En 1910. Professor of Political Science, Belgrade. GoricBT, Joi.e, I.L, D,, born in 1907, Professor of Sociology, Faculty of Law. University of Ljubljana. Ljubljana, Grafen&ner. Bogo, Ph.D., born in 1916. Professor of History of the Slovenes, Faculty of Arts. University of Ljubljana. Ljubljana, Kostrencifi, Marko, LI,. D,, born in 1BS4, Professor of History of State and Law of the Peoples of ihc SFR of Yugoslavia up to the 19th century. University of Zagreb, retired, Zagreb. Mole, Yojeslav, Ph.D., born in tfi86, Professor of Mediaeval Art, Jagicllou University, Krakow, retired, Oregon, U.S.A. Noagayrol, Jean, assyriologist, born in 1900, Professor, Ecole pratirpie des Hautes Etudes, Paris, Paris. Novak, Grga, Ph, D„ born in 1888, Professor of Ancient History, University of Zagreb, retired, Zagreb, Section Two — Philological and Literary Sciences Regular Members: Bezlaj, France, Ph.D., born in 1910, Professor of Comparative Sluvooic Philology, Faculty of Arfs, University of Ljubljana, Ljubljana, ivoblar, France, Ph.D., bom in 1889, Professor. Academy of Theatre, Radio, Film, and Television, Ljubljana, Ljubljana. Ocvirk, Antoo, Ph. D., born in 1907, Professor of History of World Literature and of Theory of Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana. SI od njaki Anton, Ph. D., Dr. honoris causa, boril in lSyQ, Professor of Slovene Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Bierlj, Stanko. Pli. D., born in 1895, Profem*»* of Romanc« Pbilologiy, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Vidmar, Josip, Dr. honoris causa, born in 1S95, writer, Ljubljana. Corresponding Members: G I i goric, Velibor, born in 1699, Literary tritic, Belgrade. Grošelj, Milan, Pli. D.. born in 1902. Professor of Classical Philology, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana, koneski. Blaže, born in 1921, Professor of the Macedonian Language, Faculty of Arts. University of Skopje, Skopje. La vi in, Janko, born in 1887, Professor of Modern Russian Literature, University of Nottingham, retired, Nottingham. Section Three — Mathematical, Physical and Technical Sciences Regular Members: Kuhelj, Anton, D.Eng., Dipl.Ing, Elec. Eng., born in 1902, Professor of Mechanics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana, Pete rlin, Anton, D, Se„ born in 1908, Director, Camille Dreyfus Laboratory, Research Triangle Institute, Dnrlmm, North Carolina, U.S.A.. Durham, N. C. V i d a v , Ivan, Ph. D.. born in 1918, Professor of Mathematics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana. Corresponding Members: R H n e , Robert, D. Phys. Sc,, born in 1.955, Professor of Electromagnetic Field and Optics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana. Dolar, Davorin, D. Chem. Sc., Dipl. lug. Chcm., born in 1921, Professor of Physical Chemistry, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana, G o s a r, Peter, D. Phys. Sc., born in 1923, Associate Professor of Physics of Solids, Faculty of Natural Scicnccs nad Technology, University of Ljubljana, Ljubljana. K a (i ž i. Dušan, D, Chetn, Sc.. boru in 1931, Professor of Chemistry of Structures. Faculty of Natural Scicnces nad Technology« University of Ljubljana. Ljubljana. Pekle nik, jane/, D. Eng., Dipl. Ing. Habih. born in 1926. Professor of Technical Cybernetics and Processing Systems, Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana, Ljubljana, Suklje, Lujo, D. Eng., Dipt. Ing. Civ. Eng., born in 1410, Professor of Soil Mechanics anci of Basic Technical Mechanics. Faculty of Architecture, Civil Engineering and Geodesy, University of Ljubljana. Ljubljana. t Ti s ler, Miha, D. Eng., Dipl. log. Chem., Faculty of Natural Sciences nad Technology, University of Ljubljana, Ljubljana. Rant, Zoran, D. Eng., Dipl. Ing. Mech., born in i 90+, Professor of Processing Technics, Tcchnisehe Hocl is elude, Braunschweig, Braunschweig. Section Four — Natural and Medical Scienccs Regular Members; B r e e e l j, Bogdan, M, D,, born in I90t>. Professor of Orthopaedies, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Brodi r, Srečko, Ph, D., Dr. honoris cnusa. born in 1693. Professor of Prehistory of Man, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired, Ljubljana, Hadži, Jovan. Ph. D., Dr. honoris Causa, born in 1884. Professor ob Zoology, Faculty of Physical Sciences and Mathematics, University of Ljubljana, retired. Ljubljana. 11 e J i i , Svetozar, Pb. D,, born in 1907, Professor of Geography, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana. Košir, Ali j a. M- D-, Dr. honoris causa, horn in 1S91, Professor iif Histology and Embryology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Mili in ski, Janez. M. D., LL. D., born in 1913, Professor of Forensic Medicine, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Ljubljana. Novak, Franc, D. Sc., M. D., Professor of Obstetrics and Gynaecology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Ljubljana. Hakovec, han. Ph. D., bom in 1899, Professor of Geology and Palaeontology. Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Ljubljana. Zupančič-, Andrej. M. D., boru iu 1916, Professor of Pathological Physiology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Ljubljana. C (i r r e S p u il <1 i & g Members: Bedjanič, Milko. M, D,, horn in llW4, Professor of Infectious SJiseases, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Butozan. Vašo, fï. V. M„ born in 1902, Professor, Faculty of Veterinary Surgery, University of Sarajevo, retired. Zagreb. Ce lešnik. Franc, M. D., barn in 1911, Professor of Dental Surgery, Faculty of Medicine, University of Ljuhljana, Ljubljana. Cušič. Branimir, Ph. D„ M, D., horn in 1901, Professor of Oto-rhinolatyngolngy, Faculty of Medicine, University of Zagreb. Zagreb. J o v i- i è , Dimitrije, M. D., bom in IB89. Professor of Orthopaedics, faculty of Medicinc, University of Helgradc. retired. Belgrade. Kogoj. Franjo, M. D., born in 18^4. Professor of Dernmto venereology. Faculty of Medicine. University of Zagreb, retired. Zagreb. Kratochvil, Josef. D. Nat. Sc., horn ill 1909, Professor of Entomology, High School of Agriculture, Brno. Brno. Stan kov lé, Si niše. Ph, D., horn in 1892, Professor of Zoology. Faculty of Physical Sciences and Mathematics, University of Belgrade, retired, Belgrade. TavÊar, Alojzij. D. Eng.. Dr. Honoris causa. Dipl. Ing, Agr., born in 189Î, Professor of Genetics and Plant Refinement. Faculty of Agriculture. University of Zagreb, retired, Zagreb, Todorovic, Kosta, M.D.. born in 1887. Professor of Infectious Diseases. Head, Clinic of Infectious Diseases University of Bel p rade, retired, Belgrade. Volkov, Mstislav Vasiljevič, D. of Orthopaedics, born in 192S Director, Central Institute of Traumathology and Orthopaedics, Moscow, Moscow. Wraber, Maks, Ph. D„ born in 1905. Scientific Adviser. Biological Institute the Slovene Academy of Sciences and Arts,Ljubljana. Section Five — A rts Regular Members: Jakac, Božidar. born in 1899. painter. Professor, Academy of line Arts, Ljubljana, retired, Ljubljana, Kalin. Boris, bom in 1905, sculptor, Professor. Academy of Fine Arts, Ljubljana, retired. Ljuhljana. Kosmač, Ciril, born in i910. writer, Portorož. Kranjec. Miško, born in 1908, writer, Ljubljana. K reft, Bralko, Ph.D., born in 1005, Professor of Modem Russian Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Mihelič, France, born in 190?, painter. Professor of Painting and Drawing, Academy of Fine Arts, Ljubljana, Ljubljana. PavSič, Vladimir — Matej H o r, bom in 1913, writer, Radovljica. Škerjane, Lucijan Marija, bom in !900. composer, Professnr nf Composition, Academy of Music, Ljubljana, retired, Ljubljana. Corresponding Members: Andrie, Ivo, Ph.D., born in 1S92, writer, Belgrade. Cilensek, Janez, born in 1913, composer, Professor, Fra.ni Liszt Hochschute [iir Musik, Weimar. Weimar. Krklce, C ustav, born in 1899. writer, Zagreb. Krleža, Miroslav, horn in writer, Zagreb, M a k s i m O V i C , Desanka, born in 1898, poetess. Belgrade. M uSi 5, Marjan, Dipl. Ing. Arch., born in 1904, architect, Professor of the History uf Architecture, Faculty of Architecture, Civil Engineering anil Geodesy. University of Ljubljana, Ljubljana. Ravnikar, Edvard, Dipl. Ing. Arch., Ivorn in 1907. architect. Professor nf Public Buildings, Projecting and Arranging Settlement», Facility of Architecture, Civil Engineering and Geodesy, University of Ljubljana, Ljubljana. The Presidency President: Josip Vidmar Vice-President: Anton K uhelj Secretary-General; Milko Kos The members of the Presidency arc also the secretaries of the Seeiioni and the Head of the Department of Medicine. Section One — Historical and Social Sciences Secretary: France Stele I, Historical Institute Director: Milko Kos (a) Suction For General and National History Head: Milko Kos (b) Section for History of Art Head: Franci S teli (c) Section far Archaeology Head: Srečko Broda r i 2. Institute for Oricuial Studies Director: Viktor Korošce Section Two — Philological and Literary Sciences Secretary: France Kob la r 1. Institute of the Slovene Language Director: Bralko Kreft (a) I >i a I etiological Section Head: Jakob R i gier (b) Lexicological Section Head: Janko J u r a n č i ö (e) Etyniological-Ononiastical Section Head: France B e z 1 a j (til Commission for the Slovene Grammar. Philology and Orthography Chairman: Anton Bujec 2. Institute of Literatures Director: Anton O c v i r k 3. Institute of the Slovene Ethnography Director: France Be zla j Section Three — Mathematical, Physical and Technical Sciences Secretary (Acting): Anton K u h e 1 j Section Four — Natural and Medical Sciences Secretary; Han R a k o v e c I lead, Medical Subsection: Janez M i 1 č i n s k i ■ 1 Institute of Karst Research Director: Srečko B r o d a r 2, Geographical Institute and Department for Cartography Director: Svetozar Ilešič is — LeiopL« 273 3. fasti tu te of Palaeontology Director; Ivan Rakovec 4. Institute of Biology Director: Jovan H ad ž i 5. Institute of Medical Sciences Director: nut appointed 6. Committee on Classifying Fauna and Flora of Slovenia Chairman: Maks Wrahcr Section Five — Arts Secretary; Bratko Kreft Other Units 1. Terminological Commission Chairman: Alija Košir 2. Centre of Studies of History oE the Slovene Emigration Chairman of the Council: Fran Z witter 3. Library Director: Primož Ramovš 4. Scientific Office Director: Avguštin I, a h 5- Administration Office Director: Lev H a e b I e r THE ACADEMY IN THE YEAH 1970 The Members and the Employees of tiie Academy At tie end of the year 1070 there were 2 honorary members, 55 regular members and 41 corresponding members — among them 15 from Slovenia — totally "8 members of the Academy. Deceased during the year: Feliks Lobe, regular member, section three; Gojmir Anton Kos, Lojze Dolinar, and France Bevk, all regular members, section five. At the General Meeting of 5th February, 1970, there wore elected: Dragotin Cvetko, corresponding meoiber, section one — regular member; in section three: Davorin Dolor, Jane/ Peklcnik, and Mi ha Tisler — corresponding members; in section Tout, corresponding members: Svelozar lleSii. Jancz. Mil£inskj, Franc Novak, and Andrej iiupancic — regular members, and Josef Kratochvil -— corresponding memher: in section fivo, corresponding member Lojze Dolinar — regular member, and Marijan Music — corresponding member, The AVNOJ Award for the year 1970 was given to Academician. France MiheSit and to the collaborator of the Slovene Academy of Sciences and Arts Mile Klopcic. The Kidric Award Tor the year t!>70 was given to the regular member Ivan Yidav, and the Kidric Fund Award to the corresponding member Maks Wraber. At the end of the year, there were til employees of the Academy, thereof 57 scientific and professional, 18 hibliothecary and librarian, 15 administrative and accountancy, 7 technical and 14 auxiliary ones. There were 4 part-time employed, and 11 permanent externa! collaborators. Institutes The number of the Institutes has noi changed. There arc 10 Institutes belonging to the Academy, some of them with the sections, there are also the Committee on Classifying Fauna and Flora in Slovenia; the Department for Cartography, within the Geographical Institute, the Centre of Stodies of History of the Slovene Emigration, and the Terminological Cootmission. with 5 sectioos: legal, technical, natural sciences, medical, and arts. The work of the Institutes aod of other units has been made possible throogh the means apportioned by the Republican budget and through the means granted at their disposal by the Boris Kidric Fund, the Federal Fund for Scientific Work, other funds and bodies. A provisional Commission for studying spatial problems of the SR of Slovenia was set up within the Geographical Institute. The reports on the work of the Institutes are published further on. Publications fii t lie year 1970 i lie Academy pub M shed 7 works, containing (959 pages. In co-operation with die Drža\na založba Slovenije die Academy published the first volume of The Dictionary of the Slovene Litcrarv Language, and the first volume of The Economic and Social History of the Slovenes, Agrarian Branches. Collected Works of F. EainovS, The Etymological Dictionary, first vohune, Levee's Correspondence, second part, nad K o pi tar's Collection of the Manuscripts Kept in the National and University Library, by Mošin, are being printed, The Council of the Academies of Sciences and Arts of the SFR of Yugoslavia The 15th plenary session of the Council of the Academies took place at Zadar, on 16th and 17th June, 1^70. The Slovene Academy wag entrusted with the Inter-Academies Committees: (a) on archaeological map of Yugoslavia, (b) on the Tabula Imperii Romani, (c) On the flora a ad fauna o T Yugoslavia, (d) on the preparation of an international UNESCO study about the main tendencies in the research work in Humanities. A co-ordination committee on molecular sciences, having its seat at on i Academy, Was set up. HISTORICAL INSTITUTE Section for General and National History The fundamental work is aimed at preparing the Economic and Social History of the SIoaciics. The work should comprise at its final stage, acconiing to the scheme, 15 encyclopaedically treated groups of keywords, dealing with ¡he entire economic and social development of the Slovenes from die \cry beginning up to 194!. Some years ago the Institute started treating the group of the History "f Agrarian Branches. The treatise is divided into two volumes: the first one deals with the economic side, and the second one should deal with the social relationships. The book contains 051 pages of the texi, accompanied by rich illustrations (paintings, designs, drawings, diagrams, and maps). The work of the section is also directed towards preparing the Historical — Topographical Lexicon of Slovenia, towards collecting and treating colonization materials, etc. This and other work is carried out within Inter-Academies committees oil historic ah topograph teal lexicon and historical maps of Yugoslavia in the Middle Ages, on I he Dictionary of Mediaeval and Modern Latin in Yugoslavia, on the Repertory of Mediaeval Sourccs {in international co-operation) and 011 the colonization of the Yuguslav regions. The bibliographic department of the section, keeping a central catalogue of foreign historical works kept in the scientific, libraries in Slovenia as well as the Retrospective Slovene Historical Bibliography, this one up to 1945. checked in the year 1970, for entering into two card catalogues. 5000 units of the National and University Library and the nnnual increase in ihe Study Libraries of Marilxir and Ravnc, and of ihe Museum Library of Ptnj. Section for History of Art The field work comprised the studies and the reviewing of the monuments of sculpture of ¡In: tfdh and of the enrly 17th centuries, of some special problems of architecture of the first half of the 17th century and its connections with the architecture of Lombardy, and with the echoes of the Romaaesqu« retrospective. The latest results of the research into ihe mediaeval plastic* were published in the book, written by EmiLijan Cevc. "The Late Gothic Plasties in Slovenia1, Ljubljana, edited by the Slovcnska Maitiea. 1970, Most of the cabinet work was dedicated to com pie ting basicai a ad special card catalogues of die Slovene art monuments, of die collections of photos and newspapei cuttings. Section for Archaeology The main tank of the section: the Archaeological Map ol Slovenia wui finished ami ihe editorial commission passed over to final editorial \w>rk and preparing for printing, and to preparing blueprints of the maps, Demetrij Brodar, senior scientific eo II id hits tor, found out, by a trial excavating at Koprivniska lukuja near Zgornji DoliC, a new palaeolithic station, he also guided the Archaeological Topography of Slovenia. jaroslav Sasel, a senior scientific collaborator, was as a visiting member at the Institute for Advanced Study of Princeton, USA, in 1969/1970, where he finished his contribution to the collective work Clanstra Alpiani luliarum, at the same time he conceived also studies about lllyricum, Alojî Se reel j, a senior scientific col lai or a tor, continued hie pollen analyses of the quaternary sediment of Slovenia, Croatia and Bosnia. He analyzed plant remains found at archaeological find-spots in Slovenia and Croatia, treating !>00 sorts for the pollen herbarium of Slorcnia. INSTITUTE FOR ORIENTAL STUDIES The Institute for Oriental Studies limits, for the time being, its wonk to examining legal and cultural monuments of the Ancient East, pteserved in the cuneiform script. l)irector Viklor Kdrosec prepared a study of Hittite Law for the review Archéologie Vivante. He gave four public lectures in the field of assyriology: at the institute for Roman Law in Paris, at the Slovene Academy of Sciences and Arts on the development of the Hittite vassalage accordiag to the Llgaritc texts, at thij Rencontre Assyriologique International in Munich, on the Hittite social structure, and at the meeting of the Société d'Histoire des Droits de l'Antiquité "Fernand de Visscher" in Vienna, on foreign influences in Hittite Law, Mark» Urbanija, « graduais assynologjst, transcribed a number o Hittite texts. Through financial aid, granted by the Boris Kidiic Fund, he started compiling authors' and contents catalogue of the assyrio logical publications within the Socialist Republic of Slovenia, Until now he has treated 58 annual sets of magazines, writing down Tor each of the two catalogues 4913 cards. He also participated in both study meetings in this field in the year 1970. The Institute made suggestion for the visit of Professor Jean Nougayrol (Paris), who is a corresponding member of the Slovene Aeadcmy of Sciences and Arts, and of Professor Aristide Thêodoii-dès (Brussels), who both gave two lectures each at Ljubljana, one each of them at the Slovene Academy of Sciences and Arts. Professor Korosec published two papers in the le gal- assy rio-logical field, one in the Studi Volterra VI, Milan, 1970, pages 413 — 41H), and another in the Zbornik znanstvenih razprni XXXIV. pp. 155—173, Ljubljana, 1970, as well us a book review in the Arheoloski vestnik. Marko Urbanija published two book reviews in the Zgodo-viaski tasopis XXlV4 Ljubljana, 1970, pp. 289—291. INSTITUTE OF THE SLOVENE LANGUAGE In (he year 1570 ihe Institute fulfilled in its three sections (Lexicological, DialectoJogica). Etymological-Ononiastical) and in one commission (for the Slovene Grammar, Philology and Ortho- graphy) an important part oí its scientific projects: it published i he first volume of the Dictionary of the Slovene Literary Language (A—H), containing 900 pages and 32.000 keywords, it prepared and jiasscd to printing three volumes of tiie Etymological Dictionary, as well as the first hook oT Ramovss Collected Works. The Dictionary of the Slovene Surnames and the Dictionary of die Slovene Plaat Denominations have been almost finished. The editorial work for the second volume of I he Dictionary of tho Slovene Literary Language was continued and materials for the General Slavonic Linguistical Atlas were arranged. Materials for I lie Slovene Historical Dictionary were collected. Preparations -were started for the publication of the edition of a new Slovene Orthography. Scientific and professional collaborators of the Institute published 43 individual paper? and articles, they gave 23 lectures and pajtjei-pated as lingüistica! advisers or lectors in a number of activities outs i do the Institute. INSTITUTE OF LITERATURES (a) The Slovene Biographical Lexicon The editorial staff of the Slovene Biographical Lexicon, which is being published from the year 1925 on and which was included in the work and editorial programme of the Slovene Academy of Sticnces and Arts in the year 194?, consists of three full-time employed highly skilled employees. There are about 100 outside collaborators, but their number is changing every year. Thanks to a regular subsidy the manuscript of the 11 Mi volume was prepared for printing at. the contractually stipulated time and will be printed, as foreseen, by the middle of 1971, It contains about 4SD articles (letter S being ended and the whole of the letter 5). Approximately one-third oí die material has been complied for volume 12. which will contain articles including the letter T up to the middle of the letter Y, and for voJnme 13, the final one. Tables of contents indexes are also being prepared (for pcrsons-aarnes, fields, places, authors and pseudonyms), which will be included in volume H, i.e. in the final volume of book 4, ending the serins, Tho editorial Staff are continually completing the keyword subject-register for a regular continuation, preparing it also for the Addenda, compiling materials for their archives, checking biographical nad bibliogarphical data in the articles presented, drawing them up if necessary. (h) The Section of Literary History The editors of the Literary Lexicon have made a scheme of the size and the form of its arrangement. The existing alphubetary was supplemented with ±2.? new keywords, so that the entire number of keywords was increased to 2278. The keywords from the letter N to 7. hare been examined in a detailed way (without addenda). — The work Tor the card index of the Slovene literary-theoreticaJ terms and for the card index of non-Slovene literary authors, dealt with in the Slovene periodicals from the year 1775 to 1943, is Hearing the end. In 1970 another 19.607 new cards wore recorded, so ill a t the materials compiled in lioth card indexes amount i O 161.674 ca rti .s now. The estate left by the Slovene politician Ivan M urnik (1839—if 13) was discovered, provisionally filed and recorded, comprising niso letters and document« of interest to the Slovene literary and cultural history. — The regular editorial programme of the Institute has included two new works. Another twu books are being printed, Kopi tar's Collection of Slavonic Manuscripts and Zois" Cyrillic Fragment of the National and University Library of Ljubljana, by V. Mošin, and Levee's Letters, 2nd part, edited by F. Bernik. INSTITUTE OF THE SLOVENE ETHNOGRAPHY The Institute works in two sections, in section for folk literature, and in section for folk customs and plays. The first one is headed by M. MatiietoT, who continued collecting tales in Resin and started collecting work in the Slovene Raba River area last year. The second one, headed by N. Kurei, organized an informative network all over Slovenia (until now 254 collaborators). The contracts concluded with the Boris Kidrič Fund made it possible to make inquiry about wedding customs (Helena Loža r-Pod logar) and to supplement inquiries about masks iti Slovenia (N. Kuret), which are being both continued, t he Archives of the Slovene folk talcs, Lite Archives of the Slovene folk customs, as well as the collections of photos and of film slides have been supplemented. The Library has grown io 2330 units, with 275 new ones. A film of the maskers of Dob rep olje was made (scenario by H, Loža r-Pod logar, camera by Uroš Krek), and a consultation was organized oil the themes ti» he recorded for film documentary library. All the ihree collaborators of the Institute participated with llieir lectures in the 6th meeiing of the community "A i pes Or i en tales" (Thus is, Switzerland), and in the l"th Congress of the Union of Yugoslav Folklorists at Poreč. 1L Loža r-Pod logar took part in the conference of the Slav etiinologis-ts at Orava (Slovakia), giving a lecture there. INSTITUTE OF KARST RESEARCH In connection with the tiial damming of the main hollows oi the Lake of Cerknica speleological nad hydro-geological characteristics in the surroundings of this Karstic field were examined. The results of the new research in the Cerknica cove system where altogether about 10kilometres of underground water shafts are known, were published in the Acta Curwlogiea, 5AZU, V, published in the year 1 970. In this edition also other papers, written by the collaborator« of the Institute, were published. Valuable new knowledge about the chronology and genesis of the Karaite underground in the river basin of the Ljubljanica, and in particular in the area between Postojna, Planum and Cerknica. From the hydiological aspect underground connections have been clarified, as well as the way of pouring oft and the water system in this KaTst area. By adding paint to the connections of smaller sink-holes in the western part of the Ljubljanica rivirr basin with Kurstie sources near Vrhnika have been proved. Further, microclimatic conditions in some ice cave were observed. A lot oi new biological materials have been collected from the Slovene and other Yugoslav eaves. Some new species of Cave beetles were found and described, and leseaeh work of ecological conditions in the Karst underground a era around Postojna was started. The excavation of the palaeolithic station Kisovec was finished ami some archaeological data from the Slovene caves were arranged. The catalogue of eaves increased by tOO eaves and includes 34fi6 items. GEOGRAPHICAL INSTITUTE In the year 1970 the examinations, taking pi ace from the year 1959 onward, under the title "The Quaternary Sediments and Their Use in Slovenia" were mainly brought to an end. These examinations have offered a final picture of the quaternary morphogenesis of the Slovene relief and valuable particulars about the expansion, structure and genesis of various quaternary sedimeats. A lot of materials On the use of these sediments, from the Standpoint of individual enterprises (brickworks, gravel pits and others) and exports, were also compiled and analyzed. The collaborators examined also tho production process of these enterprises nad their manpower problems. The results of these examinations are gradually published in the Geografski zbornik, the bulletin of the Geographical Institute of the Slovene Academy of Sciences and Arts, Here are included the papers treating the quaternary development of ihe Dravinja lii I Is nad of the Kokra liver basin, which were mainly prepared ioi printing in the year i970. The many years' examination of tlie viniculture in the Lower Savinja valley was concluded. The group For preparing ihc publication of a t upon um as tic« I map of the part of Slovenia in Italy started working. The work For the card calahtgue of place denominations in the Socialist Republic of Sluvenia was continued, to prepare a map (1:3O.UO0). The regular yearly observations of the Triglav and Skuta glaciers, both are receding all the time, were also carried out. The editing of the Gcografski zbornik, that had to be published in the year 1970. was put oft, for technical reasons, to the beginning of the year INSTITUTE OF PALAEONTOLOGY On addition to hydmaoans, which have nlready been examined, there are lots of coral fauna in the Jura layers of Slovenia. The Institute lias started examining this fossil group, fhe work will take several years. Corals and hydrov.oans from various finding places in Serbia have been examined. It has been found ihat this fauna can be compared with the equally aged fossil group of Slovenia The species of Keratnosphaerftta tergesiina from Sen on i an layers was examined- It was found that it belongs to this species nad not to that of Keramosphaera, as claimed by some paJaeontolegists. Clialkstonc, palaeogemiC and ueogenic macroforaminifcra and tertiary molluscs from Eastern Algeria, where the Institute cooperated in field res earthwork last year, were examined, rhe examination of the nuinmulites from Istria was continued. The fauna of complete profiles on the south-west side of Paziti iroogh is being examined. INSTITUTE OF BIOLOGY The research work of the Institute comprises (Ito following fields of biology: (11 General biology, philogony of fauna, taxonomy and systematica of fauna (J. Hadii, J, Bole), (2) biospeleology (J, Bole, B. Sket, E. Pretner}, (3) malacology (J, Bole). (4} lepidopterology (J- Carnelutti), (5) marine algology (I, Mutidft), {6} geoboianies and syntaxonomy (M. Wra'ber, M. ZupaniiS, L Puncer, M. PreSeren, V. Ziipar. T. Wraber. Lj. llijanic. B. York, F, Lobnik, V. Gregoric). (7) bryology. The work in the directions mentioned is connected with field research, the materials being dealt with in the cabinet, where also papers, elaborations, reports, etc, are being made. The institute is a republican centre fol examinating and mapping vegetation and lias to carry out iwo projects: "The Vegetation Map of Yugoslavia" and "The Flora and Fauna of Slovenia". It also engages in cotractual work for forestry organizations, preparing for thcin complex elaborations serving as a scientific basis for forest management. Vegetation mapping, in die scale 150,000, has been done ior more than one — quarter of Slovenia die documentary materials (vegetation maps with a legend, table references, elaborations, etc.) ore kept in. die archives of the Institute, as well as various collections of research materials. The collaborators of the Institute published in printing in the year 1070: 2 hooks (J. fladzi). It papers, 5 popular scientific and technical works, reports, reviews, und the like. 4 elaborations, and there are about 15 scientific works ready for printing. They widely collaborated with similar scientific institution* and professional organizations in the country and abroad, maintaining manifold contacts. They also participated in professional, scientific meetings, both national and international. COMMITTEE ON CLASSIFYING FAUNA AND FLORA OF SLOVENIA The theme "The Classification of llic flora and fauna of Slovenia" has been dealt with, up lo the present, only in the fauna direction. The Committee guiding this work has dccidcd to limit the work only to plants (flora and vegetation) and to animals (fauna). For this purpose it made a scientific research project "The Flora and Fauna of Slovenia", preparing a long-term programme and a financial scheme for it, proposing its financing out of the Boiis Kidrif: Fund. The project contains three main tasks: flora, vegetation and fatitta. and in a perspective way also biosociology, with a biogeographical map of Slovenia. All active Slovene botanists and zoologists arc invited to co-operatc (about 30). The projcct is a component part of the Slovene national scientific research programme of the Slovene Academy of Scioncc.s and Arts. INTER.ACADEMIES COMMITTEE ON THE FLORA AND FAUNA OF YUGOSLAVIA Up to now the Committee Has published 8 volumes, "5 of iliem in (lie series "Gatalojus florae Jugoslaviae" and 5 in the series "Catalogus faunae Jugoslaviae" (containing together >52 pages), 3 catalogues are being printed and 2 iiave been prepared for printing TERMINOLOGICAL COMMISSION l.egzl Section In the year 1970 the section extracted legal sources and legal literature of recent time an^l did tie final editorial work for the prevailing part of the letter L and for the letters M and N, These and tbe preceding letters, however, liavo to be technically arranged. Technical Section The Technical Section has been solving the problem oT the Slovene technical terminology fur many years. In spite of some Undisputable success in this field - in particular through publishing the one-liugual General Technical Dictionary, containing almost t?,00u keywords and about 140.000 derivatives, which is out of print uftcr less than ten years from the publication — the need of such a vocabulary nid for the writing technicians is more than urgent in view of quickly progressing technical scicnecs and in view of & real flood of new terms. A part of a systematic review of creating modern technical terminology (original and taken from world languages) has been ¿¡riven by the recently published Slovene linguistic manual for technicians. The fiist task of the Section at present is to compile and arrange a completely new, improved and enlarged Card index stock for the second Oil ¡[¡on of the afore-men Honed General Technical Dictionary. Medical Section The Medical Section af the Terminological Commission has compiled from its setting up till now ample materials for the Dictionary of Medical Terminology and has prepared, at its meetings, the materials for editing, with explanations. In the year 1970 the Section started the final editoiial work for the letter A, aiming at publishing, as foreseen in die year tbe first trial volume of the dictionary. Hie Section collaborated also wiih die Institute of ihe Slovene language, giving to the questions put by the Institute additional explanations to ¡he interpretations of medical terms which have not yet been comprised in the firsi volume of the Dictionary of the Slovene Literary Language. The Section collaborated also in the 1 iiiguisticdl column of the Zdravst veni veetnik. Natural Sciences Section From the materials for the Dictionary of the Slovene Language 783 cards ■were presented, and of those 130 from geobotany (K—O), and 653 from biology (R- Four professors have revised the draft of ihe Mathematical Terms Dictionary. They are also members of the Commission Tor a final airangment of the Mathematical terms Dictionary. lt>0 standard pages have been prepared for ihe draft of the Terminological Dictionary of Descriptive Geometry, so that the entire work, thus finished, comprises soma 2?0 pages, it has to be evaluated and suitably copied. Seeiion for Art« In the year 1970 the field nf work of this section was extended, Trom ihe until now fields (plastic art, music, theatre, ballet) also to those of film and folk music. The question of the aim was clarified and it was pointed out that there is ant a question of a common terminological dictionary, but dictionaries for the individual, above-mentioned disciplines are in question. They should be arriingrtl according to notions, yet at the same lilnft, something more than just linguistical ones, they should namely offer a plastic picture of the essential ihing for this or that keyword. Extracting lias been already done to a considerable extent for sonic disciplines (plastic art. music, ballet). It was continued, however, and will be so, in these and other disciplines, also by joining of new collaborators, and it was slartud also in the newly introduced fields. LIBRARY The Library tries to compile in its stock of books as complete a collection as possible of modern scientific literature, books and periodicals, in ull disciplines and from all over the world. III addb tion it in designed to gather also publications of general culture and to supply the Institutes of the Academy with special editions For that discipline of learning. The Ubrary Carries out this task through exchanging books, sending the publications of ihe Academy to similar institutions all over the world (1275 at the end of the year 1970). The Library offers its stock of books (163,000 units) to any visitor, and publishes suitable informative bulletins 011 ihe books received. VSEBINA I, Organizacija Predsedstvo . ...................................7 Vodilni uslužbenci uprave akademije..................S Uprava institutov in komisij.....i ........8 n. Člani Častna člana .................. 17 Bedni in dopisni člani..............................17 Novi ¡Slani....................33 Razred za zgodovinske in družbene vede Dragotiti Cvetko................35 Baz red za matematične, fizikalne in tehnične vede Davorin Dolar................39 Janez Pekletiik................44 Miha Ti šle r..................50 Razred i.a pri rodoslo vite in medicinske vede Svetozar llešič.................59 Janez Milčinski.....63 F1 rane Novak ................ t>9 Andrej O. Župančič..............74 JoscF Kraloehvil................76 Razred za umetnosti Lojze Dolinar.................78 Marjan MuSič.................82 Umrli člani ........................87 Feliks Lobe . .................97 Gojmir Anton Kos...............105 Lojze Dolinar.................109 France Bevk ... ..............115 11!. Poročila o delu akademije Akademija v letu 1970 , . . , .........125 Inštitut za zgodovino ..............132 Medakademijflki odbor /.u Arheološko karto Jugoslavija 139 Medakademijski odbor za Tabula Lnperii Rooiani . , . 140 Orientalističui inštitut.............141 Inštitut za slovenski jezik ............144 Inštitut zn literature....................155 Inštitut za slovensko narodopisje.........159 institut za raziskovanje krasu ..........I M) I niti tu t za paleontologijo...................175 inštitut za geografijo..............177 Kartografski zavod , ...............182 institut za biologijo ..............1S4 Odbor za floro, favno in sejo Slovenije ...... Medakttdemijski odbor /.a floro in favno Jugoslavije . . 203 Odbor za naravoslovne raziskave Cerkniškega jezera 7 okolico........ ... , . . . . . . . 207 Medakadcmi jski odbor za pripravo mednarodne študije UNESCO o glavni li te iti j ali raziskovanja v lin mati ¡stič- nih vedah . .................206 Koordinacijski odbor za molekularne vede . . , , . 211 Terminološka komisija.............212 Biblioteka ..................219 i V Publikacije in zamenjava publikacij Publikacije..................227 Zamenjava publikncij..............228 Svet delovne skupnosti......,........265 Summary 367 LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI, 21. knjiga ■ Izdiila, SJoTensku akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani — Natisnila tiskarna L j uda k ii pravice v Ljubljani t? septembru 1971 — Naklada 2000 ilTodov