' ■ . ■ ■ ' ' V , : V": . ,: ' . ■ \ ■ ' '. v;;? , IZ VSEBINE: fpil dela - Nadaljevanje del na projektu rondelle — Napredovanje kadrov kot oblika spodbujanja ekonomije * - Pregled poškodb pri delu Letnik XXV Številka 5 Maj 1988 aluminij Q Glasilo delovne organizacije Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo K uspehu so nam čestitali tudi pionirji osnovne šole iz Kidričevega Gostje Kulturni program Gostje med proslavo MSI Ob otvoritvi elektrolize C Pozdrav predsednika skupščine občine Ptuj Gorazda Žmavca Nagovor podpredsednika IS SRS Na novo elektrolizo ste lahko ponosni iz več razlogov Janeza Bohoriča ob otvoritvi elektrolize C Danes smo se zbrali tu, da si neposredno pred našima dvema pomembnima praznikoma ogledamo, kako je vaš kolektiv uresničil največjo naložbo v naši republiki v tem srednjeročnem obodbju, ki je zahtevala 1/3 sredstev načrtovanih za investicije v surovinski dejavnosti v tem obdobju oziroma 3 % celotnih sredstev za proizvodne investicije v naši republiki. Znano je, da je z ozirom na velikost naložbe ter njeno proizvodno usmerjenost ves čas njenega pripravljanja in uresničevanja povzročala živahne razprave in polarizacijo mnenj ali je prava, ali bo prispevala k prestrukturiranju slovenskega gospodarstva, ali bo dohodkovno uspešna, ali bo izboljšala vpliv vaše tovarne na okolje ali ne. To, kar lahko danes tu vidimo, že samo lahko govori zase, vaše poslovanje v bodoče pa bo odgovorilo na ostale dileme. Eno pa je gotovo. Izjemno zahtevno, kompleksno in odgovorno delo ste opravili pred rokom in v okviru realno predvidenih stroškov, za kar vam in vsem vašim poslovnim partnerjem vključenim v ta izjemno zahteven projekt, iskreno čestitam. Dodatna proizvodnja v višini 100 milijonov dolarjev od katere boste 40 % izvozili na konvertibilno tržišče ter približno 20 milijonov dolarjev, ki jih boste iztržili na račun predčasno zaključene investicije v času konjunkture in ugodnih cen aluminija na svetovnem trgu, pa zahtevajo še posebno priznanje. Redki so investitorji v Sloveniji, ki se lahko pohvalijo s tem, želimo si, da bi jih bilo več, ki bi to znali in zmogli. Kljub temu, da ste v preteklem obdobju, od leta 1954, ko ste pričeli s proizvodnjo aluminija v elektrolizi, poslovali uspešno, ste se vendarle v zadnjih letih vse pogosteje srečevali z velikimi problemi tehnološke zaostalosti, ki je iz leta v leto vse bolj zniževala rentabilnost proizvodnje. Ob tem pa so vaši delavci delali v nevzdržnih, zdravju škodljivih razmerah, ki so močno obremenjevale tudi širše okolje tovarne. Že samo ti razlogi so terjali posodobitev ali pa ustavitev proizvodnje. Slednja zaradi interesov slovenskega gospodarstva, ki za svojo proizvodnjo potrebuje aluminij, ni prišla v poštev. To je potrdilo 130 predelovalcev aluminija s svojo pripravljenostjo za združevanje sredstev za modernizacijo proizvodnje primarnega aluminija, brez katere bi bila investicija v sedanjih gospodarskih pogojih neizvedljiva. Ko ste se torej pred petimi leti odločali, da pristopite k realizaciji projekta modernizacije proizvodnje primarnega aluminija, vam ni bilo lahko takšno odločitev sprejeti. Poleg zavestne opredelitve, da bo vaš vsakdanji kos kruha, zaradi zagotavljanja dolgoročne razvojne perspektive za nekaj časa tanjši in to prav v času gospodarske recesije in upadanja življenjskega standarda, ste morali premagati tudi vrsto pomislekov in odporov, ki so se pojavljali in ki se še vedno kažejo zunaj vašega kolektiva. Tudi danes, ko se ozirate na prehojeno pot in predajate namena nov, izjemno tehnološko moderen proizvodni objekt, vam kot pomembnemu delu slovenskega in jugoslovanskega gospodarstva ni lahko. Stanje v gospodarstvu je namreč izjemno težko in zapleteno, zaostrujejo se družbene razmere, še vedno se znižuje standard delovnih ljudi, kar pozvroča tudi socialne napetosti v družbi. Željenih in načrtovanih ciljev ne dosegamo, proizvodnja stagnira in celo nazaduje, sredstev za razvoj je vse manj. Ob vedno bolj zastareli in iztrošeni opremi, pa se povečuje napor gospodarstva za izpolnjevanje družbenih obveznosti ter za ohranitev konkurenčnosti na zahtevnih tujih trgih. Kljub nesporno negativnim trendom v kazalcih gospodarske uspešnosti in kljub vedno bolj vidnemu zaostajanju našega gospodarstva in družbe za dogajanji v svetu, pa žal ne slabijo tiste sile v naši družbi, ki so ga z napačno gospodarsko politiko v to pripeljale in ki izhod iz krize vidijo v še podrobnejšem predpisovanju pravil ravnanja gospodarskim subjektom ter v krepitvi države in njenega odločanja na vseh ravneh. Z etatističnimi in centralističnimi težnjami prežet in s predpisi preobremenjen gospodarski 'sistem in vodenje ekonomske politike v takih pogojih zahteva administrativno poseganje v skorajda sleherno poslovno odločitev, uspešnost poslovodnih struktur v organizacijah združenega dela pa spravlja v odvisnost od razumevanja, dobre volje in delovne vneme od konkretnih gospodarskih problemov oddaljenih anonimnih uradnikov. Takšen način gospodarjenja ne priznava razlik v kvaliteti dela posameznega gospodarskega subjekta in zato rešitev problemov vidi predvsem v ’’pravičnem” prerazporejanju tistega dohodka, ki ga izčrpano gospo- darstvo še ustvarja, s tem pa dokončno ubija vsako zdravo iniciativo in podjetnost. Od gospodarskih subjektov odtujeno odločanje, od katerega ni mogoče pričakovati, da bi bilo strokovno in da bi se odlepilo od ravni voluntarizma, tudi ne priznava napak, ki jih pri tem store nosilci takega odločanja, temveč so zanje vedno krivi drugi. To pa omogoča alibi tudi slabemu gospodarjenju. Menim, da delim prepričanje nas vseh, ko trdim, da je skrajni čas, da se poslovimo od takega načina dograjevanja in spreminjanja gospodarskega sistema in vodenja tekoče ekonomske politike. Ni več mogoče pristajati na reševanje problemov na način njihovega nepriznavanja in tudi ne z odvračanjem pozornosti ustvarjalnih sil od pravih vzrokov gospodarske in družbene krize. V to nas prepričuje izredno težak položaj gospodarstva in rastoče nezadovoljstvo ljudi, in konec koncev tudi dejstvo, da moramo tuje upnike vedno znova prositi za ponovno odlaganje rokov za povrnitev naših dolgov. Tudi to ne krepi zaupanja, samozavesti in delovne vneme naših delovnih ljudi, ampak jo škodljivo načenja. Dejstvo, da je Jugoslaviji tudi to pot uspelo odložiti plačilo dolga, ne moremo šteti samega po sebi za nikakršen uspeh. S samim reprogramiranjem in refinanciranjem tujega dolga, ki seveda ni zastonj, smo si namreč naložili le še težje breme za kasnejša leta in bodoče generacije, v kolikor ne bomo hkrati tega predaha izkoristili za pospešeno gospodarsko rast in tolikšno povečanje visoko kakovostnega izvoza, ki nam bo v kasnejših letih omogočal odložene in s tem tudi povečane obveznosti poravnati. Ves svet se nahaja v razmerah iskanja novih rešitev gospodarskega in družbenega razvoja. Tudi v najrazvitejših državah potekajo procesi prestrukturiranja gospodarstva in njegovega pospešenega razvoja na temelju izkoriščanja znanja in novih tehnologij . Razvita svetovna gospodarstva težijo k nadaljnjemu medsebojnemu povezovanju in zato k integriranju finančnih, informativnih in drugih tokov. Če naj Jugoslavija vsaj kolikor toliko sledi razvoju v svetu, potem moramo sprostiti ustvarjalne sile, se otresti ideoloških stereotipov in omogočiti delovanje tržnih zakonitosti. Za to so se enoglasno opredelili delegati na Konferenci ZK Slovenije pretekli teden. Le priznavanje realne vrednosti družbenega kapitala in ostalih produkcijskih tvorcev lahko ustvari razmere za delovanje trga. Delovanje trga pa je nujen pogoj za povečanje naše učinkovitosti in tako tudi za naše konkurenčnejše nastopanje v mednarodni delitvi dela. Delovanje trga pa zahteva samostojnost gospodarskega subjekta, ki mora stalno spremljati razmere na trgu, se jim usrezno in hitro odzivati, ne pa za vsako poslovno potezo prositi za dovoljenje in čakati na odobritev državne administracije ter se prebijati skozi gozd ovir, ki jih ta postavlja s predpisi. Poslovna samostojnost gospodarskih subjektov je tudi osnovni pogoj za to, da ti iščejo in skušajo uveljaviti svoje interese ter jih povezati z interesi drugih gospodarskih subjektov, ne glede na republiške, pa tudi ne glede na državne meje. Nikakršno sprejemanje dokumentov in resolucij ter nobena voluntaristično vodena prepričevalna družbena akcija pa ne more tako učinkovito zagotoviti tudi prepletanja in sodelovanja gospodarstev razvitih in manj razvitih predelov Jugoslavije in na tej osnovi (Nad. na 4. str.) (Nad. s 3. str.) hitrejše gospodarske rasti slednjih, kot skupen interes, ki ga najdejo samostojne organizacije združenega dela same. Trajen izhod iz naše današnje gospodarske krize je mogoč le s prestrukturiranjem našega gospodarstva, z njegovim dvigom na tehnološko, organizacijsko in kakovostno višjo raven, z njegovo posodobitvijo in naslonitvijo na informatiko ter z dvigom njegove konkurenčnosti v svetu. Pri tem je jasno, da proces prestrukturiranja lahko najbolj spodbudi trg, ker objektivno pokaže na tiste proizvode in tiste proizvodnje, ki morajo odstopiti mesto sodobnejšim, prespektiv-nejšim in dohodkovno zanimivejšim. Zavedati pa se moramo, da ta proces tudi slovenskemu gospodarstvu ne bo prizanašal z nekaterimi težkimi posledicami. Zmanjšanje nekaterih vrst proizvodnje, ukinjanje nekaterih proizvodnih programov pa tudi organizacij združenega dela in številnih delovnih mest so namreč cena, ki jo bo treba plačati za to. Čim daljše bo odlašanje, tem višja bo ta cena in to tako za organizacijo združenega dela, za republiko ali pa kar celo jugoslovansko gospodarstvo. Pri tem pa moram povedati, da nestrinjanje z ekonomsko politiko in negodovanje nad splošnim položajem ne more in ne sme biti izgovor za lastno neuspešnost in za posledice lastnih slabosti, nesposobnosti, nediscipline in zamud-ništva v razvoju. Se vse preveč je tudi pri nas gospodarstvenikov, ki se na ves glas zavzemajo za trg, pri svojih konkretnih potezah pa se skrivajo za politične odločitve in iščejo pomoč države kjerkoli in kadarkoli le morejo, če pa te pomoči ali tako imenovane širše družbene podpore ne dobijo, oklevajo in caplajo na mestu, namesto da bi se obrnili vase in z Osnovni koncept proizvodnje rondelic, ki smo ga pričeli uresničevati z izgradnjo nove livarne v letu 1981, ni bil nikoli izpolnjen do konca, saj je bil predvidena proizvodnja v višini 5000 ton letno, kar pa s stroji, ki jih imamo, ne moremo doseči. Pred kratkim se je ponudila priložnost, da v Nemčiji pri firmi Vereinigte Aluminium Werke odkupimo rabljeno opremo za livarno in sejalnik za glinico. Našemu vodstvu je uspelo najeti opremo na zakup ali leasing, kar je v svetu dokaj uveljavljen način financiranja nabave opreme. Po petih letih odplačevanja najemnine je oprema naša popolna last. Nismo bili edini kupci, zato je bilo z odločitvijo potrebno pohi- iastnimi napori poiskali izhod iz razvojnih stisk. Delavci TGA ubirate drugačno pot. V času, ko širše okolje ni bilo naklonjeno vašim razvojnim ambicijam, ko je bila vaša investicija ocenjevana kot vprašljiva za načrtovano in potrebno prestukturiranje slovenskega gospodarstva, ste pogumno vztrajali na lastnih spoznanjih in razvojnih odločitvah ter jih argumentirano branili kot vaše edino alternativo. Podpirali so vas partnerji v reprodukcijski verigi, ki so od vas terjali večje količine in predvsem tudi boljšo kakovost aluminija, ki jim bo omogočila tudi lastno kakovostno prestukturiranje. In kar ni nepomembno, podprla vas je IFC, ki je visoko ocenila vaše sposobnosti in utrdila prepričanje v upravičenost naložbe, upoštevajoč tudi svetovne razmere na področju aluminija. V to investicijo pa vas niso vodili le ekonomski razlogi, temveč tudi skrb za okolje in zdravje vaših delavcev. Zato je bil eden od glavnih ciljev naložbe tudi saniranje okolice vaše tovarne ter zagotovitev humanejših pogojev dela. Najbolj prepričljivo o tem govori nove elektroliza sama. Očitki, da tehnologija, ki jo z novo elektrolizo uvajate, ne predstavlja prestrukturiranja, so neutemeljeni. S takšno tehnologijo, kot je vaša, danes v svetu dela šele 15 % proizvodnih kapacitet aluminija, kar pomeni, da je vaša naložba, upoštevajoč hitrost teh procesov in zahtevnost naložb na tem področju, v bistvu že naložba za tretje tisočletje. Temu v prid govori tudi bistveno zmanjšanje proizvodnih stroškov, predvsem pa specifične porabe energije, ki se bo v vaši organizaciji po priključitvi elektrolize C zmanjšala za 23 %. Mislim, da ste na pravi poti v smeri prestukturiranja tudi pri iskanju cenejše električne energije izven Slovenije. Reakcije ob tem vašem preusmerjanju na druge ponudnike električne energije pa potrjujejo prejšnjo ugotovitev, da so tudi v Sloveniji nekateri za delovanje trga le dokler to ne prizadene njihovih monopolnih interesov in koristi. Da vaša naložba izhaja iz zahtev trga, dokazuje velik interes sovlagateljev iz cele Jugoslavije, tako da lahko trdimo, da gre v bistvu za naložbo, ki rešuje razvojne dileme celotne aluminijske industrije. Poleg osnove, ki jo modernizacija vaše proizvodnje daje za pos-lovno-proizvodno in tehnološko prestrukturiranje slovenskega in jugoslovanskega gospodarstva, predvsem pa aluminijske reprodukcijske celote v Sloveniji, ki vključuje že cca 32.000 delavcev, uvršča ta modernizacija TGA med v svetu najkonkurenčnejše proizvajalce aluminija, kot so Aluswisse in Alcoa in s tem daje solidno osnovo za prestrukturiranje, zlasti kovinsko-predelo-valne, avtomobilske, elektroindustrije in strojegradnje, preko katere se bodo lahko tone vašega kakovostnega aluminija spremenile v kilograme visoko vrednih izdelkov, najvišje stopnje predelave. Takšen proces prestrukturiranja v reprodukcijski verigi pa bo utemeljil vašo naložbo tudi z vidika tako imenovanih narodno-gospodarskih stroškov in koristi. Na novo elektrolizo, kot prvo fazo realizacije projekta modernizacije vaše proizvodnje, pa ste delavci TGA lahko ponosni tudi zaradi drugih razlogov. Dokazali ste na kakšen način je mogoče tudi v pogojih zmanjšanih investicijskih možnosti združiti potrebna sredstva za realizacijo tudi tako velikih naložb kot je vaša in vanjo pritegniti tudi tujo akumulacijo. Celovito obdelana tržna analiza, do podrobnosti proučena in opredeljena vsa vprašanja projekta, z drugimi besedami celovita in kvalitetna investicijska dokumentacija ter uspešno sestavljena in koordinirano vodena ekipa strokovnjakov, ki je program pripravila in izvedla, so poučen primer za to, kaj je pogoj uspešnosti. Želimo vam, da bi bili tako učinkoviti tudi pri nadaljnjem prestukturir-anju in posodabljanju vaše proizvodnje. Prvo fazo modernizacije tovarne ste danes pred planiranim rokom in v okviru planiranih sredstev zaključili. Modernizirali ste elektrolizo, znižali ste specifično porabo energije, zmanjšali ste škodljive emisije v okolje, izboljšali kakovost aluminija, zgradili jasen koncept in strategijo nadaljnje modernizacije in prestrukturiranja proizvo-enje ter se s kooperacijami še bolj odprli v Jugoslavijo in v svet. S tem pa še niste izpolnili v celoti odgovornosti za svoj lasten razvoj in tudi ne za dolgoročno upravičenost vaše naložbe. Sodelovati boste morali tudi pri modernizaciji proizvodnje odjemalcev vašega aluminija, saj bo šele v visoko vredne izdelke vgrajen aluminij v polni meri z narodno gospodarskega stališča opravičil to pomembno, veliko in sodobno naložbo, vam pa zagotovil dohodkovno stabilnost in sigurnost plasmana tudi tedaj, ko razmere na svetovnem trgu aluminija ne bodo tako ugodne kot so sedaj. V prepričanju in z željo, da boste še naprej z vztrajnostjo, zagnanostjo, borbenostjo in sposobnostjo, značilno za ljudi iz teh krajev, reševali probleme vašega nadaljnjega razvoja in poslovanja, vam še enkrat čestitam k uspehu, vsem vam in gostom povabljenim na to slovesnost, pa želim prijetno praznovanje bližajočih se praznikov. Za celovit in uspešen nastopna svetovnem tržišču teti in si priskrbeti tudi bančno garancijo. Predsednik kolegija je bil na seji delavskega sveta, 20. maja 88 dovolj jasen in prepričljiv, delegati pa so pokazali veliko mero zaupanja, saj so skoraj brez vprašanj sprejeli predlagane sklepe, kjer je zapisano, da delavski svet sklene, da Ljubljansko banko -Kreditno banko Maribor zaprosi za izdajo devizne garancije v korist firme Henschel Export Düsseldorf v višini DEM 2.281.880 z veljavnostjo do 30. 8. 93 za zavarovanje leasing pogodbe o zakupu naprav za proizvodnjo rondelic in za izdajo bančne garancije v višini DEM 148.854 z veljavnostjo do 15. 10. 91 za zavarovanje leasing pogodbe o zakupu sejalnika za proizvodnjo specialnih glinic. Predsednik kolegija je takole razložil odločitev za nakup opreme: Na osnovi dosedanjih pozitivnih izkušenj smo pričeli iskati možnosti za dokončanje projekta proizvodnje rondelic. Pri tem smo izhajali iz naslednjih dejstev: a) dokazanih prednosti proizvodnje na osnovi lastnega litega traku; b) dokazanega obvladovanja kvalitete, ki jo zahteva tuje tržišče; c) poznavanja potreb in zahtev tržišča; d) že pridobljenih pozicij na teh trgih; e) neizkoriščenih možnosti nadaljnega širjenja ter proizvodnje na tej lokaciji. Cilj: Proizvodnjo rodnelic povečati do tistega obsega, ki bo ob upoštevanju ocenjenih možnosti plasmana pomenil optimalno izkoriščenost vseh, na proizvodnjo rondelic vezanih proizvodnih linij. Cilj ni izključno v količinsko povečani proizvodnji, temveč tudi v povečanem asortimanu, saj zmožnost izpolnjevanja širše palete narave posameznemu kupcu rezultira v višji doseženi ceni tudi t.im. osnovnega asortimana. Pri tem je potrebno Ivan Kodrič je bil vedno pripravljen odgovarjati ali pisati za naše glasilo, čeprav je imel dela čez glavo. V teh dneh ga nisem nadlegovala z vprašanji, dovolj so ga drugi. Kot dobitnika prvomajske nagrade ga je novinar Franc Milošič predstavil v Delu. Članek objavljamo v celoti. Cnll.ft 7iiame ne zadostuje SanW Z J del0)<< je „eja. ** ialHU liUttl J dejai diplomirani inženir „Pomembna je pripravljenost la del».« ' , T0A ,e.............. V Kidričevem, letosnj gy tako nedvoumen^ ^ jo je ga ie P^NiEakor se ni mogoče ognitiustih na skoraj kaj vprašati. .. . e» /vodenda. V k nakliučje, da politična fn«eotog.J delo res PHm^dS Srebrnim vencem ali preresnem obrazu o lansUoietm red dela te°Sanprvomajska nagrada. _______ _ipktu ni dobro piša „ 1 „ipnnvn strogo takti ‘plTnSvo strogo taktirko sop^ s»-® rsft ^eÄFAL. To bi povedalo premalo. koso ocenili, >>0d)TG A motnem mezde da so v v investicijski noč prebeden. NetajM do„ Ä pa'zara- dtSfnaiog, ki g; rednem dovoljenja v boj za Učinki niso bili vidn , J bi^5U; projekt nl^ finskih dvoranah, ampak v skupšcmskin v kabinetu odgovornih četka se ProÌek“ "kmolo. česat nasprot^k ^ £udno rem zameriti. prjtempa ä s *»r's slovenskega združenega JVAN KODRIČ Dejstvo je. da bi sicer v TG A lovalci računalnikov tn b j Yttiri» mnoiih polo» dne, cepra . -.u Aluminij gradbišču občutkih ob Kodne o svojin bilo SSTiM spremembo. Morda ,e to po tev. daje * T„da Ivan kabinetov J končna zmaga Kodrič ve, da bo kon£na &. spoznal, »aa 1 vljenost za vprašljiva je le pnpravijc /> večina meni, da je stoječe stanje nom^nom ^ se drU8h,U1988 1988/87 1988 l-IV IV l-IV IV l-IV 8:6 7:5 8:4 7:3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 35.810 8.108 33.244 8.120 30.955 100 93 90 86 33.880 7.972 32.641 7.545 32.389 95 99 90 96 1.480 340 1.105 6 688 2 62 2 46 35.360 8.312 33.746 7.511 33.077 91 98 86 94 3.164 961 3.153 688 3.703 72 117 88 117 66 27 77 2 33 7 43 13 50 744 116 729 103 512 89 70 56 69 6.670 1.772 7.080 1.654 6.714 93 95 100 101 7.743 1.974 7.812 1.513 7.181 77 92 79 93 668 201 793 591 1.385 294 175 357 208 5.652 - - 2.598 3.996 - - 81 71 20.733 3.947 15.685 6.356 19.276 161 123 92 93 8.065 1.327 9.399 3.038 9.005 229 96 152 112 3.622 - - 1.641 3.622 - - 100 100 11.653 1.954 7.971 4.112 11.280 210 142 89 97 - 349 1.181 - 323 - 27 - - 506 217 747 201 657 93 88 161 130 661 246 642 346 1.094 141 170 211 166 1.736 298 1.492 557 2.181 187 146 129 126 1.719 58 114 443 959* 768 639 104 56 1.666 - 303 193 965 - 318 - 58 1.997 674 2.503 1.121 2.898 166 116 226 145 2.039 386 2.162 272 339 70 16 54 17 606 - - 150 537 - - 100 89 300 74 370 92 305 124 82 124 102 - 15 15 - 12 - 80 - - 827 124 584 153 767 123 131 75 93 793 113 359 174 716 154 199 88 90 24.503 4.508 18.444 7.428 22.803 165 124 95 93 20.195 3.870 15.184 6.822 18.710* 176 123 101 93 - 26 66 383 2.017 - - - - - 44 201 58 230 132 114 - - - 50 309 - - - - - - — 193 — 374 — 194 - - 606 113 515 125 548 111 106 83 90 Tabela II: Pregled porabljenih najvažnejših surovin na enoto proizvoda DC6EŽBJ N»S Enota planski Normativi Osnutek Rcècd mere normativ II l-H 4:3 5:3 1 2 3 4 5 6 7 DE Proizvodnja glinice Al hidrat AI203 - boksit t *2,623 2,520 2,618 96 100 - Na hidroksid t *0,10245 0,09305 0,10536 91 103 - para t 4,344 4,425 4,682 102 108 - žganoapno t 0,0734 0,0545 0,06298 74 86 - el. energija kWh 386,495 420,446 435,251 108 113 Kalcinirana glinica - toplotna energija GJ 5,556 5,304 5,249 95 94 - para t 0,045 0,045 0,045 100 100 - Alfluorid t 0,0002 0,00013 0,00012 66 58 - el. energija kWh 39,273 35,589 34,787 91 89 DE Proizvodnja aluminija Elektrolitski Al -hala A - glinica t 1,920 1,920 1,920 100 100 - anodna masa t 0,559 0,561 0,556 100 99 - kriolit t 0,022 0,0205 0,021 93 96 - Alfluorid t 0,040 0,0408 0,040 102 100 - el. energija kWh 17.754 18.241 18.081 103 102 (Nad. na 14. str.) (Nad. s 13. str.) DOSEŽE- INDE- NI KSI Enota planski Normativi Osnutek Proizvod mere normativ IV I-IV 4:3 5:3 1 2 3 4 5 6 7 Elektrolitski Al - hala B - glinica t 1,920 1,920 1,920 100 100 - anodna masa t 0,560 0,522 0,517 93 92 - kriolit t 0,020 0,041 0,013 203 64 - Al fluorid t 0,040 0,044 0,039 109 98 - el. energija kWh 17.501 17.608 17.355 101 99 Elektrolitski Al - hala BP - glinica t 1,920 1,921 1,920 100 100 - anodni bloki t 0,455 0,450 0,511 99 112 - anodna masa t 0,560 0,560 0,560 100 100 - kriolit t 0,030 0,0034 0,004 11 13 - Al fluorid t 0,040 0,024 0,027 61 68 - el. energija kWh 15.669 18.712 19.276 119 123 Elektrolitski Al - hala C - glinica t 1,925 1,925 1,925 100 100 - anodni bloki t 0,440 0,543 0,681 123 155 - kriolit t 0,001 0,154 0,100 _ - Al fluorid t 0,0175 0,011 0,0083 65 48 - el. energija kWh 13.695 14.906 Anodna masa - petrolkoks t 0,67165 0,64865 0,68424 97 102 - katranska smola t 0,338015 0,30583 0,31044 90 92 - zemeljski plin SrPß 4,42 4,42 4,42 100 100 - el. energija kWh 150 150 150 100 100 DE Proizvodnja glinice tate in sicer: hala A 1.654 t V mesecu aprilu smo proizvedli 8.120 ton Al hidrata A1203, kar izkazujemo z indeksom 90 % glede na plan. V času od I-IV samo proizvedli 30.955 ton in zaostajamo za načrtovano količino 880 ton (indeks 86). S proizvodnjo 7.545 ton kalcinirane glinice zaostajamo 10 % za načrtovano v planu poslovanja, kumulativna proizvodnja 32.389 ton je prav tako nižja od planirane in to za 4 %. Al hidrata A1203 smo v aprilu proizvedli za prodajo samo 6 ton, od januarja do aprila pa smo dosegli količino 688 ton, s katero za 54 % zaostajamo za načrtovano. Skupna mesečna proizvodnja (kalcinirana glinica in prodani hidrat) znaša 7.551 ton (indeks 86), kumulativna pa je 33.077 ton (indeks 94). V tabeli II, kjer izkazujemo porabo najvažnejših surovin na enoto proizvoda, je razvidno, da smo pri proizvodnji Al hidrata A1203 v štirih mesecih porabili v primerjavi s planirano porabo 3 % več Na hidroksida, 13 % več električne energije in 8 % več pare. Nižja od plana je samo poraba žganega apna za 14 %. Pri proizvodnji kalcinirane glinice so doseženi naslednji normativi: toplotna energija (indeks 94), para (indeks 100), Al fluorid (indeks 58) in električna energija (indeks 89). V tej DE smo v aprilu proizvedli tudi 688 ton oz. 88 % raztopljenega vodnega stekla 38° Be, v času od I-IV pa smo dosegli količino 3.703 tone, s katero presegamo plansko postavko za 17 %. Proizvodnja raztopljenega vodnega stekla 42° Be znaša v tem letu 33 ton, kar je samo polovica načrtovane količine (indeks 50). Mesečna proizvodnjazeolita A-suhega je 103 ton oz. 56 %, kumulativna pa 512 ton oz. 69 % planirane količine. DE Proizvodnja aluminija V elektrolizah smo v mesecu aprilu dosegli napram planirani količinam nekoliko slabše rezul- (indeks 100), hala B 1.513 ton (indeks 79), hala BP 591 ton (indeks 357) in hala C 2.598 ton (indeks 81). Skupaj smo proizvedli mesečno 6.356 ton in zaostajamo 8 % za predvideno količino. Kumulativna proizvodnja je 19.276 ton in ne dosegamo planske postavke za 1.457 ton (indeks 93). Pri proizvodnji elektrolitskega aluminija so zadovoljivi vsi doseženi normativi, saj je v vseh halah dejanska poraba surovin enaka oz. manjša od predvidene porabe. V aprilu smo proizvedli 3.038 ton anodne mase in s to količino presegamo planirano proizvodnjo za 1.038 ton oz. 52 %, kumulativna proizvodnja pa je 12 % višja od načrtovane. Proizvodnja anodnih blokov ”C” je dosežena mesečno 1.641 ton, v štirih mesecih pa znaša 3.622 ton (indeks 100). Pri anodni masi smo porabili v času I-IV 102 % petrolkoksa in 92 % katranske smole, poraba ostalih surovin pa je enaka planskim normativom. V livarni I smo pri proizvodnji livarniškega asortimana v času od I-IV dosegli naslednje rezultate: Al formati za prodajo 11.280 ton (indeks 97), Al žica 657 ton (indeks 130), Al trak — ozki za prodajo 1.094 ton (indeks 166), ozki za rondelice 2.181 ton (indeks 126), Al trak široki za prodajo 959 ton (v tej količini je zajeto 230 ton Al traku vrnjeno iz Impola iz preteklih let), široki za izparilnike 965 ton (indeks 58), gnetne zlitine 2.898 ton (indeks 145), livarske zlitine za prodajo 339 ton (indeks 17), livarske za odlitke 537 ton (indeks 89) in predzlitine za lastno porabo 305 ton (indeks 102). DE Predelava aluminija V tej delovni enoti smo v četrtem mesecu proizvedli 153 ton rondelic (indeks 75) in 174 ton izparilnikov oz. 12 % manj kot smo planirali. Kumulativna pro-iz vodn j a obeh proizvodov j e prav tako nižja od planirane in sicer: rondelice (indeks 93), izparilniki (indeks 90). Skupna mesečna proizvodnja Al proizvodov znaša 7.428 ton oz. 5 % manj kot smo predvidevali. kumulativna proizvodnja je 22.803 ton in prav tako ne dosegamo planske postavke za 1.700 ton (indeks 93). Mesečna blagovna proizvodnja je 6.822 ton in je 1 % nad planirano količino, v štirih mesecih pa s količino 18.710 ton zaostajamo za planom 7 %. v primer- Javna razprava o amandmajih v ptujski občini Sklepna razprava je potekala v Delavskem domu Franca Krambergerja, dne II. maja 1988. Na dnevnem redu sta bili 2 točki: 1. Poročilo o pristopu izvedbe javne razprave o osnutku amandmajev k ustavi SFRJ v organizacijah združenega dela, ugotovitve. stališča in predlogi. 2. Razprava in oblikovanje zaključkov, ki se posredujejo občinskemu svetu ZSS Ptuj in republiškemu svetu zveze sindikatov Slovenije. Poročilo o pristopu izvedbe javne razprave je podal podpredsednik občinskega sveta ZSS Ptuj tov. Ervin ifojker. Povedal je. da je bil razprava izpeljana v 54 osnovnih organizacijah v občini, kar je lep uspeh. Razprava v organizacijah združenega dela občine Ptuj je dala naslednje zaključke: — v amandmajih so premalo nakazane težnje po tržnem gospodarstvu in premalo omejene intervencije v gospodarstvu; — bolj bi bilo treba upoštevati koncept pravne države; — še naprej se ohranjajo elementi dogovorne ekonomije, težnje po etatizmu in centralizmu; — ohranja in uzakonja se prerazdeljevanje dohodka namesto tržnega sistema s čimer se ohranja in ustvarja sistem administrativnega in tržnega gospodarstva; — zvezni zakon naj ne določa temeljev vzgojnoizobraževal-nega sistema, zavračajo se dopolnila, ki omejujejo pravice narodov na področju izobraževanja, združevanja v društvu in dopolnila glede uniformiranosti kulture; — odpraviti bi bilo treba sklad za nerazvite in ga nadomestiti z drugimi oblikami (npr. banko) ter omogočiti tudi neposredno vlaganja na nerazvitih območjih; — uvedejo naj se neposredne volitve na vseh ra* neh (več kandidatov, demokratični postopki itd.); — v ustavo naj se zapiše pravica do stavke, odpravi naj se smrtna kazen; — podpira se stališče Skupščine SR Slovenije, da ne pristajamo na spremembo strukture zvezne skupščine in na prerazporeditv pristojnosti zvezne skupščine; — zavrača se predlog o uvedbi zbora združenega dela v zvezno skupščino, prav tako tudi uvedba konference samoupravljalcev kot oblike soodločanja v zvezni skupščni; — bolj bi morali poudariti vlogo znanosti, znanja, inovativnosti in strokovnosti; — ukrepi davčne politike niso ustrezni, ker ne upoštevajo opravljanja dejavnosti s samostojnim osebnim delom s sredstvi v lasti občanov; — vprašanja glede zemljiškega maksimuma naj ne ureja ustava temveč zakon, problematika pa naj se prenese v republiško pristojnost; — .enoletni mandat za predsednika predstdstva je prekratek, vpelje naj se štiriletni mandat, hkrati pa naj se vpelje odprta glasovalna lista; — prenašanje pravosodnih zadev na zvezno raven in širjenje pristojnosti zveznega javnega tožilca ni sprejemljiov; — veljavna ustava je preobsežna in težko razumljiva: zavzemati se je treba za ustavo, ki bo napisana v enostavnejšem jeziku in razumljiva večini ljudi. Borut Fekonja javi z istim obdobjem preteklega leta pa smo letos proizvedli 23 % več. Od januarja do aprila smo pretopili 2.017 ton Al za tuje naročnike, predelali pa smo 230 ton rondelic tujim odjemalcem in 374 ton tokovodnikov za potrebe MPPA1. DE LLBK Trbovlje S proizvodnjo 125 ton Al odlitkov mesečno za 17 % zaostajamo za planirano količino, s tem, da tudi s kumulativno proizvodnjo ne dosegamo načrtovane postavke za 58 ton (indeks 90). Težko se je sprijazniti z resnico, da nešega dragega moža, brata in strica Rožman Franca ni več Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga v času njegove hude bolezni obiskali in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala osnovni organizaciji sindikata, DE Proizvodnja aluminija, njegovim sodelavcev iz DE Proizvodnja aluminija. Posebej se zahvaljujemo za častno stražo, govorniku, pevcem in godbi TGA. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, darovali cvetje in nudili denarno pomoč. Žalujoči: žena, brata z družinama, sestre z družinami in nečak Iganc z družino. ZAHVALA ob odhodu v pokoj Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem za udeležbo na poslovilnem srečanju in darilu, ki me bo spominjalo na sodelavce. Iskrena hvala tudi sindikatu DE Glinica za darilo. Vsem delavcem TGA želim veliko delovnih uspehov. upokojenec iz DE Glinica Anton Hertiš ZAHVALA ob odhodu v pokoj Čas je neusmiljen, ne pozna odmora in postanka. S časom smo skupno povezani in nas kljub našemu upiranju vleče s seboj v neskončnost. Tako je prišel neizbežen trenutek, ko sem se morala posloviti od svojih sodelavk in sodelavcev, s katerimi sem doživljala vesele pa tudi žalostne trenutke. Veseli mi bodo ostali v trajnem spominu in se jih bom z veseljem spominjala. Na žalostne bom pa raje pozabila, čeprav so sestavni del našega življenja. Prav prisrčno se zahvaljujem vsem mojim sodelavkam in sodelavcem našega kolektiva za izkazano pozornost. Posebej se zahvaljujem svojim najbližnjim dolgoletnim sodelavkam: Tončki Fele, Ančki Kurbus, Tilčki Ačimovič in Lojzki Mesarič. Želim vsem še mnogo zdravja, delovnih uspehov in osebne sreče. Vajdič Cvetka Dne 24. 4. 1988 smo se za vedno poslovili na lovrenšekm pokopališču od naše ljube žene, mamice in omice Anice Plajnšek upokojenke iz kotlarne Zahvaljujemo se Izvršnemu odboru sindikata DE Proizvodnja glinice za darovano cvetje, tov. Hinku Dasko za odigrano ’’Tišino”, vsem njenim sodelavkam in sodelavcem za spremstvo na njeni zadnji poti, hvala vsem za izvečena sožalja. Žalujoči mož Ivan, hčerka Ida, sinova Janko in Slavko z družinami. Ata, zakaj si moral ti umreti, ko pa s tabo je bilo tako lepo živeti? Zakaj te, ljubi ata, ni, ko pa tako pogrešamo te mi? Odkar utihnil je tvoj glas, žalost in bolečina domujeta pri nas. Zahvala Ob boleči izgubi našega dragega, dobrega moža in očeta Jožeta Ostroško iz Pobrežja 103 À se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so darovali vence, cvetje ter sveče, nam izkazali ustno in pismeno sožalje, njegovim bivšim sodelavcem in sodelavkam iz elektrodelavnice, ki so ga obiskovali na domu, ob njegovi krsti držali častno stražo, ga pospremili v mnogo prerani grob ter nam denarno pomagali. Enaka zahvala mojim sodelavcem in sodelavkam iz avtomacije ter Zlatkovim za cvetje, vence, denarno pomoč ter spremstvo. Tovarišu Maksu Primožiču za ganljive besede ob odprtem grobu ter Hinku Dasku za odigrano Tišino. Hvala tudi osnovni organizaciji sindikata DE Vzdrževanje za venec. Posebna hvala zdravniškemu osebju ambulante TGA, dr. Hro-mišu, še posebej pa dr. Abbasu, ki mi je nesebično pomagal, mi vlival moč, da nisem omagala v najtežjih trenutkih moževe bolezni. Prisrčna hvala tudi socialnima delavkama Katici Bednjički in Jožici Tumpej za vso pomoč. Prisrčna hvala tudi družinama Kokol, Mlakar in Turk za vso pomoč. Vsem še enkrat res prisrčna hvala in še vsakomur posebej, neutolažljivi: žena Štefka, sinovi Jože, Zlatko in Štefan Objava počitniške prakse Vabimo učence poklicnih in srednjih šol ter študente višjih in visokih šol, ki želijo opravljati počitniško prakso v TGA, da vložijo prošnjo najkasneje do 15. 6. 1988 v Kadrovski službi — izobraževalni center. Vlog, ki bodo prihajale po tem datumu, ne bomo upoštčvali. Prošnja mora vsebovati naslednje podatke: Ime in priimek, rojstne podatke, letnik in smer šolanja ter natančen naslov. Za opravljanje enomesečne počitniške prakse nudimo: — ustrezno delo — malico in varstvo pri delu — povračilo potnih stroškov — nagrado od 130.000. -do 170.000,- din za poln delovni mesec. Za štipendiste TGA je enomesečna počitniška praksa obvezna! Kadrovska služba TGA v--------------------------■■----------------—-------------' Izdaja delavski svet tovarne glinice in aluminija "Boris Kidrič” Kidričevo - Uredniški odbor sestavljajo: Majda Zadravec, Mojca Cafuta, Viktorija Petauer, Majda Lampret, Srečko Širovnik, Rajko Topolovec, Marija Korada, Franc Sagadin, Ciril Majcen, Janez Liponik, Vera Peklar (odgovorna urednica). Fotografije: Stojan Kerbler, dipl. ing. Grafična priprava: Studio Linea, Trubarjeva 11, tel. (062)24-716, Maribor. Tisk: Ptujska tiskarna, Ruj. Člani kolektiva in upokojenci dobivajo list brezplačno. Rokopisov in slik ne vračamo. Naklada 3400 izvodov. Oproščeno temeljnega prometnega davka po mnenju Sekretariata za informiranje pri IS Slovenije št. 321/172 z dne 24. oktobra 1975.