MATERIALNA PODLAGA
DELOVANJA IN RAZVOJA
KRAJEVNIH SKUPNOSTI
V OBČINI LJUBLJANA-ŠIŠKA
I. UVOD
Krajevne skupnosti so se v praksi potrdile kot bi-stveni element sistema socialistične samoupravne de-mokracije in kot eden temeljev sodelovanja delovnih ljudi in občanov pri odločanju v družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnostih.
Zato je izjemnega pomena vprašanje materialne podlage samoupravljanja v krajevni skupnosti, ki ni vedno reševano v skladu z njenim bistvom in vlogo.
V zvezi s tem so se v praksi pojavila pojmovanja, da:
1.  krajevna skupnost ne potrebuje nikakršnih ma-terialnih sredstev;
2.  se ji zagotovijo vsa sredstva na administrativen način iz proračuna;
3.  je  potrebno  vsa  sredstva  za  krajevno  skupnost zagotoviti   samo   z   združevanjem   sredstev   delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti.
Na materialno podlago krajevne skupnosti ne-dvomno vpliva tudi počasno uresničevanje procesa svobodne menjave dela, samoupravnega povezovanja krajevnih skupnosti z organizacijami združenega dela ter samoupravnimi interesnimi skupnostmi, kot tudi vključevanje krajevnih skupnosti v sistem samouprav-nega planiranja.
Namen gradiva je prikazati trenutne pogoje za de-delovanje krajevne samouprave in delegatskega siste-ma v krajevnih skupnostih na območju občine Ljub-ljana-Siška.
Za pripravo le-tega je bil krajevnim skupnostim posredovan vprašalnik, iz katerega povzemamo po-datke.
II. PROSTORSKI POGOJI
Ni potrebno posebej poudarjati, da je prostorski pogoj eden od osnovnih pogojev delovanja krajevne skupnosti.
Na tem področju ie stanje v večini primerov neza-dovoljivo. Prostori krajevnih skupnosti so v mestnih krajevnih skupnostih v večini primerov locirani v pre-urejenih stanovanjskih prostorih, ki funkcionalno ne ustrezajo. Primestne in vaške krajevne skupnosti pa imajo svoje prostore v domovih krajanov, gasilcev in zadružnih domovih ali v starejših objektih, ki so po-trebni ne le rednega vzdrževanja, temveč tudi obsež-nejših adaptacij. 18 krajevnih skupnosti ima prostore v stavbah, ki so splošnega ljudskega premoženja in so bile prenešene v upravljanje krajevnim skupnostim. 8 krajevnih skupnosti ima prostore v najemu.
Prostore krajevnih skupnosti uporabljajo za svoje delovanje tudi družbenopolitične organizacije ter šte-vilne družbene organizacije in društva, ki nimajo na voljo lastnih prostorov. Za sklicevanje širših sej in zborov krajanov se večina krajevnih skupnosti poslu-žuje prostorov osnovnih šol in VVO.
K obstoječemu stanju prostorov je nedvomno pri-pomoglo tudi to, da krajevne skupnosti po zakonu do leta 1981 niso izdvajale amortizacije za svoja osnovna sredstva. Sredstva za vzdrževanje, adaptacije in pri-dobitev novih prostorov so v obdobju 1976—1981 zdru-ževana sredstva posameznih TOZD v občini Ljubljana-Siška. Iz teh sredstev, samoprispevka krajanov in s prostovoljnim delom je bilo zgrajenih nekaj objektov, ki služijo delovanju krajevne samouprave, delegatske-ga sistema, družbenopolitičnih organizacij ter družbe-nih organizacij in društev. To so domovi krajanov in gasilcev v Mednem, Stanežičah, Podutiku, Sori in Tac-nu. V izgradnji pa je tudi dom v Preski.
Izvršene so bile številne adaptacije prostorov KS (Hinko Smrekar, Zg. Siška, Bukovica-Šinkov turn, Viž-marje-Brod, Vodice, Smlednik).
Po prostorskem preoblikovanju krajevnih skupnosti v letih 1979, 1980 in 1981, ko se je 21 krajevnih skup-nosti preoblikovalo v 31 krajevnih skupnosti ter po sprejetju zakona o prepovedi vlaganja v negospodar-ske investicije, se je stanje še poslabšalo.
Brez lastnih poslovnih prostorov so: KS Dolomit-skega odreda, Na Jami, Komandanta Staneta I in III, Preska, Vaše-Goričane in Trnovec-Topol.
Tem krajevnim skupnostim so bili zagotovljeni le začasni prostori, ki pa praktično ne nudijo pogojev za normalno delovanje njihovih organov.
Zato je v tem letu in v prvih letih naslednjega sred-njeročnega obdobja potrebno zlasti:
1.  zagotoviti vir financiranja, ki bo omogočal vzdr-ževanje obstoječih prostorov krajevnih skupnosti;
2.  zagotoviti  primerne prostore  za  delovanje novo-ustanovljenih   krajevnih   skupnosti   oziroma   tistih,   ki le-teh še nimajo:
a)  KS Dolomitskega odreda
Možna je pridobitev prostorov v stolpiču soseske ŠS 8/2. Sredstva za realizacijo v višini 4,000.000 din bi bilo potrebno zagotoviti takoj, ker možnosti na območju te krajevne skupnosti za kasnejšo rešitev ne bo.
b)  KS Na jami
Zelijo pridobiti v uporabo celoten objekt na Vod-nikovi 5, ki bo potreben adaptacije. Predvidenih stro-škov adaptacije v tem trenutku ni mogoče oceniti.
c)  KS Komandanta Staneta I
Možno je adaptirati prostore v Sišenski 4, za kar bi bilo potrebno ca. 1,200.000 din.
d)   KS Komandanta Staneta III
Obstoja možnost odkupa dela prostorov, namenje-nih za gostinstvo na Celovški 185. Potrebnega obsega sredstev trenutno ni mogoče določiti.
e)  KS Preska
V izgradnji je dom gasilcev in krajanov v Preski. Za dokončanje doma bi bilo potrebno zagotoviti še 1,500.000 din.
f)  KS Vaše-Goričane
Krajevna skupnost je pridobila pravico uporabe na zemljišču v Goričanah. Načrtujejo adaptacijo zgradbe na tem zemljišču, vendar višina potrebnih finančnih sredstev še ni znana.
g)  KS Trnovec-Topol
Krajevna skupnost želi pridobiti prostore, vendar trenutno ni znana lokacija le-teh, ne potrebna sred-stva.
III. KADROVSKI POGOJI
V   krajevnih   skupnostih   so   zaposleni   104   delavci, od tega 52 v rednem delovnem razmerju in ravno to-liko po pogodbi o delu. Po pogodbi o delu so v glav-nem zaposleni delavci na obrambnih pripravah in tisti, ki delajo na vzdrževanju prostorov krajevne skupnosti, redno pa so v večini zaposleni tajniki krajevnih skup-nosti  in  administratorji.  Knjigovodske  posle  za  kra-jevne    skupnosti    opravlja    računovodstvo    krajevnih skupnosti v Sekretariatu za finance in proračun občine Ljubljana-Siška  za   vse  krajevne   skupnosti,   razen   za krajevno   skupnost   Milan   Majcen   in   Zgornja   Siška.
V   nekaterih krajevnih skupnostih zaposlujejo tudi komunalne delavce (skupno 8, od teh 2 redno in 6 po pogodbi), ki skrbijo za vzdrževanje skupnih komunal-nih naprav v krajevnih skupnostih.
Zaradi nenehnega prenašanja nalog različnih sub-jektov na krajevne skupnosti se na ta način povečuje obseg nalog in hkrati pogojuje večji pritisk za novo zaposlovanje v krajevnih skupnostih. Tako naj bi po težnjah v posameznih krajevnih skupnostih na novo zaposlili 2 tajnika (v KS Vaše-Goričane in Trnovec-Topol), 4 administratorje (v KS Komandanta Staneta I, II in III, Podutik, Vodice in Pirniče), 1 delavca na de-lih obrambnih priprav (KS Stanežiče-Medno) in 1 de-lavca za vzdrževanje prostorov (v KS Gunclje-Male Vižmarje). Krajevne skupnosti ugotavljajo, da je iz-obrazbena struktura in delovna usposobljenost redno zaposlenih delavcev ustrezna.
IV. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST
IN ZADOVOLJEVANJE SKUPNIH POTREB
DELAVCEV, ZAPOSLENIH  V KRAJEVNTIH
SKUPNOSTIH
Na osnovi zakona o združenem delu so samouprav-no organizirani le delavci, ki združujejo delo v delov-ni skupnosti krajevnih skupnosti Medvode, Preska, Senica, Sora in Vaše-Goričane ter delavci delovne skupnosti krajevnih skupnosti Komandanta Staneta I, II in III. Iz odgovorov krajevnih skupnosti na anketo je razvidno, da se vse krajevne skupnosti zavzemajo za čimprejšnjo ustanovitev ene ali več delovnih skup-nosti. To utemeljujejo s tem, da bi tako organizirani lahko uresničevali pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz njihovega dela. Na ta način bi tudi uspešneje zadovo-ljevali svoje skupne potrebe (reševanje stanovanjskih vprašanj, letovanja, rekreacije itd). Za rešitev tega problema je v pripravi samoupravni sporazum o usta-novitvi delovnih skupnosti zaposlenih delavcev v ki-a-jevnih skupnostih. Pri tem poudarjamo, da je bil pred leti že sprejet samoupravni sporazum o ustanovitvi enotne delovne skupnosti zaposlenih delavcev v kra-jevnih skupnostih in skupnem računovodstvu, ki pa ni bil realiziran.
Zato predlagamo, da se skupščine krajevnih skup-nosti čimprej dogovorijo o ustanovitvi in številu de-lovnih skupnosti zaposlenih delavcev v posameznih krajevnih skupnostih.
V. FINANCNO MATERIALNI POGOJI
O financiranju krajevnih skupnosti je bilo doslej že mnogo govora in iskanja sistemskih rešitev. V naši občini so bile doslej krajevne skupnosti financirane iz naslednjih virov:
1.  financiranje delegatskega sistema, LO, DS iz ob-činskega proračuna;
2.  združenih sredstev delavcev TOZD in drugih de-lovnih skupnosti;
3.  samoupravnih interesnih skupnosti;
4.  samoprispevkov krajanov.
1.  Financiranje delegatskega sistema, LO in DS
Financiranje delovanja delegatskega sistema in kra-jevne samouprave (OD zaposlenih in materialni stro-ški) se vrši iz splošne porabe — proračuna občine. Pri tej obliki financiranja se soočamo s problemom dolo-čitve kriterijev, na osnovi katerih bi posamezna kra-jevna skupnost prejemala sredstva za pokritje redne dejavnosti. Določitev enotnih kriterijev je otežkočena tudi zato, ker je potrebno pri posameznih krajevnih skupnostih upoštevati specifičnosti, ki pogojujejo raz-lične stroške (stroške vzdrževanja, najemnine prosto-rov ipd.) za delovanje krajevne samouprave in druž-benopolitičnih organizacij. Prav tako imamo zaradi različnih specifičnosti po krajevnih skupnostih zapo-slenih različno število delavcev. Zaradi tega je potreb-no odločiti, ali se te specifičnosti upoštevajo ali ne. Nadalje tudi nimamo razčiščenega pojma »-financiranje delegatskega sistema« ali pa ga nočemo imeti in iz teh sredstev želimo kriti stroške rednega vzdrževanja, elektrike, kurjave, celotnih domov ali objektov itd., v katerih se odvijajo dejavnosti in dejansko spadajo v posamezne interesne skupnosti (kultura, telesna kul-tura itd.). Vse to je posledica, ker med krajevnimi skupnostmi in SIS še nismo uspeli izpeljati načela svo-bodne menjave dela, tako kot je to opredeljeno z za-konom o svobodni menjavi dela. V zvezi s to proble-matiko poudarjamo, da več krajevnih skupnosti pred-laga, da bi za kritje stroškov delegatskega sistema mo-rale del sredstev prispevati tudi posamezne samo-upravne interesne skupnosti.
Glede financiranja LO in DS poudarjamo, da imajo posamezne krajevne skupnosti različna stališča. Neka-tere trdijo, da financiranje tega področja delovanja v krajevnih skupnostih ni urejeno, druge, da je delno, in tretje, da je zadovoljivo. Večina krajevnih skupnosti zatrjuje, da je potrebno kljub podružbljanju LO in DS na tem področju zaposliti rednega delavca, pa čeprav za več krajevnih skupnosti. Ta problem bi bilo možno razrešiti tudi na ta način, da te naloge prevzame sekre-tariat za ljudsko obrambo, seveda z dodatno zaposlit-vijo delavcev, ali z organizacijo del in nalog na pod-ročju LO in DS v okviru novooblikovanih delovnih skupnosti za več krajevnih skupnosti.
Prav tako tudi krajevne skupnosti zatrjujejo, da sedanji način financiranja ni zadovoljiv, ker krajevne skupnosti sicer prejemajo sredstva za nadomestilo OD zaposlenih delavcev, ki pa večkrat ne zadoščajo. Ne prejemajo pa sredstev za kritje materialnih stroškov in morajo le-te kriti iz sredstev za financiranje dele-gatskega sistema.
2.  Združena sredstva delavcev TOZD in drugih
delovnih skupnosti
Za srednjeročno obdobje 1976/81 je bil v ljubljan-ski regiji sprejet družbeni dogovor o financiranju kra-jevnih skupnosti. Po posameznih občinah pa je bil sprejet samoupravni sporazum o načinu združevanja in uporabe sredstev za financiranje planov in programov razvoja krajevnih skupnosti. Tako smo v naši občini v tem obdobju zbrali sredstva, s katerimi smo kljub 60—70 % realizaciji po planu v posameznih krajevnih skupnostih veliko postorili. Na ta način so bila zago-tovljena všaj delna sredstva za kritje stroškov organi-ziranja krajevnih praznikov, delovanja družbenopoli-tičnih organizacij in interesnih združenj, vzdrževanja, adaptacij, izgradnje objektov in prostorov za delovanje krajevne samouprave, družbenopolitičnih organizacij ter društev. Se poseben pomen pa so imela sredstva, ki so bila z vsakoletnim planom rezervirana za udeležbo
h krajevnemu samoprispevku, saj se je na ta način v občini na novo pridobilo ali usposobilo veliko družbe-nih prostorov.
Glede na to, da je v letošnjem letu potekla veljav-nost omenjenega samoupravnega sporazuma, se bo po-trebno v okviru ljubljanskih občin dogovoriti, ali se tak način financiranja krajevnih skupnosti podaljša ali pa se zagotovi, da se izpad sredstev za krajevne skupnosti uveljavi s svobodno menjavo dela.
3. Samoupravne interesne skupnosti
Kljub temu, da so samoupravne interesne skupnosti podpisnice samoupravnega sporazuma o temeljih pla-na krajevne skupnosti in da krajevne skupnosti samo-upravnim interesnim skupnostim vsakoletno dostav-ljajo svoje programe dela, z načinom financiranja s svobodno menjavo dela ne moremo biti zadovoljni. Po-samezne krajevne skupnosti zatrjujejo, da način finan-ciranja s svobodno menjavo dela še najuspešneje re-šuje samoupravna komunalna skupnost, ki sprejema za vsako leto posebej take programe dela, iz katerih je točno razvidna predvidena realizacija za posamezno krajevno skupnost. Zato bo potrebno v programih po-sameznih samoupravnih interesnih skupnosti točno do-ločiti višino sredstev za posamezno krajevno skupnost in kateri program bo realizirala.
4. Samoprispevek krajanov
V naši občini je bil način financiranja krajevnih skupnosti s samoprispevki občanov uveden v letu 1970 — pri takratnem svetu za komunalo in urbanizem. Sredstva so bila tudi zagotovljena v proračunu občine in namenjena predvsem za reševanje krajevnih komu-nalnih vprašanj. Z ustanovitvijo samoupravne komu-nalne skupnosti je ta način financiranja prevzela tudi ta, za adaptacije in gradnje domov pa so bila predvi-dena združena sredstva delavcev TOZD in drugih de-lovnih skupnosti. S prenehanjem veljavnosti samo-upravnega sporazuma o načinu financiranja krajevnih skupnosti v letu 1981 je ostal ta vir financiranja le za komunalne objekte. Zato se je potrebno dogovoriti na nivoju Ijubljanskih občin, kako zagotoviti sredstva za ostale potrebe. V ta način financiranja je potrebno vključiti posamezne samoupravne interesne skupnosti, ki morajo zagotavljati sredstva za reševanje problemov s svojega področja. Pri tem pa ne smemo opustiti tudi načina financiranja krajevnih skupnosti v obliki ude-ležbe delovnih ljudi in občanov h krajevnemu samo-prispevku za razreševanje potreb v posamezni kra-jevni skupnosti.
VI. PREDLOG STALISC IN SKLEPOV
1.  Z   družbenim   dogovorom   o   temeljnih    načelih združevanja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih ljub-ljanske regije (sprejetim konec leta 1981  na Skupščini mesta Ljubljane) so podani vsi elementi za pospešeno dograjevanje sistema samoupravnega združevanja sred-stev   delavcev   TOZD   na   načelih   svobodne   menjave dela. V dograjevanje in sprejemanje programov in so-financiranje le-teh bi morali biti vključeni vsi delavci vseh TOZD na območju širše družbenopolitične skup-nosti,  kar pomeni,  da bi  delavci  v  TOZD prevzemali obveze tudi za zagotavljanje materialnih pogojev de-lovanja tistih krajevnih skupnosti, v katerih stanujejo.
2.  Menimo, da ni možno v celoti ločiti zagotavljanja pogojev za funkcioniranje krajevne samouprave in de-legatskega sistema v krajevnih skupnostih od zagotav-ljanja pogojev za realizacijo v planih krajevnih skup-nosti   sprejetih   nalog.   Zato   je   nujno   potrebno   iskati ustrezne rešitve tako v okviru uresničevanja načel svo-bodne  menjave   med   delavci   v   TOZD   in   delovnimi ljudmi  in  občani  v krajevnih skupnostih,  kot  tudi v okviru občinskega proračuna. Ob tem ima še posebno pomembno   mesto   institut  krajevnega   samoprispevka kot tudi drugi viri sredstev za financiranje delovanja krajevnih skupnosti.
3.  Prostorsko   preoblikovanje   krajevnih   skupnosti nedvomno   pomeni   velik   vsebinski   premik   v   smeri vključevanja najširšega kroga delovnih ljudi in obča-nov v razreševanju vseh vprašanj v prostoru, kjer ži-vijo in delajo. To pomeni veliko več aktivnosti kot tudi
raznih oblik samoupravnega odločanja, ki pogojuje za-hteve po dodatnih materialnih pogojih (prostori, sred-stva, kadri itd.). Zato moramo v prvi vrsti zagotoviti osnovne pogoje za delo vseh na novo oblikovanih kra-jevnih skupnosti.
4.  V zagotavljanje pogojev za delovanje krajevnih skupnosti so se doslej  vse premalo vključevale samo-upravne interesne skupnosti z izjemo komunalne skup-nosti,   ki   zagotavlja  nekaterim   krajevnim   skupnostim tudi sredstva za osebne dohodke komunalnih delavcev.
. Pri tem se postavlja vprašanje, ali naj bo komunalni delavec zaposlen v krajevni skupnosti ali v komunalni OZD. V kolikor izhajamo iz vloge krajevne skupnosti, potem se ta ne more ukvarjati z gospodarsko dejav-nostjo, kar pomeni, da naj bi ti delavci svoje delo združevali v komunalni OZD. Samoupravne interesne skupnosti delujejo preveč odmaknjeno od krajevnih skupnosti — neodvisno od svoje baze, kar kaže na to, da odvisnost delegatskega in samoupravnega odločanja na relaciji delavec—občan—interesna skupnost ni ure-sničena. Posledice se kažejo zlasti v planiranju, ko kra-jevna skupnost planira po svoje, samoupravna inte-resna skupnost po svoje, TOZD pa zopet drugače. Zato ni čudno, da v mnogih krajevnih skupnostih prevla-duje enostranska problematika — največkrat komu-nalna, zato tudi zahteve po zaposlovanju komunalnih delavcev v krajevnih skupnostih. Samoupravne inte-resne skupnosti bodo morale v večji meri aktivno so-delovati s krajevnimi skupnostmi ne samo pri realiza-ciji njihovega programa, temveč tudi pri ustvarjanju pogojev za aktivnejše delovanje njihovih delegacij v krajevnih skupnostih, to pa pomeni tudi združevati del sredstev za delovanje krajevnih skupnosti.
5.  Podružbljanje  LO  in  DSZ  vse  preveč  obravna-vamo s  stališča  volonterstva  in  vse  premalo  upošte-vamo družbeno odgovorno in zahtevno nalogo priprave ustreznih strokovnih podlog. Naj bo v krajevnih skup-nostih  še taka pripravljenost za prevzemanje in izvr-ševanje nalog s tega področja, mora nekdo pripraviti ustrezno strokovno gradivo. Postavlja se vprašanje, ali naj v ta namen organiziramo opravljanje teh del ozi-roma nalog v sekretariatu za LO ali v delovnih skup-nostih   krajevnih   skupnosti   za  eno  ali   več   krajevnih skupnosti. V večini krajevnih skupnosti so mnenja, da je treba opravljanje teh nalog čim bolj približati izva-jalcem.   Menimo,  da  je  to  tudi  povsem  sprejemljivo, vendar bomo morali proučiti vsebino in obseg potreb-nih  nalog in  šele nato sprejeti  ustrezne rešitve glede potrebne organiziranosti in kadrov.
6.  Delavci,  zaposleni  v  KS,  ne morejo  docela ure-sničevati svojih pravic, obveznosti in odgovornosti de-lavcev v združenem delu, če niso ustrezno organizirani. Zato je povsem upravičena zahteva po ustanovitvi ene ali   samo  nekaj   delovnih   skupnosti   za  več  krajevnih skupnosti.
7.  Zahteve po  dodatnem  zaposlovanju  v  krajevnih skupnostih so v nekaterih primerih, glede na obstoječo organiziranost,   povsem  upravičene,   saj   se  pred  kra-jevne  skupnosti postavlja vse več novih  in  dodatnih nalog. Kategorično zavračanje teh zahtev z izgovorom, da moramo zmanjšati  družbeno režijo, seveda ob tem ne vzdrži. Potrebno bo te zahteve posebej obravnavati. Ob   oblikovanju   ene   ali   več   delovnih   skupnosti   bo možno ta pritisk zmanjšati, če ne celo povsem odpra-viti.
Izhajajoč iz navedenih stališč in zaključkov pred-laga izvršni svet skupščini, da sprejme naslednje
sklepe:
1.  Skupščina  občine  sprejema  informacijo  o  mate-rialni   podlagi   delovanja   krajevnih   skupnosti   in   raz-voja   krajevnih   skupnosti   v   občini   Ljubljana-Siška skupno s stališči izvršnega sveta.
2.  Skupščina občine zavezuje vse podpisnike druž-benega   dogovora   o   temeljnih   načelih   združevanja sredstev   za   zadovoljevanje   skupnih   potreb   delovnih ljudi  in  občanov  v  krajevnih  skupnostih  ljubljanske regije,  da  takoj   pristopijo  k  aktivnostim  za  njegovo realizacijo. V ta namen zadolžuje izvršni svet, da v so-delovanju z drugimi podpisniki in izvršnimi sveti dru-gih občin v Ljubljani pripravi ustrezen enoten samo-upravni sporazum.
3.  Izvršni   svet   naj   pripravi   ustrezne   kriterije   in merila za financiranje krajevne samouprave in  dele-gatskega  sistema,   ki   se   financira  iz   občinskega   pro-računa   in   jih   posreduje   v   sprejem   vsem   krajevnim skupnostim.
4.  Izvršni  svet naj  pospeši  aktivnosti  pri  organizi-ranju ene ali več delovnih skupnosti za več krajevnih skupnosti, pri čemer se mora aktivno povezati z OO ZS, v kateri so vključeni delavci v krajevni skupnosti.
5.  Sekretariat za ljudsko obrambo naj  prouči mož-nosti nadaljnje organiziranosti oziroma delovanja stro-kovne službe za potrebe krajevnih  skupnosti  na pod-ročju LO in DSZ.
6.  Vse samoupravne interesne skupnosti naj v svo-jih programih opredelijo svoje naloge in obveznosti za zagotavljanje materialnih pogojev za delo v krajevnih skupnostih.
7.  Izvršni   svet  naj   prouči   možnost,  kako  čimprej zagotoviti   prostorske   pogoje   za   delovanje   krajevnih skupnosti.
Izvršni svet