10
Teržaška družba  zoper škodo toče.
Očitna zahvala in priporočilo. Po nesrečah ognja, vode, toče i. t. d. človek berž obnemore in pride na beraško palico; posameznimi! ni dano se takim nesrečam vselej vbraniti, velike družtva jim zamorejo pa več ali menj v okom priti. Ako ti 500 gold. vredna hiša zgori, in de nimaš v mošni čez 12 gold., ti bo zlo težko jo novo sozidati; če se pa v bra-tovšnjo sv. Florjana pripišeš, ti bodo vsi štajarski, gorotanski in krajnski bratje pogorelo hišo, to je, nje ceno z 500 gold. povernili, zakaj v taki španovii so, de vsi vkup pogorelcu hišo plačajo, de si veliko lože novo sozida.
Pred 24 leti so napravili v Terstu oskerbniško družtvo pod imenam: „Azienda assicuratrice", ktero zavaruje zraven hiš tudi vse drugo blago, nej je, kjer si bodi, ali v hišah, ali na cestah, rekah, morjih i. t. d.; se ve , de za primerjeno plačilo. Že več milijonov je plačalo na natečenih nesrečah ali škodah. S poštenim in vestnim ravnanjem pri poplačevanji zavarovanih škod si je v celim cesarstvu in zvunej cesarstva veliko slavo pridobilo. Ko je bilo v pervim začetku zavarovanim le z dvema milijonama gold. porok, zamore zdaj s šestimi milijoni poroštvo dati. Premoženje mu rase kot kvas.— Nar imenitniši Teržaški možaki so glavarji in voditelji tega družtva, in pri zlo dobrim stanu njih denarne skrinje so si v skerb vzeli — ne zastran plačila ali dobička, ampak zgolj iz ljubezni do domovinstva — tudi mnogoverstne sadeže škode toče zavarovati. Se ve', de, ker clo nobeniga prida pri tem ne išejo, njih opravilo le v tem obstoji, de od zavarovanih neke majhne in primerjene plačila prejemljejo, in jih konec leta med od toče pobite po primeri njih škode razdele, in rajtingo od tega do zadnjiga vinarja speljano celimu svetu oznanijo. Celo cesarstvo so po razločku dežel, ki so več ali menj toči podveržene, v 4 velike družtva razdelili, namreč: 1) v Nemško-slovansko brez Ceskiga, 2) v Češko, 3) Ogersko in 4) v Talijansko, h kte-rimu je tudi Primorje prišteto. Vsako družtvo za-se obstoji; kar eno zloži, se med od toče poškodovane ravno tega družtva razdeli.
V letu 1846 je bila ta naprava tudi po Novicah v dokladi 17. lista oznanjena in priporočena; dano je bilo na vedenje, de gosp. J. Karinger, kupec v Ljubljani, so v teh rečeh velki opravnik za celo krajn-sko deželo; imenovanih je bilo še družin 16 manjih opravnikov okoli po Krajnskim, de bi se te reči lože speljevale. Začetik vsake, tudi nar gorši reči je težik in počasin; nagovai>en k temu od ediniga kmetovavca, ki je bil lani tukaj svoj sad zavaroval, in še clo z voljen opravnik v Ipavskim kantonu, sim bil vender to sam v nemar pustil. Zavarovaniga poljskiga in nograškiga sadii je bilo lani v našim nemško-slovanskim družtvu sa 437,889 gold. 25 kraje. — Zložili so bili v ta namen, po razločku krajev in vrednosti sadu 6791 gold. 50 kraje. Vse po prisežnih možeh cenjene točne škode so znesle 6861 gold. 47 kraje. Opravniki po deželah dobe za svojo skerb in prizadevanje 5 od 100 od prejetih in naprej poslanih denarjev; vsi so dobili 339 gold. 36 kraje; cenitevskim možem so pa plačali 290 gold. 25 kraje; razdelili so po tem takim med od toče pobite 6161 gold. 49 kraje, in slednji je dobil za vsacih 100 gold. točne škode malo de ne 90 gold. vsim skupej so pa ostali še. dolžni 699 gold. 58 kraje.
Potem, ko sim za lani tako natisnjeno rajtingo vsih deležnikov, razločenih po deželah, kresijah, vaseh, z imeni in priimki,  s  štivilkami  njih zavarvaniga sadu,
njih plačila, jim po toči storjene škode in dodeleniga povračila prejel: me ni bilo treba lani clo nič k temu nagovarjati; prederznem se, grem po vsih nogradih pogledat svoje grojzdje, najdem, ko bi ga brat bratu dal, bi moglo 1774 gold. vredno biti, in pošljem v Ljubljano 48 gold. 7 kraje, in še od vsacih sto sadne vrednosti po 10 kraje, za vse stroške oskerbniškiga družtva, te-dej vkup 51  gold.
Na 25. dan po poslanih in že pozabljenih denarjih pride huda ura; toča mi nektere nograde tako oklesti, de je bila cenjena škoda 388 gold. 27 kraje. Verjemite mi, dragi bravci, de serce me ni tako močno ko druge-krate bolelo; mislil sim si, za mojih 51 gold. bo vender kej povračila. 30. listopada je bila v Terstu rajtinga sklenjena, in že čez 8 dni potem prejmem od gosp. Ka-ringerja iz Ljubljane svojih 338 gold. 44 kraje, z naznanilam, de so mi še 49 gold. 43 kraje, dolžni ostali. Veliko raji bi bil vidil, de bi mi ne bila toča bila; ker sim pa pri nesreči za svojih 51 gold. prejel 338 gold. 44 kraje, in še up imam 49 gold. 43 kraje, prejeti, se mi zdi, kakor de bi mi bili ti denarji z nebes padli, in ne morem od menj, kakor de se tukej visoko veljavnimu oskerbniškimu družtvu v Terstu in gosp. J. Karin-gerju za njih blagovoljno skerb in prizadevanje za občinsko dobro očitno zahvalim, in to kar koristno napravo vsi m umnim kmetova ve a m serčno in do živiga priporočim. Zavarovanja zoper točo ne bom svoje dni več pozabil, pa tudi moje sosede je to spodbodlo, de bodo raji v to bratovšnjo stopili.
Lani so že bili v našim družtvu za 874,736 gold. zemeljskiga sadii zavarovali — tedej še enkrat toliko kot predlanjskim — zložili so bili 13,201 gold. 44 kraje. Toča je bila pa škode storila za 13,488 gold. 44 kraje. Opravniki po deželah so prejeli 660 gold. 5 kraje. — stroški za cenitve škod so znesli 779 gold. 35 kraje; razdelili so tedej med pobite 11,762 gold. 9 kraje, in ostali so še vsim po primeri dolžni 1726 gold. 35 kraje. Kakor berž bodo dohodki višji od škod, bodo tudi za-stanjke zravnovali. Nar več zavarovanih med Slovenci jih je bilo letaš v Celjski in Dolenski kresii. — Gosp. grof Koronini na Dolenskim so bili svoj sad, 1760 gold. vrednosti j z 70 gold. in 24 kraje, zavarovali, točna škoda jim je bila cenjena na 720 gold., povračila so prejeli 627 gold. 50 kraje. — Krajnci vsih treh kresij so lani zložili v zavarovanje zoper točo le 850 gold. 38  kraje,  potegnili  so  pa  za odškodovanje
2188 gold. 18 kraje.------------Tako natisnjeno rajtingo
lahko vidijo bravci pri vsacim opravniku okoli po deželah.
V Ipavi 1. prosenca 1848.
Jan. Nep. D ol e n c, ud c. k. krajnske kmet. družbe.
11