kmetijskih« rokodclnih in narodskih reči.
Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe.
Odgovorni vrednik JOr. •Janez JSleitveis.
Tečaj VIII.	V sredo 17. maliga travna (aprila) 1850.	List IG.
Kermo brez ognja skuhali.
Ljudje so nekdaj vsako reč, kakor jim je jo Bog- dal, rabili; tako so smukali klasje, in zernje zobali, tako so se oblačovali v kože, kakoršne so dobili, in so ko medvedi, v berlogih stanovali. Po malim so se zvedli, de jim je Bog- verh tega vsega, kar jih živiti more, še tudi um in pamet dal, in so jeli božje stvan'si pri-pravnisi narejati. Jeli so se ognja in vode, zraka in zemlje posluževati, in jih v svoj prid obračati. Tako so med drugimi rečmi tudi znajdlimlin, so se učili jedi kuhati, in si iz moke kruh, in lepe bele pogače na-pravljati. — Naučili so se clo, še ni davno, sopar in nebeški ogenj — vzrok strašniga bliska in groma — svoji službi podvreči. Ni li to bilo prav? — Ali bi pa ne bilo prav, de bi tudi kmetje um in pamet, ki je jo Bog njim dal, k svoji časni sreči ravno tako kakor k večni obračati se učil/. Naj to taji, kdor more!
Bog je nam živino stvaril, de bi nam služila. Konj in vol, krava in ovca, svinja in koza, vse te živali so nam pokorne, so, tako reči, naši tovarši v posvetnim življenju, in nemogoče bi nam bilo, brez njih obstati. Al ni naša dolžnost z njimi lepo ravnati, zanje skerbeti?
Nočem oponoviti lepih naukov, ki jih nam že sveto pismo v tem ozira daje, nočem razjasniti krepkih besed s. duha: „pravičnimu se tudi živina smili", nečem razlagati : kako gerdo in neumno je , živino kleti, in pretepati, in kako vsaka taka kletvica na zlobnima pre-tepavca nazaj pade; le to bi rad opomnil: kolikor pametnejši bi kmetje svojo živino, zlasti goveda kermiti morali, ako bi sami sebi dobro hotli. Ne le po Primorskim, tudi v drugih krajih ljube Slovenije, se ker-ma živini podlaga, kakoršno jo narava podeli. Slama ali seno se v jasli ver že, kakoršna je; živina zbera, dosti razmeče, potepta in v gnoj spravi. Malo bi bilo v tem reči, ko bi kerme dosti bilo; pa kakor je neki bogat deček, ki je v pervi mladosti kruh zmetaval in pomerančinove oblupe drugimu v obličje luskal, po nekoliko let drobtince poiskoval, in lupine, ki so po tleh ležale, de bi se nasitil, poberal; tako se tudi takim ubogim kmetam, in njih živini godi. Zato mora vsa-kiga serce boleti, ki tako nespametno kermenje še današnji dan vidi, ker je za kermo velikokrat zlo terda. Umniši kmetovavci so slamo in seno rezati jeli, in veliko so že s tem prihranili. Nekteri rezanco poparijo, drugi, zlasti veči posestniki, ki iz slame tudi dober gnoj napravljati znajo, še rezanco namakajo, nekoliko soli, tudi otrobov ali mekin pridenejo, in tako za živino pičo napravijo, ki se do zadnje trohe in tako pozoblje, de se skora nobena bilka ne pogubi. Dosti jih je, ki zlasti kravam, tudi kuhane klaje dajejo; kar je gotovo še boljši, tode tudi drajši pride. G. Radizza, iz Gorice je sledeči način , kermo za živino zgodnjevati in
brez ognja skuhati prepisal, ki se nam zvestiga prev-darka vreden zdi. ?,Ko se mokro seno, ai mokra slama zloži, se lahko ugreje, večkrat tudi vname. To ni kmetam nič noviga, ali bi se pa ne moglo v njih prid oberniti? Prav lahko! Saj s tem pač narava sama kaže, kako bi se kerma brez ognja kuhati dala. Napravi v hlevu štiri lesene posode; vsaka naj toliko krompirja ali pesja, in zrezane slame ali drobniga sena derži, kolikor je klaje na dan živini treba. Posode naj bodo po primeri glav veči ali manjši, saj bolj visoke ko široke in odperte. Korunja ali pesja kernuta naj se kolikor ga je na dan treba, dobro očisti, drobno zreže, in s potrebno slamo in s senani zmeša. Vsaka žitna slama je zato dobra; tode se mora tudi zrezati, saj na debelo, in z vodo toliko poškropiti, de se navlaži. Ta zmes se zdaj dene v posode, pa naj se tudi proti potlači, tako de ^e terdno zleze. Posode ostanejo odperte. Pozimi se, tako napravljena piča v treh dneh taktf ogreje, de je korunje in pesje kuhano, in kerma tako godna, de se naj živini poklada. Rada jo bo tako so-greto pojedla. Slama tako zmehčana, se ne bo odbi-rala; marveč tudi bolj teknula, in živina se tako lepo redila , de se ji bo kmalo poznalo. Kdor je spervič tri ali štiri posode zapored in vsak dan eno za drugo tako napolnil, bo, ko se je ta klaja kermiti začela, dan na dan spraznjeno spet nakidal, in tako zmiraj pripravno pičo za svoje goveda imel. Tudi ovcam bo prijetna in zdrava. Poleti se bo prej vgrela ko pozimi; vreme to s seboj prinaša. Paziti se pa mora, de ne ostane več časa v posodi, ko ga je treba, da se korunje al pesje zmehča.
Pokropljena rezanca in seno se tudi brez korunja ali pesja ugrejete, in živini vželčno pičo date. Tode se more opomniti, de k poškropljenju je le clo malo vode treba, le toliko, de k taki kuhi napravljena kerma, bodi si slama, ali seno, ali zmes bo nekolik«* vlažna, in kuha se bo po redi opravila. Preveč vode bi jo le zaderževalo, tudi clo zabranti moglo." Tako g. Radizza. Le nektere besedice še perstavim. Arabski konji so berzni, urni, lepi —- in svojimu gospodarju do smerti zvesti. Ali veste zakaj? Arabec, pol-divjak, svojiga konja ljubi, ga čedi, varuje, oskerblja, in raji sam gladuje, kakor de bi ljubo živinče stradati vidil. Njegovo kluse je vse njegovo premoženje, vse njegovo blago — to on ve. Ako bi naši kmetje to premislili, in prav spoznali, bi gotovo konjarje, volarje, in kravariče skerbno zbirali; varčlivo na njih opravke gledali, in za svoje živinčeta o pravem času dosti dobre kerme perskerbeti ne zanemarili. Njih prid to terja. Kaj si more kmet z burno in slabo živino pomagati ?
*) Mislijo nekteri, de hi prav bilo, v posodi nekaj zgrete kerme, ko kvas pustiti.
Revež terpi z njo vred, in se moti ako misli, de s takim terpljenjem si nebesa služi. — Lenuh, ki je, je svojih rev sam kriv, in bo še odgovor dajal večnimu Hodniku, ko zanikerni hlapec, ki je svoj talent zakopal , namest de bi ga bil na obresti razposodil. Pervi pogoj dobriga kmetovanja je lepa reja živine; kmet, ki tega ne razume , naj gre rakom žvižgat.
(Jadranski Slavjan.)
Splošno razjasnjen Je zastran elar-
šin, ktere bi imele nehati brez odškodovanja.
Ukaz 12. septembra 1849 §. 9. podeli deželni ko-misii pravico skleniti, ali ni morebiti še kaj pod drugimi imeni obstoječih davšin, ktere se imajo po odločbah postave 1. septembra 1848 in patenta 4. marca 1S49 za davšine brez plačila odpravljene, spoznati. Ker deželni komisii vse davšine še niso znane, je distrikt-n i m komisijam naloženo, pri opravljanju svojih opravil lastnost vsake davšine na tanjko presoditi in posebno na to gledati: zakaj de je pervič vpeljana bila. De bi te komisijske opravila polajšali, podamo sledeče raz-jasnjenje v presodbo.
Razun v ukazu 12. septembra 1849 omenjenih davšin bi imele še brez odškodovanja nehati:
1.	Vse odrajtvila, ktere so že po poprejšnih postavah overžene bile. Take so desetina od čebel, ktera je bila že po patentu 8. aprila 1755 §. 7. odpravljena; — maje (JVlaibaume") so bile tudi že v mnogih postavah prepovedane, zato, ker je postavljanje maj borštam zavoljo pokončanja drevja škodljivo.
2.	Odrajtvila rib, rakov, polžev, polhov, kun (Marder, edle Marder, Steinmarder), kreguljev (Sper-berhiihner), gob, divjiga sadja, kostanja, ježic, želoda, polhoviga denarja ^Bilichgeld) — i. t. d. Patent 4. marca in ukaz 13. septembra 1849 le imenujeta na t orne odrajtvila od kmetijskih pridelkov za odškodovanje, med ktere se gor imenovane živali in zemljišne sadja ne morejo šteti, torej tudi ne odškodovati.
3.	Vsi obertnijski pridelki raznih imen, namreč: kerčmarski denar (^Tafferngeld), gres, ječmenova kaša , ajdova kaša, zmes, (Muhlgemische), olje, sir, skuta, pogača, škafi, pepel, vosek, trala za sekati (Hackstock), suhe jabelka in hruške, goveji jeziki (4tindzungen), pleča ali gnati, platno, kruh, pirhi, klobase, škorne iz klobčine, volna i. t. d. Ze imena teh odrajtvil dokazujejo, de ne izvirajo iz zaveze pod-ložtva, ampak de so bili večidel iz osebniga pod-ložtva, iz gosposkine sodne oblasti in iz politiškiga oskerbništva vpeljani. Posebno moramo opomniti, de so gosposke nekdaj privoljenja za obertnije delile, in ei zato kako odrajtvilo obertnijskih pridelkov izgovorile, kakor pri mlinarjih, ki so zavoljo mlinarstva zmes, kašo i. t. d. odrajtovali. Take mlinarske odrajtvila je že ukaz notranjo-avstrijanskiga poglavarstva 9. decembra 1789 pod številko 5334 overgel.
4.	Vse odrajtvila zavoljo foktijskih pravic CVog-theyrechte). Take odrajtvila so bile zastran foktijskiga varstva vpeljane, in ker je to varstvo že davnej nehalo, kmet pa že dostikrat primoran bil, sam sebe varovati, je prav, de nehajo brez plačila. Take odrajtvila so: foktijski denar (Vogtheygeld), foktiško žito, kakor pšenica, ječmen, rež i. t. d. (Vogtheygetreide), foktiške kokoši, foktiško predivo,foktiški kopuni, fokti-ške jagneta, denar za foktiške derva £Vogtheyholzgeld), foktiška služba (Vogtheydienst) i. t. d.
o. Vse odrajtvila zastran selskiga gospodarstva ^Dorfherrlichkeit). To gospodstvo je obseglo varstvo na semnjih in žegnanjih, volitev in poterjenje županov i. t. d. Med take odrajtvila se štejejo vavptška pra-
vica fAmtmannshafer) , davk za volitev župana fRich-tenvahlgebuhr), varstvini denar za seljiša (Schutzgeld von Ansiedlungen), štantni denar na semnjih in žegnanjih (StandgeldJ, dvorni denar (Hofschilling) i. t. d.
6. Davšine za ceste bi imele tudi nehati brez odškodovanja, zato ker je popravljanje cesta dolžnost soseske. Kar pa hlodovine in mostovine zadene, je bilo že govorjeno.
(Konec sledi.)
Sati JoreJa r JHLocer ju.
Kdor sploh Kočevsko kamnito, pusto in nerodovitno zemljo pozna, in ve, de mora več kot trideset jezerov prebivavcov preživiti, se ne bo čudil, de morajo pridni Kočevarji s svojimi težkimi krošnjami po mestih, tergih in vaseh križem svet hodit, in z mnogoverstnimi kupčijami kruha iskat, kteriga od svoje nerodovitne in za toliko ljudi tudi premajhine deželice ne morejo dobiti.
Kočevarjev posebna lastnost je pridnost. Dokler možki po ptujih krajih kervave denarje služijo , obdelujejo doma pridne ženske svojo borno zemljo, ktera se kakor mačoha vonder včasi tistim dobra skaže, ki se je pridno deržijo. Sploh je Kočevska zemlja res nerodovitna; posebno za sadje, ktero letu in tam kaj prida prinese. Vender tudi na Kočevskim ne manjka pridnih sadjorejcov. Sebi, svojim sosedam in nastopni-kam vsaj nekoliko živež pomnožiti in prihodke zbolj-šati, si mende težko kdo po Koeevji toliko s sadjo-rejo prizadeva, kakor Andrej Kozler na Kočevski Reki, gruntar in mlinar pod hišno številko 60. On je že pred več leti lepo vertno šolo napravil, in jo z mnogoverstnimi žlahtnimi drevesci napolnil. V njegovi vertni šoli se najdejo mnoge plemena žlahniga in ime-nitniga sadja, ne le domačiga, ampak tudi ptujiga, postavim, visoke drevesa, pa tudi pertlikovci. On si ni pa le za-se lepe verte zasadil, in puste kraje z drevjem napolnil, ampak skorej celi Reški okolici veliko sadniga drevja zaredil, in ga s cepljenjem požlahnil. Ta pridni vertnar in zares hvale in posnemanja vredni sadjorejic scer še ni ud naše kmetijske družbe, in tudi svetinje, pridnim sadjorejcam namenjene, še ne nosi na persih, gotovo pa zavolj svojih velikih zaslug v vertnarii in sad-joreji oboje zasluži. Kaj bo tedej ime verliga moža drugim imenitnim sadjorejcam naše ljube krajnske dežele prišteto.
v Getenici 8. aprila 1850.	a. Namre.
Popis CerUniskiga Jezera na No-
trajnskhn.
(Dalje.)
Spomina vredni ste še postranski votlini Uranja Jama in Suha D olj ca.
Uranja Jama za zadnjim jezeram med otoškim Oberham in Bubnarcama je ponosno stoječa pečina, kjer senca ljubitelja naravske lepote o poletni vročini k počitku na mahovo klop kar mično in ugodno vabi. Scer Uranja Jama uljudno sprejemlja gosti, in jim pod kamnito streho s hladno, kakor vledenec čisto vodo streže, — ali kakor hitro se množica jezerskih votlin zdrami in začne jezeru natakati, tudi Uranjo-jamska natakerca serdito gostvavce , ako nočejo utopljeni biti, požene, in le jezeru, milčiku svojimu, vso pazljivost z obilnim natakanjem nakloni.
Druga imenitna postranska votlina je Suha D olj ca ravno jezerski vasi nasprot. V njo se kakih osemdeset sežnjev nekoliko navzdol in v nekterih krajih zavoljo
*) Prihodnja podružnica v Kočevju gotovo nebo pozabila pridnih mož svoje okolice po vrednosti priporočiti.	Vred.
nizkima nadstropja s sključenim životam gre, dokler se do male ravnice pride, kjer čista hladna voda stoji, ki je scer dobrima, vender menj prijetnima okusa, kot una v Uranski Jami. V tem nikdar od sonca razsvetljenim kraju, v kteriga se s svečami ali bakljami gre, se sliši čudo milo žvenkljanje, ki se dobro ubranimu, iz kake daljave ljubo donečimu zvonenju lepo vprili-čuje. Morebiti de ravno voda, ki na ravničici pri koncu jame stoji, v kakšne tamnite globočine curla in naprav-Ija to prijetno brenkanje; Steinberg pa misli v svojim popisu, de tukaj nekaki podzemeljski potok in scer da-Iječ pod hribani memo teče in tako žvenkljanje napravlja.
(Dalje sledi.)
MJotj(lov dopisnih p in njegova
stranka.
Pravicam slovenskima naroda protivni dopisnik p iz Ljubljane je unidan po stari navadi v Dunajskim časopisu, „Lloyd" imenovanim, spet toliko laži in toliko hudobnima natolcevanja na vse strani nakopičil, de za dolžnost spoznamo, celo pismo dopisnika p, neutrud-Ijiviga zastopnika svoje stranke, bravcam Novic" v poslovenjeni besedi na znanje dati.
Poštenost nam ne dopusti, s taki m človekam, ki je že toliko nesramnih laži iz Krajnske dežele svetu oznanil, se pravdati, zatorej smo že zdavnej v »Novj-cah'; rekli, de se nikdar več ž njim ne bomo pečali. Ker je pa v dopisu od 30. sušca spet toliko černiga žolča čez mnoge naprave nase domovine razlil, smo dolžni, enkrat celo njegovo pisarijo Krajncam in sploh Sloven-cam, od konca do kraja, na znanje dati, de bojo vsi poznali dobriga prijatla! Po tem bomo od verste do ver-ste dokazali in razjasnili njegove laži in zvijače, de bojo bravci sami razsodili: kaj je resnica, kaj je laž.
Poslovenjeno se to pismo takole glasi:
Iz Ljubljane 30. sušca. n. Včerej smo dvojen praznik odrešenja obhajali, namreč smert našiga zveličarja in pa ^Slovenije", ktera je bila s svojim včerajšnim listam pokopana. »Od mert-vih nič;" če bo pa, kakor obeta ^Slovenija" kadaj zopet vstala, naj po izgledu nebeškiga učenika, prinese bandero miru in ljubezni seboj. Med tem bi utegnil se nje duh v njeni sestri „Novicah", obderžati, ktere je c. k. kmetijska družba na noge spravila, in ktere so svojim bravcam za pirhe novico prinesle, de so volitve na Francoskim rudeče bile in de v Estrajhu tako imenovani ;,dobromisleči" sreberni denar zakopan imajo. To bode posebno kmete slišati veselilo, zato ker gre govorjenje, de imajo oni in duhovni po deželi nar več srebermne v svojih skrinjah spravljene; naj se tedaj varjejo, de ne bodo, kakor tako zaznamovani »dobro-misleči" obropani.
Ljubljanski nemški časopis začenja vabivniši, pa tudi nekako ojstrejši postajati. To zadnje velja sosebno v poslednjih listih od nekiga sostavka, v kterim sre-dišni odbor kmetijske družbe tukajšnji hranilnici njene pregreške odkriva in ji očita, de ni hotla kmetijski družbi na zemljiše, ktero še popolnama šest oralov ne obseže, 4000 gold, posoditi, ampak je terjala še več
Kdo bi se nadjal, v tem samotnim kraju, kjer se razun počasniga curljanja kapljic druziga nič ne sliši, pritjetne nebeške glase zavzeti, kakor de bi iz rajskih krajev v ta podzemeljski hram prizvoneli? Nikdar ne bom pozabil veličastnih občutkov, ko sim v družbi treh gospodov to jamo vperveč obiskal. Na rečenim kraju smo zaslišali neizrekljivo milo žvenkljanje, sladkost zaslišanih glasov nas je tako omamila, de smo enaki okamnjenim podobam obstali in mili glas poslušali. Škoda le, de smo bili potni v prehladno sobico prišli, kjer vecniga mojstra krasna godba igra; scer bi bili lahko delj časa svitlobs danu pogrešali.	Pisatelj.
poroštva za posojilo. — Zastran tega pričakujemo še odgovora hranilnice; to pa že zdej vemo, de kmetijska družba, kar premoženje vtiče, se ne znajde v nar boljših okolišinah. Zakaj je pustila iz rok lastnino »Novic", ktere bi ji bile pri dostojnim ravnanju lahko 1000 gold. dobička na leto vergle in jih je prepustila svojimu tajniku in tiskarju brez plačila, ktera sta jih, se ve de, berž ko ne iz goliga domorodstva(?) prevzela. Pretresovavno razjasnjenje gospodarstva kmetijske družbe od tega časa, kar »Novice" izhajajo, bi bilo gotovo vsacimu znaminivo.
Ne morem se zderžati, de bi prostorčika besedam gospoda ministra pravice od 31. oktobra p. 1. tukej ne privošil, zato ker moje domorodce zadevajo; tako se glase: ;?V moritvi in pobojstvu stoji Krajnska dežela, v kteri se imenovanih hudobij med vsimi hudobijami 12 od sto pripeti, na pervi stopnji. Tudi ne eden tistih junakov, kteri imajo ljubezen do domovine ali do slo-venskiga naroda, vedno na popirju in v ustih, se do-sihmal še zmenil ni, de bi bil ta madež le količkaj izbrisal ali saj zagernil, akoravno niso Krajnci ne peso-glavci ne razbojniki, ker pri njih so žalibog! pogostne ubijanja večidel žalostni nasledki pijanstva; kar se Krajncu očitati zamore, je, de pri bokalu vina serčno-sti iše; če le kej maliga v glavo dobi, ni, kakor drugi narodi, židane volje, ampak on začne zabavljati in se pretepati, in dopernaša hudodelstva, kterih bi trezen nikoli ne bil dopernesel. Ljudski pisavci, uče-niki, častiti duhovni in vi vsi, ki pravite, de ste za blagor krajnskiga ljudstva vneti, tukej začnite ljudstvo omikovati in zaslug boste imeli pred Bogam in ljudmi več, kakor po tisti poti, ktere ste se doslej za pov-zdigo narodstva deržali.
Nek dopisnik iz Ljubljane oznani časniku »Wan-derer", de je bilo k napovedanimu pervimu zboru kmetijske podružnice Ljubljansko-Verhniške 13. marca tako malo udov skupej prišlo, de so se mogli pomenki zbora opustiti. Nek ud podružniškiga odborstva zagovarja scer prostoserčno v »Novicah ta primerik s tem, de ' pravi: de udje niso povabila prav razumeli, mi pa smo od več strani zvedili, de se udje zato niso tega zbora vdeležiti hotli, ker se je jela kmetijska družba sloven-skiga razploda (slovenische Propagande) poprijemati.
Zastran predloga, ki ga je »Siidslavische Zeitung" zastran Porusenja storila, so se ljudje tukej smejali, le tisti ne, kterim ta misel že več let po glavi blodi,
II koncu Vam moram še naznaniti, de bo v Gorici 1. prihodnjiga mesca slovensko družtvo nehalo. Tukej v Ljubljani se še derži, akoravno slabo ; tukej je pa tudi gnjezdo Slovencov." —
Tako govori dopisnik p.
Mi si nočemo zastopništva »Slovenije" prisvojiti, in čeravno nismo bili v vsim edinih misel s svojo sestro „Slovenijo", pa vunder radi očitno spoznamo, de se je krepko potegovala za pravice slovenskiga jezika in de nikdar ni več terjala, kakor kar nam je po vstavi zagotovljeniga. Ali so »Novice" duh »Slovenije" podedovale ali ne, to gre le tistim razsoditi, kteri vedo, de »Novice", ki so že 5 let pred „Slovenijo" na svitlo hodile in marsiktero grenjko uro natolcevanja pred »Slovenijo" doživele, niso potrebovale »Slovenije", de bi bila ta ^Novicam" še le slovenskiga duha vdahnila. »Novice so samostojno vseskozi svojo pot hodile in niso nikdar po vetru plajša obračale. Če so nekterim premalo ojstre, niso to iz nobeniga druziga vzroka, kakor zato, ker ne smejo pozabiti, de vse, kar je za ugodne in učene politikarje, ni za bolj prostiga bravca, v kteriga rokah se mnogo »Novic" znajde, in ker smo tudi gotovo prepričani, de prevelika sila dostikrat več škodje, kot hasne. »Novice" imajo visoki namen za omiko slovenskiga ljudstva in za poboljšanje njegoviga blagostanja na v^e strani
skerbeti: tega stanja niso nikdar izpred oči spustile in ga nikdar ne bojo. Iz ravno tega namena morajo ^Novice" tudi v zadevah jezika počasi naprej postopati, de ne strašijo bravce z nerazumljivostjo visokih ali njim neznanih besedi, ker s takim ravnanjem bi se merzilo prostimu bravcu branje. Vse drugo je za učeno množico, vse drugo za ljudstvo pisati, dokler ni v šolah podloga tistih pravil narejena, ktere nas peljejo k bolj izobraženimu ilirskimu jeziku. Naj pika ta ali uni na „Novice" — to nas ne žali, ker smo si svesti, de samostojno in neodvisno tisto pot gremo, ktero je večina Slovencov poterdila, in de samostojnosti nikdar ne bomo zatajili. Praviga se bomo vedno deržali in vstavne svobode.
Scer pa dopisnik p ne duha „Novic" ne „Slove-nije" presoditi ni v stanu zato, ker je gotovo, de slovenski jezik le tolikanj zna , de kervavo pot poti, če bi mogel vselej celi list prebrati. Taki sodniki so mojstri skazil ki k večimu le „Novičarja" bero: ali kaj osoljeniga prinese ali ne ? Kdor hoče duh Novic poznati, mora cele brati, kar dopisnik p gotovo ni v stanu.
Kako hudobno je zavil in popačil dopisnik p novico od novih volitev na Francoskim in zakopaniga srebra! wNdvice" prineso vsak teden ob kratkim nar iine-nitniši prigodbe celiga sveta, kakor vsi drugi ljudski časopisi noter do Hans-Jorgelnove J?Volkszeitung". Kar je vsi m drugim pripušeno, bo le Novicam" prepovedano?! In •—• ali sami Slovenci ne smejo zvediti, kaj se na Francoskim kuha?
Na dalje očita dopisnik kmetijski družbi, de je Krajnski hranilnici njene pregreške odkrila, in se že naprej veseli, če ji bo hranilnica zato levite brala. Kmetijska družba je odkritoserč no hranilnici svoje vošila razodela, kako naj bi ravnala, de bi deželi še v več i prid bila, kakor je že dozdaj bila. De ji bo hranilnica očiten odgovor dala, pričakuje družba kmetijska, zato ji je tudi očitno pisala, kakor se piše tudi narodski banki in drugim napravam. Čez očitne naprave naj se očitno govori, se ve de v spodobni besedi; tako pridemo v vsim naprej.
Ni res, kar dopisnik p pravi, de hranilnica ni ho-tla družbi 4000 gold. za izdelovanje kovaške in živi-nozdravniške šole posoditi; hranilnica, kakor je od konca do kraja v Ljubljanskim nemškim časopisu razločno zapisano stalo, je bila pri volji 4000 gold. posoditi, pa pogodbe niso bile družbi všeč.
Ni res, kar dopisnik p piše, de je hotla družba za te 4000 gold. le zemlji še na Poljanah zastaviti, ampak zemljiše z vsimi poslopji vred, kar je hranilnica sama na 7000 gold. vrednosti cenila. Visoke časti in hvale vredni predsednik, gosp. Terpinc je posodil po tem teh 4000 gold. na to posestvo, in je pripravljen , še več na to družbino lastnino na posodo dati, če bi treba bilo.
Ker ima naša kmetijska družba po lanjski postavno poterjeni rajtingi 25,268 gold. in 5 kraje, lastniga premoženja, se očitno vidi, kako neveden je dopisnik p, ki pravi, de družba v premoženju na slabih nogah stoji. Maloktera družba ima toliko premoženja, kakor ravno krajnska kmetijska.
„Novice" je prepustila družba zato vredniku in založniku, ker ni hotla po novih tiskarnih postavah 1500 gold. poroštva vložiti. ^Novice" niso družbi ne krajcarja stroškov prizadjale v vsim skupej, — pa ji tudi niso nič denarniga dobička donesle, zato, ker družba ni nikdar imela namena po Novicah obogateti. „No-vice" tudi niso bile nikdar lastnina kmetijske družbe, ampak gosp. Blaznik jih je na svojo prošnjo po priporočilu družbe v letu 1S43 od vikši dvorne gosposke v last dobil proti tem, de ima kmetijska družba nalogo pri izdajanju
Novic zaupniga vrednika postaviti. Meni je izročila kmetijska družba vredništvo, ki sim ga tudi rad prevzel, pa ne, kakor hudobni p misli, iz denarniga dobička, ampak čisto brez plačila noter do leta 1846. V letu 1846, ko je družba previdila, kaj de dajo „Novice" z vsilili dokladami opraviti, mi je dovolila iz čistiga doneska Novic 300 gold. na leto; če pa nič dobička ne ostane, nimam tudi jez nič dobiti. V letu 1846 sim dobil 300 gold., v letu 1S47 ne vinarja, v letu 1848 pa 79 gold. in 6 kraje. Tako je tirjala rajtinga, ker je bilo izgovorjeno, de ;,Novice" se zamorejo same izplačati. Le moja prosta volja je bila, de so take imenitne doki a de, kakor Vinoreja, Kemija, Divica orleanska ^Novicam" priložene bile, ki so veliko stroškov prizadjale, kteri bi bili lahko moj dobiček bili, ker je izgovorjeno bilo, de iz dohodkov „Novic" imam jez 300 gold. dobivati. To sim dobro vedel, in vunder se nisim branil ^d o ki a d", marveč sim slavne može še sam naprosil, de so mi svoje dela blagovoljno in tudi brez plačila v prid in slavo naše domovine prepustili. 379 gold. in 6 kraje, je tedaj celo plačilo za vredovanje „Novic" skozi 6 let bilo; tedaj pride na leto nekaj čez 63 gold. — plačilo, ktero ima tudi kakšin boljši hlapec! Ali ni tedej hudobno, če dopisnik od samo pridnosti govori? Kot tajnik družbe pa nimam dolžnosti vredništva Novic.
V letu 1848 pa je bilo knjige in časopise natiskovati vsacimu pripušeno, ki predpisane pogodbe dopolni. Po ti svobodni postavi je tudi gosp. Blaznik ob svojo lastnino J?Novic" prišel, ker od tistiga časa je vsak opravičen, sto „Novic" na svitlo dajati, če poroštvo plača, vrednika in tiskarja dobi. Kaj tedaj dopisnik tako neumno laja, de je družba 53Novice" iz rok dala? Če kterimu ni prav, de jez ;?Novice" na to vižo vredujem, kakor mislim, de je za naše potrebe nar bolj prav, — naj se nad tem nikar ne spodtikuje, ampak naj začne sam kakšne ^Novice" izdajati, pravico ima za to; pa ravno te pravice naj tudi meni in Blazniku ne odrekuje v letu 1850!!! Naj prevzame dopisnik p vredništvo kakšnih „Novic", in kar bo skupil, naj podari kmetijski ali kakšni drugi koristni družbi; — in slava! slava! mu bo donela po slovenskih krajnah.
Dopisnik p bi rad rajtingo zvedil kmetijske družbe od začetka „Novic", gotovo zato, ker misli, de odbor krivično ravna! Hudobni nevedež bi bil pri pervim človeku lahko zvedil, de rajtingo kmetijske družbe vsako leto dva poštena moža ces. kralj, deželniga računstva pretresata in de se rajtinga vsako leto občni mu zboru predloži in po tem očitno v natis da. Nesramno je, de tak človek, ki je od noge do glave lažnik in hudobnež, in ki si ne upa svojiga imena pod to podpisati, kar piše, ampak se le pod zmišlje-nimi čer kam i v berlogu skriva, se prederzne napadati pošteno družbo ali družbini odbor, ki vse, kar dela, dela po sklepu občnih zborov.
Na dalje očita dopisnik p, de si slovenski pisavci clo nič niso prizadjali, madež Krajncov izbrisati (aus-wetzen) ali saj pobeliti, kteri jim je bil po besedah ministra pravice izgovorjen, ko pravi, de na Krajnskim je v primeri nar več ubijavcov. Kaj — prašamo dopisnika p — bi bili imeli slovenski pisavci storiti, de bi bili ta madež izbrisali? Ali reči, de se je minister lagal, ko je to govoril? Minister je žalibog! resnico govoril — in slovenski pisatelji niso v stanu do-pernešenih del v nedo pernešene spremeniti in ubite spet k življenju obuditi! Kar je, je — Bog daj! de bi prihodnjič drugač bilo. Mi smo že tavžent-kral rekli: prave izreje otrok in sol po deželi nam manjka. V tem leži vzrok sirovo s ti ljudstva, ki se pa ne bo dala poprej odpraviti, dokler ne bo omika
prešinila kervi nekterih rodov. Hočete pa ljudstvo omi-kati, dajte mu po lahki poti, brez velicih stroškov iz njegoviga žepa, koristne šole in preskerbite mu dobro izrejo — učite ga v njegovim maternim jeziku, ki se serca prime 9 brez de bi mu glave težil, — naredite z eno besedo pri nas dobre slovenske šole! Kaj pomaga vse pisanje v časopisih, ako jih ljudstvo ne bere. ker še brati ne zna? Keršanski nauk v cerkvi tudi ne more vsiga storiti, — zato je hudobno, duhovnim očitati, če ljudstvo potrebne omike nima!
Potem napade dopisnik p spet kmetijsko družbo, in razodene v svoji hudobii, de se jeperviga zbora Ljubljanske podružnice zato tako malo udov vdeležilo, ker kmetijska družba začenja slovenska plodnica biti!! Kmetijska družba ima s kmeti in s kmetijstvam opraviti. Ce hoče svoj namen popolnama doseči, mora govoriti in pisati v tistim jeziku , ki ga vsi naši kme-tovavci razumejo; če tega ne stori, je družba jalova etvar. To spoznajo vsi previdni in pošteni udje kmetijske družbe, to je očitno spoznal nadvojvoda Janez, to je pohvalilo ministerstvo kmetijstva — samo dopisnik p in njegova stranka očita ravno to družbi, kar je njena dolžnost. Ce podružnice po deželi ne bojo v domačim jeziku se pogovarjale, ne bo prišlo veliko kmetovavcov v družbo — in podružnice ne bojo koristne. Scer pa družba nikdar ni sovražne besedice zoper nemški jezik zinila , čeravno mu — z oziram na imenovani družbini namen ■— prednosti pred domačim slovenskim dati ne more in ne sme.
Tudi „Siidslavishe Zeitung" ne najde milosti pred dopisnikam p, kteri podklada, de je naklep storila, avstrijanske Slovane pod Rusa spraviti! Spet taka laž, kakor vse, kar je dosihmal še dopisnik p pisal. Braniteljca slovanske ravnopravnosti je, zdražena po nekim časopisu , gotovo v šali rekla , ali kakor Nemec pravi „hat sich einen Jux gemacht" de naj, če že morajo Slovani edini pismeni jezik imeti, si izvolijo rušo v s k i jezik za pisanje! To čerti dopisnik p, kakor de bi bila hotla „Sudslavische Zeitung" nas pod Rusovski koš spraviti!! Smejali smo se zares v Ljubljani , pa le zavolj tega, de so čez ta šalni predlog jugoslavenskiga časopisa veči del vsi nemški časopisi tak hrup zagnali, kakor de bi bili obnoreli.
Z vidljivim veseljem oznani poslednjič dopisnik p, de bo slovensko družtvo v Gorici jenjalo , čeravno je že jenjalo — in se veseli, če bi se ravno taka tudi z Ljubljanskim slovenskim družtvam zgodila, ktero, kakor pravi, tudi na slabih nogah stoji. Ne vemo, ali se bo to veselje dopisniku p kmalo zgodilo, ali ne, — to pa vemo, de družtva na Slovenskim, ki naj se neutrudljivo pečajo z omiko slovenskiga jezika in z povzdigo slovenskiga slovstva , so potrebne in koristne družbe, kakor skušnja uči. Ce bomo takih domorodcov čakali, kakor je p, de bojo za ljudstvo kaj pisali, bomo dosegli Metuzalemovo starost! Scer pa ne vemo, kaj če p s tem reči: de je Ljubljana gnjezdo (Herd) Slovencov, Ljubljana je po „geografii" s redi še slovenskih dežela, le škoda, de tudi scer ni. —
Naj iz vsiga tega bravci zdej sami sodijo: ali je lažnjivost ali nesramnost dopisnika p veči — na vsako vižo je hudobija njegova edina vodnica.
In take prijatle ima krajnska dežela, zato ker ji je Bog slovenski rod za prebivavce odločil! Taki prijatli čemijo našo domovino po vunanjih časopisih. ,,Po govorih in delih jih boste spoznali."
Vrednik.
Zmes.
v
(Čudno povračilo.J Pretečeno zimo so volkovi v nekterih krajih krajnske dežele marsikteriga pastirskiga
M 16. listu \ovie 1S50.
psa požerli, in tudi marsikako kozo poručali. Nekimu kmetu v Cerknici je od volkov troje koz razterganih bilo; ravno tistimu kmetu je pa tudi, kar je zlo nenavadna reč, neka koza, de bo škoda lože pozabljena, čvetero kozličkov storila.	P.
QKovaška plača nekdej in %dejV letu 1336 se je opat v samostanu Malte rs dorf s svojim kovačem zastran kovaškiga dela takole pogodil: Kovač je naredil za jezdniga konja tri nove z jeklam podstavljene podkve za dva vinarja; tri stare je popravil za en vinar; drugim vožnim konjem dvoje novih pojeklenih ali nepojeklenih podkev za en vinar, in tri stare popravljene tudi za en vinar. Dva ali tudi tri žeblje je dal zastonj. Kovan voz več ali menj pohabljen je popravil za štiri vinarje; dvoje novih pest je okoval za en vinar; nov voz je obkoval za štiri in dvajset vinarjev, tode — opat je mogel za vsako delo kovaču potrebno železo dati. _ En vinar je mogel takrat šembrano mogočen denar
biti — ali pa so nekdanji kovači le „od ljufta" živeli.
A. Narare.
Novo slovansko časopisje•
-
Slavjansko družtvo v Terstu je začelo pretekli mesec zopet izdajati svoj časopis, ki se imenuje „Jadranski Šlavjan" podučivni list v raznih ljudstvu koristnih rečeh. Izhaja mesečno v zvezkih 3 pol, velja s pošto 4 gold. za celo leto, unaj-njim članova m (udam) se pošilja brez posebniga plačila, domačim se daje po 2 gold. Za vsake 3 zvezke se bo predplačilo v družbenskim stanišu jemalo.
Jugoslavenske Novine so začele izhajati 8. dan t. m. v Zagrebu. Izhajajo vsaki dan razun nedelj insvetkov, po celi poli. Odgovorni vrednik je gosp. Jozip Dvoranič. Predplača se za četert leta s pošto 2 gold. in 35 kraje. sr. Naročniki „Slavenskiga Juga" dobivajo zdaj te Novine.
Gosp. profesor Janežič v Celjovcu, zložnikpo-polniga ročniga slovarja, bo mesca julija tudi začel izdajati mesečin časopis v slovenskim jeziku, kteriga za-popadek bojo lepoznanske reči.
Na znanje*
gosp. pisavcam slovenskiga berila za spodnji
gimnazij.
Gosp. minister uka grof Thun je poslal te dni vodju gimnazijalnih sol, gosp. Dr. Kleemanu pohvalno pismo zastran sostavljanja slovenskiga berila za spodnji gimnazij, kteriga smo se v Ljubljani podstopili. Ker to pohvalno pismo vse tiste može po Slovenskim, ki so se tega dela tudi po deželi vdeležili, zadeva, želi gosp. vodja, de bi se jim vsim na znanje dalo; toraj povzamemo iz imenovaniga ministroviga pisma tole: „Iz Vašiga predloga na deželniga poglavarja Krajnske kronovine 19. sveč. t. L sim z veseljem zvedil, de Vi združeni z mnogimi učenimi pisatelji slovensko berilo za 4 klase spodnjiga gimnazija izdeljujete, in na-djam se, de se bo s pomočjo izverstnih sodelavcov za gimnazijalni poduk koristno delo doveršilo. Pot, ki ste jo podvizali za urno dokončanje tega dela, popolnama poterdim, in rad bom doveršeno berilo, če bo, kakor upam, terjatvam in potrebam gimnazijalniga poduka dostojno, v rabo slovenskim gimnazijem priporočil. Ne dvomim, de se boste po ravno tem načinu tudi za berilo zgornjiga gimnazija pripravnih pomočnikov zagotovili, de bo pridni gosp. Macun podporo v svojim začetim delu pri Vas našel." — To častno spoznanje gosp. ministra gre vsim pisateljem slovenskiga berila v zahvalo njih že doveršeniga dela in v spodbado prihodnjiga početja.	Vred.
Oomuve revi.
(Vesela novica od Blejskiga jezera.J »Novice" so že veliko lepiga svetu oznanile od Blejskima jezera, ktero je slavni Presern po pravici „podobo raja" imenoval. Naj povedo tedaj svojim bravcam bližnjim in daljnim tudi to veselo novico, de je c. k. Ljubljanski viksi postni oskerbnik gosp. Hofman lani Blejske toplice kupil in de jih bo že mende letaš v tak stan pripravil, kakor se spodobi lepimu, in od domačih in ptujih zlo obiskanima kraju. Krajnska dežela mu bo za to hvaležna. De bi se le tudi kmalo dostojna pot proti toplicam naredila, kakor sploh cesta od Lesec naprej noter do Mlina v dober stan popravila! Narava je nar veči lepoto podelila temu kraju — naj bi se vunder tudi enkrat grozno slabay tu in tam clo nevarna cesta popravila! Saj bo le domačim v dobiček. Nar boljši čas za Blejsko jezero pa bose le z dej prišel, ko imamo železnico v deželi. Veliko hvalo tedaj zasluži tudi nek rodoljub, ki je dal po umetnim ma-larju gospodu Goldensteinu dve novi, prav lični podobi Blejskima jezera napraviti, kteri v kamno-risu kažete prijetni kraj z okolico, kakor ga narava na ogled postavi. Slišimo, de se boste ti lični podobi na jezeru tudi na prodaj dobile; prav bi pa bilo, de bi se ti podobi tudi na Dunaj i, Pragi, Gradcu i. t. d. na ogled postavile v podoboprodavnicah, in de bi se v vunanjih časopisih kaj več pisalo od Blejski g a jezera, s kterim se zamoremo Krajnci zares ponositi.
( V Mostah pri KomendiJ je pogorelo 6. dan t. m. 9 his in 13 poslopij; čeravno je bilo veliko zavarovani ga, je vunder škoda velika; posebno takim pogorelcam, ki ne zanemarijo zavarovanja, je privoštiti, de še veči pripomoč v nesreči dobijo v spoznanje spol-njene dolžnosti. Pri ti priložnosti moramo dveh potrebnih reči zavolj gasivnic QFeuerspritzen) opomniti; per-vič: de naj se povsod darilo postavi za tistiga, ki svoje konje vpreže in gasivnico perpelje, dene bo treba s težavo konj iskati za vprego gasivnic. Gasivnice so težke, zraven tega še včasih veliko ljudi prisede, in konji se morajo jahati, de hitro pridejo na mesto. Zna se primeriti, de včasih tisti gospodarji, ki svoje konje radi zastonj vprežejo , nimajo živine doma — vsak pa ni pri volji, svoje živine brez plačila vpreči, in se izgovarja, de ima Peter ali Pavel boljši ali bolj spočite konje i. t. d. Darilo bo vse to odvernilo; kdor pa noče za to plačan biti, bo podaril svoj zaslužek pogorelcam. — Druga potreba je, de se zmirej skerbi za dober stan gasivnic, de zamorejo vselej hitro na pomoč hiteti. Pri poslednjim ognju v Mostah so mogli v Kamniški gasivnici še le popred led tajati, preden je mogla na pomoč iti.
Novivar iz mnof/ih hrttfev.
Gotovo je, de novi sodnjiški uradi (sodnjiške gosposke) bojo perviga maliga serpana po vsili deželah začeli svoje opravila. — Stari zelenkasti bankovci po goldinarji, ktere smo dosihmal na 4 kose (flike) ter-gali, se bojo pri vsih cesarskih banknih kasah jemali še do konca tega mesca, od 1. majnika noter do zad-njiga mal. serpana pa le v Dunajski banki; pozneje jih bo zamenjevalo le vodstvo bankne denarnice na Du-naji. — Ban Jelačič bo — kakor Dunajske novice pišejo — 18. dan tega mesca Dunaj zapustil in se v Zagreb podal. — Na enkrat je v Parizu hrup postal, de se je papežu zavdalo ; pa je vse gerdalaž; to pa je gotovo, de sv. oče ne bojo še šli v Rim nazaj; ne-kteri pravijo, de bojo šli v Bol o njo, drugi govore od Jaki na, tretji od Teračine. — Tudi Bavarska (Pa-jerska) armada se zlo previduje z orožjem; v Mona-
kovim delajo puse in sablje noč in dan —zakaj? nobeden ne ve. To pa je gotovo, de bo v Prajzovskiin zboru v Erfurtu smešnjava vsaki dan veči. — Kako se je vojaška moč naše avstrijanske armade od leta 1848 povzdignila, nam kaže tudi število vikših oficirjev; v letu 1848 je bilo 5 maršalov, 31 feldcajg-majstrov, 148 feldmaršallajtnantov, 186 generalmajor-jev, 293 oberstarjev , tedaj vsih vikših oficirjev skupej 653; zdaj pa je 7 maršalov, 46 feldcajgmajstrov, 195 felmaršallajtnantov, 224 generalmajorjev in 438 oberstarjev, tedaj v vsim skupej 930 vikših oficirjev. -— V Londonu dela nova mašina cegel (opeko]), ki naredi v 12 urah 26000 posebno dobrih ceglov, k kterimu delu se le en sam konj, 2 moža in 4 otroci potrebujejo, stroški za izdelk 26000 ceglov so le okoli lOgoId.— Na Erdeljskim je strašna goveja kuga gospodarje prisilila, tudi svojo živino zavarovati; asekuracije imajo toliko opraviti, de so komaj v stanu vsim gospodarjem vstreči. — Judje so neki od Turškiga cesarja privoljenje dobili, na gori Sion v Palestini nov tempelj sozldati, ki ima v krasoti Salomonovimu tempeljnu enak biti. V Ameriki so v ta namen več milijonov denarja nabrali, če je res. — Slavni Ivan Kukuljevič, arhivar Horvaskiga, je bil že dvakrat v Peštu in Budi nabirat v ondašnjih pisarniških shrambah take pisma, ki zadevajo horvaško deželo; do zdaj je že 70 skrinj takih pisem v Zagreb poslal.
Poravnanje.
Novice so bile s pisateljem zastran blagostanja na Krajn-skim gosp. Pr— v nemškim Ljubljanskim časopisu v nekterih kmetijskih rečeh navkriž. De se daljno pričkanje v domačih časopisih, kteriga se kolikor je moč vselej radi ogibamo, konča, povemo, de po od gosp. Pr— prejetnim razjasnjenju njego-viga sostavka zastran širokih ogonov smo tudi mi ž njim edinih misel, ker tudi on širokih ogonov ni povsod priporočal, in njegovo mnenje ni bilo, kakor se je utegnilo misliti, starih reči za nove razglasiti, ampak jih le vnovič priporočiti.
Ofjlas.
Tukajšni gimnazijalni profesor gosp. Filip Rechfeld se že delj časa in od več strani obdolžuje, de je on tisti dopisnik1, ki iz Ljubljane in zoper Ljubljano pod mnogoverstnimi čer-kami v Graškim časopisu in Lloydu piše.
Iz nekiga prigodka v poslednjim času se je sklepalo, de bi utegnila ta misel popolnama verjetna biti.
De se resnica spozna, in de vse odverne, kar bi utegnilo časti vrednimu gosp. profesorju v njegovim poklicu škodljivo biti, smo dali to zadevo uradno preiskati ter oznanimo, de je gotova resnica, de gosp. Filip Rechfeld ni nikdar ne Gra-škimu časopisu ne LIoydu dopisoval, in de je po zagotovilu vredništev imenovanih časopisov gosp. Re ch f e ld jima popolnama neznan.
V Ljubljani 15. aprila 1840.
Začasno vodstvo c. k. gimnazija.
Ravno to zagotovilo nam je z lastno besedo dal gosp. prof. Rechfeld, kar v overženje krivih misel in v rešitev pošteniga imena gosp. profesorja radi sploh na znanje damo.
Vredništvo.
▼
/iiini kup.
(Srednja cena).
I AjJic&ijnni
13. mal. travna
gold.
kr.
f" Urnjnji
14. mal. travna
gold. | kr.
1	mernik Pšenice domače
1	»	» banaške
1	» Turšice.......
1	> Soršice.......
1	» Reži.........
1	» Ječmena......
t	y> Prosa........
1	» Ajde .........
1	» Ovsa.........
o 2
1 1 1 1
21	2	20
29	0	24
—	1	s 34
—	1	55
27	1	30
20	—	—
15	1	15
19	t	14 j
57	—	56 1
.Današnjimi! listu je pridjan 16. dokladni list.
Natiskar in založnik Jožef Blaznih v Ljubljani.