N a j yeč j i slovenski dnevnik
v Združenih državah	|
Velja za vse leto ... $6.00	B
Za pol leta.....$3.00	f.
Za New York celo leto - $7.00	|| Za inozemstvo celo leto $7.00
GLAS
Hs{;stoverisItihidelavc^
Hm lariest Slovenian Daily the United States.
Ismed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON; CORTLANDT 2870 NO. 188. — ŠTEV. 188.
Entered ai Second Claai Matter. September 21, 1903, at the Port Office at Hsw York, H. Y„ under Act of Congraae of VTtT
NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 12, 1927. — PETEK, 12. AVGUSTA 1927.
Obračun razoroževalne konference
ANGLEŠKA VLADA BAJE NOČE TEKMOVATI Z ZDRUŽ. DRŽAVAMI
Vojni minister je izjavil, da ne bo izjalovljen je ženevske konference pospešilo oboroževanj Anglije na morju, temveč jih mogoče celo zmanjšalo.—Angleški program je bil javen program. — Briandov odgovor.
ZADEVA SACCA IN VANZETTIJA
Fuller je rekel, da potrebujejo državna sodišča časa za razmislek. — Obtoženca sta hladno sprejela obvestilo.
Pet minut po dvanajstih, ko bi moral oditi prvi obsojenih mož proti električnemu stolu, je obja
LONDON, Anglija, 1 1. avgusta. — Anglija ne bo vprizorila nikake tekme v oboroževanjih radi izjalovljenja mornariške konference treh sil v Ženevi, — je izjavil včeraj Sir Laming Worthington Evans, državni vojni tajnik. Dostavil ie, da bo
,	,v	•	i •	j-*"-« wniuuiitiiiii .-mwin. je uuja-
preje zmanjšano izvedenje mornariškega progra- vil governer Fuller, da je priporočil eksekutivnemu svetu odod-log. da se nn ta način omogoči sodišču razmisleke o slučaju. Predlog je bil sprejet soglasno.
Ob istem času je bilo tudi objavljeno ugotovilo dveh sodnikov vrhovnega sodišča Združenih držav.
Governer Fuller je z odobrenjem eksekutivnega sveta preložil eksekucija Sacca, Vanzettija in Ma-deirosa, da dovoli odločitev glede writ of error sodniku državnega višjega sodišča Sandersona. Če bo ta predlog odobren, bo prišla cela zadeva pred višje sodišče.
ma kot ga povečano.
To izjavo Sir Laminga smatrajo tukaj za prav posebno primerno in pravočasno, vspričo včerajšnje konference predsednika Coolidge-a z mornariškim tajnikom Wilburjem glede mornariških zadev.
......... ......	. da ne moreta poseči vmes, kar bi
AnglesKi vojni minister je izjavil, da ne pomenja lahko storila le v slučaju, da bi se
ženevska konferenca izjalovljenja, temveč le prvi izkazalo, da je manjkalo sodišču,
korak h končnemu dogovoru.	ki -ie P°s1°Paio glede slučaja, po-
-	Nikdo ne sme misliti. - je rekel, - da je ka- 'reb"e >>ravomof i-terikoli dogovor nemogoč, ker nismo sklenili v Že- AVASIIIX<;T0X' D- r-
nevi nobenega dogovora. Za popolnoma ^^^^^^^ smatram, da se bo pozneje pojavila prilika, ko bo-lpotom italijanskega poslaništva iz-mo zopet lahko razmišljali, kako bi bilo mogoče o-!r0(Xer10 department osebno pismo mejiti izdatke glede obroževanj	Mussolini ja, ki se je zavzel za Sae-
-	Nikarte misliti, da smo manj dobri prijatelji £ ^H^JS E
D0ŽIVLJAJ MLADEGA DEKLETA
Amerike, ker se nismo dogovorili ali da bomo pr čeli z novo tekmo oboroževanju. Tega ne bomo
storili. Naš program je bil že več let povsem javen .	" '------------ —
in v kolikor je mogoče videti, ni nobene potrebe, da ££i^ST
tero je vprizorila Italija v tej za devi.
HTM, Italija, 11. avgusta. — Li-
Popolo d'ltalia, vodilni fašistov-ski organ, je poslal posebnega poročevalca v Torre Maggiero, kjer živi družina Saeea. Poročevalec pravi, da je družina Sacca popol-
bi ga povečali.
Tukaj pričakujejo z največjim zanimanjem objavo lameriškega programa glede grajenja kri-žark. Splošno se pričakuje, da bo skušala Ame- Jt UD> rika doseči enakost z Anglijo glede težkih križark. noma mirna, ker vsi zaupajo v Anglija ima sedaj v službi petdeset modernih araeriško pravico in ker so vsi pre-križark, ki imajo od 9700 do 3700 ton.	priC™, da bosta Mussolini in fssi-
C*	r r ii i l * * i*i •• "	jstovska vlada storila vse. da re-,
urey o t fallodon, ki je bil minister za zunanje sit* obsojena moža, če je bila do- možu, da bi rada videla njegov biz-zadeve tekom svetovne vojne, pravi v londonskem kazana njuna nedolžnost. Poroee- nes ter staTila predlog, da zaklju-
Timesu, da ne bo rezultat mornariških razprav ^ ^	medene tedn* v De"
mpd Anali in in	• j i — Oče Sacca je star 73 let ter
. a. .ng.1JO 111 ^aruzenimi državami niti dober, +Qm c	— Ko sta dospela tjakaj, — jo
NOVI FORDOVI AVTOMOBILI
Novi tip Forda napravi lahko baje 65 milj na uro. — Vrse se konečne preiskušnje, predno bodo poslali izdelek n a trg.
DETROIT. Mieh., 11. avgusta. Xova Ford kara je sedaj zavrseno dejstvo. — je izjavil včeraj Edsel B. Ford, predsednik Ford Motor Company. Dostavil je. da se bo vsak del nove kare preizkusilo pod vsemi pogoji službe, za katero je namenjen, predno ga bodo stavili na trg v prihodnjih par tednih.
— Nekatere stvari, katere smo že iznašli tekom preizkušenj no-vili kar. so skrajno zanimive. — je rekel .Mr. Ford. — Dosegli smo z novimi karami naglieo 65 milj na uro, kar pomenja iiekoliko več kot pa smo pričakovali.
j «• j i ~ Sm0' da Je labIi0 Mlada zena izdelovalca te kare skozi ure s povprečno na-
candy-ja" je izvedela, •?lieo ve5 kot p^esetih milj na da je njen mož berač nr° blT n.eudobnosti za voznika
^^ —II-	xr- i i im Potmke m brez škode za motor
po poklicu. — Videla in druge dele avtomobila.
ga je na cesti Detroit*, — V eni zadnjih preizkušenj no-kjer je nastopal kot sle-;Ve kare se Je i)rpvozil° no milj v pec. — Zakon je bil raz- dveh m'ah" Tfkr prve polovice
l- ]•	|ure Je prevozila kara 27 milj. Ka-
veijavljen.	,ra je prevozila natančno 56.1 milj
tekom prve ure potovanja.
James Tsavalas je napotil neko t ■ , < -. . „ ,, J "<1iJUlIi neK0, — To pretzknsnja se je napra-
deklico iz Brooklyna ,da je porta-vilo na cesti, ki je bila v povprečja njegova zena s tem, da se je ba-'nem stanju. Del eeste je vodil pre-bal da je velik candy man" v De- ko raVnine in del skozi gričevje, troitu. Poroka je bila razveljav- kjer ^ bile ceste strme in vijh
Ijena včeraj v tožbi, katero je na-'ste. Dan. ko se je vprizorilo pre-penla mlada zena proti svojemu zkušnjo je bil nekoliko gorkejži mo*i, katerega je obdolžila, dak{)t Je povprečni poletni dan v tem jo je z napačnimi pretvezami do-'delu dežele? a motor ni bU pre. vedel do tega, da se je poročila ž|Ve5 se?ret tekom vožnje in pre.
I1J™'	tiskava motorja ob zaiti j učenju po-
Soglasno z njenim pričevanjem, tovanja ni pokazala nikakih zlih je bil Tsavalas leta 1922 gost vll(-.inkov
neki družbi v Brooklvnu, katere! _ Nova kara je bila manj se je udeležila tudi ona. Tam ji je'?azolina in olja tekom preizkušnje
bil predstavljen ter jo je pozneje kot katerikoli prejšni model, kate-obiskal na njenem domu, kjer ji re„a smQ izpostavili slični preiz.
TEU5TQH; OORTLAHDT 287S, VOLUME XXXV. — LETNIK WW,
8. OBLETNICA NEMŠKE USTAVE
Nemčija je praznovala včeraj osmo obletnico nove ustave. — Monarhisti v Nemčiji so se le nasilno pokorili predpisom. — Vprašanje glede samouprave.
BERLIN*. Nemčija, 11. avgusta. Osmo obletnico ustave nemške republike, ki je bila sprejeta v Wei-marju. so proslavili danes po vsej državi kot državni praznik.
Nemški državni zbor je imel zj i-traj posebno sejo. kateri je prisostvoval tudi državni predsednik Hindenburg. Siegfried von Kar dorf, predsednik nemške stranke, je imel slavnostni govor. Kanee-lar Marx in zunanji minister dr. Stresemann se mudita v zveznem glavnem mestu, da se udeležita prireditev.
Na temelju ddredbe pruskega državnega ministra, je bilo zapovedano okrašenje vseh javnih poslopij z državno zastavo, namreč
SMRT DVEH AVIJATIK0V
Dva letalca sta bila ubita tekom kolizije. — Stroj je slabo posloval že ob početku. — Mehaniki so svarili pred napakami.
črnordečo-ilato, d oči m so ob drugih slavnostnih prilikah dose-daj raaobešali tudi stare črno-belo-rdeče zastave, kar je vzbudilo veliko ogorčenje v republikanskih krogih.
Monarhistične občinske oblasti Potsdam a so objavile, da se bodo pokorile pretipisu glede zastav le pod pritiskom. Ob istem času ja so objavili, da nameravajo predložiti državnemu sodišču vprašanje glede pravic do samouprave.
DEVALERA BO PRISEGEL JCRALJU
De Valera in ostali republikanski člani irskega parlamenta bodo prisegli kralju zvestobo ter nato zasedli svoje sedeže v parlamentu.
SAX DIEGO, Cal., 11.
DUBLN, Irska, 11. avgusta. — Eamon de Valera in 44 nadaljnih članov izvrševalnega komiteja re-j publikanske stranke, koje voditelj avg. —j je Valera. bodo prisegli kralju zve-
je stavil predlog za zakon Mrs. Tsavalas je rekla svojemu
niti dobickanosen.
Teorija enakosti bi neizogibno škodovala	prepričani, da ne bo izvrše-
Angliji, ker potrebuje slednja mornarico drugačne Jla nikaka eksekucija. vrste kot pa Združene države.	! S.abIno- ^den bratov Sacca. je bil
DADI7 P •• 1«	'	tudi v Ameriki, a se je vrnil do-
r AK1Z., r rancija JI. avgusta. — Resignacijajmov ter rekel poročevalcu:
kušnji.
Sto vdov žaluje za kraljem.
PNOM PEJH, Knmnodža, 13.
— Oče Sacca je star 73 let ter živi tam s svojima dvema sinovoma in tremi hčerkami. Vsi so še	neko mebllrano Pre" avgusta. — Več kot sto žensk je
nočišče. To jo je presenetilo, a še napravil kralj Sisowath iz Kam-bolj jo je skrivnostna odsotnost bodže za vdove, ko je umrl vee-ii j enega moža tekom gotovih ur raj zvečer v starosti sed*m in dneva.	osemdesetih let. Skozi dolga leta
_____0_____.......Nekega dne je rekla hišna go-'je zavzemal mesto "drugega kra-
senatorja Henri de Jouvenela iz francoske delega-l - Usoda mojega brata Nicole	11 ja" Kambodže, a leta 1904 je na-
*•	* T *	I	m	|	« ,«	_	| • i -1 , v	—»	_ _ J	i. \ 1 n nf A in« a4-Z *..»» MM	•_____
cije pri Ligi narodov je vzbudila politično razpravo Je blla s,raslla-En Pr<,<i z'°-katero je označil neki kritik kot spopad med Lo-1""' ra<li,kate!e"a ^ bil °bs°-
-y	t H	jen, je umrla nasa mati m on je
carnom in ženevo. ^	jbiI tako pobit vsled njene smrti
V svoji resignaciji je M. de Jounevel izjavil, da da se sklenil vrniti domov. Iste-so velike sile opustile prejšnjo metodo Lige ter da ga dne: ko bil izvršen zloj;in'je
1 * ' - • -	-	bil moj brat. na italijanskem kon-
se sedaj poslužujejo nove metode. V dokaz temu je navedel zadnji italijansko-jugoslovansfki spor.
Odgovoril mu je Briand ter mu očital, ker se ni najprej posvetoval žnjim glede tega . Ugotovil je tudi, da ni senator tekom vsek let, ko je bil pri delegaciji, nikdar izrazil svoje nesoglasje z ravnanjem Lige. Dostavil je, da je najboljša metoda o-na direktnih pogovorov med prizadetimi strankami v vseh vprašanjih, katera je mogoče rešiti izven lige.
Včeraj zvečer je senator de Jouvenel odgovoril ter rekel, da je pisal o tem Briandu pred štirinajstimi dnevi, da pa se Briandu ni zdelo vredno priobčiti pisma, katero odgovarja na vse argumente, katere je objavil Briand.
— Res je, da je delovanje lige vse prej kot dovršeno, — je rekel Briand, — ter sem mnenja, da je treba njeno vlogo brez prestanka širiti in glede te točke sem popolnoma mnenja M. de Jouvenela.
Senator de Jouvenel, ki je molče sledil vodstvu Brianda tekom štirih let, je bil najbrž razkačen vsled načina, kako se je Italija izogibala pravosodju lige.
zulatu v Bostonu, da dobi potne listine za povratek v Italijo.
— Tudi ko je bil moj brat voditelj v važnih delavskih organizacijah, je vedno delal ter bil dobro plačan, ker je bil zmožen, inteligenten in uspešen. Nobenega vzroka ni imel. da bi izvršil zločin, katerega se mu podtikuje.
VARŠAVA, Poljska, 11. avgusta..— Dvajset policistov straši ameriško poslaništvo. Včeraj so aretirali štiri sumljive osebe.
Ameriško poslaništvo je sprejelo pet protestov proti eksekuciji Sacca in Vanzettija. To smatrajo za izvanredno majhno število.
Našli so dva ustreljena.
hočete videti biznes svo- predoval na mesto "prvega" kra-jega moža? Pojdite z menoj! |lja, ko je umrl njegov brat. Dve Gospodinja je odvedla ženo na leti nato je bil kronan z orijental-zelo živahno cesto v Detroitu ter'skim sijajem. Par mesecev pozne-se ustavila v bližini moža, ki je je je prišel z velikim delom svo-tolkel po tlaku s palieo, nosee na jega harema, z damami "palačne-prsih napis, da je slep. — To je'ga baleta" v Pariz na obisk. Kralj vaš mož, — je rekla ženska. \ je vodil s svojimi naivnimi zapad-Mrs. Tsavalas ni mogla vrjeti. nimi Indijci vedno srečno in zado-
Vrnila se je domov ter brzojavila svoji materi. Ko je slednja dospela, sta mati in hei poiskali "slepega" moža. Ko se je berač približal, mu je mati mlade žene potegnila temna očala z oči in Mrs. Tsavalas ga je spoznala.
CHICAGO, 111., 11. avgusta. Trupla dveh moških so našli na strac»i-deželni cesti ustreljena. OČividno sta bila oba moška odvedena na avtomobilsko vožnjo ter nato u-morjena. Brez dvoma ae tiče ta dvojni umor vojne med banditi ▼ Chicagu in St. Louisa.
Protestna stavka antra-citnih premogarjev.
SCR ANTON", Pa., 11. avgusta. Neglede na izjavo diatriktnega predsednika Rinaldo Cappellini-ja, da ne more organizacija sankcionirati protestne stavke proti usmreenju Sacca in Vanzettija, je včeraj več tisoč antracitnih premogarjev vendar zapustilo delo ter se udeležilo protestnih demon-
Prvič videl kino.
Vec kot eto let stari nekdanji suženj William Bnandshaw is Campville, Conn., je videl včeraj prvikrat premikajoče se slike.
voljno življenje.
Dva tekmovalca v San Diego-'stobo ter zasedli jutri svoja mesta Honolulu poletu za Dole nagrado J V parlamentnu proste irske drža-sta bila ubita včeraj, ko je mono- ve.
plan zadel v neki nasip pri Point Tozadevni sklep je bil storjen Loma, izbruhnil v plamene ter ož- včeraj, vendar pa se je izjavilo, gal letalca do smrti.	j da je treba smatrati prisego le za
Poročnika Co veli in Waggener i "prazno formalnost" in da so hlasta se norčevala iz dejstva, da sta ni dolžni zvestobo izključno le ir-izžrebala pozicijo št. 13 v havaj- skemu narodu. Kljub temu pa je skem poletu, ko sta včeraj zjutraj povzročil ta sklep splošno presene-odletela z North Island mornari- čenje, ker je bil de Valera sam naj ške zračne postaje, malo po sed- bolj nepopustljiv v zanikanju primi uri proti Oaklandu.	jsege zvestobe. Še pred dnevi je iz-Sogla-sno s poročili z North javil, da bi se rajše odpovedal Islanda sta oba letalca omalovaže- (vodstvu svoje stranke kot pa pri-bala nasvete mehanikov, ki so bili segel zvestobo "zunanjemu mo-zaposleni skoro celo prejšnjo noe, narhu". Kmalu nato pa je dovolil da popravijo neko napako v siste- svojim tovarišem, da prisežejo, mu za dobavo kuriva. ^Iehaniki so' Z vstopom 45 republikancev bo jima baje svetovali, naj napravi-,dobila vladna opozicija močno veta preizkušnjo, predno bi odlete- čino in splošno je opaziti napetogt, la. Soglasno z onimi, ki so bili pri , če bo mogla vlada predsednika ča odleta, je imel poročnik Covell Cosgrave zmagati proti tej opozi-takoj od početka zadrege. ciji.
Policija zaplenila veliko zalogo opija.
Aeroplan je vozil več kot eno miljo in pol preko otoka, predno jo dosegel zadosten momentum, da se dvigne nad zaliv, ko je hitel proti Point Loma. Aeroplan je ko- Dva kovčega, vsebujoča opija v maj segal iz vode in vprizorjen je,vrednosti $125,000 sta bila zaple-bil očividno poskus, da se ga obr-Jnjena v prtljagni sobi Grand Cen-ne nazaj na otok, ko je prišel po-(tral postaje v New Yorku od treh lom.	J carinskih agentov in dveh detek-
Aeroplan je zadel ob breg s tako j tivov newvorške policije, ki so iz-silo, da je odbil rok pečine, nakar^ javili, da sta bila ta dva kovčega je padel nazaj v luknjo, kjer je ^ del pošiljat ve osmih kovčegov, ki zakopala eksplozija tako stroj kot so bili vtihotapi jeni v to deželo oba avijatika v rahlo zemljo. iz Turčije.


Sezna m •
To je seznam, ki pokaže, koliko umeriBcega' ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi ▼ dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki m po potrebi objavi na tem mestu.
Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno ie, ako boste vpoitevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo.
Dinarji 000 .
. 1,000 . . 2,800 . . 5,000 . . 10,000 .
I 0.40 $ 18 JO $ 40.25 $ 02.00 $152.00
Lir Lir Lir Lir Ur
Lire
100 200 900 600 1000
| 6.10 $11.00 $17.55 $28.75 $58.50
Za pdUJatT* ki magijo Pssittlaul Dinarjev an m Dvatlaol lir
dovoljujemo poseben
Posebni po-Hatki.
Pristojbina xa iOa ameriških Jev t JosedariJI !■
**** iTV ali [Meek II maje IMU pe I eots ai Maketa Mi», Za ve^Ja state pa pL
FRANK SAKSER STATE BANK
62 Cortlandt Street. imomurm NeS! ,YdtE N. 3C.


GLAS NAHODA, 12. AVG. 1927
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Prank Sakser, president.	Louis Benedik, treasurer
Place of business of the corporation and addresses of above officer*. 82 Cor^landt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "~QL AS NARODA"
(Voice of the People)__
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.__
RAZNE VESTI
Socijalisti proti maršalu ikexnu.
Piliud
Osrednji izvrševalni odbor poljske socijalistične stranke je objavil proti vladi maršala Pilsudske-ga proglas, v katerem med drugim pravi:
I Od majskega prevrata je minulo« 14 mesecev. Delavstvo je od tedaj ! izgubilo ves vpliv na državo. Vsa
I^ELMASS so
vedno zavzemale mesto na višini Ista Helmar daces kot je bila pred 20 leti.
Seznanite ae s
Za celo leto velja list za Ameriko
in Kanado ..........................$6.00
Za pol leta ..............................$2.00
Za vel rt leta ............................$1.50
Za New York ta celo ltto....$7.00 oblast je v rokah nekaterih mini
Za pol leta ...............................$3.50 strov, visokih oficirjev in uradni
Za inozemstvo ta celo leto ..$7.00 kov Vpliv velekapitala in velepo-'
•—.....V".................^^C sestva je nesorazmerno narasel.)
____________Subscription Yearly $6.00._ Gospodarski politika vlade sledi
Advertisement on Agreement.___ samo navodilom in zahtevam teh
"(Has Naroda" ichaja vsaki dan tzvzemsi nedelj t'w pravnikov. skupin. Pravi voditelj države, mar * Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se, Pilsudski, zakriva vse svoje blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročni- načrte v neprodirno temo. Ne ve-1 kov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje ino, kaj hoče in ne vemo, kam' na demo naslovnika.___ stremi. V njegovi okolici rastejo
* poglej l Oh, jbI- ate giih —T prekleli dedci! '	,,
Zgago pozdravi, ee ga kaj vi-'diš, in mu reči, da naj pri miru pusti. Je že od sile, kar počne s jtemi našimi pismi. Ljudje se smejejo nam, ne njemu.
To je moje zadnje pismo, ki ti | ga pišem odtukaj. Kmalu se vidi-
„ , . . . ■	mo. Baj, bai!
spnna. In kako mal6 se mi ljubi, r,	.
pisati. Saj nič ne rečem, toda kaj ^ ~ J-en se bliža, bi govorila. In tisto, kar mi pišeš ' ^	PT? t
so sploh same neumnosti -..	k°*nn Je dekna' V kllfru kov'
Kmko pišejo ienske.
Predragi moj mož: Oh, ti ne veš, kako sem jaz za-'
Novice iz Slovenije.
Uboj pred mestom.
[železniški progi. V tem je privozill
ter. Le dobro se zavij in pogrni. Zame ti pa ni treba nič skrbeti. Vsak zase, — Bog za vse! Te prisrčno pozdravlja
Tvoja žena.
-GLAS NAHODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. palfašistična stremljenja in reak-' V *ostilni	Plo*a »» Tet- v smeri od Maribora tovorni vlak. New y in sem rpkl naj ,e i..parniku Wrica Trader M
Telephone: Cortlandt 2876.	'cionarna razpoloženja in tu nasta- mi »	Ga- Kako da se mu Koren ni ognil,, n, dejo	[Josephine Wait, je Ula včeraj ob
--------„0 - ^ u:	__ sper Lesik in Jaka Friedau, vsi ze- pojasnjeno. Najbrze se je v pija- T , . , , v . , , , , ,	,	T
jajo naerw, ki so naravnost so-	. ......	J . I Le glej, da ne bos sobe delal, ko prihodu parnika v London aretira-
jvražni ljudstvu. Sejm se ne more ^ezm<iarJ|- P° daljšem popivanju nosti izmikal ravno jr napačno bodo ^^ pravice niti po- nastal med njimi prepir radi smer, ker je tam proga dvotimaj
Saj pravim, to ste dedci...
Oh, saj se mi zdi, kako se ko-mandiraš. Oh, jaz reva, kam sem gledala, ko sem se nate obesila.
Tukaj je vse ponavadi.
(Je bi Johna ne bilo, bi bilo za znoreti. Pa tudi Frank je olrajt. In Polde tudi in Louis.
Veš, to so naši bordarji. Sami fest fantje, but I don't care.	LONDON*, Anglija, 9. avgusta.
So rekli, da bodo prišli k nam v 24 let stara bolniška strežnica na
Strežnica obtožena umora.
MANEVRI V ZRAKU
svoje kontrolne
je
danes faktično deklet. Proti večeru se je železni- in je tako prišel pod kolesa vlaka.
! služiti. Vlada
Neprestano slišimo, da bodo bodoče vojne V zrakll iz- nad dravo in ni nikomur odgovor- ški premikač Jaka Friedau odpe- ki so mu odtrgala eno nogo in ga
na. Proglas se končuje z besedami: l}al ^kolesom, na !*>*« Pa	tudi sieer razmrcvarila.
šel Kirbiša in Lešnika, ki sta se
j na pod obdolžbo. da je ubila stroj-Z ljudmi mora biti človek prija- nika hladilne napracve na parniku
zen, in jaz vem, kaj je manira.
John me uči plavati, Frank me je naučil karo voziti, pa tudi Pol-
tako
mi gresta na roko.
vojevaiie.	^	Demokracija in socijalne pridobi- « Kirbiš» in Lešnika, ki sta se Čudno je tudi to, da pri tovor--n Lonig se kflr
1 a slutnja je najbrž upravičena m na poalagl te; Silil ^ so v nevarn0jrtj Bodite pri- Pri^ela z nj»m ponovno prepirati, nem vlaku osobje ni opazilo nesre-'
nje >kuš;t država izboljšati svojo zračno službo.	'pravi j eni na boj!
Pred \n\v tedni so se vršili v Angliji vprvič veliki'
zraeui manevri.
Angleška zračna služba je razdeljena v dva dela: en je namenjen obrambnim, drugi pa napadalnim svr-
Friedau je stopil s kolesa, zagra- če, niti slišalo kričanje potifcšrM- -T ,. ..	. . ,
. . '' .	' * . v	To ti pisem vse popravici, da ne
j bil neki kol in se spustil v pretep, cenea. Sele sprevodniki jutranje- ^ , ^ slabega mislil "e b«; ml Krvav spopad med grškimi in bol- potem ko je hotel uiti, pri tem pa ga osebnega vlaka ki prijel* iz^** "{g™] gorskimi četami	Padel ePZ RVOJe kol°- v tMn hl* LJ«blJaT1P v Maribor, zjutraj ob .mo.n UiiA.a
Po poročilih iz angleškega vira, žnjih sokrivcev je prišlo v Traciji do resnih spo- dau-u
'pu je priskočil eden izmed prej: 3, so videli pred postajo Račjem,j
gobce imajo ljudje.
t Takoj, ko dobiš to pismo, pojdi
Lewis Fisherja, na ta način, da mu je vlila kislino v usta medtem ko je spal.
Pridržali so jo, da jo izroče Zdr. državam, kjer se bo morala zagovarjati radi umora.
Moža svoje ljubice umoril.
Meseca decembra lanskega leta je bil v Marseille-u ustreljen po-
j- i------- ----— ---. — « iiHii-ii uu£ v vrat. naiijcuva s« jirc- nima jii misij v uiis-uu i\ui run tc , „ . - „ • , . ... ...
iiaul-	^padov med grškim in bolgarskimi peljali v mariborsko bolnico, kjer mrtvega. Usoda mladega fanta je ,an	.m	1!3®1,,'a8t«
Manevri so se vršili v prvi vrsti zastrantega, da bi četami. Med njimi se je razvila ce- pa je že fez dve uri radi izkrva. aoniačine globoko pretresla. T?™' .. J!*"1.,. ^ kar "! se niojrel ndeistviti oddelek za obrambo.	> bitka, ki je trajala par ur. Na vitve lirarl.	Va _ ^	»« obla-tI' k0 - kar
'o
V to
MSt
;vrho je bilo prirejenih vee takozvanih zraenih
obeli straneh je bilo več. mrtvih in ranjenih.
in zasadil Frie- odkoder so takoj odhiteli na lice . w	, . . . .
, ^ .	, .	,,.v. .	. k VSanamakerju m mi kupi en zi-,
noz v vrat. Ranjenca so pre- mesta in nasi i v bližini Korena ze dan «stpp.in» in braz;r fijoi^aste^ not"L ko 1>e ležaI v	trgovec
Louis irarbee. Zjutraj je prihitela
na polieijo njegova žena Helena
ter prijavila, da je umoril njenega
moža njen ljubimec, Alžirec Mu-
Na pas se je obepil.	notri).
Iz Metlike poročajo: Xa mostu, Mene je že kar sram v tistih cu preko Kolpe se je obesil 24-letni njah, ki sem jih iz New Yorka pri-!hamed 1Iikh- Ker sp ^ izgovarjal Pavao Relie iz vasi Reliči, občina nesla. Res je, da smo tukaj precej,Hikh> (la jp 11,noril Marbeca
1 Tnolnfl T\t*1 7nnlVifl»*lrii AT1o/1aiiiX -Ca -__1_____iM. _____ i.. • x 1 • <•' *
na
,	i -------------O polnoči razmesarjen pod tovor
racij, ki so slieile vojnemu stanju.	|	nim vlakom.
London je tvoril glavno sredice napada in sicer za- Zahteve avstrijddh .ocijalnih de- v Wi2ini kolodvora Račje pri Tošice pri žumberk«. Mladenič je na kmetih "pa so tudi" tukaj" fiiil'P-^varjanje njegove žene, sta bi to, ker so se med vojno večkrat pojavili nad njim nemški	mokratov.	|Mariboru občinstvo kljnb nepre- bil nekaj časa uslužben v Metliki ljudje in vedo, kaj se spodobi. Me'la Prvotno aretirana oba. Pozne-
aeroplani in zeppelilli.	Na konferenci socijalne demo- stanim prepovedim, svarilom in pri gostilničarju Ivanetiču in se je res kar sram, če pridem med bi,a Marbecova žena izpušče-
Toda tedanji zrakoplovi in zeppelini SO bili takore- kratske stranke so bili sprejeti z kaznim vedno hodi po železniški je pred tremi meseci priženil na ljudi.	|na- klJllb temu Pa sta	na
v v i	vi.,nin T<7 o nnil, Hni cn WHntnn oziroin ^ dunajske dogodke sle- progi, da pride prej na okrajno ee- posestvu v Dcagoševeih. O polno- V kostmi v tretjem lajdelcu _«zatožn» klopi oba. Muhamed je
. '	rl \ f ,	!	: v 1Zaam° deči Sklepi: Postopanje strankine- «to ali pa na kolodvor. Ponoči je či, je kretnik Flf-o šel postavljat čakaj - ali je v tretjem lajdelcu,|hotpl zvaliti ?lavno krivdo na svo-
izboljsali. I noi obrambna sredstva proti zračnim napa- ga vodstva se odobrava, stranka 20'letni km«'ki fant Plf,r*al Prest0' kretnice za osebni vlak, ki kriha- ali je na stalaži v bathroomu —'j0 hivSo ,jubieo; Besn0 {e dejal: dom so postala bolj splošna in bolj temeljita.	"	" ' *	"	"	"T	"	- •»	- - -	1	"" " "
pa mora v parlamentu zahtevati: Pek te prepovedi s strašno smrtjo. ja ob 0.20 v Metliko, je opazil nak — v parlorju za špeglom je _]"0na mf> Je P^jala ponoči za ro-
Xaloga manevrov je bila pokazati, koliko je velemc- Strogo preiskavo o povzročite-
Nekako eno
Sto
uro po polnoči je mladeniča ležečega na tračnicah, ali pa v kafer poglej — čakaj, kaj ko v sPalnico svojega moža ter mi lapec pri posestni- od koder ip odsnial Rplii« ip s. v.ntai«	^ ^'dala revolver".
jiiem času zaščiteno proti napadom iz zraka. ,jih krvavih	dogodkov. Anton Koren, hlapec pri posestni- «d koder ga je odgnal.. Relič je sem že hotela reči, — oh, saj jej
V vt.jiiL-iii eao'1 /.UM-Iieno proti iiapauuii. a mx^x - Vsi) ki SQ bili zaradi dunajskih ku Blatnik una Jesenicah zapustil izjavil, da si bo vzel življenje, ker nazadnje vseglih. Kar poglej," pa' Ta obdolžitev je Marbecovo ta-Iz poročila O uspellll manevrov je razvidno, da Lon dogodkov aretirani, morajo biti v Račjem gostilno v precej vinje- je nesrečen. Pol ure pozneje je že boš najdel — oh, saj sem reva od ko razkačila, da se je zakadila v doli ni dovolj zašeiten pred zračnimi napadi, dasiravno amnestirani. 3. Država mora poma- nem stanju in se namenil proti do- visel na mostu. 8ezul si je čevlje samih skrbi vsa zmešana in sama^Iu,iameda ter bi mu bila spra-liranileem mi'sta po«reeilo uspešno odbiti par fin* erati svojcem padlih žrtev. 4. Usta- mi- Namesto po majhnem ovinku in slekel suknjo ter se nato obesil ne vem kaj.	Iska,a vso koio 2 obraza, da mu nivo procesa proti vsem onim čla- čez travnik, je šel naravnost po za pas.__
nom (soc. dem.) Schutzbnnda, ki,	|	• ••	»xi
so obtoženi zaradi dogodkov v| ltaujansKa agitacija za Dalmacijo.
se je
i-i ranili napadov, nv i>llo
je hilo pa onio^o»v-eno, ker je gosta megla jako ovirala operacije "sovražnih" zrakoplovov.
IVilejj tei^a se je dognalo, da bi bilo mogoee z obramb-Miuti topovi in obrabnimi aeroplani precej aeroplanov "izsl rcliti".
Sehtattendorfu.
Čeprav so zahteve soc. demokratov precej skromne, ker ne zahtevajo več niti demisije Seipla, niti jdemisije Shober-a, je vendar ma-
| Frank mi pravi, da je sem poročena. Jaz bi ga najrajši za nho počila,
škoda, ker Priskočili na pomoč justieni pazniki in policijski stražniki. Xa-to je jela huda žena cepetali z no-
Ti m zadnjim "uspehom" branilcev Londona pa ni lo verjetno, da bi parlament vse
pripisovati prevelikega pomena.
Pravzaprav ni bil izstreljen noben zrakoplov, in razsodniki s<> proglasili za izstreljeno vsako letalo, kate reniu se je približal obrambni letalec na primerno razdaljo. \
žem, ampak bi z
rili, da bi se jim obrambno letalo ne približalo.
Sele bodoča vojna bo preiskusila uspešnost in vrednost tega najnovejšega orožja.
te zahteve sprejel.
__pa potrpim in zaradi ljubega mirujeami P° tleh in kričati: "Laže, lo-
pravim: — Saj je res!	pov, laže!" Dostavila je, da ni
l Agitaeija za Dalmacijo je posta- stotine sinov iz vseh delov Italije. I gamo zaradi ljubeffa miru in za-j'rae^a n'koli namena svojega moža la V zadnjem Času neverjetno Živa. Z njihovimi žrtvami je bila doseže- 'ra(jj manire.	umoriti, nasprotno ponovno je Mu-
14. julija se je vršilo na univerzi v na in izpolnjena Oberdankova| Tudi lase sem si dala ostriči. Sem hameda mirila, ko je grrozil, cIa Rimu odkritje plošče v spomin Vi- vroča želja. Mar so bili doseženi	redke imela. In tisti pro-|"bo te?a proklete?a buržujekejfa
ljemu Oberdanku in Fr. Rismon-'vsi cilji? Mar so bile izpolnjene1 f^,. ^ striže mi je rekel da bi trgovca, ki je premlad za tako le
d41>	----:	------v	„ .......i	»	'	-—" -------
Plošča nosi sledeči napis: vse vroče želje? Ali ne prihaja do postaia dveh letih čisto plešasta. "Imenu Tržačana Viljema Ober- nas nrkak jek bolesti z obrežja, J^ bi se ne 0stripla. No, ali ni ol-danka, ki je s tega učenega me- kjer je že zmagovito vihrala naša'raj^ <ja sem se ostrigla?
^ trobojniea, a je bila potem sneta?, p^vej mi kaj ^^ s pieša-
Ker je živim prepovedano govoriti, posluša jmo glas mrtvih. I z
Francoski predlogi za arednje-ev-
ropski Locanio.	, . , .........
j sta krenil da, izvrši maseujoee zr-I Povodom zadnjih dogodkov na tvovanje za odrešenje svoje zem-| Dunaju se francosko časopisje ze- ljp, hoče rimska univerzitetna mla-vojneni času bi seveda napadalci ne držali rok kri-(lo intezivno bavi s političnimi raz-|dina na veke pridružiti ime Fran- njihove nepregledne trume se dvi->ombami in strojnimi puškami prepre- merarai v srednji Evropi in v bal-(*esca Rismonda iz Splita, borca in ga glas, ki ga pobožno čuvamo v
kanskih državah. Posebno raz- mučenika za isti ideal, ki nikoli ne svojih srcih. Ljudje minejo, Hove-pravi j a o novi akciji italijanske ug-asne".	ške ideje pa ostanejo večne. Tta-
diplomaeije glede Avstrije. Časo-j Tekom iste slovesnosti je bil v lija, mati češčena, da bi mogla pisje očita Italiji, da hoče izzvati veliki avli univerze odkrit brona- postati velika m fclrečna/icKkor so zopet nove zapletljaje. "Liberte", sti kip predsednika vlade Mussoli- hoteli tvoji sinovi,' ki jimf'je: bila-glasilo francoskih nacijonalistov, nija. Govorili so senator Cippieo, lahka smrt za Te!" napada levičarje, ker se nočejo on. Dudan in rektor De! Vecehio. J Za rektorjem sta govorila še se-energično udejstvovati v splošni! "Padlo je na stotine in stotine nator Cippieo in poslanec Dudan, akciji, kako bi paralizirali pohod mladih dijakov rimske univerze", navzoči pa so bili tudi zastopniki Mockve. "Matin" pa piše o politic- je rekel med drugim rektor, "in vlade in vojske.
sto babo?
Praviš, da že delajo sempelce v New Yorku.
Mene ne boš, nak, s takimi no-
ROMUNSKI KRALJ IN STAROKRAJSKO ČASOPISJE
Ob smrti in pogrebu romunskega kralja Ferdinanda je bilo jugoslovansko časopisje polno tozadevnih poročil.
nih razmerah v Evropi in analizira tiste nevarnosti, ki resno ogro-žajo mir. Spori med posameznimi lue vee kot ,epo lil pošteno je, kot govoriti o mrtvili državami v Evropi in neaporazu-
saino dobro, ni pa pravilno preeenjevati zaslug, ki sploh'mi med gotovimi balkanskimi dr-
po ženoumoril.
Po daljšem posvetovanju je obsodilo porotno sdišče Muhameda Hikha na smrt, Marbecovo pa radi pomanjkanja dokazov oprostilo -vsake krivde in kazni. Po preči-tanju sodbe je prišlo v.dvorani do hrupnih demonstracij. Prisotne
žene so protestirale proti oprosti-yicami mene pa ne boš! To si en- tvi ^arbecove. krat za vselej zapomni. Ko se for-
-rr
man poleti'skrega s svojo ženo. pa •ALI VESTE — 41 piše šivalkam, naj pridejo sem-J da lahko vsak mozemec ali tujec, pelce delat. Poznam ta biznes! Bolj razen onih, mongolskega aH rjave-kot ti. Poznam jaz tiste sempelce ga plemena, postane državljan
niso nobene zasluge.
Klerikalno easopisje poroča, kako strašno pobožen je bil pokojni kralj, vladno časopisje ga pa slavi kot u sta novi telja moderne Romunske, kot najbolj naprednega in najbolj človekoljubnega kralja.
O pobožnosti pokojnega kralja ne bomo razpravljali. J njegovih zaslugah za Romunijo bi se pa dalo marsikaj reei, kar bi pokojniku bilo v posebno east.
Bil je igrača v rokah dvorne klike, lutka na motvozu, katero je spremo premikal ministrski predsednika Bratianu.
Bomba v ameriškem konzulatu.
SOFIJA, Bolgarska, 11. avg.— V pretekli noči je eksplodirala na vrtu ameriškega konzulata bomba. Ni kdo ni bil ranjen in povzročena škoda je nughti^v,
Ilitro uvedena preiskavi je do-yedla do domneve, da je bila vrže-
žavami, tvorijo resno opasitost. da se zaneti nov krvav ples. Nevarnost je tem večja, ker se nobena izmed velesil noče energično udejstvovati v političnih zapletljajih v sredni Evropi, ali na Balkanu. Velesile morajo aktivno pristopiti k akciji za rešitev pojedinih političnih problemov v Evropi, od katerih tudi -zavisi evropski mir.
Vprašanje priključitve Avstrije k Nemčiji je resno. Mir v Evropi bo šele tedaj zasiguran, ko se bo začelo reševati to vprašanje "An-schlussa", pa to bodisi v kakršni-na bomba v protest proti namera- koli obliki.
varnemu usmrčenju Sacca in Van-| Tudi "Temps" piše, da bi bilo zettia. Oči vidno pa ni imel oni, ki potrebno." da se za rettter tega je vrgel bombo, namena napraviti vprašanja zavzamejo velesile in da resnično škodo. Oblasti iščejo pov- sklieejo širšo konferenco, na kate-zročitelja napada.
Ameriško poslaništvo in ameriški konzulat ata dobila močno stražo uniformorane policije in neuni-formiranih detektivov.
ri bi se vsa ta vprašanja, ki so ak~ tuelna za Evropo, vzela v pretres.
Naročajte se ma *'Qhu Naroda"

— po vsem Brooklvnn in. po vsem Downtownu jih je dovolj. Mačke, o katerih mi pišeš, pa
Združenih držav ter je upravičen do vseh prednosti, ki jih uživajo tu kaj rojeni, razen da ne more po-
kar pri mira pusti, dokler jaz stati predsednik ali podpredsednik ne pridem domov. Ne vem, kaj so Združenih držav. Tujezemec ne
DENARNE POSlLJATVE IZ DENARNIH VLOG
Stranke, ki pošiljajo redno denar v domovino si prihranijo čas in delo, ako imajo denarne vloge pri nas. Mesto, da bi morali kupiti za v.sak nalog na pošti Money Order, nam enostavno na-roče. da dvignemo denar za pošiljatev iz vloge. Knjižica ostane najbolje spravljena pri nas. Tako < vtegnemo nalog prej dobiti in prej izplačati v starem kraju.
Denar je med tem pri nas varno shranjen in se obrestuje po 4%, obresti se pa prieno računali s prvim vsakega meseca.
FRANK SAKSER STATE BANK
81 Cortlandt Bt,	New York, N. T.
ti napoti. Mleka jhn dajaj in jeter in malo jih popestvaj, pa bodo olrajt.
more zaprositi za državljanstvo, do kler ni star osemnajst let. Tako-zvani prvi papir lahko dobi takoj,
Kaj pa. ali si za društvo plačal? Pride v Združene države, dru-
Le glej, da bo vse odrajtano.
Ce že ne delaš, in vse dni doma preležiš, bi bilo dobro, ee bi kako podporo potegnil. Zakaj pa reva plačujem!
Sploh se mi pa adi, da nisi nič kaj pri zdravju. Oh, če bi Johna videl, ali pa Franka, Poldeta ali Louisa! To so res fantje! Ti si velik nestanovitdež napram njim.
Saj veš, frisen luft...
Tukaj nas je dosti rojakov.
Sem že mislila, da bi kako farmo knpil in br pozimi sem prišel, jaz bi pa Ha delat v New York.
In tndi John, Frank, Polde in Louis pravijo, da jih slamniki jako vesele in bi bili poEimi radi v New Yorku. Jat jim
gi papir šele po petih letih, toda predno ga dobi, je moral imeti najmanj dve leti prvi papir. Ali veste, da Helmar cigarete postajajo vedno bolj priljubljene pri izbirčnih kadilcih ?
Podpisani se tvrdki FRANK SAKSER STATK BANK naj topleje zahvaljujem za izvrstno postrežbo, katere, sem bil deležen pred od potovanjem v Brazilijo, ko mi je bilo vse tako dobro urejeno, da nisem imel nikakih sitnosti in neprilik.
Vožnja je bila izvrstna, tako da je ne bom nikdar pozabil; ako se
de kdaj vrnem, se bom vedno po-lahko kaj slnževal tvrdke Frank Sakser sfiakam, ker posnam bosa in for-'State Bank in jo tndi vsem drugim
Kvartir -se pa tudi dobi. j rojakom širom Amerike najtople-
Vpm! lali.Ma nmnApnnam
Tako v bližini,, da bi jim včaai lah- J je priporočam, ko kaj pok^ndfola; saj Tei,|	P^r Simoncic,'
S.Paolo, Brazilija.
kakftw HTe go moiic*—4o sebe)
__
GLAS NARODA, 12. AVG. 1327
KAKO JE FINEC ISKAL ALBANSKIH BRATOV
To je b:io v veselem predpus.u leta 1913. Kaj bi ne bil ve.sel pred-piLsi. Od jeseni do boži i-a smo bili liutepli na Balkanu Turke — oziroma Srbi .so jih natepli — tako. da so .stali pri .slavni (ataldži, nekaj kilometrov od Carigrada; sklenjeno je bilo premirje, Grčija je stražila imrske ožine, Bolgari so oblegali .Jedrenje. Črnogorci so .stali pri Skadrn, Srbi pa so išli j;reko Albanije na Drač pozdrp.vit svoje morje. Takrat se je pojavilo v Evropi albansko vprašanje. V nemških, posebno avstrijskih list;li je zavela močna albanska sapa, ki je prorokovala nove viharje zaradi albanske nezavisnosti. Isa Boljeti-nae in Esad-paša sta postala junaka dneva in celo v modi so se pojavile bele albanske čepice. Bivši kozji pastirji, roparji in razbojniki so mahoma postali kulturen narod', ki ima pravico do popolne samostojnosti samo v znak visokega spoštovanja naj bi prišla vsa Albanija pod npmSfcoavstrijski pro-tektorat. Zvesta zaveznica Italija se je sicer zaradi tega protektora-ta nekam kislo držala, ker je trdila, da je italijanska kultura bolj stara in za Albanijo bolj primerna od nemško-avstrijske. Mi smo i. meli o tem svoje mnenje in smo zbijali v "Dnevu" na ta račun svoje šale, vsled česftir smo prišli večkrat v nasprotje 7. resnim go-spodom državnim pravdnikom. ki r.as je po ukazu od zgoraj marljivo konfisciral. Tako smo imeli tisto let res pravi albanski predpust.
Nekega dne je nekdo potrkal na vrata in vstopil je človek majhne postave, v slabi obleki, z legitimacijo v roki. Ogledoval se je nekaj časa po redakciji, potem pa pristopil k glavnemu uredniku in začel govoriti po rusko. Govoril je brez šumnikov, kar je dajalo nje-' 'iščini nekam komičen značaj. "Ja cital sto vi pišete toze o Albaniji", bi se reklo pravilno: "Ja čital sto vi pišete to/.e o Albaniji" (t. j. jaz sem čital. da pišete tudi o Albaniji). Ko sp nam .ie predstavil kot žurnalist, ni v nas zbudil n'kakega posebnega zanima, nja, ker smo imeli že precej izkušenj s takimi "potujočimi žurnali-sti", ki navadno niti žurnalisti niso bili. Tudi smo vedeli, da moramo biti precej oprezni, ker smo se proti volji avstrijskih diplomatov zavzemali za zmago Slovanstva na Balkanu. Toda naš novi znanec se
EDINI zastopnik i n založnik
FRANZ LUBASOVIH HARMONIK
v Združenih Državah.
ALOIS SKULJ
323 Epsilon Pl., Brooklyn, N, Y.
PIŠITE PO CENIK.
je izkazal s pravilno francosko legitimacijo kot član mednarodne novinarske zveze in ker ga je jezik razodeval, da je pošten, smo se spustili ž njim v razgovor.
Bil je finski žurnalist. Pripovedoval nam je. da je bil poslan kot poročevalec fini.skih listov na balkansko bojišče, da je bil pri Ku-m a novem :n v Skopi ju, da si je Sel potem iskat svojih bratov v Albanijo. Morarfi reči, da smo takrat zelo študirali balkanski zemljevid in balkansko zgodovino. Oboje nam je bilo skoraj popolnoma neznano. IVsebno Albanija, ki je bila takrat prav tako, kakor te dni. posta la središče evropske pozornosti, nam je bil neznana dežela. Mislili smo. da je to ostanek starih Ilirov in da nimajo nikakih bratov v Ev-iopi. Finski žurnalist nam je odkril popolnoma nove svetove. Bil je poslan v Albanijo, da preišče, ali in koliko je albanščina sorodna s fin-ščino in kako bi se dala ustvariti v Evropi nova trozveza od Sever-5 nega ledenega do južneg a Jadranskega morja: v to trozvezo bi spadali Finci, Madžari in Albanci. Pogledali smo zemljevid in smo videli. da bi ta zveza takorekoč imela svoj pome« in bi ločila vzhodno od zapadne Evrope. Da.si je bila ta zveza po naših mislih zelo smešna in za vselej nemogoča, se nam je vendar zdel spoštovanja vreden človek, ki je z daljnega severa prišel na jug Iskat svojih bratov. Govoril nam je z vso resnostjo o jezikovnem in plemenskem sorodstvu t. zv. uralp-fmskih narodov,
ki gleda na evropska vprašanja s svojega finskega vidika; to je bilo za nas, ki smo takrat začeli reševali tudi našo vnanjo politiko, važn:-in poučno. Zdelo Se nam je pri-memo, da ga informiramo o riašem slovenskem i n jugoslovenskcm vprašanju, kar ga je vidno zanimalo, ker se je vse to dotikali tudi albanskega vj^rašanja. Vkijub neprijaznemu sprejemu v Albaniji se ni prav nič jez'1 na svoje '"bra te", češ. da so taki dogodki mogoči tudi v drugih kulturnih deželah.
Po obedu smo odšli v kavarno "Evropo". Imeli smo tam svoj stalni kot. a naši znanci so se začeli nekako sumljivo umika! i od zanimivega gosta. Vzrok so bile albanske uši. Ker nam je bilo do tega, da bi tuji žurnalist odnesel od nas kar najboljše do j me o ?iaši gostoljubnosti, smo naredili popoldne kratek proces, nabrali srni doma, čiste spodnje in vrhnj? obleke in smo ga poslali v mestno kopel, da se okftplje in preobleče — vso njegovp obleko pa smo mu sv.to-vali. naj zveže v sveženj in vrže v Ljubljanico. Tako se je tudi zgodilo in potem je hodil še nekaj dni po Ljubljani v naši dolgi salonski suknji, ki mu je .segala skoraj do. peta, zakaj znano je. da so vsi Finci majhne postave.
I Čakal je albanskega kongresa v Trstu, ki je imel biti najzabavnej-ši dogodek tistega političnega pred-pusta, in pa denarja o<l don;a, ki je v nekaj dneh tudi v resniei dospel. Naravno je. da smo o alba i-skem kongresu mnogo govorili, d&-
v Evropi ki so jih potem deloma . ^ ^ nlsmo 2naIi ohrailiti tUte Slovani, deloma drugi narodi po-|msnosti kakor naš gost, ki Jma-tujčili. Zdaj je torej albansko tral ta kongres za važno merilo
\prašanje dobilo zopet novo lice; to ni ostanek nekega naroda v najbolj zanemarjenem kotu Evrope, to je del drugih sorodnih kulturnih narodov, med katerimi so Finei gotovo najkulturnejši: saj so dose, gli celo v carski Rusiji s svojo vztrajnostjo popolno avtonomijo in glede treznosti so izkazovali največje uspehe v Evropi, tako da so bili vkljub svojim lepim jezerom. ki jih je polna njihova* domovina, najbolj suha dežela v Ev-lopi. skoraj še bolj, nego je sedanja Amerika.
evropskega ravnotežja. Pozneje se je izkazalo, da je imel on prav.
Kongresa pa ni bilo. Naš zani: mivi gost se je od nas poslovil poln hvaležnosti, da smo mu pomagali iz stiske, v katero so ga bili spravili njegovi bratje Albanci, in se je odpeljal v Trst Tam je čakal nekaj dni in potem se je vrnil dokaj razočaran. Najzanimivejša prireditev našega veselega predpusta se je ponesrečila, išlo je prav tako za neodvisnost Albanije kakir sedaj. Celo naš optimistični gost je obupal nad njo in se je odpe-
Radovedni smo bili torej, kak-,,. , ,	, , ,
, . , , „	I ljal domov, od koder smo potem
sne uspehe je dosegel nas gost vi	, ^
^ll)anjjj	' prejeli finski list, v katerem je
. ...	podpisal izkušnje in dojme, ki jih
Ker je bdo ze poldne, smo ga je ba nabra] v AH)aniji in pri n:L5
Bog ve. kje je zdaj tisti list — odnesla ga je vihra svetovne vojne
povabili na obed k Novem svetu. Izkazalo pa se je, da je naš gost popolnoma — brez denarja. Albanski bratje so ga bili namreč prav slabo sprejeli. Dqfim jim je en prinašal bratsko ljubeen s severa, so ga oni tam nekje na jugu popolnoma oropali in rešil si je ko.
—r a zanimivo bi bilo primerjati, kako se l^omedija ponavlja.... Kaj se je zgpdUo potem, je itak znano: !s ponjpčj^ srbskih topov je padlo marca, meseca Jejdrenje in z Istimi toppvi .so Črnogorci o sv. Jur j rt
POSEBNA PONUDBA NAŠIM ČITATELJEM
PRENOVLJEN PISALNI STROJ "OLIVER" Mode] 9.
$25.—
S strešico sa slovenske črke č, i, i
$30.—
OLIVER PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ
TRPEŽNI
Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lahko vsak piše. Hitrost pisanja dobite s vajo.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
82 Cortlandt street, ; ; Stm York, N. Y.
maj golo življenje, Z a spomin P*!7avzeli Skfl(ler Baikanska vojna je
je prinesel s seboj albanske uši. Pri ^ kon<,flnfl grl)i ^ morali pu_
obedu se je izkazalo, da je nas gast I ^ ^^ ^^ ^ ^
krt pravi Finee popoln ahstinent, ^ ^ Mm0Btbjn0||t in je pri
da pa je sicer do mozga poštenjak,	.
1	tem sama razpadla. Finsko- ma-
džarsko-albanske trozveze ni bilo;
Albanija je astala kakor sfinga ob
robu Evrope — gledala je s tem
nimi očmi skozi svetovno vojno in
uničila mnogo ljudi, ki so hoteli
rešiti njeno vprašanje. Tn zdaj se
ji bliža nov junak, ki misli, da ga
bo rešil. Bomo videli.
Dr. I. L,

AMERIŠKI TELOVADCI V KODANJU
Te dni se vrše v Kodanju velike mednarodne telovadne tekme. Xa sliki vidite skupino ameriških telovadcev.
Po grškem posetu v Rimu.
Predsednik grške vlade iu vna-nji minister sta napravila poset v Rimu.
Razmeram v Grčiji posveča zad-
A kar se tiče Italije, je
ITALIJANSKI LANDRU

POZOR, ROJAKI
•Taz imam čudovito podjetje. Moški, ki mi pomagajo, lahko za-j služijo dosti denarja. Potreboval I bi še par moških, dobrega in po-•štenega značaja, v starosti od 25. do 4."» let. ki bi mi pomagali pri podjetju ter bi preeej zaslužili. Xa vse mogoče načine vam bom pomagal toda vi morate žrtvovat: svoj Čas ter slediti mojim navodilom.
t'e sto sedaj zaposleni, lahVo v svojem prostem Času delate zame. Dal vam bom priliko, da povečat? svoj zaslužek.
Moje prtfljetje je eno največjih v Xew Yorku.
Pridite k meni osebno med 10, :n 12. ali med 4. in G. uro ali mi pa pišite, oziroma telefonirajte za se-sianek.
A. O R O S Z
1457 Broadway, Room 301, Xew York. X, Y.
Tel.: Wisconsin 8800
OZDRAVLJENJE
Ar;. , , , r -i,: ... Jk 'Sefu karafeinjer/ev v ita jan-Milialakoptilori. da želi CJreija Tr&.am	^ , . . i
. .	i-fkem mestecu Calvanico se je zde-
njo vzdrzeVati prijateljske zveze, iU	, - ., .. „ ' . . '
, .	, ' . . ,_Vo«um*jivo, da ze dalje-easa ni vi-
..... „ ,	., ^ 8e e °bn0Vltl I)0 ZaklJUC- j del 57-letne posestniee Luigije
njx^ eas naša javnost vedno manj k u penjode ncsporazumljcnja, Giordano in njpne h;erke 01.letIle
paznje. Vesti o tamkajšnjih notra pred dvemi leti.	t 4	v~, .
■•1 .	, , - . ' , , . . .	. -Uiciieline. /ato je vprašal sma
i;omatijah zadevajo prx nas. Te del njegove izjave nas zani- Giordano Gerar(]a kje ^ samo se na apatijo in interes za le, ma najbolj. Mihalakopulos je dai, katera od strank je na vladi, ka- morda nehote, svoji izjavi pra^t teri krogi pa-«se pripravljajo na : naglas. Grško občutljivost v soluu-nov prevrat, j pri lias temeljito ski zadevi smo imeli priliko kon-
POP^11-	statirati že ponovno. Prav tako ali [šel je pa /orožnikom v hišo svoje
Vse to je posledica spoznanja, da '	' " '* " '
igra Grčija za našo vnanjo politi ko vedno manjšo vlogo. Grška je
bila pomembna zaveznica le v do- j U la do Egejskega morja. Znano je, j sledi v podzemsko jamo^ ki se na" <lalJn0 va,s na "žegnanje". Tam bi. ko je nekaj pomenila za takrat-j .la je šlo na mirovni'konferenci't u- haja v bližini posestva. Sumil jo s0 jima P06*1"^1 in niož se ga je
ta njegova mati in njegova sestra. Gerard je stanoval v drugi hiši skupno s svojo ljubico. Gerard se je delal sprva silno začudenega.
Neka skromna in pobožna žena je imela moža čudaka, kateremu nikoli nobene stvari ni napravila po njegovi volji. Ko ji je bilo njegovih sitnarij zadosti, mu je rekla: '•Ljubi moj mož. napiši na kos papirja, kaj naj naredim in kaj ne, tako da bi ti bo vse po volji in nič napačnega." "Dobro," je od-
vsaj ne mnogo manj je Grška ob- j matere, kjer pa nista našla niko- -ovoril niož ter storil tako, ka-- čutljiva napram Bolgariji, kadar,gar. Par dni nato je prišel orožnik k°r mn ^ žena svetovala. Neko ne. k j je govor o tem, da bi Bolgarska že.jzopet, ter pozval Gerarda. da mu	1>a 'sta šla k sorodnikom v
ne manjše balkanske razmere, ko\li za to, da dobi Bolgarija gospo-je bila v teku še borba za premou, darski dostop do Egejskega morja,
na Balkanu med visokoletečimi |kar bi bilo zanjo spričo velikega | podzemsko jamo. Xi se motil. V pretenzijami stare Bolgarije in- Vj ovinka preko Črnega morja ogrom- jami sta ležali trupli Lugije Gerar onih časih še majhne Srbije. Ta' ,.UH trjrovinskega pomena, f
Ta i 1'iiH trgovinskega pomena, roda borba se je odločila in danes o od-j zadeva glede bolgarskega dostopa nošajih med nami in Bolgari ne'do ene o<l egejskih luk se ni ure-more več prihajati Grčija v po|dila mednarodnim potmi, iz bust-štev, gotovo pa niti v približno ta-1 nega nagiba pa Atene niso hotele ko veliki meri ko nekdaj.	j dati Bolgarom primernih ugodno-
•To je eno. Drugo je.^ da so se od- sti. V tem oziru gredo tedaj naši nošaji med nami in Grki temelji-'h, bolgarski interesi (»o^oliionia to ohladili še iz drugih vzrokov, j paralelno, le da je Grčija napram Vmes je bilo 1. 1915., leto fatalne j na m po prejšnjih pogodbah ve.a-preizkušnje za grško zavezništvo, j na, napram Bolgarom pa ne. temu se je pridružilo neprijazno
POZOR BRATJE DEKLEVA!
Pošljite mi svoj naslov, ker jaz ne vem niti enega. — Anton Dekleva, Mendoza Calle, Sant Martin, No. 746, Rep. Argen
tina. (2r 11&12)
Prosim vsakogar, kdor ve za naslov ali kateremu so znane osebe že izza 20. let nazaj, ki so bivali v N. Y. po imenih JOE ILJAŠ ali JANEZ FLIS, naj mi blagohotno sporoče, če ti ljudje sploh še živijo na naslov: Fred. Žerovnik, 1661 E. 49. St. Olere-
land, DkMi	. ..I- ^ lir^a dogovorsaverene
(2x ii-- m-
naklonjeno zadržanje Grkov v zadevi solunske cone in prometa do in preko Soluna sploh. Nato še stvar z našimi sorojaki v okolici Soluna in še marsikaj drugega, kar nam je Grke dodobra odtujilo.
Vendar pa na-s je nekoliko presenetilo, da je Grčija za časa Pan-galosovega režima stopila v prijateljske stike* z Italijo. Pangalosova vojaška diktatutra, ki je pričela Grčijo oboroževati z nenavadno vnemo, se je naslonila na Italijo, kupovala Jamkaj v velikih innoži-nah vojni materija! in pričela z diplomatskimi poseti v Rimu.
Sedaj je podoba, da se vrača Grčija, kjer so na vladi venizeli-stini elementi v koaliciji z zmernimi monarliitsti, na pota Pangalo-sove vnanje politike. Šef vlade in vnanji minister sta šla v Rim in sta tamkaj imela konference z vodji fašistične Italije. Kaj je bi la svrha nujnega rimskega potovanja, ne kaže razglabljati; bolj vre-dpo si je vzeti $čiy(kako situ-acijsko sliko je napravil pri tej priliki grški vnanji minister Mi-halakopulos v razgovoru z novinarji o grški vnanji politiki.
Kar se tiče odnošajev do Bolgarije, je dejal Mihalakopuloe, imata tako Grška kot Bolgarska mirovne s vrhe in prva kot druga želita živeti v miru; toda grškemu vna-njemu ministra se je zdelo potrebno naglasiti, da Grčija ne mere akceptirati bolgarskih teženj • , po Egejskem morju.
Kar ste tiče Jugoslavije, je na-glasil Mihalaokopulos, da Grki ne morejo ratificirati dogovora,- sklenjenega med generalom P&ngalo-som in našo kraljevino, če«, da kr-
namreč, da je Gerard svojo mater IU*koliko nabral. Domov grede sta in svojo sestro umoril in skril v 11,orala preko brvi, ki je držala čez
potok in mož. ki ni imel zadostnega ravnotežja, je padel-v vodo. "Žena. žena. pomagaj, na pomoč!" ja pričel kričati v vodi. Toda žena mu je mirno odgovoitila: "Počakaj naj preje moram domov, da pogledam, če stoji na papirju zapisano, da naj ti pomagam." In odšla je. Po daljšem kobaeanju in pa. ker mu je voda pričela v grlo teči, se je končno izvlekel iz hladnih
dove in njene hčerke. Trupli pa sta bili tako sežgani, da ju je bilo komaj spoznati. Gerard je skušal pebegniti, vendar ga je pa orožni-štvo hitro izsledilo. Zaslišan je priznal, da je umoril svojo mater in svojo sestro. Pred par meseci mu je umrl oče. Ker mu je zapustil samo 25.00 lir, dočim je zapustil vse ostalo premoženje svoji ženi, nje !
( valov. Ko je prišel domov, je že-_ govi materi in njegovi sestri, ga jc ni potegnil popka ni kos papirja iz Grčija je imela pred Italijo že to tako razjezilo, da je zagrozil roke. ga strgal na drobne kosce in marsikaj pretrpeti; spomniti se je svoji materi z odprtim nožem, da' rekel: "Stori vedno samo tako, ka-
od-
marsiKaj pretrpeti; spomnili se je "»^j1	a ""i"lim	ua reicei: oion veuuo samo iimu, *
treba le na krfsko afero ali na Do-! jo zakolje. Radi tega je bil obso-|kor se ti zdi, da bo prav." in c dekanez. Ako smatra Grčija kljub jen na 45 dni zapora. K temu ga je siej je postal drugačen in živela 5
i."_______ i •• • __ t» •	* i_ _ a •	nri nrriVQ i»to1 q fiirJt n inn^Avo IuiKtao ^ __ ___•____
temu, da ji je v Rimu* iskati.z^ neslivejšega prijatelja nego pri na-s, je to njena stvar in njena zmota, za katero bo stroške plačevala sama.
—"Jutro."
SRCE KARLA HABSBURŠKEGA PRENESEJO XA ,;' MADŽARSKO ,„ Iz Budimpešte poročajoča se
v m trii.
prigovarjala tudi njegova ljubica. Ko se je vrnil iz zapora, je svoj sklep izvršil. Udaril je svojo mater parkrat z motiko poglavi. Ko je prihitela na lice mesta njena hčerka Michclina, je pobil, tudi njo nagtla., ,V svoji besnosti je trupli! ^zmrcvaril, nakar ju je vrrgel v ?"sta- ~ Le 6e bo katoliški epi-^podzemsko jamo. Nato je trupli skopat priznal vse mehiške posta--iraz&kal. 'fate s petrolejem in ju vključno postavo glede regi-»ažgal. Lopov je bil seveda areti- stracije duhovnikov potom posvet-ran, na podlagi njegove izpovedi nih oblasti, se bo lahko vrnil v
Obregon proti katoliškim duhovnikom.
MEXICO CITY, Mehika, 10. av-
je ^upan mesta Szeke.sfehervarvja - bila a,€tirana tudi njegova lju- svojo domovino. V tem smislu se obrnil potom poslanca Jožefa Ka- |j|ea '	'	' * * 1 ■	" -"
rolyu na bivšo cesarico Žito v Lc-
queitiju s prošnjo, naj bi se preneslo srce Karla ITabsburškega. ki so ga pri balzamiranju trupla bivšega cesarja posebej shranili, v Szekesfehervarv, kjer naj bi počival v grobnici Arpadov. Mestna občina bi bila v tem primeru .pripravljena' zgraditi za shrambo srca poseben relikvijarij, ki bi bil v kapeli mestne katedrale. Seveda, bi se izvršil, ta čin z velikim ceremo-nijelom, ki- bi imel značaj manife; stacije za habsburške monarhistič-ne ideje.
Pozor čitatelji.
Opozorite, trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste Z' njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas fJa^ roda". S tem boste' ustregli vsem.
Uprava 'Gl^s Naroda'.
glasi edikt, katerega je izdal včeraj predsednik Calles.
Istočasno objavljena izjava prejšnjega predsednika Obregona, ki T z Pariza javljajo, da je hišni „e poteza za nasiedstvo sedanjega zdravnik Clemenceauja izjavil, da 'predsednika, dolži duhovnike, an-je njegov pacijent popolnoma o- ti-patrioticnih rovarenj. Obregon zdravel od zadnje bolezni. Clemen- je zanikai poročila, da je ponudil ceau se bo sedaj odpeljal v Ven- |eerkvenim oblastim vsa jamstva, dee, kamor ga bo spremljal speci-'tud; ^ ^ ne hoteli pokoriti ob-jalLst prof. Lobrv.	|stoječim postavam.
CLEMEXCEAU OZDRAVEL
ANGLESKO-SLOVENSKO BERILO
English-Slovene Reader Sestavil dr. F. J. KEEN CENA s, poštnino SAMO $3.—
Knjiga vsebuje začetne nauke o izgovarjavi angleških besed; Vaje za učence angleščine; berila in članke s slikami ter kratek angleško slovenski in slovensko angleški besednjak (4000 besed).
NaroČila pošljite na:
GLAS 82 Cortlandt Street
NARODA"_
Hew York, H. Y.
333384
GLAS NARODA, 12. AYG. 1927

C O L O M B A
i 5, I	»- t
Spisal: Prosper Mčrimee. Za Glas Naroda priredil G. P.

KNJIGARNA GLAS NARODA
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlanat: Street, New York. N. Y.
MOLITVENIKI:
31	(Nadaljevanje.)
—	Ali misliš mogoče, Orso, da sem hotela le napraviti šalo, ko sem govorila o napadu na hišo Barrioinijev? Ali veš, da smo v premoči, da pridemo vsaj dva na enega? Odkar je prefekt odstavil župana, imamo eelo vas na .svoji strani. Oe hočemo, lahko raztrgamo Barrici-nije na koščke. Zelo lahko bi bilo spraviti celo stvar v tek. Če bi ti bilo prav, bi mi bilo le treba iti k vodnjaku ter se rogati njih ženskam. Potem bi prišli ven... .Mogoče pa bi tudi streljali naine, seveda ne tako, da bi me zadeli... Potem bi mi pridobili vse. Na ta način bi bili oni napdalei in za premagane bi bilo pozneje s tem slabše... Kako bi mogli v metežu izslediti one, ki so oddali dober strel? Pusti si reči od svoje sestre, Orso: če bomo pustili, da bodo prišli semkaj ljudje v dolgih uradnih oblekah, bodo pomazali nebroj papirja, a ničesar dobrega ne bo prišlo iz tega. Stari lisjak bo znal ie vse tako obrniti, da bodo mislili ob belem dnevu, da vidijo na nebu zvezde. Ah, če bi se ne postavil prefekt pred Vincentella ter ga ščitil s svojim životom, bi imeli sedaj opravka vsaj le z enim!
Vse to je rekla sedaj z isto hladnokrvnostjo kot poprej, ko je govorila o pripravljanju Bruccia.
Orso je bil očividno presenečen ter se je ozrl na svojo sestro s skoro plahim občudovanjem.
—	Moja nežna Colomba, — je rekel ter vstal izza mize, — bojim se, da si vrag v njegovi lastni osebi. Pa le pomiri se: — Če se mi ne ho posrečilo spraviti Barricinija na vislice, bom že našel pota in sredstva, da se jih iznebim na kak drugi način. Paleče krogle ali mr-glo jeklo! — Vidiš, nisem še pozabil korzijskih običajev.
—	Čim preje, tem boljše bi bilo zate, — je rekla Colomba z vzdihom. — Katerega konja pa misliš jutri jahati, Ors Anton?
v	7
—	Črnega žrebea. Zakaj pa vprašuješ po tem?
—	Da ga pustim posebej krmiti.
Ko se je Orso umaknil v svojo sobo, je poslala Colomba tudi Sa-verijo in pastirje k počitku ter ostala sama v kuhinji, kjer je stal Brueeio na ognju. Od časa do časa je prisluškovala, kot da čaka nestrpno na trenutek, ko bo njen brat sam trdno zaspal. Ko je koneč-no domnevala, da mora že spati, je vzela nož in ko se je prepričala, da je oster, si je nataknia debele copate iz klobučevine ter se splazila ven na vrt.
Vrt je bil obdan od zidu ter je mejil na ograjen prostor za konje, kajti na Korziki ne vedo ničesar o hlevih za konje. V splošnem sp pusti konje prosto letati naokrog po poljih ter je prepuščeno njih instinktu, da si poiščejo hrano ter primerno zavetje v slučaju slabega vremena.
Colomba je odprla prav tako previdno kot je prišla, vrata vrta ter stopila ven v ograjo, kjer je zažvižgala, kot je vedno storila, ka-dar je prinesla konjem kruha in soli. Kakorhitro se ji je črni konj zadostno približal, ga je zgrabila za. grivo ter mu bliskovito hitro razcepila z ost r j m nožem eno uho. Žival se je divje vzravnala ter pri tem močno zacvilila.
Po izvršenem dejanju se je Colomba zadovoljna vrnila skozi vrt, a Orso, ki je sedal odprl okno, je zaklieal ven:
—	Kdo tukaj?	" I ' ^ *
Ob istem času pa ga je cula, kako je basal svojo puško. Bila je|_ .. . A
, . „ .	"	, . . . . Gospodinjstvo ...................1.—
prava sreča zanjo, da so ležala vrtna vrata v popolni temi in da .10 j Jugoslavia, Melik i. zvezek .....u$
je deloma pokrivalo veliko figovo drevo. Ko je nato zapazila v sobi j 2. zvezek, l—2 snopič ......1.80
svojega brata medel blesk, je sklepala iz tega. da si prizadeva pri- jKubi*«» računiea, — po neterski zgati svetilko. Hitro je torej zaprla vrtna vrata ter se splazila ob zidu, dokler ni dospela v kuhinjo, v kateri se je nahajala par trenutkov predno je stopil vanjo Orso sam.
—	Kaj se je zgodilo? — ga je vprašala.
—	Zdelo se mi je, — je rekel Orso, — kot da je nekdo odprl vrtna vrata.
—	Nemogoče! Pes na dvorišču bi gotovo zalajal. Sicer pa poglej va.
Orso je napravil obhod skozi vrt, in potem ko se je prepričal, jNsJve4ji spisovnik ijubavnih pisem .8® da so zunanja vrata dobro zaprta, je sklenil, nekoliko osramočen, vr-»^^ij^iov"Kuh^ri«* 6G8 str', si-
Naše gobe, s slikami. Navodila za spoznavanje užitnih in strupenih
gob ...........................1.40
Nasveti za hišo in dom; trdo vez. 1.—
broširano ....................73
Nemška slovnica	.69
Nemščina brez učitelj* —
1. del ......................J3%
del	«90
Prva čitanka, vez. ............. .75
Pravila za oliko .................65
Psihične motnje na alkohoiskl
podlagi ......................75
Praktični račanar ................75
Parni kotel, pouk za rabo pare ... .1.00 Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk.................. J35
Račanar v kronski In dinarski
veljavi .......................75
Srbska začetnica.......-.......40
Sadno vino ....................JO
Slike iz živalstva, trdo vezana .... JO Slovenska narodna mladina,
obsega 452 strani ..........1.50
Slov. italijanski in itaQaiMko slov.
slovar ...................... JO
Spolna nevarnost ................iS
Spretna kuharica; trdo Tesana ..1.45
broširana ...................UBO
Sveto Pisno stare In novo zavese, lepo trdo vezana ............S JO
Umni ŽHiHar.................... 1.—
Umni kmetovalec ali spMnl pedok kako obdelovati in Izboljšali
polje ........................30
Varčna kuharica, trdo ves.......130
Veliki vsevedei .................JO
***** W*Ina ................
Marija Varhinja;
v platno vezano .............JO
v Ono platno ..............1.00
v celolojd vezano............1J0
v usnje vezano..............L50
v fino usnje vezano ........1.70
Rajski glasovi:
v platno vezano ............1.00
v fino platno vezano........1.10
v usnje vezano ............L50
v fino usnje vezano ........1.70
Skrbi za dušo:
v platno vezano ............ JO
v usnje vezano..............1.65
v fino usnje vezano ........U0
Sveta Ura (z debelimi črkami):
v platno vezano ............JO
v fino platno vezano ........1.50
v fino usnje vez.............1.S0
Nebesa Naš Dom:
v usnje vezano..............UM)
v fino usiije vezano..........1.80
Kvišku srca mala:
v fino usnje vez. ............1.20
Oče naš, slonoUost bela ..........1.20
Oče naš, slonokost rjava.........1.20
PRi Jezusu: t celolojd vez.......1.30
pozlačeno ...................1.50
fino usnje vez...............1.60
Angleški molitveniki:
(Za mladino)
Child's Prayerbook :
v barvaste platnice vezano.....30
Child's Prayerbook:
v belo kost vezano ..........L10
Key of Heaven:
v usnje vezano...............70
Key of Heaven:
v najfinejše usnje vezano 1.20 (Za odrasle.) Key of Heaven:
v fino usnje vezano .........1.50
Catholic Pocket Manual:
v fino usnje vezano..........1.30
Ave Maria:
v fino usnje vezano.........1.40
POUČNE KNJIGE:
Amerika in Amerikami (Trunk) 5.— Angel j ska služba ali nauk kako se Angieško-slov. in slov. angl. slovar .90
Abecednik .......................30
naj streže k sv. maši .........10
Boj nalezljivim boleznim .........75
Dva sestavljena plesa: četvorka in beseda spisano in
narisano .......................35
Cerkniško jezero ................1.40
Domači vrt. trdo vez.............1.—
Domači zdravnik po Knaipo
trdo "vezano ................1.60
Domači živinozdravnik ..........1.25
Domači zdravnik po Knaipn
broširano ...................1.25
meri ........................7a
Katekizem, vezan ................JO
Kratka srbska gramatika.........30
Knjiga o lepem vedenju.
Trdo vezane ................1.00
Kako se postane državljan Z. D. .25 Kako se postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju .... JO
Ljubavna in snubilna pisma.....JO
Mlekarstvo s črticami za živinorejo .75 Nemško-angleški tolmač ........ 1.20
niti se v svojo lastno sobo.
—	Veseli me, brat, — je rekla Colomba, — da postajaš previdnejši kot se spodobi možu v tvojem položaju.
—	To je delo vzgoje, — je odvrnil Orso. — Lahko noč!
Naslednjega jutra je bil Orso ob jutranji zori pripravljen na
cdhod. V svoji zunanjosti ni pozabil nobene stvari, katero bi mogel nekaznovano opustiti kak Korzičan, živeč pod moro krvne osvete. Kljub temu pa je kazal stremljenje po eleganci, ki je povsem razum-ljvo pri mladem človeku, ki se pripravlja na nastop pred žensko, kateri bi rad ugajal.
Ko je nahitro izpil čašo kave, katero mu je nalila Colomba, je odšel eden pastirjev ven, da osedla konja. Orso in njegova sestra sta mu neposrelno sledila ter stopila v ograjo za konje. Pastir je že prijel žrebea za groivo, ko se je spomnil slednji rane v pretekli noči ter se vzravnal.
—	Hitro, podvizaj se, — je zakričal Orso na pastirja.
—	He, Ors Anton! — je vzkliknil pastir. — Pri krvi Madonne, kaj pa je to? — je rekel pastir ter pričel grdo preklinjati.
—	Kaj pa se je zgodilo ? — je vprašala Colomba.
Vsi, ki so spadali k hiši, so se zbrali krog konja in ob pogledu an prerezano uho in na kri se je dvignil splošni vriše presenečenja iu ogorčenja.
Da se razume to razburjenje, je treba vedeti, da pomenja na Korziki poškodovanje konja sovražnika isto kot osveto, izziv in smrtno pretnjo. Le s kroglo je mogoče popraviti tako sramotno dejanje. Čeprav je Orso v manjši meri kot ostali razumel in občutil velikost tega žaljenja, bi se vendar slabo godilo vsakemu pristašu Barricinija, ki bi mu prišel v onem trenutku v roko.
—	Strahopetni lopovi, — je vzkliknil. — Osvetiti se nad ubogo živaljo, ker si ne upajo nastopiti proti meni!
—	Na kaj pa čakamo še? — je vprašala Colomba nestrpno. — Izzivajo nas in mi naj to nekaznovano sprejmemo! Ali ste možje T
—	Osveta! — je zaorilo med pastirji. — Povedimo konja skozi vas ter naskočimo njih hišo!
—	Tam je s slamo krit skedenj, — je rekel stari Polo Grifto. — Ta meji naravnost na njih stolp. Ta skedenj bom zažgal! — Neki'
nadaljni je stavil predlog, naj se privleče lestvice iz cerkvenega! stolpa, dočim je hotel tretji vdreti v hišo Barricinijev s pomočjo! hloda, ki je ležal na trgu.	j
Na nesrečo ali srečo pa ni učinkovalo poškodovanje konja na; Orsa na tak način kot si je obetala Colomba. Orso sicer ni dvomil, da je bilo to barbarsko poškodovanje delo njegovih sovražnikov in prav posebno je imel na sumu Orlandnccia, a on sam je razdraiil lega mladega človeka s klofuto, katero mu je bil dal.	1
(Dalje prihodnja,)	i
Zbirka Mk zdravil Voščitna fcij^** ................ JO
ZdbavOna «riWa.................40
Zgodovina 8. H. Melik
1. zvezek.....................45
.75[Narodne pripovedke sa
2. zrezek. 1. In 2. snopič .....70 iNa krvavih
Ne v Ameriko, po resničnih dogodkih. (AleBovec) ............
Na Preriji ....••••••••••••••••«•
Naseljenci
.40
JO
M
M
Trpljenje ln
Prav vsakdo-
kdor kaj tiče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodajal prav vsakdo priznava, da imajo čuSovit uspeh —
MALI OGLAS v "Glas Naroda"".
Zel in plevel, slovar zdravljenja, vez.
RAZNE POVESTI IN ROMANI:
.50
.60 .33 .30 1.3) .25 M
1.80
Amerika,, povsod
najbolje .................... JSS
Angdj mlajev, braziljska povest .25 Andeneaeve pripovedke, trdo vez. .75
AgitaNr (Kersnik) trdo ves.____L—
Andrej Hater .................. JO
Beneška vedeievalka .............35
Bdgmjaki biser .................35
Bisernice, 2 knjigi .............. .80
Brez zarje, trdo vez.	.90
Bde »oči (Dostojevski) trdo vez. .75
Balkanske-Turčka vojska .........80
Balkanska vojska, s slikami .....25
Božja pot na Šautrno goro........20
Božja pot na Bledu .............20
Burska vojska ...................10
Bilke (Marija Kmetova) ........J25
Beraž in Elizabeta, angleška kraljica .................
Beatin dnevnik.............
Božja kazen .................
Boj in zmaga, povest.........
Cankarjev zbornik, trdo vezan
Cvetke .......................
Cesar Jožef II. ..............
Ciganova osveta .............
Čas je zlato .................
Cvetina Borograjska .........
Četrtek, t. v..................
4 zv. skupaj .......
Črtice iz življenja na kmetih . Drobiž, slabi car ln razne povesti —
spisal Milčinsld ..............6C
Darovana, zgodovinska povest .... JO
Dalmatinske povesti .............35
Dekle Elizm .................... .60
Doli z orožjem .................. JO
Dve sliki — Njiva, Starim —
(Meško) ...................... .60
Devica Orleanska ..............JO
Duhovni boj .....................50
Dedek je pravil; Marinka in Skra-
telički ...................... .40
Elizabeta.........................35
Fabijola ali cerkev v Katakombah .45
Fran Baron Trenk ...............35
Filozofska zgodba................00
Fra Diavolo .................... .50
(■ozdovnik (2 zvezka) ............1.20
Godtevski katekizem .............25
Gruda umira, trda vez. ..........1.20
Gnsarji ..........................90
Grška Mitologija......i.........1.00
Hadži Murat, trda vez............80
Hedvika .........................35
Helena (Kmetova) ........ .4"
Humoreske, Groteske in Satire,
vezano ...................... JO
broširano ....................00
Iz dobe punta ln bojev ........JO
z modernega sveta. trOo vez.......1.40
Igračke, trdo v*. .............. 1.00
strahote z bojnih pobodov blvfie-
jta slovenskega polka ........1J0
Obiski (Cankar) Trdo vezano ..1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .25
Ogenj, trdo vezano..............1.30
Pabirki iz Kola (Albreckt) ...... .25
Pariški zlatar .................. J5
Pegam Lambergar, sreča v nesreči
in drage povesti ................70
Prihajat, povest .................00
Pod krivo jelko. Povest iz časov ro-
kovnjafev na Kranjskem ......Ji0
Poslednji Mehikanec ............JO
Povest o sedmih obešenih .......70
Pravljice H. Majar ...............30
Povesti. Berač s stvp&jic pri sv.
Roku ........................J3
Po strani klobuk, trdo vez.......JO
Požigalec ........................25
Praprečanove zgodbe .............25
atria, povesti iz irske jnnaSke dobe JO Predtržani, PrfŠern in drugI svet.
niki v gramofonu ..............25
Prigodbe čebelice Maje, trda vez ..1.00 Ptice selivke, trda vez...........75

4'«t*al* pamiko*
" 71 '
SHitfptng
Pikova dama (Puškin) ...........30
Pred nevihto .................... .35
Pravljice in pripovedke (KoSutnik)
1.	zvezek ................... .40
2.	zvezek ...................40
• i Podobe iz sanj. (Cankar) broL ..L—
Poznava Boga...................JQ
Pirhi .....................i.*... -30
Povodenj.........................30
Praški jodek .................... .25
Prisega Huronskega glavarja .... JO
Prvič med Indijanci .............30
Preganjanje indijanskih mlsjonar-
jev ........................... JO
Primož Trubar, (Aškerc), trd. vez. 1.—
Sablji, trda voz .................75
Robinzon.........................00
Revolucija na Portugalskem......30
Rinaido Rinaldini .............. JO
Romantične duše (Cankar) ......JO
Razkrinkani Habsburžaol .........40
Roman zadnjega cesarja Habsbur-
žana ....................1J0
Rdeča in bela vrtnica, povest .... .30
Slovenski šaljive« ............... .40
Slovenski Robinzon, trdo vezan .. .70
Suneški invalid .................35
Skozi širno Indijo ..............JO
Sanjska knjiga, mala ............JO
Sanjska knjiga, nova velika.......90
Sanjska knjiga Arabska.........1J0
Spake, humoreske, trda vez.......JO
Strahote vojne ..................JO
Strun iz Judeje...................75
CERKVENE PESMI:
Domači glasi, Cerkevene pesmi za
mešan zbor ...................1.—
12 cerkvenih pesmi za razne prilike cerkvenega leta ............ JO
12. Tantum Ergo. (Premrl) .... JO Masne pesmi za mešan zbor. — (Sattner) .....................50
Jagnje ,ran° ...................j^J' Slovenska Sv. Maša. za meSan
Jernač Zmagu'vm^ Med 'plazovi'.'.'.'. JO zbor' 8 "Prijavo orgelj Jutri (Strug) trd. v..............75
Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vseh 10 zvezkov,
lepo vezanih .................10.—
Sosedov sin, broS................40
C. zvezek: Dr. Zeber — Tugomer
trdo vezano ................1.20
broširano .................. .75
Juan Miserja, povesti iz Španskega
življenja ...................JO
Kraljičin nečak, zgodovinska povest
iz Japonskega .............JO
Korejska brata, povest lz misij o-
nov v Koreji ..............JO
Karmen, trdo vez. ...............40
broSlrano .................. JO
Križev pot, trdo vezan ..........1.—
Krvna osveta ..................J5
Levstikovi zbrani spisi ..........JO
1.	zv. Pesmi — Ode In elegije — • Sonetje — Romance, balade ln
legende — Tolmač (Levstik) ...70
2.	zv. Otročje Igre v peeeoeah — Različne poezije —' Zabavljlce in pušice — Jeza na Parnas — Ljudski Glas — Kraljedvortkl rokopis — Tolmač (Levstik).. .70
5 zv. Slika Levstika te njegove
kritike in polemike ............^.70
Ljubljanske slike, —Hišni lastnik. Trgovec, KnpCljski strainik, V-radnlk, Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje, Natakarca, Duhovnik, itd.....................00
Mali leed, trdo vexan .......... JO
Mali Ijodje. Vsebuje d. povesti —
Trdo vezano ...............LN
Halo življenje ...................05
Marijan etrska, povest la KavkaS-
kth aora ...................... .25
Mana Jtrgčanakl deček is Libanona, ..........................-.25
Mlada meraarjn .............. JO
Mimo iMjeaja, trda vez. ......L00
broširano ..................JO
ntd fivo-
....................75
(Gangl) ..........L25
Mrtvi Gosteč ...................35
Materin^ Mer .................JO
Massfeo ........................»40
Mali Hale«......................70
Mesija ..........................JO
Malehkertl (Ivan Albrecht) ......JS
slovensko mladino Notarjev nos, humoreska .
IvMTvS KI nBni
Nate vas. 1. del. 14 povesti Nate vaa, IL del 9 povesti Neva tntks. trd. vea. ... " ' tid.
JO
12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge-
nitori. (Foerster) ............. JO
12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge-
nitori. (Gerbič) •..............JO
Srce Jezusovo. 21 pesmi na čast
srcu Jezusovem. (F. Kimovee).. JO Slava nebeške kraljice. 20 Mariji-nih pesmi za mešani zbor. —
Sopran, alt, tenor, bas .........40
Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 pesmi na čast svetnikom, (Premrl) .................40
10 obhajilnih In 2 v test presv. Sr.
cu Jezusovemu. (Grum) ......Ji
12 Tantum Ergo. (Premrl) ......JO
Missa in honorem Sanctae Caeeili-
ae, (Foerster) ................JO
Missa in honorem St Joseph! — .
(Pogachnik) ...................40
Litanije presv. Srca Jezusovega
(Foerster) ....................40
Oran us pro Pontifice ............ .40
Kyrle ..........................JO
K svetemu Retejemn telesu —
(Foerster) .....................10
Sv. Nikolaj ..................... JO
NOTE ZA CITRE:
Buri pridejo, koračnica...........25
Slovenski citrar, (Wilfan) ......J5
Sarafan. Ruska pesem. (Wilfan).. JS
NOTE ZA TAHBURICE:
Slovenske narodni pesmi sa taaslm
rašld zbor hi petje. (Bajnk)....L30 Bern M na ffawiace. Podpori slov.
aar. pesmi. (Bajuk)............L00
Na Gorenjskem Je fletee........L—
NOTE ZA GOSLI:
Narodni zaklad. Zbirka drlavnlh himen ln slovenskih narodnih pesmi ........................JO
NOTE ZA GOSLI S SPREMUEVA-VANJEM KLAVIRJA Narodni nddri. Zbirka riof enakih
narodna pesmi .............. Ji
Uspavanka. .....................70
NOTE ZA KLAVIR:
Album evropskih in smwiflph
plesov (Lisjak) ......... 1.00
Darinki aftam aa mteMaa —
Tri skladbe za klavir (Adamič) .. Ji Tri ridadbe a klavir, (Premrl) .. Ji M^Jo imJS	o
DOLOČENA ODPLUTJA V AVC. >27. 13. avgusta:
Duilo, NapoU. Genova.
16.	avgusta:
Reliance. Cherbourg, Hamburg.
17.	*«futU: Mauretania, Cherbourg:
CS«®r»e Washington, Cherbourg. Bremen: IS. avgusta:
AHiert BatUn, Cherbourg. Hamburg:
Conte.Rosso, Xapoll. Cenova. 20. avgusta:
Leviathan, Cherbourg: lie de France, Havre; Homeric. Cherbourg; Volenti am. Bolougne sur Mer. Rotterdam; Colombo. Xapoli, Genova: Dresden, Cherbourg, Bremen.
23.	avgusta: Thuringia. Hamburg.
24.	avgusta: Aquitania. Cherbourg: Xfuenchen, Cherbourg, Bremen.
25.	avgusta:
New York, Cherbourg. Hamburg.
26.	avgusta: Olympic. Cherbourg.
Z7. avgusta:
Pre«. Ruo.«evelt, Cherbourg. Bremen;
France, Havre:
Belgenland. Cherbourg;
Veendam, Boulogne sur Mer. Rotterdam ;
30.	avgusta:
Martha Washington. Trat: Resolute, Cherbourg, Hamburg.
31.	avgusta: Berengaria. Cherbourg:
Roma, Xapoli, Genova.
DOLOČENA ODPLUTJA V SEPT. 1. septembra:
DeutschtanO, Cherbourg, Hamburg.
3.	septemb' a. Paris, Havre; ^lajestic. Cherbourg; Arabic, Cherbourg:
Xew, Amsterdam, Boulogne sur M^r, Rotterdam; Sierra Ventana, Bremen.
4.	septembra:
Conte Riancamano Napoli, Genova; Columbus. Cherbourg. Bremen.
Če nameravate potovati v
JUGOSLAVIJO
"Potujte pod ameriško zastavo"
Potovali boste na najboJjiih hdj^Ji na svetu. Ui so last 1:1 pod upravo vlaiir Združenih držav.
Poseben iz!ct v vašo domovino ie bo vrši! iia veličastnem
S.S. LEVIATHAN
ki odpluje iz New Yorka 10. septembra
Pod osebnim vodstvom Mr. \V. \V. David-•*oua. generalnega a^er.tj Luitcd States Lines \ PittsburtrKu.
Druga odplutja tekom septembra
so:
S.S. Republic ..........................7. sept.
S.S. Pres. Harding ................9. sept.
S.S. Geo. Washington..........13. sept.
S.S. Pres. Roosevelt..............20. sept.
Vprašajte še daries svojega lokalnega IKitmakeita agenta za cene in v;e inior-macije ali pa pišite na
United States Lines
o 45 Broadway, New York City o.
(Phoam. Whitehall
Primorski odmevi. Fantazija. —
(Breznik) .....................50
Mabel. Intermezzo. (Aletter) ____JtO
A* a Pengnin's Picnic. Intermezzo. (Aletter) *..................... &
RAZGLEDNICE:
Zabavne. R&zllfne, docat .......M
NewyarSke. Različne, ducat.....44
VeHkomine, baiMne ia covaletne ducat .........................40
la ranih slovenskih krajev, ducat .40
Naraina nota. ducat .............40
Planin rid pozdravi, dncat.........40
posamezne po ................00
Importirane prorokovalna karte
Zemljevidi:
Slovenija ...................25
Jugoalavija..................25
Canada....................40
Združenih drfav, veliki...........4«
Nova Evropa ...................JS9
Alabaeea, Arkansas. Arizona, Calarada, Kama, Keatacky in Tennessee, Ohlahi—a, Indiana, Montana, Mississippi. Washing-tan. Wyoming, — vsaki po .... .20 Zonijevidi: Illinois, Peunsrlrania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, Weaft Ttacbda, Ohio, Nor Ink- vsa.
U po ........................40
Velika stemka anpa Evrope .. 2JO
6.	septembra:
Bremen. Cberbourr. Br^m»n.
7.	septembra:
Republic, Cherbourg1, Bremen; Mauritania, Cherbourg; S. septembra: Cleveland, Cherbourg, Hamburg.
9.	septembra: 1'resident Harding. Cherbourg, Pre
men.
10.	septembra:
I.eviathan. Cherbourg: lie de France Havre; Stumjuri. Cherbourg. Bremen; Homeric. Oi»-rbourg; Roiterdam. B«tl<nigne sur Mer, Rot terdam
13.	septembra:
Reliance, f'herbonrg, Hamburg.
14.	septembra:
Aquitania. Cherbourg: George Wilmington. CherBuurg Brem«-n: Berlin, Oherbour« Bremen.
15.	septembra: Hamburg, Cherbourg. Hamburg;
17. septembra: . France. Havre: Olympic. Cherbourg; Lapland. Cherbourg; Duilio, Xapoll, (Jetmva.
20.	septembra:
Tresidenttf Wilson, Trst;
21.	septembra: Hf-rengaria, Chprljourg; President Kousevelt, Cherbourg
Rremen ;
Conte Rosso, Xapoll, Oen<>\a: 22 septembra:
Westphalia. Hamburg; 24. septembra: Paris, Cherbourg; Maj.- stii'. Cht-rbouric: Brlgetihjnd, Cherbourg: Volendam, HnuloKii^ sur Mer. Rot TTdam; Colombo, Xapoll Oenova.
26.	septembra: Dresden. Ch^rlii.urg. Kremen.
27.	septembra: Resolute. Cherbourg. Hamburg.
28.	septembra: M .V I' R KT A XIA, Cherbourg, SKUP
XI' IZLET
29.	septembra :
Albert Ratlin. Cherbourg, Hamburg
30.	septembra:
Columbus. Cherbourg Bremen.
ŠEST DNI PREKO OCEANA
Najkrajia In najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih:
FRANCE 27. avg. — 17. Sept. PARIS 9. sept. — 24. sept, k*
NajkraJSa pot po lelernlcl. Vsakdo Je v posebni kabini z VBeml modernimi udobnosti. — pijana .n slavna francoska kuhinja. Izredno nizks cene. Zajamčite si prostor za prvo Voinjo novega velikana
ILE DE FRANCE 20. av£.
VpraSaJle kateregakoli pooblaflCenega agenta all FRENCH LINE 19 State Street — — New York
ROJAKI. NAROČAJTE SE Ni "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V 2DR DRŽAVAH.
Naročilom je priložiti denar, bodisi 9 gotovini, Money Order ali
poštne tnamke po 1 al 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajte 1rim*.
Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku*
Knjige poUjamo poštnino prosto.
»tU S M HOD A"
Kako se potuje ? stari kraj in nazaj v Ameriko.
Edoi J« namenjen potovati t atari kraj, Je potrebno, da }e poo-ten o potnih listih, prtljagi ln drn-gUi stvareh. Yaled nafte dolgoletna laknSnJe Tam ml aamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo, redno le prvovrstne bnoparnlka.
Tndl nadrSavlJanl aamc^Ho potovati v atari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenj«: ali permit la Washington*, bodisi ca eno leto ali • mesecev ln se mora delati pro-Knjo vsaj en mesec pred od potovanjem ln to naravnost v Washington, D. O. na generalega nasalni> ftega komisarja.
Glasom odredbe, ki Je stopila t veljavo «L JnliJa, HM se nlkc i ret ne polije permit po pošti, pek ga mora ltl iskati vsak posli se osebno, bodisi v aajbUinjl naselnl-&J nrad ali pa ga dobi v New Toka pred od potovanjem, kakor kade
▼ pralnji zaprosi. Kdor potuj a vsa km dovoljenja, potnje na avofa laatno odgovornost
Kako dobiti svojce b ittregi lčraja.
Kdor Ml dobiti sorodnik« Mi svojce la starega kraja, naj naat prej pile sa pojasnila. Is Jogoala* vije bo pripnMenlb v tem letu 011 prleeUeneev, toda polovica te kvota je določena sa amerUke drfav* ljane, ki Seie dobiti sem darila h otroka od 18. do 21. leta In pa m poljedelske delavca.
▲merilu dlavljanl pa samorajo dobiti sem lene ln otroke do 1& leta brea da bi bill Ited v kvoto, potrebno pa ja delati prolajo v iagtoa. \
11
PNK S Al SE
mu BA
raw