I.ETO XXXIII., ŠT. 17i Ptuj, 30. aprila 1980 CENA 5 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEbll^l: S Titom v srcu in umu (stran 3) Letošnji dobitniki priznanj OF (stran 5) Nov dom učencev v Ptuju (stran 6) Kupčija za vsako ceno (stran 8) Pogovor o telesni vzgoji (stran 13) Komandanti odredov raportirajo predsedniku OK SZDL v Ptuju Francu Zadravcu. Venec k spomeniku v Mostju so položili padalci Miro Vindiš, ZlatkoČuš, Bojan Žmavc in Srečko Čuš. VELIKO SPOMINSKO ZBOROVANJE V MOSTJU V neposredni bližini gozdička Laze. prizorišča poslednjega boja Slovenskogoriške — Lackove čete. je bilo v soboto veliko spo- minsko zborovanje, ki se ga je udeležilo prek deset tisoč mladih ter delovnih ljudi in občanov iz vseh območij ptujske občine. Or- ganizator letošnjega pohoda PO POTEH REVOLUCIJE je bila OK SZDL v Ptuju.združili pasmo ga skupno s praznovanjem 39-le- tnice OF slovenskega naroda. 35-lelnice osvoboditve in 30-le- tnice samoupravljanja. Na prireditvenem prostoru so se okrog 11. ure zbrali odredi, ki smo jih poimenovali po velikih možeh naše revolucije in narod- noosvobodilne vojne — Lacku. Osojniku. Kvedru in Kramber- gerji;. Pridružilo pa sejimješe več tisoč drugih občanov, ki so v Mostje krenili z avtobusi ali svo- jimi vozili, da bi se tako skupno poklonili spt)minom revolucije in njenim junakom ter zliti v več kot desetti.soč glavo množico dokazali pripravljenost, da so tako kot pred štirimi desetletji tudi danes pri- pravljeni braniti lo kar imamo — samosvojo pol v samoupravno .socialistično ureditev, vse tisto, kar zagotavlja slehernemu Jugo- slovanu srečno, mirno in zado- voljno življenje. Predsednik OK SZDL v Ptuju Franc Zadravec. je najprej sprejel raport komandantov odredov — Lackovega Jožeta Čiča. Osojni- kovega Janeza Belšaka. Kvedro- vega Milana Voerinca in Kram- bergerjevega Franca Toša. ki so v svojem poročilu navcJii število udeležencev v posameznem od- redu, prehojeno pot in kraje kjer .so se ustavili, da bi ob spominskih obeležjih v besedi, glasbi in pesmi obudili, nekatere pomembne do- godke iz naše bližnje preteklosti. Mladi padalci — člani ptuj- skega aerokluba so nato položili venec k spomeniku Lackovim borcem. Izpt)d modrega neba so ga simbolično prinesli Miro Vin- diš. Zlatko Čuš. Bojan Žmavc in Srečko C^uš. Po zaigrani državni himni pa je prevzel besedo sla- vnostni govornik Alojz Gojčič. izvršni sekretar CK ZKS. ki je uvodoma obudil spomin na borce Lackove čete. kije tod pred 38 leti bila svoj poslednji boj. »Nevar- nost za svetovni mir narašča in Zato ne smemo niti za trenutek pt)dvomili. da sta narrt mir in sv oboda za vselej dana. Le s stalno rastjo materialnih in duhovnih dobrin bomo uspešno nadaljevali z razvojem socialističnega samo- upravljanja. Dosledni in zvesti Titovemu življenjskemu opusu, bomo gradili svojo prihodnost,« je med drugim v svojem govoru povdaril tovariš Gojčič. Na .sobotni spominski sveča- nosti \ Mostju sta dve društvi in trinajst posameznikov sprejeli tudi srebrna odličja OF sloven- skega naroda za nesebično delo in prispevek h graditvi povojnega razvoja, dijakinja ptujske gimna- zije Danica Petrovič paje prebrala nozdra\no pismo, ki smo ga mladi, delovni ljudje in občani ptujske občine poslali Ijubljene- Franc Zadravec govori več kot deset tisoč glavi množici v Mostju. niu predsedniku Josipu Brozu — Titu z iskrenimi in najlepšimi že- ljami za ozdravitev. Ob koncu je vzletelo še nekaj deset golobov ter se visoko v nebo povzpelo s samo eno željo Ml R za človeštvo, vsega sveta. MIR za zemljo, kije še vedno prepojena s krvjo njenih najboljših sinov in hčera, da bo srečno in svobodno življenje zagotovljeno tudi gene- racijam, ki rastejo. Svečanost so s spletom pesmi zaključili učenci osnovnih šol Toneta Žnidariča iz Ptuja in dr. Franja Žgeča iz Dornave ter vo- j na/icž/c že izbojevali, da smo enotni in združeni, da ni ovir, kaicnii ne hi mo^li premagati. Bodočnost je v rokah našega dcUnskc^a razreda. To je temelj naše Titove Jugoslavije, domo- vi ne \ ho/u za oblast in čast dela. Domovina ponosnih in samo- zavestnih svobodnih ljudi — samoupravljalcev. Sindikaii v naši občini so v letošnjem letu prvi uresničili I iiovo pobudo o kolektivnem vodenju, tako bo letošnje leto uvod v kolektivno vodenje ter tudi v kolektivno odgovornost. Prav tako sn.o sprejeli vsi stcdvlizacijske programe, katere smo že začeli uresničevali. I letošnjem letuje osnovna naloga delovnih ljudi in občanov, da vse storimo za stabilizacijo, prvi pokazatelji na tem področju nam že kažejo zelo spodbudne rezultate, vendar nam mora bili po drugi strani popolnoma jasno, da ta naloga ne ^ lahko uresničljiva. ( endar zaupamo tako kot doslej v našega delovnega človeka, v delovno zavest našega delavca — samoupravljalca. S tem še bomo enkrat potrdili trdnost in delovno zavest, ko bomo se ponovno izkazali z novimi delovnimi zmagami. Posebej še je to sl(/vcsno ob mednarodnem prazniku delavskega razreda, katerega mi v Jugoslaviji praznujemo srečni in svobodni v Titovi Jugoslaviji. Franc Klemeneič • PRED ZASEDANJEM SKUPŠČINE OBČINE 0RM02 Ocena poslovnih rezultatov in planskih aktivnosti Predsednik skupščine občine Ormož, Mirko Novak je za v pone- deljek 5. maja, zjutraj ob 8. uri sklical skupno sejo zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupšcme ob- čine Ormož. Naskupniseii bodo obravnavali predvsem dve skupini pomembnih vprašanj: analizo poslovnih rezultatov po podatkih zaključnih računov za leto 19 /y — ločeno za področje gospodarstva in za področje družbenih dejavnosti. Posebej bodo obravnavali poročilo o poteku planskih akti- vnosti in o problemih usklajevanja v občini Ormož. Kot običajno pa bodo na skupni seji obravnavali tudi vprašanja delegacij in delegatov ter odgovore nanje. Po skupni seji se bodo zbori sestali še na ločenih sejah in v skladu s svojimi poslovniki obravnavali zadeve s svojega področja pristojnosti. Vsi trije zbori bodo odločali o predlogu odloka o organizaciji in delo- vnem področju upravnih organov in strokovnih služb skupščine občine OrnK)z. o osnutku odloka o sestavi komiteja za družbeno planiranje, razvoj in gospodarske zadeve in o osnutku odloka o družbenih .svetih občine Ormož ter dogovor o ustanovitvi dveh upravnih družbenih svetov: za davčno politiko in za področje gospodarstva. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa bosta poleg navedenega sklepala še o osnutku odloka o ureditvi določenih vprašanj s podrt)čja zasebne obrti v občini Ormož in o predlogu odloka odoločitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo. Samo zbor krajevnih skupnosti pa bo sklepal še o preimenovanju naselja in o imenovanju nekaterih ulic v občini Ormož. — u , jj^lOGRAMSKO VOLILNE KONFERENCE ZKS OBCIN PTUJ IN 0RM02 OCENA RAZMER IN PROGRAMSKA USMERITEV Občinske konference ZKS si prizadevalo kar najbolj doslednt> slediti sklepom 6. seje CK ZKS o organiziranosti t>bčinskih konferenc. Že prej so t)bcinske konference ZKS sprejele sklepe o svoji organiziranosti, s sklicem programsko volilnin ko^nferenc pa uresničujt^jo organizacijski del skle- pov, sprejetih na 6. seji ( K ZKS. 10. januarja lett)s. V teh sklepih je zapisano, da občin.ska konferenca ZKS enkrat letrio celovito obravnava družbenopo- litične razmere v občini, oceni uresničevanje nalog, sprejetih za minulo leto. na tej podlagi opravi po- trebne kadrovske spremembe ter voh tudi funkci- onarje in organe konference, kojim poteče mandat. Konferenca izvoli z enoletnim mandatom predse- dnika konference, ki vodi seje konference, slcrbi za njeno delo in usklajuje delo organov konference. Komite konference opravlja funkcijo [ ' 'ično iz- vršilnega organa na podlagi politike ... smernic konference. 'Za izvajanje sklepov komiteja skrbi sekretar, ki ga voli "konferenca vsaki dve leti. V skladu s temi sklepi je tudi sestavljen dnevni red obeh sej občinskih Konferenc ZKS. Tako le sekretar komiteja OK ZKS Ptuj Dimče Stojčev.ski sklical prvo programsko konferehcoZKS Ptuj za v ponedeljek. 5. maja. Poleg statutarnih formalnosti obsega dnevni reci poročilo o delu ob- činske organizacije ZKS in njenih organov v pre- teklem obdobju, oceno sedanjih družbenopolitičnih in samouprav^nih družbeno ekt)nomskih razmer v občini. Obe poročili bodočlani konferencedopolnili v razpravi in sprejeli konkretne smernice za nad- aljnje delo. Za tem bodo sklepali o razrešnici in poslušali poročilo o postopkih kadrovanja in kan- didiranja ter opravili volitve s tem. da bodo izvolili predsednika občinske konference ZKS. sekretarja komiteja, izvršnega sekreiaria za oreaniziranost in razvoj in kadrovsko politiko ter še nadomestne volitve posameznm Članov zapoedine organe ZKS. S približno enakim dnevnim redom je sekretar komiteja OK ZKS Ormož. Tone Luskovič. sklical programsko volilno konferenco občinske organi- zacije ZKS Ormož za v sredo 7. maja. Tudi v Ormožu bodo sejo zaključili s .sprejemom delovne usmeritve občinske konterence ZKS in z dogovorom o akcij- skih nalogah. 2 - DELEGATSKA SPOROČILA 30. april 1980 - TEDNU Visoka državna odlikovanja ptujskim občanom Na predlog družbenopolitičnih organizacij občine Ptuj, skupščine občine Ptuj, delovnih organizacij in samoupravnih skupnosti, je predsednik SFRJ JOSIP BROZ TITO v začetku letošnjega leta odlikoval kar 70 zasluž- nih občanov ptujske občine za njihov prispevek pri graditvi naše samoupravne socialistične družbe, razvijanju bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodno- sti in za velike delovne uspehe na raznih področjih življenja in dela. Odlikovanja so bila prejemnikom izročena ob raznih slovesnostih ali na delovnih zborih, nekaterim pa bodo odlikovanja še izročili. Objavljamo seznam prejemnikov po vrstnem redu pomembnosti in stopenj odlikovanj. SEZNAM PREJEMNIKOV ODLIKO- VANJ 1 RKI) BRATSTVA IN ENOTNOSTI S SREBRNIM VENCEM 1. BACiAR Feliks lE RED DELA Z ZLATIM VENCEM 1. ČU( EK Alojz. 2. KOŽELJ Alojz III RED REPUBLIKE Z BRONASTIM VENCEM 1. KNE:ŽEViČ Milan 2. KOROŠEC - TRLEP Majda 3. ROJK -CARLI Vida 4. VRBNJAK Jo/C IV RED ZASLL G ZA NAROD S SREBR- NO ZVEZDO 1. DO NAJ Alojz : I AJ I - OPARA Marija .\ 1 F(iL Š - ŠTl MBERC.ER Olga 4. (>()Bi:C Mihael 5. JI Rl( Drago 6. JI S - PASARiCEK Kristina 7. KRAJNC 1 rane S. KRAJNC Viktor KRI I IZ Rudolf K). 1()\ RE( I crdo 11. MAl EC Peter 12. MASTEN Zvonko 13. MLUK—MARINK Jo/a 14. PL CKO Kan 15. SI ANISLAV Karel 16. ŠlC.l LA Jo/C 17. ŠIC Kan 18. ŠKORJANEC —ČEH Sonja 19. Šl l.K.OJ - DEBENJAK Ljubica 20. VK" AR Janko 21. \ RFC KO Vladimir \ RED DELA S SREBRNIM VENCEM 1. BOlOl.lN Jo/C 2. DEMŠAR — KOROŠEC Bo/idara 3. Fl KONJA Andrej 4. FLORJANC ICdr. Tone 5. JFRCiEC Aioj/ 6. JFRCiEC" Janez 7. KNIŽEVIC — KL MER Zvonka X. KOFARIC Franc 9. KRAMBERCiFR 1 rane 10. KI PC IC F.dvard 11. I AC KO Li/ika 12. FIBER Maks 13. LONCiHlNO Milan 14. MAZERA — SOMORA Katica 15. MF;RC- Konrad .mjPtRNtK Jože . _ 17. ROC.INA hrane 18. STIPIOVŠFK I rane 19. ŠAH J - KOŽAR Ivanka 20. \T FIKONJA Anton 21. ŠTOEFA .Marjan 22.1 AC ICiA Feliks 23. \ RABIC Vaela\ 24. \ RŠIC Ana 25. \ Klic Peter 26. ZOREČ Anton 27. ZFPANC Juri) 2S. ŽINKO I rane \l RED ZA VOJAŠKE ZASLUGE S SREBRNIMI MECI I. I AC" 1 N I rane \ II MEDALJA ZA VOJAŠKE ZASLUGE I, JACl R Milan \ III MEDALJA DELA 1. KOFARIC Rudoir 2. KO\ AC IC - PRAŠ Zinka 3. FI PINIK Aleksander IX MEDALJA ZASLUG ZA NAROD 1. DŽFRIC Danica 2. C I C EK Milan 3. PFIBI RŠEK \altcr 4. POTOC NIK Marko 5. PRI M C" Franc 6. RIMEEE Venčeslav 7. SAVIC — PEŠEC Lidija 8. VEINCiERE Ferdinand 9. VESENJAK Maks SEJA PREDSEDSTVA OBČINSKEGA SVETA ZSS PTUJ Kolektivno delo in odgovornost med najširši krog sindikalnih delavcev Na petkovi seji predsedstva občinskega sveta ZS Slovenije so v osrednji točki razprave ocenili volilno sejo občinskega sveta, ki je bila 16. aprila in ki je sprejela vrsto zelo obvezujočih sklepov za nadalj- nje utrjevanje sindikalne aktivno- sti. Ob tem je predsedstvo ugotovi- lo, da je volilna seja dosegla svoj namen in da je v tem trenutku pred sindikati najpomembnejša naloga doslednega uresničevanja kolek- tivnega dela in odgovornosti. Predvsem pa se želi skozi kolektiv- no delo in odgovornost pridobiti za sindikalno delo najširši krog sindikalnih delavcev. V okviru teh prizadevanj bodo posamezni člani občinskega sveta in predsedstva sprejeli zadolžitve za delo v posameznih osnovnih organizacijah in sindikalnih konferencah. Poleg tega pa bo potrebno posebno skrb nameniti kadrovski izpolnitvi komisij in svetov ter po potrebi nadomestiti neaktivne člane ter ostale, ki iz kakršnih koli vzrokov ne morejo delali v organih sindikata. V bodoče, tako so se obvezali v občinskem svetu, bodo več pozornosti posvečali tudi ostalim dejavnostim, pri katerih se prav ta- ko pojavlja določena problemati- ka, ki jo je potrebno reševati skozi celotna družbena prizadevanja. Predsedstvo je tokrat obravnava- obravnavalo tudi predlog adaptaci- je delavskega doma ,,Franc Kram- berger" ter v zvezi s tem izbralo tudi najboljšega ponudnika za izvajanje del. Dom je potreben adaptacije zaradi dotrajanosti. V okviru tega pa bo urejena dvorana, sejna soba in arhiv ter ostrešje doma. Ob koncu seje je predsedstvo sprejelo tudi sklep o podelitvi srebrnega znaka ZS Slovenije najbolj prizadevnim sindikalnim delavcem, kot tudi osnovnim organizacijam sindikata. Po sklepu predsedstva sprejmejo letos srebrni znak /S Slovenije naslednje osnov- ne organizacije: TGA ,,Boris Kidrič" Kidričevo — T07D Glini- ca, Kidričevo, Kmetijski kombinat — TO/D Gostinstvo ,,Haloški biser" Ptuj, Stanovanjski servis Ptuj, Slikarsko, pleskarsko, črkoslikarstvo in antikorozijsko podjetje Pleskar Ptuj in Emona Ljubljana — DO Merkur Ptuj. Med prejemniki letošnjega srebrnega znaka slovenskih sindikatov so še naslednji posamezniki; Štefan .Maijašič i/ C DF—TO/D za vzdrževanje voz Piuj, Anica Olaj iz CPM — TO/D /a vzdrževanje cest PlUj, Janez Erjavec iz IMP — TO/D I lektrokovinar Ptuj, Jane/ Jurgec i/ /C - TO/D Bolnica dr. Jože Potrč Ptuj, Dragica Novak, Labod — TO/D ,,Delta" Ptuj, Roman i auinek i/ OS (.irkulane, Marija Korpar i/ 0§ ,,01ga Meglic" Ptuj, \ljra Žagar iz KB Maribor — Poslovna enota Ptuj, Nada Mlakar i/ postaje milice Ptuj, Milan \lasien iz SO Ptuj, Hilda Rojs iz IGA ,,Boris Kidrič" Kidričevo, Ignac Planjšek iz kmetijskega kombinata Ptuj, Rozina .Markovič I/ \,1T-D() Merinka — TO/D \olncni izdelki Majšperk, Franc smionič i/ Agis-a Ptuj in Ivo Preac 1/ 1 l.KO.Vl — DO ,.01ga .Meglic" PlU:. . MG PLANIRANJE IN USKLAJEVANJE V OBČINI ORMOŽ v gradivu, ki so ga strokovne službe pripravile za sejo skupščine občine Ormož, je podrobneje razčlenjeno uresničevanje sistema samoupravnega družbenega planiranja na področju gospodar- skih dejavnosti tako v organizacijah združenega dela kot v SIS s področja gospodarstva, nadalje planiranje na področju družbenih dejavnosti in v krajevnih skupnostih. Podrobneje je prikazan tudi potek planiranja v občini. Koordinacijski odbor za dru- žbeno planiranje pri občinski konferenci S/DL je redno sprem- ljal in vzpodbujal k izvajanju sprejetih nalog, z namenom, da bi vsi nosilci planiranja dosledno sledili načelu sočasnosti in celovitosti izvajanja nalog pri pripravi planskih aktov. Predsedstvo občinskega sveta /SS pa je maja lani izdalo posebno informacijo, ki je bila v celoti namenjena aktivnosti pri priprav- ljanju in sprejemanju planov. Sočasno / nastajanjem planskih dokumentov v občini so potekale tudi aktivnosti za dogovarjanje o skupnih nalogah v okviru sveta podravskih občin. Kljub temu pa danes ob pregledu stanja na tem področju ugotav- ljajo, da s posameznimi fazami kasnijo, predvsem pri osnovnih nosilcih planiranja. Vzrok je delno v šibki sestavi planskih služb tako v O/D kot v SIS in KS, v neurejenih nekaterih predpisih in sistemsko še nerešenih vprašanj na tem področju. V predlaganih zaključkih in stališčih so zapisali, da je v občini Ormož že v drugi polovici lanskega leta večina nosilcev planiranja končala organizacijsko fazo priprave planskih aktov. Tej fazi je sledila analiza razvojnih mo- žnosti in oblikovanja smernic, kar pa je pri nekaterih nosilcih planiranja v določeni zakasnitvi. Letošnje prvo polletie so začeli z najpomembnejšim delom aktivno- sti pri uveljavljanju sistema samo- upravnega družbenega planiranja, to je usklajevanje razvojnih mo- žnosti bodočega obdobja. Na podlagi tega bodo nadaljevali intenzivno dejavnost pri obliko- vanju temeljev planov TO/D, ki jih bodo delavci sprejemali na referendumih sredi letošnjega leta. Nosilce planiranja so zadolžili, da se morajo organizirali tako, da bodo svoje planske aktivnosti v letošnjem letu uresničevali v naslednjih dogovorjenih rokih; — do 15. maja oblikovanje in usklajevanje elementov v TO/D, KS in samoupravnih interesnih skupnostih, — do 20. maja priprava osnutkov samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih planov O/D, TO/D, SIS in KS, — do 30. junija oblikovanje osnutkov dogovora asociacij zdru- ženega dela, SIS in KS na ravni občine, — do 30. avgusta sklepanje samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih planov, — do 30. septembra sprejem predloga dogovora o temeljih planov TO/D, KS in SIS na ravni občine, in v decembru 1980 sprejem predloga družbenega plana vseh nosilcev planiranja. Pri doslednem uresničevanju tako časovno or.edeljenih nalog pri oblikovanju planskih dokumentov, se morajo še v večji meri angažirali vse DPO, samo- upravna telesa, strokovne službe za planiranje in občinski upravni organi. - u PREDSEDSTVO OK SZDL PTUJ O STABILIZACIJI Dosledno izvajanje dogovorov Ko je predsedstvo občinske konference S/DL Ptuj, na seji prejšnji četrtek, razpravljajo o vsebini poročila koordinacijskega odbora za družbenopoliti- čno aktivnost pri uresničevanju ekonomske stabiliza- cije, so člani izrekli precej kritičnih besed na razna odstopanja, ki ogrožajo resnična stabilizacijska prizadevanja. Gre za to, da se v marsikateri O/D ne držijo resolucijskih usmeritev in dogovorov, da je povsod težnja po povečanju cene in povezano s tem tudi večji pritisk na osebne dohodke, da delavci mar- sikje premalo vedo o planiranju in o uresničevanju plana stabilizacije, da v družbenih dejavnostih kljub stabilizacijskim programom, sprejetim v januarju letos, zahtevajo tisto kar smo sprejeli lani in podobno. Na podlagi poročila in razprave je predsedstvo OK S/DL sprejelo več stališč in priporočil, ki obvezujejo predvsem družbenopolitične organizacije in samo- upravne organe. Vse DPO v združenem delu in v KS naj izdelajo politične ocene, koliko delavci, aeiovni ljudje in občani vedo o prpgramu^ stabih/acije in varčevanja, kako se ti programi uresničujejo v praksi. V 07d je treba napravili pregled, kaj je doslej bilo napravljenega za izboljšanje delovne, finančne in tehnološke discipline, zlasti z vidika uresničevanja programa stabilizacije. Te ugotovitve povezati tudi z razpravo in s sklepi dela delavcev ob obravnavi obračunov za letošnje prvo trimesečje. Člani koordinacijskega odbora se naj v bodoče še redneje sestajajo in sproti obveščajo DPO in organe, ki so jih delegirale v koordinacijski odbor, da bodo tako lahko sprotno spremljale dogajanja in aktivnosti na področju stabilizacijskih prizadevanj. Glede na ugotovitev, da skupščine SIS gospodarskih dejavnosti za območje republike in tudi regije česio odločajo o pomembnih stvareh, ki neposredno zadevajo stabilizacijo, vendar delegati v ;eh skupščinah ne dobivajo stališč svoje delegatske ba/e, /ato naj koordinacijski odbor naveže več stikov s lemi delegati in jim pomaga pri oblikovanju stališč. FF S SEJE KOMITEJA OK ZKS PTUJ Delegati niso dovol povezani z bazo i Člani komiteja so skupaj s predstavniki Kreditne banke Maril in poslovne enote Ptuj ocenili delegatska razmerja v banki. la sei zdru/Lije 600 članic, ki so na podlagi sklept)v pristopile k sanioupr, ncmu sporazumu o združitvi v Kreditno banko Maribor. V tem oko si venomer zastavljajo vprašanje, kako najbolj približati dcjans upravljanje banke delegatski bazi. torej delavcem v združenem de Želijo uveljaviti takšen način delegatskega upravljanja, ki bo racioi len in učinkttvit. Vsaka članica banke izvoli enega delegata v organe upravljan Najvišji organ upravljanja banke je zbor banke, ki šteje 100 delegat in zastopajo vse članice. V zbor banke izvolijo svojo delegacijo kon rcnec delegatt)v članic posameznih panog iz področja gospodarstva družbcnih"dcjavnosti. \ zboru sodeluje tudi delegacija sveta varčev cev. Kreditna banka Maribor je edina v Sloveniji, ki je obdrž; pano/ne konlcrcnec — teh je sedem — s tem. da bodo poskus nekatere /dru/ili. kol je dejal Ivan Hvaleč, predsednik kolegijske poslovodnega odbora. Predstavniki banke so ugotovili, da je bil pt)dročju delegatskih razmerij dosežen preeej.šen korak, predvsem se izboljšala struktura delegatov, vendar z do.seženim še niso zadovoljn Tako so na seji ugotovili, da se tudi v banki srečujejo z značilnii »delegatskimi« težavami. Precejšnjo vrzel namreč predstavlja nepo\ zanosi delegatov z delegatsko bazo. Delegati članic pogosto nima stališč, predlogov in mnenj svoje delegatske baze. lomveč izraža svoja stališča. Sodelovanje delegatov s strokovnimi službami ; poslovodnim odborom je le občasno in prešibko, da bi bilo podlaga; oblikovanje stališč. Tudi sodelovanje s samoupravnimi organi delovnih organizacijah — članicah banke, ni zadovoljivo. Zato ; delavci članic banke premalo seznanjeni s poslovno politiko banke in odloeiiv ami zbora banke. Predstavniki banke so povdarili. da se zavzemajo za usposabljan delegatov članic banke. To dolžnost pa bi morale prevzeli družbeni politične organizacije, samoupravni organi in poslovodne strukture ti ostali dcjav niki članic. V samoupravnih aktih članic bi morali opred liti odnose, povezanost in način delovanja delegatov ter odgovorno vseh samoupravnih in družbenopolitičnih struktur za razvijan delegatskih razmerij. Za panožne konference je predvsem značilna slaba udeležt delegatov, saj so marsikdaj posamezne konference četo nesklepčni Razlog je v premajhni zainteresiranosti pri določenem delu članic, premajhni usposobljenosti delegatov in v številčnosti delegatov člani tozdt)v v isti delovni organizaciji, tako da jih iz takih okolij prihaj manj. Ce bi se delegati poprej dogovorili o enotnih stališčih, bi pom( nilo to racionalizacijo delegatskega sistema, vendar to ni tako. C^biča no se delegati tozdov v isti delovni organizaciji ne sestanejo in n poenotijo svojih stališč. Tako se v banki zavzemajo za oblikovanj skupnih delegacij na nivoju delovne organizacije, taka razmišljanja p se pojavljajo tudi v nekaterih tozdih. V tistih delovnih okoljih, kjer obstaja interna banka, bi lahko zbo delegatov interne banke predstavljal delegasko bazo za temeljiK bankiv. Zato je treba pospešiti ustanavljanje internih bank in posebnili finančnih služb. Tudi zaradi razvoja celotnega bančnega sistema — saj bi bile interne banke njegov .sestavni del — in zagotavljanja hitrej^ vsebinske preobrazbe bančnega sistema in celotnega sistema gospo- darjenja z denarjem. Za dobro delegatsko delo je potrebno izboljšati tudi informacijsk sistem ter postaviti na trdne noge povratno informacijo. Svojo vlogo v delegatskih razmerjih v banki imata tudi zbor ii svci varčevalcev, vendar je potrebno samoupravno odločanje varčeval cev šc bolj razviti. Jasneje je treba opredeliti tudi delegatsko baze /bora varčevalcev, morda po teritorialnem načelu. V banki razmišljajo tudi o ustanovitvi družbenega telesa — sveli banke. Tega bi naj članice, organi in organizacije ustanovili na območ- ju, kjer banka posluje, predvsem zaradi širšega družbenega interesa pr preobrazbi samoupravne organiziranosti, upravljanja in poslovanji banke v samoupravno finančno organizacijo. Mnogo je torej še nedorečenega, vendar obstajajo predlogi, idejč o boljšem t>rganiziranju in delovanju delegatov. Seveda pa ni zgol naloga banke, da spreminja obstoječa razmerja, temveč je to nalog; elanit banke, družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih delega tov ter nc nazadnje delegatov samih. N.D STANJE GLEDE PRIPRAV DRUŽBENEGA PLANA Nujne naloge na tem področju Splošna ugotovitev je, da pri večini temeljnih nosilcev planiranja kasnimo, zato kasnimo tudi v občini, v interesnih skupnostih, v regiji in republiki. Po drugi strani pa zamujamo z nekaterimi elementi in kazala tudi pri vrhu, kar otežkoča, ali konkretno pri nas, ki smo odvisni raznih področjih še od solidarnosti, onemogoča realno oblikovanje osnov planskih dokumentov. Prav zaradi tega je predsedstvo občinske konference S/DL Ptuj na zadnji seji, pod posebno točko obravnavalo stanje priprav družbenega plana 1981 — 1985 in aktualne naloge na tei" področju. Enotna ugotovitev je bila, da nespoštovanje pravil in rokov, ki sm« Jih sprejeli po načelu sočasnega in kontinuiranega planiranja, vodi v brez- plodnost razpravljanja, zato je treba s tem odločno prekiniti. Naloga vseh družbenopolitičnih organizacij je, da usmerjajo in spodbujajo aktivnos' na področju planiranja, predvsem pa dogovarjanja in usklajevanja. tako bomo lahko stvarno ugotovili, kaj bo moč uresničiti in kaj bo treW prenesti kot nalogo v naslednje srednjeročno obdobje. Posebno pomembno in zahtevno delo je na področju koordiniranja i" usklajevanja med krajevnimi skupnostmi in samoupravnimi interesninj' skupnostmi ter / delavci v /druženem delu, ki bodo praktično ustvarja'' sredstva /a vse te potrebe. Povsod je namreč veliko ambicij, veliko želj^ in potreb, ki jih nihče ne /anika, toda vedeti moramo kaj vse to stan^- koliko bo lahko prispevalo združeno delo, koliko delovni ljudje občani sami, koliko lahko pričakujemo iz solidarnosti in podobno. če takega stvarnega usklajevanja in razumevanja ne bo, če bon^'' načrtovali nove zmogljivosti, objekte, modernizacijo cest, gradnj'' domov, vrtcev, šol in vrsto drugih objektov družbenega standarda komunalne infrastrukture, ne da bi vedeli, koliko nas bo to stalo in bo sredstva lahko prispeval, potem se nam zna zgoditi, da nam bo kota zastal sredi poti. Pri tem tudi ne smemo pozabiti na stabilizacijo, saj |^ njene elemente treba dolgoročno vgraditi v na.še programe razvoja. hočemo doseči trajno ustalitev in trdno rast našega gospodarstva, df" žbenega in osebnega standarda. O nalogah na icm področju je predsedstvo OK SZDL Ptuj sprejelo sto sklepov, ki jih bodo poslali vsem osnovnim organizacijam dr^ žbenopolitičnih organizacij v KS in O/D, kot napotilo za njihovo po''''' čno usmerjevalno delo. i TEDNIK - 30. april 1980 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 S TITOM V SRCU IN UMU Slavnostni govornik na osrednji proslavi pohoda »Vsi po poteh fevolucije«. ki je bila na kraju junaškega boja Lackove čele. je bil ALOJZ (jOjriČ. i/vršni sekretar CK ZKS za informiranje in propagando, [sljegov govor objavljamo v celoti. ^ Tovarišice in tovariši, dragi pri- jatelji' Z letošnjim pohodom >>Vsi po poteh revolucije«, se spominjamo nekaterih pomembnih mejnikov naše revolucionarne preteklosti. Rejnikov, kijih s ponosom pi.šemo y:f> odo vino naših narodov, pa niso le zgodovina, so na.ša vsakdanjost in opredeljena bodočnost. Zbrali smo se. da se vnovič spomnimo poslednjega hoja Lac- kove — .Slovenskogoriške čele. ki je na tem prostoru pred 3}i leti bila SVOJ poslednji boj. Tu so avgusta 1942 odmevali zadnji streli pušk icicku. Osojnika. Kramhergerja. hrdicv Rešev. Zavca. Slojka in Jrui^ih borcev. .Štiriletni teror okupatorja in domačih izdajalcev ni stri sloven- skega in ne Jugoslovanskih naro- dov. Vse napredne, domoljubne sile so se združile oh Pariiji In že v prvih dneh okupacije usiunovile Osvo- bodilno jronio slovenskega naroda, oziroma ljudske fronte pri osiulih jugoslo vansk i h narodih. FroniaJe s svojo osvobodiieljsko idejo prodi- rala v mesta, vasi in naselja. Ni potrebno imenovali v.seh akcij ak- livisiov OFin partizanskih enot na našem in drugih delih domovine, vsi so imeli isti cilj: pregnali okupato- rja in se rešili okov izkoriščanja domače in tuje buržoazije. Prav Je. da se vselej zavedamo, da je naša sveta obveza hranili vse pridobil ve narodnoosvobodilnega boja. Niti za trenutek ne smemo podvomiti, da sla nam mir in svo- boda za vselej dana. Sovražniki vseh barv: od listih, ki mislijo, da Je Jugoslavijo mogoče vrnili na pol kapitalizma, pa do tistih, ki mislijo, da v Jugoslaviji ne gradimo prave- ga socializma — vsi družno čakajo svoj trenutek za obračun s samo- upravno .socialistično federativno Jugoslavijo. Vsakdo med nami se mora za- vedali, da le složni v bratski eno- tnosii Jugoslovanskih narodov in narodnosti, da te enotni ob politiki ZKJ. močni, vselej pripravljeni in dobro organizirani na konceptu SLO in družbene samozaščite smo sami sebi porok, da homo še dolgo svobodno in neodvisno živeli v so- cialistični Jugoslaviji. Jugoslavija je neodvsna in mi- robhuhna država in ho lo svojo po- litiko ludi vselej utrjevala. Smo za mirno reševanje mednarodnih spo- rov, vendar »tujega nočemo, svoje- ga ne damo«. Kdor hi nam poskušal kratili pravice gospodarja na svoji zemlji, zanj Je vojna neizbežna. Hranili homo svojo državo in .soci- alistično samoupravno ureditev. nkvarnost za svetovni mir narašča Izhodiščno načelo politike naše h'uriije je hoj za nacionalno in Socialno osvoboditev naših naro- dov, kije lesno povezan z bojem za svobodo in neodvi.snosi vseh naro- dov m držav na svelu. Od tod naša 'začela in prizadevanja niso lastna le jugoslovanskim narodom ampak ^'sem lislim, ki se še borijo za sa- '^osiojnosi, neodvisnost in lastno Pol do družbenega razvoja. Politika ■^KJ izhaja iz temeljne zgodovin- ske težnje zatiranih, izkoriščanih, '^haja iz interesov delavskega raz- ''^da .sega sveta, za osvoboditev izpod gospodarske, politične in kulturne zaiiranosii. za napredek slehernega naroda in celotne med- narodne skupnosti. Tu so interesi delavskega razreda lesno povezani s cilji, za katere se bojujejo ne- uvrščene države. Neuvrščen politi- ka pa ostaja za Jugoslavijo osno- vno vodilo obnašanja v mednarodni skupnosti ne glede na pritiske z vzhoda ali zahoda. Nevarnost za svetovni mir pa v poslednjem času narašča. Proces popuščanja mednarodne napetosti je zastal. Krizna žarišča v .svetu ne ugašajo, ampak .se povečujejo. Oborožena tekma se nadaljuje. Problemi mednarodnih gospo- darskih odnosov se ne rešujejo. Se več. mednarodni gospodarski po- ložaj se slabša. Prepad med razvi- timi in nerazvitimi .se poglablja. Vse to grozi mednarodni slabilno- sii. a nam ostaja le ena pot. pol kropil ve notranje gospodarske siahilnosii. izenačevanje vseh vrst potrošnje: osebne, skupne, splošne in investicijske z dejanskimi mo- žnostmi ter podružhljanju ob- rambnih priprav, da bo vsakdo ve- del za svoje pravice in obveznosti v splošne ljudskem odporu in druž- beni samozaščiti. V SLO in druž- beno samozaščito morajo bili vključeni vsi delavci v TOZD in vsi občani v krajevni skupnosti. Vsakdo ima v tem konceptu izpo- stavljeno vlogo in odgovornost, tako družbenopolitične skupnosti, .samoupravne interesne skupnosti, kakor družbenopolitične organi- zacije z ZK na čelu. Zveza komunistov ne prevzema le idejnopolilične odgovornosti za dosledno izgrajevanje koncepta obrambe domovine, ampak je sku- paj z vsemi organiziranimi silami v Socialistični zvezi, v Zvezi sindi- katov, v Zvezi mladine in v Zvezi borcev, ludi dejansko odgovorna za uspešno obrambo socialistične družbene ureditve. Stebra uspešnih obrambnih priprav sla nedvomno Jugoslovanska ljudska armada in teritorialna obramba, kjer vsaka zase in obe skupaj krepita idejno- polilično enotnost pripadnikov svojih enot. Moralno čvrsta, strokovno in borbeno pripravljena ljudska voj- ska Je ob množični, dobro organi- zirani civilni in narodni za.ščiti uspešen porok obrambe naše do- movine. Na tem področju smo v poslednjih desetih letih dosegli re- snično velike uspehe, ki so plod za- vestnega dela vseh družbenopoli- tičnih organizacij in visoke stopnje samoodpovedovanja delavcev v združenem delu za potrebe vseh \ konceptu SLO in družbene samo- za.ščiie. stabilna rast materi- alnih in duhovnih do brin Koncept nam Je stabilno ohišje za razvoj socialističnega samo- upravljanja lako na gospodarskem kol n drugih področjih družbenega življenju. Ni potrebno posebej iz- posiavhati uspehov v občini, v re- giji, republiki, v celotni državi, .saj je rast duhovnih in materialnih dobrin sama po sebi očitna. Povoj- nega napredka ne zaznamo le v sedemnajslkratnem povečanju in- dustrijske proizvodnje in nekaj- kratnem povečanju kmetijske pro- izvodnje, ampak se je v zadnjih peiindvjseiih letih osebna poraba realno povečala za več kot štiri krai. Raz vaj je živahen v vseh repu- blikah in pokrajinah. Z velikimi prizadevanji odpravljamo podedo- vane razlike v stopnji neenake razvitosti. Tudi gospodarski in ži- vljenjski standard ljudi sla v vsej državi na kvalitetno višji ravni. V v.seh republikah in pokrajinah seje korenito spremenila osnova za delo in življenje, socialna struktura prebivalstva, izobrazbena raven, zdravstveno razmere. Khub temu pa moramo tudi v prihodnje učin- koviteje skrbeti za skladnejši raz- voj znotraj občin, regij, republik in celotne jugoslovanske skupnosti narodov in narodnosti. Načela vza- jemnosti in solidarnosti niso le ustavna pravila, ampak resničnost našega medsebojnega obnašanja vsakodnevnega deta in življenja, ki smo ga ne nazadnje dokazali tudi ob naravni katastroji v Črni gori. .Mali. vendar složni in enotni smo resnično močni, da se lahko zoperstavtjamo vsem težnjam na- ravnih nesreč in družbenih na- sprotij oziroma problemom, ki jih nosi s seboj hiter socialni razvoj oh zapletenih mednarodnih odno- sih. Tako se nam z vso svojo ostrino kažejo nekatere težave, kot so: prekomerna poraba, premajhna reproduklivna sposobnost gospo- darstva, pretirane investicijske ambicije, naraščanje cen. prevelika zunanjetrgovinska zadolženost in ne nazadnje neenakomeren razvoj posameznih ohmočiij. V splošni in skupni porabi še vedno nimajo od- ločujočega vpliva delavci iz mate- rialne proizvodnje, dasi na tem področju trosimo približno 40 od- stotkov nacionalnega dohodka. smo v eri lstalitvenih prizadevanj Ni nobenega dvoma, da smo po- novno v eri stabilizacijskih priza- devanj, iskanju neizkoriščenih re- zerv, boljše organiziranosti in za- vestnih hotenj za povečanje druž- bene produktivnosti dela. Le vse- splošna družbena ustvarjalnost de- lavcev v združenem delu in občanov v krajevnih skupnostih, lahko raz- krije vse potenciale rezerve: slabo izkoriščenih osnovnih in obratnih sredstev, neustrezne organizacije deta. možnosti izboljšanja tehno- logije in tehnoloških postopkov, smotrnega izkoriščanja dela oh tem. da se nam ne ohranja mi.seb nosi. da je delavec za raziskovanja, zdravstvo, .šolstvo kulturo, telesno kulturo in druge družbene deja- vnosti, dolžan le dajali, ampak ima pravico z danimi sredstvi tudi ena- kopra v no gospodariti. Pra vi loma v družbene deja vnosi i .še ni prodrlo spoznanje, da iz vaja Ici in uporabniki oblikujejo enako- pravne odnose v .samoupravnem odločanju in gospodarjanju z družbenimi sredstvi. Ob tem lahko izrečemo kritiko tistim samoupra- vnim interesnim skupnostim, ki le površinsko opravljajo tako imeno- vano svobodno menjavo dela. ne da hi sočasno sprendjale proces na- stajanja dohodka in njegovo druž- beno opravičeno porabo. po(;labijanje delegat- skega sistema Tukaj nas. Zvezo komunistov, zlasti pa Socialističo zvezo in Zvezo sindikatov, čaka naloga po- glabljanja delegatskega sistema v družbenopolitičnih in samoupra- vnih interesnih skupnostih, da.sena eni strani izognemo premočnemu vplivu birokratsko-!.'hnokrat.skih sil. a na drugi strani odgovorneje izpostavimo vlogo vseh organizi- ranih socialisiičnih sil za delo de- legatov in delegacij na vseh ravneh družbenega dogovarjanja, spora- zumevanja in odločanja. Delegatske skupščine niso vselej dovidj odprle drugim samoupra- vnim organom in organizacijam. S svojim načinom dela morajo po- slati žarišče in ogrodje celotnega sistema socialistične demokracije. Neposredno povezovanje skupščin s samoupravnimi organi ho one- mogočilo nastajanje centrov moči zunaj delegatskega sistema. v katerem morajo delovni ljudje po- stati vladajoča politična sda. Tudi v občinah kot temeljnih samoupra- vnih in političnih skupnostih se povezovanje raznih samoupravnih subjektov doslej ni dovolj uresni- čevalo. Tu moramo posebej izpostaviti pomen vključevanja temeljne or- ganizacije združenega dela. kraje- vne skupnosti, samoupravne inte- resne skupnosti v samoupravno ži- vhenje občine. Do konca razvila občina je najboh-ša oblika in temelj za najširše .samoupravno demo- kratično povezovanje delovnih lju- di pri reševanju problemov in vprašanj občanovega skupnega in splošnega družbenega interesa. tito nas je in bo vodil Spoznanje Je dovolj veliko in poguma nam ne more zmanjkali za zastavljene cilje, zavedajoč se. da nam Je predsednik Republike in ZKJ težko bolan, in da mu z vsemi napori medicinske znanosti ne moremo rešiti življenja. Ponosni .smo na svojega predse- dnika, zvesti njegovim idejam, njegovi u.stvarjalnosii. ostajamo sami. . . Pa ne brez TITA v srcu in umu, saj srni mi vsi pionirji in borci TITA za tnir, za enakopravnost, za soci- alizem. TITO Je simbol naše samoupra- vne socialistične skupnosti brat- skih narodov in narodnosti: simbol neuvrščenega gibanja svobode in neodvisnosti vseh zatiranih naro- dov sveta. TITO nas Je in bo vodil po poti teoretičnih in praktičnih spoznanj, da Je delavec-prolelarec tista druž- bena sila, katerega zgodovinsko poslanstvo Je pripeljali človeštvo v brezrazredno družbo. D os led i in zvesti Titovemu ži- vljenjskmu opusu, bomo gradili svojo prihodnost! Alojz Gojčič govori desettisočglavi množici pri spomeniku padlim borcem Lackove čete. Foto: I. Ciani Pozdravno pismo za tovariša tita je prebrala Danica Petrovič Foto: i. Ciaoi LACKOV ODRED 3500 pohodniko\ Lackovega odreda je kienilo na 9 kilometrov dolgo pol v Mostje izpred hert)jevega spomenika na Slovenskem trgu v Ptuju. lam so pripravili krajši kulturni program učenci osnovne šole Olga Meglic, k spomeniku pa so položili venec. V odredu .so se zbrali občani iz vseh ptujskih krajevnih skupnosti, učenci centra srednjega usmerjenega izobraževanja, delovni kolektivi, člani društev in osnovnih šol. Postrojen Lackov odred Foto: i. Ciani Komandant odreda je bil Jože Čič. medtem ko je dolžnosti komi- sarja opravljal Milan Cimerman. Na poti v Mostje. kije bila okrašena z zastavami in parolami, se je razlegala borbena pesem ob spremljavi harmonike, razpoloženje pohodnikov paje bilo kljub blatni in ponekod naporni poti. na višku. KVEDROV ODRED Pred osnovno šolo 1 one Znidarič .so se zbrali učenci te šole in dijaki gimnazije, med potjo pa .so se jim pridružili še občani iz Cirkulan, Zavrča, Markovec, Gorišnice in iz Dornave. V Mostje je pr'šlo nad 2000 po- hcxinikov Kvedrovega odreda, ki mu je poveljeval Milan Vogrinec, komisar pa je bil Stanko Žitnik. Tudi v tem odredu so sodelovali pripadniki raznih društev iz posameznih krajevnih skupnosti. Med potjo Golobi miru v Mostju 1980 Foto: i, Ciani so obiskali spominska obeležja iz narodnoosvobodilne borbe, pripravili ob njih kratke kulturne programe in položili vence. Pohodniki so prišli v Mostje brez večjih težav, na poti. okrašeni z zastavami je ludi njih spremljala pesem in dobro razpoloženje. OSOJNIKOV ODRED v ta odred so bili vključeni krajani iz Kidričeveg^a. Cirkovc, Lo- vrenca, Ptujske gore, Majšperka. Stoperc, Podlehnika, Zetal, Leskovca, Vidma, Dolene. učenci osnovne šole Franc Osojnik. taborniki in pla- ninci. Nad 1500 pohodnikov seje zbralo pri osnovni šoli Franc Osojnik, kjer je bila ob spomeniku Francu Osojniku krajša slovesnost, nato pa so krenili proti Lackovi domačiji. Tudi tam .so počastili spomin na velikega heroja in nadaljevali pot prek Kicarja in Spodnjega Velovlaka proti Mostju. Pohodnike sla vodila komandant Janez Belšak in komisar Jože Ekart ter jih brez težav po začrtani poli privedla na prizorišče osrednje slovesnosti. Tudi pohodniki Osojnikovega odreda so v odličnem vzdušju prehodili 9 kilometrov dolgo pot. KRAMBERGERJEV ODRED Pohodniki lega odreda so se zbrali v vseh krajevnih skupnostih na območju Slovenskih goric — Slovenskogoriška četa v Rogoznici. Reševa v Deslrniku. Frasova v Trnovski vasi. Koslanjevčeva v Vitomarcih, .Špindlerjeva v Juršincih. Natašina čela na Polenšaku. pridružili pa so se tudi krajani iz krajevne skupnosti Grajena. Pohodniki — bilojih je 1800 — so se ustavili v Pacinju in pripravili partizanski miting s kulturnim programom. Odredu je poveljeval Franc Toš, komisar paje bil Feliks Bagar.Tudi pohodnike Krambergerjevega odreda je na poti spremljala pesem, svoje I naloge so opravili zelo uspešno in brez težav. 14. tradicionalno bratsko srečanje občinskih konferenc ZRVS v Pregradi V soboto, '26. aprila 1980 je bilo 14. tradicionalno srečanje ekip in delegacij občinskih konferenc ZRVS iz SR Hrvatske in sicer Cakovca, Koprivnice, Krapi- ne, Pregrade in Varaždina, iz SR Slovenije pa Lenar- ta, Maribora, Ormoža, Ptuja in Slovenske Bistrice. Domačin letošnjega srečanja rezervnih vojaških starešin je bila občinska konferenca ZRVS Pregrada. Srečanje ,,bratstva in prijateljstva" rezervnih vojaških starešin dveh sosednjih republik so poslala svojevr- stna šola socialističnega patriotizma, oblika zbliževa- nja vseh narodov in narodnosti in naloga za stalno krepitev sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter varovanje pridobitev NOV in sociali- stične revolucije. Po pozdravnem govoru predsednika občinske konference ZRVS Pregrada in predsednika občine Pregrada je bilo poslano pozdravno pismo predsedni- ku republike tov. Titu z željo, da čimprej ozdravi in nas še naprej vodi po naši poli neodvisnosti in neuvrščenosti. Delegacije občin so položile venec na grobnico žrtev v Pregradi. Sledil je tudi tekmovalni del srečanja ekip ZRVS v šahu in v streljanju s polavtomatsko puško. Pri šahu je slavila SR Slovenija proti SR Hrvatski s 3:1. V strelskem tekmovanju je slavila domača ekipa Pregrade, druga je bila ekipa Ptuja, tretja pa ekipa Krapine. Ekipe so sprejele spominske pokale. Na razgovoru vodij delegacij je prišlo do izmenjave izku.šenj organizacij ZRVS pri izvajanju akcij ,,Nič nas ne sme presenetiti" pri čemer imajo organizacije v SR Hrvatski že več izkušenj. Prav tako je bil dan poudarek trenutni mednarodni ' ojaško politični situaciji in notranji politični trdn .i in ukrepom za stabilizacijo. Med udeleženci je prišlo do dogovora, da je treba srečanja nadaljevati in opredeliti oblike, cilje in naloge občinskih konferenc ZRVS v posebnem samoupravnem sporazumu o tradicionalnih sreča- njih bratstva in prijateljstva rezervnih vojaških stare- šin in pritegniti k sodelovanju še druge občinske konference ZRVS. Po tekmovalnem delu so ekipe formirale avtomobilsko karavano in si ogledale tovarno stekla ,,Straža" ter nekatere kraje v SR Sloveniji in SR Hrvatski, ki so bili znani med NOV kot območja, kjer je tradicionalno bratsko srečanje občinskih konferenc ZRVS v Pregradi Srečanje je potrdilo, da je la oblika primerna za izmenjavo izkušenj o aktivnosti RVS v dru- žbenopolitičnem življenju, ideološkem, političnem in vojaško strokovno usposabljanju rezervnih starešin ter negovanju revolucionarnih tradicij. Prihodnje leto bo gostitelj srečanja rezervnih vojaških starešin konfererica ZRVS Maribor. Stanko MEGLir 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 30. april 1980 - TEDNIK 0RM02 Odprli prizidek zdravstvenemu domu ()rnu)/anci so v siiboto. 26. aprila predali svojemu namenu IIUO kvadratnih metrov novih prostorov za dispanzersko dejavnost. V novi zgradbi, kije z ureditvijo okolja vred veljala 15 milijonov dmarjev. bodo dispanzerji za otroke, šolske) mladmo.zažene.zamedicinodela. prometa in športa, zobna ambulanta, laboratorijska služba in spetiahstične amubulante. Do svojih prostorov je prišla tudi patronažna služba, kije doslej »gostovala« v sobi dežurne službe. Dek)vni ljudje in občani ormoške občine so za dom prispevali okrog 43 odstotkov sredstev, ostalo pa so združili regionalna in republiška zdravstvena skupnost ter Zdravstveni center IMuj—Ormož. Občinska zdravstvena skupnost je poleg svojega deleža zagotovila še 1.230.000 dinarjev za nakup opreme. Na sobotni slovesnosti je zbrane najprej pozdravil Mirko Cepič, predstavnik zdravstvene skupnosti Slovenije, zatem pa Mirko Novak, predsednik skupščine občine Ormož. V imenu tozdov Zdravstvenega centra je 65-članskemu delovnemu kolektivu čestital Mitja Mrgole, direktor centra, v imenu gostov pa je izrekel čestitke dr. Aleksander Poznik. predsednik izvršnega odbora zdravstvene skupnosti občine Ptuj. Vrvico je prerczal in predal prostore namenu najstarejši zdravstveni delavec v ormoški občini dr. .lurij Carf. ki kljub upokojitvi opravlja svoje humant) delo. Po otvoritveni slovesnosti je bil prisrčen kulturni program, zatem pa so si gostje ogledali nove. sodobno opremljene prostore. n. d. Potrditev začasne metodologije Na petkovi seji upravnega odbora samoupravne enote za upra- vljanje in razpolaganje s stavbnim zemljiščem pri samoupravni komu- nalni skupnosti občine Ptuj so najprej cKcnili delo enote od tretje skupščine dalje in pri tem ugotovili, daje bilo v minulih mesecih največ napora vloženega v pridobivanje projektantov za izdelavo spremembe zazidalnega načrta za območje Budina — Brstje, izdelavo tehničnih delov zazidalnih načrtov in izvedbenih projektov na območju Budina — Brstje. Njihverce in za izdelavo zazidalnega načrta Majšperk — Breg. Pri analizi uresničevanja finančnega plana in programa dela je odbor ugotovil, da se zastavljene naloge uresničujejo v skladu s sprejetim planom, vendar dinamika uresničevanja ni taka. kot bo v drugeni tromesečju. ko se na tem področju tudi odpre sezona. V tromesečni bilanci tudi ni.so zajeti določeni viri sredstev, ker le-ti še niso bili vključeni v realizacijo zastavljenega programa. Odbor je ob tej priložnosti razpravljal in tudi potrdil začasno metodologijo za oddajo stavbnih zemljišč, ki bo v mnogočem olajšala delo komisije za oddajo stavbnih zemljišč pri samoupravni enoti. V okviru tezačasne metodologije bo moralvsak kandidat za nakup stav- bnega zemljišča izpolniti vprašalnik, ki zajema stanovanjske razmere prosilca, njegov socialni položaj in posebne razmere. Vse te »razmere« prosilcev bodo točkovane in tisti, ki bo zbral najvišje število točk. mu bc komisija oddala zemljišče, kije bilo predhodno razpisano z natečajem. MG O delu družbenega pravobranilca samoupravljanja Zborom skupščine občine Ptuj je bilo predloženo obširno poročilo o dejavnosti družbenega pravobranilca samoupravljanja Ptuj za leto 1979. Tako v razpravah v delegacijah kot v odborih posameznih zborov so poročilo ugodno sprejeli z ugotovitvijo, da je bilo delo družbenega pravo- branilca samoupravljanja zelo uspešno. Odbor za družbeno ekonomske odnose in razvoj ter finančna vpraša- nja pri ZZD pa je bil še mnenja, da delavci še premalo koristijo možnosti ureditve in rešitve zadev v lastnih OZD in zato po nepotrebnem obremenju- jejo družbenega pravobranilca. Predlagali so tudi, da bi bilo prav napraviti analizo, kako delujejo institucije v TOZD in zakaj jih delavci obidejo. Ugotovitve iz te analize bi prav gotovo pomagale, da bi v bodoče zagotovili znotraj TOZD ali delovne organizacije boljše izkoriščenje pravnih sredstev pri reševanju zadev delavcev. Vsi zbori so poročilo o dejavnosti družbenega pravobranilca samo- upravljanja tudi soglasno sprejeli. f Učinki stabilizacijskih prizadevanj Po podatkih statističnega bihena, ki ga je v preteklih dneh izdala služba družbenega knjigovodstva — podružnica Ptuj, je sklepati, da bodo doseženi rezultati gospodarjenja v prvih treh mesecih tekočega leta boljši kot so bili v enakem obdobiu leta 1979. Na te va so imeli brez dvoma odločujoč vpliv tudi sprejeti stabilizacijski ukrepi v letu 1980. Umirjeno rast kažejo tudi indeksi rasti osebnih dohodkov po posameznih panogah, ki so v večini primerov neprimerno nižji, kot v enakem obdobju lanskega leta. V statističnem biltenu so podatki o gibanju sredstev na ZR uporabni- kov vseh vrst; le-ti pa kažejo, da so se sred.stva ŽR gospodarstva preselila na ZR sredstev s področja negospodarstva tako, da odpade od skupnih sredstev na ZR do skupnih 270 milijonov dinarjev, negospodarstvo 121 milijonov ali 44,8 odstotkov. V začetku leta je ta odstotek znašal 33,6. Vsi podatki iz statističnega biltena občine Ptuj se nanašajo na obdobje januar — marec 1980. Podatki o gibanju sredstev na ZR tudi kažejo, da je plačana realizacija v primerjavi s preteklim letom narastla za 31 indeksnih točk, medtem, ko je bila v letu 1979 v primerjavi z letom 1978 večja za 25 indeksnih točk. Netto izplačila za osebne dohodke v prvih treh mesecih dosegla 119 indeksnih točk, kar je za 5 indeksnih točk manjša rast kot v letu 1979; na drugi strani pa sorazmerno visoko rast beležijo osebni prejemki in osebni izdatki. Porast kratkoročnih odplačanih kreditov je v obdobju treh mese- cev letos dosegel 84 indeksnih točk, tako so bili odplačani krediti višji od na novo odobrenih za 37 milijonov dinarjev. Visoko postavko v izdatkih predstavljajo pogodbene obveznosti in sicer so pora.sle za 70 indeksnih točk ter so višja od preteklega leta za 26 milijonov dinarjev. Prav tako so tudi višja vplačila zakonskih obveznosti, kot posledica dokončne obravnave dohodka po ZR za leto 1978. Vsi ti izdatki so se odrazili v zmanjšanju sredstev na ZR in so v zvezi s tem posredno vplivali na likvidnost gospodarstva, čeprav je gospodarstvo povečalo obseg medsebojnega plačevanja z menicami, kjer zna.ša plačana realizacija iz naslova indosiranih menic 380 milijonov dinarjev, kar je za 198 milijonov dinarjev več kot v preteklem letu v enakem obdobju. Prvič v zadnjih treh letih je tudi realizacija od prodaje deviz večja kot realizacija od nakupa deviz. Izkupiček za devize znaša 67 milijonov dinar- jev, plačilo za devize pa 33 milijonov dinarjev. MG POMENA USMERJANJA SE NE ZAVEDAMO V PRAVI MERI POKLICNO USMERJANJE Da bi poklicno usmerjanje dalo prave rezultate, bi morali strokov- njaki, ki se z njim ukvarjajo, poznati kadrovske potrebe združe- nega dela. Teh pa žal združeno delo samo v večini ne pozna. Strokovna služba poklicnega usmerjanja je organizirana pri medobčinski skupnosti za zaposlo- vanje Maribor, dve delavki pa sta v ptujski skupnosti. Glede na obseg dela je število strokovnjakov dokaj skromno, vendar si priza- devajo, da svoje naloge dobro opravljajo. O poklicnem usmer- janju je Vladka Kolarič s ptujske skupnosti za zaposlovanje dejala: ..V naši družbi, ki gradi svoj napredek na načelih humanizma in demokratizacije ter vse večje uporabe znanstvenih dognanj, dobiva večji pomen tudi poglob- ljeno in sodobno zastavljeno poklicno usmerjanje. Gledano z najbolj splošnih vidikov je poklic- no usmerjanje tista kompleksna in sistematična dejavnost, ki posamezniku nudi strokovno pomoč pri izbiri poklica. Takega poklica, ki bo v skladu z njegovimi sposobnostmi, interesi, osebnostjo ter z zahtevami posameznih poklicev in združenega dela. Razvoj poklicnega usmerjanja je pri nas povezan z razvojem službe /a zaposlovanje že od leta 1955 dalje. V prvih letih se je strokovna služba poklicnega usmerjanja ukvarjala predvsem z razvijanjem metod in tehnik poklicnega informiranja in svetovanja mladine. V tem času so bili deležni pomoči pri izbiri poklica le posamezniki ali njihovi starši. Vse večje potrebe po strokovnjakih in poglabljanje problemov socialnih razlik je pogojevalo drugačen komcept poklicnega usmerjanja, /ato je bil v letu 1966 izdelan enoten piogram dela, ki smo ga pričeli uresničevati v celi Sloveniji. Bistvena značilnost tega programa je, da se vanj vključuje celotna generacija učencev osnovnih .šol. Poklicno usmerjanje se je tako sistematično razširjalo tudi v sred- nje šole in v organizacije združe- nega dela. Samoupravni sporazum o ustanovitvi občinskih skupnosti za zaposlovanje pa zagotavlja poklicno usmerjanje vse mladine in odraslih pri izbiri poklica, šole in izobraževanja ob zaključevanju osnovnih šol, ob delu na delu in z dela. Družbeni dogovor o uresni- čevanju kadrovske politike v SR Sloveniji pa zavezuje, da bo dejavnost poklicnega usmerjanja celovita družbena naloga, sestavni del delovnih načrtov, vzgojno- izobraževalnih organizacij, temeljnih organizacij združenega del^ in vseh delovnih skupnosti. Poklicno usmerjanje je danes tudi eden od elementov za odprav- ljanje socialne neenakosti. S svojim delom omogoča razvoj posameznikov v skladu z njiho- vimi sposobnostmi, prizadevanji in z družbenimi potrebami." Katere naloge pa konkretno opravljate v službi poklicnega usmerjanja? ,,Prva velika in permanentna naloga je poklicna vzgoja, ki še odvija v posameznih razredih pri poučevanju. Potem je še poklicno prosvetljevanje otrok in staršev, tretja naloga pa je aktualizacija sposobnostnih potencialov otrok. Te naloge praviloma sodijo v dejavnost osnovnih šol. Strokovna služba medobčinske skupnosti za zaposlovanje pa opravlja naslednje naloge: izvaja predavanja o izbiri poklica za učence sedmih razredov in za njihove starše, ima preda- vanja v vseh osmih razredih o možnostih in pogojih nadaljnjega šolanja, vanje pa vključujejo tudi starše teh otrok, pa še predavanja za učence zaključnih razredov srednjih šol. Opravlja tudi posvetovalne pogovore z učitelji in svetovalnimi delavci v osnovnih šolah o sposob- nostih učencev petih razredov, pogovore o ustreznosti poklicnih namer učencev osmih razredov in pogovore z učenci, ki ne bodo uspešno zaključili osnovnega šolanja — o njihovem nadaljnjem izobraževanju ali vključevanju v delo. Služba ugotavlja tudi sposobnosti, poklicne interese in namere zaradi ustreznega usmer- janja učencev osnovnih in srednjih šol. Služba poklicnega usmerjanja testira učence petih in sedmih razredov, vse osmošolce anketira o izbiri poklica — anketira pa tudi maturante gimnazij in jih testira ter maturante ostalih srednjih šol. Ugotavlja tudi študijske in zaposlitvene namere diplomantov srednjih štiriletnih šol. 1 na od večjih nalog so tudi indi- vidualne obravnave in usmerjanje učencev osnovnih in srednjih šol. ki potrebujejo pri odločanju za poklic strokovno pomoč. Opravlja individualna svetovanja brez dodatnih strokovnih obravnav in z dodatno psihološko obravnavo. Sodeluje tudi pri individualnih svetovanjih učencev, ki so potre- bovali dodatno zdravniško obrav- navo. Opravlja pa še individualna svetovanja pri izbiri študija za učence srednjih šol. Informira in individualno svetuje tudi kandida- tom, ki žele študirati ob delu. Služba poklicnega usmerjanja sodeluje tudi v družbeni akciji usklajevanja šolskih kapacitet z družbenimi potrebami po kadrih zaradi pravočasnega usmerjanja učencev osnovnih in srednjih šol. Sodeluje pri sprejemih učencev v srednje šole ter v komisijah za sprejem novošolcev v srednje šole. Posreduje tudi svoje mnenje o ustreznosti izbire nadaljnjega šola- nja. Poleg tega tudi preusmerja učen- ce, ki nimajo pogojev za sprejem v šolo v katero so se vpisali. Strokovno pomoč nudi organiza- cijam združenega dela pri spreje- manju novih učencev na učna mesta in v zaposlitev, s psihološkimi pregledi in s posre- dovanjem strokovnih mnenj. Posreduje tudi področne kadrov- ske analize in strokovna mnenja za prosilce štipendij, kar je osnova za ustreznejše podeljevanje štipendij." Vse te naloge so res obširne in zahtevne, pri ptujski skupnosti jih opravljata le dve delavki za ormoško in ptujsko občino. Zaradi vse večjih nalog bo potrebno zaposliti več strokovnih de- lavcev, da bo delo teklo nemo- teno in da bo kvalitetno ter pravočasno opravljeno tudi v bodoče. Zal se v mnogih okoljih pomena poklicnega usmerjanja še vedno ne zavedajo v pravi meri, čeprav z usmerjenim izobraže- vanjem pridobiva na svojem pomenu in vlogi. Kot rečeno, pa brez sodelovanja temeljnih in drugih organizacij združenega dela in skupnosti ne bo šlo. Ce skupnosti za zaposlovanje ne bodo poznale kadrovskih potreb, je njihovo delo lakorekoč brez pomena. Ogromna prizadevanja službe poklicnega usmerjanja že rojevajo sadove — v podravski regiji se na primer razmerje med vpisanimi učenci v srednje in f)oklicne šole že izboljšuje v prid štiriletnih poklic- nih šol. Zakon o usmerjenem izobraževanju obvezuje šolske in ostale delovne organizacije, da usklajeno pripravijo programe in vpisne kapacitete. Pri usmerjanju učencev v poklice, ki jih združeno delo potrebuje, pa imajo najodgo- vornejšo nalogo prav službe poklicnega u.smerjanja. N. D. Novoizvoljeni samoupravni organi pred odgovornimi nalogami v torek 15. aprila 1980 so v vseh TOZD, DS SS ter v okviru DO TGA Kidričevo izvedli volitve v nove samoupravne organe, kajti prejšnjim je mandat potekel. Že dolgo so pred tem v vseh sindikalnih skupinah potekale temeljite priprave v okviru evidentiranja bodočih kandidatov za organe delavskega samouprav- ljanja ter razne odbore, svete in komisije. Tudi v fazi kandidacijskega postopka je sindikalna organiza- cija v slehernem TOZD-u in DS SS opravila pomembno delo in skupno z vsemi strukturami pripravila predlog kandidatne liste, katerega so potem poverjeniki sindikalnih skupin v svojih sredinah obravnavali in nato šli od kandidata do kandidata, da je le-ta s svojim lastnoročnim podpisom potrdil, da sprejema kandidaturo in s tem tudi vse dolžnosti in obveznosti člana samoupravnega organa, če bo na volitvah izvoljen. Same priprave na volitve so potekale v pravem vzdušju odgo- vornosti, saj so se vsi zavedali, da take volitve in to še predvsem v času, ko se srečujemo vse bolj z mnogimi težkimi problemi, niso le trenutek, ki se vsaki dve leti pripravi, izvede in nato gre spet vse po starem naprej, kajti pred nami vsemi so resnično izredno zahtevne in odgovorne naloge pri katerih posameznik ne predstavlja nobene vrednosti, ampak le vsi skupaj. In prav lega so se zavedali tudi v DO TGA Kidričevo kar seveda lahko sklepamo iz vzdušja na samih volitvah ter tudi po samih izidih glasovanja, saj so vsi predlagani kandidati bili izvoljeni z pretežno večino glasov. To pa je vsekakor bil le prvi izmed izredno pomembnih korakov v prihodnost. Ze v tem času potekajo v TOZD prve seje DS na katerih .se sveti konstituirajo tako, da si izvolijo svoje predsednike ter namestnike DS, prav tako pa imenujejo vrsto raznih odborov in komisij, med katerimi je treba poudariti odbore za gospodarjenje in odbora za kadrovsko splošne zadeve TOZD in tudi odbor za tmančno poslovanje TGA ter seveda odbor za gospodarjenje v DO TGA Kidričevo. Prav tako tudi ostali odbori in komisije, kot so komisija za inventivno dejavnost, komisije za odlikovanje in nagrade, kot svet za glasilo ,,Aluminij" in uredniški odbor niso brez pomena in jih čaka dokaj zahtevno in odgovorno delo, predvsem pa še samoupravno delavsko kontrolo tako v DO kot v TOZD in disciplinska komisija TGA. Člani delavskih svetov TOZD pa so na svojih prvih sejah razprav- ljali že tudi o prekoračitvi predra- čunske vrednosti pri investiciji, o samoupravnim sporazumom o urejanju medsebojnih odnosov na področju pridobivanja in razporejanja skupnega deviznega prihodka, deviznih pravic in deviznih sredstev v SOZD UNIAL, o sprejemu plana poslovanja SOZD za leto 1980 — z dopolnitvami in kar je bilo še najbolj pomembno: razprava o periodičnem računu za prvo tromesečje leta 1980. Težko bi bilo že sedaj kaj več poročati o tem, ker bodo prav v teh dneh delavci na zborih povedali svoja mnenja in stališča glede poslovanja v prvih treh mesecih letos. Ce so ponekod rezultati ugodni je to dober znak poslovanja v TOZD, ne smemo pa pri vsem pozabiti dejastva, da so nekatere surovine še iz leta 1979 po nižjih cenah in da bodo rezultati v drugem tromesečju glede na nove cene surovin prav gotovo povsem drugačni. To pa pomeni, da bo treba vložiti vse sile in poiskati še vse tiste preostale morebitne rezerve, da bi bilo poslovanje tudi v prihodnje v TGA čim ugodnejše. France Meško Kaj dela komisija za ugotavljanje izvora premoženja Zbor krajevnih skupnosti SO Ptuj je na seji sprejel poročilo, obliko- vano na skupni seji odborov zbora, v katerem je v zvezi s potrditvijo zaključnih računov prispevka za starostno zavarovanje kmetov in davkov ter prispevkov občanov za leto 1979, tudi vprašanje, kaj je z delom komi- sije za ugotavljanje izvora premoženja, saj že od leta 1978 njenega dela ni več čutiti? Zaradi tega je odpade! tudi davek od nenapovedanega dohod- ka. Na predlog odborov je zbor krajevnih skupnosti tudi zadolžil izvršni svet SO Ptuj, da ta zadolži oddelek za gospodarstvo in urbanizem za pregled stavb na območju občine, ki še niso točkovane in za izvršitev odmere prispevka od teh stavb. f OBČINA LENART PRAZNUJE SVOJ 25. OBČINSKI PRAZNIK | Pester program prireditev Občina Lenart v Slov. goricah slavila že .svoj 25. občinski praznik, ki' jc neposredno povezan tudi s 35. obletnico osvoboditve. Program obsega , naslednje prireditve: V četrtek. 1. maja bo v Jurovskem dolu ob 15. uri nogometno] srečanje NK .lurovski dol in NK Cmurek (Avstrija). ] V ncdcljt\ 4. maja bo pri Benediktu ob 8. uri tekmovanje v streljanju ] na glinaste golobe za pokal lovske bazenske skupnosti Lenart. V Voličini.j pa bo ob 16. uri Košarkarski turnir. i V ponedeljek. 5. maja bo pri Lenartu ob 16. uri tekmovanje v' namiznem tenisu za prvenstvo občine. \ sredo. 7. maja bo v Zg. Sčavnici ob 15. uri šahovsko tekmovanje \ društev TVT) Partizan. i \ četrtek. 8. maja bo v Gradišču ob 13. uri orientacijski pohodi šolskih športnih društev občine Lenart. V petek. 9. maja bo v Voličini ob 14. uri strelsko tekmovanje šolskih i športnih društev občine Lenart. Ob 18. uri pa bo pri Lenartu otvoritev; razstave del kolonije slikarjev .samorastnikov Zavrh. V soboto. 10. maja bo ob 9. uri pri Lenartu zvezno tekmovanje: radijsko vodenih letalskih modelov za pokal občine Lenart, na igrišču pri; OŠ Lenart pa bo turnir v malem nogometu. Ob 11. uri bo otvoritev; delovne dvorane za TOZD tovarne jeklenih konstrukcij Klemos. Ob 18. uri pa bo mednarodni rokoborski turnir reprezentanc Zagreba. Dunaja; in Lenarta v domu kulture. Občinsko srečanje odraslih pevskih zborov pa bo ob 17. uri v Gradišču. j (ilavne in obenem sklepne slovesnosti ob 25. občinskem prazniku^ pa bodo v nedeljo. 11. maja. Tako b(xlo pri Lenartu ob 7. uri nadaljevali: zvezno tekmovanje radijsko vodenih letal.skih modelov za pokal občine-; Lenari, ob 9. uri bo slavnostna seja družbenopolitičnih organizacij in j skupščine občine Lenart v domu kulture. Ob 15. uri bo še atletsko' tekmovanje krajevnih skupnosti občine Lenart na Polani pri Lenartu, j Pri Benediktu bo ob II. uri množično zborovanje s kulturnim j programom. Slavnostni govornik bo Edo Zorko. predsednik izvršnega; sveta SO Lenart. Za tem pa bo otvoritev osnovne šole Benedikt z ogledom razstave del slikarske kolonije »Maks Kavčič« Cerkvenjak. | TEDNIK - 30- april 1980 DELEGATSKA SPOROČILA - 5 Letošnji dobitniki srebrnih priznanj OF iz ptujske občine Na osnovi predlogov, ki jih Je dobila iirija za podelitev priznanj OF slovenskega naroda pri OK SZDL v Ptuju, Je letos izbrala petnajst posameznikov in društev: Gasilsko društvo Majšperk, gasilsko društvo f^oškajnci, Ivana FiderSka, Franca Kirbiša, Janeza Kmetca, Ivana f^edveda. Aniona Mohoriča, Majdo Muhič, Maro Peicl, Alojza Poljan- ska, Dušana Rankoviča, Borisa Solovjeva, Vinka Vaita, Ano Vršič in Janeza Zupaniča. Srebrna priznanja OF slovenskega naroda je na veliki sobotni spominski slovesnoli v Mostju izročil Franc /MČravec, predsednik OK SZDL Ptuj, letošnje nagrajence pa danes tudi na kratko predstavljamo: GASILSKO DRUSTVO MAJSPERK -r vlaga veliko naporov za uspešno reševanje požarno varnostnih razmer v svoji in delno tudi sosednjih krajevnih skupnostih. Pri vzgoji potrebnih kadrov, ki uspešno delujejo tudi v civilni zaščiti, so dosegli pomembne rezultate in s tem dobro osnovo za nadaljne uspešno delo. Pri zagotavljanju sredstev za nakup najnujnejše gasilske opreme so v veliki meri sodelovali tudi ostali krajani in zasluga gasilskega društva je, da lahko v tem predelu občine tudi uspešno posredujejo. GASILSKO DRUŠTVO MOS- KANJCT — je skozi vse svojo 75- letno obdobje imelo pozitivno vlogo v utrjevanju slovenske narodne zavesti v času proti- narodnih režimov avstroogrske monarhije in stare Jugoslavije. Clani društva so aktivno sodelovali pri utrjevanju ljudske oblasti in delovanja OF, danes pa so močno angažirani na področju civilne zaščite, organiziranja raznih kul- turnih prireditev ter na drugih po- dročjih družbenega življenja v svojem kraju. IVAN FIDERSEK — upokojeni gozdni delavec iz krajevne skup- nosti Stoperce je udeleženec narodnoosvobodilnega gibanja. Po ljudski revoluciji pa je aktivno deloval v krajevni konferenci SZDL, Rdečem križu in v organizaciji ZZB NOV. Tudi danes aktivno dela v skupščini krajevne skupnosti in njenih organih. FRANC KlRBlS — je eden izmed najaktivnejših krajanov v krajevni skupnosti Videm, predvsem v Tržcu, kjer je tudi med organizatorji in pobudniki vseh akcij in aktivnosti. Pri svojem delu je največje uspehe zabeležil na področju gasilstva in civilne zaščite v Tržcu in krajevni skupnosti Videm. JANEZ KMETEC — kme- tovalec iz Velike Varnice v kra- jevni skupnosti Leskovec. Deluje torej na področju občine, ki sodi med najmanj razvite. Skorajda ni akcije v katero se ne bi vključil. Vrsto.let je bil odbornik, pozneje delegat občinske skupščine, opravljal pa je tudi druge najodgovornejše funkcije v KS. Še danes aktivno dela za napredek svojega kraja, ki tudi na osnovi njegovih prizadevanj in dela spreminja svojo podobo. IVAN MEDVED - je v kra- jevni skupnosti Leskovec eden od starejših vodij krajevne pisarne in tajnik KS. Mnogo je področij družbenopolitičnih aktivnosti, ki so odvisna ravno od organiza- cijskih sposobnosti in pri- pravljenosti tajnikov krajevnih skupnosti, da sodelujejo ob vsakem času. Med tistimi, ki so vedno pripravljeni pomagati vsakemu občanu je tudi tovariš Medved, ki to delo opravlja vestno inodgovorno. ANTON MOHORIC — kmet iz Trnovske vasi, si vsa povojna leta v raznih organih krajevne skui> nosti dosledno prizadeva za razvoj svojega kraja. Tako v krajevni samoupravi kot v socialistični zvezi je svoje naloge opravljal vedno zavzeto in dosledno. Se vedno je vključen v samoupravne organe Kmetijske zadruge, pri OK SZDL in krajevni skupnosti. Je med tistimi kmetovalci in občani, ki z vzgibom aktivnosti in dela, pri- dobivajo na ugledu in zaupanju občanov. MAJDA MUHIC — učiteljica v osnovni šoli Boris Kidrič v Kidričevem, je vestna in aktivna družbenopolitična delavka v kraje\ni skupnosti in svojem delovnem kolektivu. Za različne aktivnosti žrtvuje veliko svojega pro.stega časa, največje uspehe pa dosega na kulturno prosvetnem področju ter pri organiziranju dela in aktivnosti v mladinskem pevskem zboru. MARA PELCL — učiteljica iz krajevne skupnosti Trnovska vas je prisotna pri vsaki akciji v doma- čem kraju, uspešno opravlja vse-* zaupane in odgovorne samo- upravne in družbenopolitične funkcije in pri prosvetnem društvu. Ima izreden posluh za sočloveka, smisel za sodelovanje in izreden čut za pravičnost. Pre- šernova družba, ki jo je ustanovila OF, pa ugotavlja, da je med tistimi poverjeniki, ki že od ustanovitve dalje razširjajo dobro slovensko knjigo med mladino in občani. ALOJZ POLJANSEK — iz krajevne skupnosti Franc Osojnik v Ptuju, je med tistimi družbenopolitičnimi delavci, ki so organizatorji in nosilci najodgo- vornejših funkcij v krajevni skupnosti in njeni samoupravi ter družbenopolitičnih organizacijah. Težišče njegovega dela je v kra- jevni organizaciji ZZB NOB, ZK in SZDL. Povsod dosega dobre delovne rezultate in ž vzgledom aktivnosti in dela, mobilizira mlajše. DUSAN RANKOVIČ — je upokojeni vojaški starešina iz krajevne skupnosti Jože Potrč v Ptuju. Že kot mladinec se je vklju- čil v narodnoosvobodilno borbo kjer je preživel mnoge strahote in težke bilke. Je aktivni udeleženec Sremske fronte. Delovne obvezno- sti v JL.A so ga pripeljale v Ptuj kjer danes aktivno deluje v krajevni skupnosti. Je primer skromnega in prizadevnega družbenopolitičnega delavca katerega prizadevanja so usmerjena na dosledno izvajanje samoupravno dogovorjenih nalog in sprejetih stališč. Najaktivnejše dela na področju SLO in družbene samozaščite ter v KK SZDL. BORIS SOLOVLJEV — je upo- kojenec iz KS Jože Potrč v Ptuju in je prek 20 let deloval v krajevni samoupravi v Kidričevem, v danes pa deluje v različnih organih družbenopolitičnih organizacijah v tovarni glinice in aluminija Boris Kidrič v Kidričevem ter ptujske občine. Se vedno pa je aktiven v samoupravnih organih svoje krajevne skupnosti ter samouprav- ne stanovanjske skupnosti občine Ptuj. Vedno je deloval in deluje še danes ustvarjalno, kritično in z veliko mero posluha za pravičnost. VINKO VAIT — je doma na območju krajevne skupnosti Kidričevo. Njegova družbeno- politična aktivnost je zelo široka, predvsem pa je med najaktivnejši- mi organizatorji družbenopolitič- nega in samouporavnega življenja v Apačah ter v krajevni skupnosti, v kateri je kot delegat aktivno delal. Močno je angažiran tudi v svoji delovni organizaciji — pri GRADISU, kjer je bil član in pred- sednik centralnega delavskega sveta ter v drugih organih. ANA VRSiC — živi v krajevni skupnosti Vitomarci, ki sodi prav tako med manj razvita območja občine, oziroma Slovenskih goric. V svojem kraju je že doslej opravljala vrsto odgovornih nalog. in društvih, je tudi vodja podružnične šole. Pri delu je vedno vztrajna in dosledna, prav tako tudi kot poverjenik Prešernove družbe, ki v tem predelu naše obči- ne razširja slovensko knjigo že od ustanovitve dalje. JANEZ ZUPANlC — iz krajev- ne skupnosti Hajdine, je zasebni kmetijski proizvajalec, aktivist OF od leta 194.1 dalje in je tudi po osvoboditvi aktivno deloval v Dražencih, krajevni skupnosti Hajdina ter v raznih organizacijah in društvih. Kljub starosti in slabšemu zdravju še vedno deluje predvsem v domači vasi, pomaga z nasveti ter svojimi bogatimi izkuš- njami. Vsem letošnjim dobitnikom srebrnega znaka OF slovenskega naroda veljajo tudi naše iskrene čestitke z željo, da bi še vrsto let tako uspešno in zavzeto delovali na vseh področjih družbenopolitič- nega in gospodarskega življenja ter po svojih močeh prispevali h graditvi naše edinstvene samouprav- ne poti. mš Nagnqenci so sprejeli leto^ga {siznanja na veliki slovesnosti v Mostju. (foto: I. Gani) V imenu članov SZDL in občanov ptujske občine tovarišu Simonu iskreno čestitamo! Zlato odličje OF Francu Belšaku- Simonu Med letošnjimi dvajsetimi prejemniki republiškega Priznanja OFje tudi Franc Belšak—Simon iz Muretinc. kije prejel lo najvišje priznanje OF za revolucionarno delovanje med NOB in pri graditvi socialistične družbe. Priznanja OFje prejemnikom svečano podelil na slavnostni seji Republiške konference SZDL Slovenije — njen predsednik MITJA RIBIČIČ. Slavnostna seja je bila v soboto, 26. aprila dopoldne v veliki dvorani Skupščine SRS v Ljubljani. Govornik je bil pred.sednik Mitja Ribičič, ki je ori.sal zgodovinski pomen ustanovitve OF in njene vloge med NOB ter v povojni graditvi v okviru Ljudske fronte Jugoslavije, povezano z današnjo vlogo SZDL kot enotne fronte miru. svobode in napredka ter učinkovitega sredstva za delovanje p>olitičnega sistema socialističnega samoupravljanja. Velik del svojega govora paje Mitja Ribičič posvetil tovarišu TITU. ki bi ga lahko upravičeno imenovali TITO — PRVI FRONTOVEC NAŠE DEŽELE, saj je prav tovariš Tito s svojim zgodovinskim revo- lucionarnim delom ustvaril in ustvarja pogoje za vse tisto, kar je po- menila OF in kar pomeni danes SZDL pri nadaljnji demokratizaciji našega političnega sistema in dograjevanju tega sistema. Čeprav je revolucionarno delovanje Franca Belšaka—Simona našim bralcem več ali mani znano, sai ie deloval in še deluje vsakodnevno med nami. vseeno navajamo besedilo obrazložitve, na podlagi katerega mu je Žirija za podeljevanje priznanj OF pri RK ŠZDL Slovenije podelila Priznanje OF sloven.skega naroda v letu 1980: »Franc Belšak — Simon, rojen 4. oktobra 1899 v Muretincih, sta- nuje v Muretincih 13. Gorišnica. predlagatelj je OK SZDL Ptuj. Je upokojenec in se še vedno ukvarja s kmetovanjem. Njegova življenjska revolucionarna pot je pestra, pričel jo je kot Maistrov borec za severno mejo. V narodnoosvobodilno gibanje seje vključil leta 1941, ko je navezal prve slike s partijskimi aktivisti iz Ptuja. Angažiral seje zlasti v delu OF. V letu 1943 je postal njen pomemben organizator v ptujskem okraju. V njegovem delu je zlasti zaznavna njegova neposrednost, sposobnost pritegnili ljudi za aktiven boj za cilje, kijih je postavila OF in KPJ, ter usmerjanje ljudi v neposredni aktivni oborožen odpor. Med izpolnjene naloge v tem obdobju sodi tudi organiziranje Lackove teh- nike in vzpostavljanje mreže odborov OF in organizacij socialistične mladine. Leta 1944 je bil sprejet v vrste KPJ. Zadnje mesece pred osvobo- ditvijo je bil sekretar OK KPJ in okrajnega odbora OF. Po osvoboditvi je deloval zlasti pri pc«tavilvi ljudske oblasti. Bil je predsednik OLO Ptuj. poslanec skupščine SRS, predsednik okrajnega odbora ZZB NOV, Bilje član OK KPS—ZKS, predsednik ObLO Bori, sekretar komiteja Cjorišnica—Cirkulane itd. Tudi po upokojitvi njegova dejavnost ni prenehala. Danes opravlja pomembne zadolžitve v krajevni skupnosti iti organih občinskih družbenopolitičnih organizacij. Angažiran je kot glavni organizator in predsednik odbora za as- faltiranje ceste Muretinci—Slojnci, predsednik KO SZDL v Muretincih, delegat OO ZZB NOV Ptuj, delegat v skupščino invalidsko-pokojnin- skega zavarovanja, član UO društva upokojencev. Vse te naloge kljub visokim letom uspešno opravlja, s posluhom za človeka in za razvoj M)cialističnega samoupravljanja. Predvsem izstopa njegovo delo v okviru SZDL, njegova nacionalna zavest, borbenost, revolucionarnost, naprednost in neposrednost, socialistična samoupravna usmerjenost in boj za uveljavljanje oblasti delavcev in kmetov.« PODLEHNIK Priprave na srečanje pobratenih šol Lčenci in učitelji osncivne šole Martin Kores \ Podlehniku se že pripravljajo na srečanje pobrate- nih šol, ki bo letos ole. ki je bila lani gostiteljica <^<-'legacij posameznih sol, se bo srečama udeležilo 5 učencev in 3 pedagoški delavci. V lem letu se je sedmim Pobratenim šolam pridružila še Osma — (»novna šola dr. Boško Vre balo v iz Melenc v SAP Voj- v^Kiini. N. D. ČESTITKE TOVARIŠICIŽENKI »Tovarišica Ženka — Tončka Sagadinova pra/nuje 80-letnico rojstva. Jutri jo bo obiska- la delegacija ptujske občine in ji v imenu vseh ptujskih občanov izrekla čestitke. Prav je, da jo skupaj z delegacijo obišče tudi eden od vaših novinarjev« — m* nam prejšnji četrtek poveda- li na občinski konferenci SZDL v Ptuju. Žal naslednji dan. 25. aprila ni bilo nič / obiskom na njenem domu v Ribniški 4 v Mariboru, ker smo že prej zvedeli, da je odpotovala k svojemu sinu Zvonku > Ljubljano. Kljub temu je prav, da se njenega visokeg« življenjskega jubileja spomnimo in jo na kratko, glede na skope pod-4tke. ki jih imamo, predstavimo našim bralcem. \eč pa takrat, ko ji bomo lahko o^ebno čestitali, ji slisnili roko in zapisali tisto, kar bo sama želela povedati za naše bralce. Tončka izhaja iz napredne kmečke družine Kupčičevih na Ptujski gori, kjer je tudi preži- >ela svojo mladost. Poročila se je z Jožetom Sagadinom in se preselila v Ptuj, kjer je živela do vdora okupatorja. Okolje, v katerem je živela, jo je že zgodaj povezalo z vsem tistim, kar je bilo napredno. Veliko let je bila simpati- zerka K P in je sodelovala z uglednimi revolu- cionarji na našem območju. l.eta 1940 pa je bila sprejeta v KP. Njen starejši sin Zvonko je bil od leta 1938 sekretar SKOJ za ptujsko območje, po okupa- ciji tudi sekretar kP in med prvimi organiz^a- torji oboroženega odpora na ptujskem območ- ju, kot borca in aktivista sta se sinu pridružila tudi mati in oče z ilegalnima imenoma »Žen- ka* in »Očka«. kot borka in aktivistka je delovala na celotnem območju sedanje ptujske občine in na Pohorju. Doživela je najtežje trenutke, ki jih žena in mati sploh more doživeti. To je najlepše sama opisala v svojih spominih, ki smo jih v nadaljevanjih objavili v našem Tedniku leta 1976. Znan je gnusen zločin nacističnih okupatorjev. 12. aprila 1945 v Srečah pri Makolah. kjer je izgubila moža, mlajšega sina Mirana-Jožeka in še pet bližnjih sorodnikov in znancev. Za las je ušel smrti, sicer težko ranjen, njen starejši, sedaj edini sin Zvonko-Tine. Napredni ženi, borki in materi, nosilki Spomenice 1941 in drugih visokih priznanj TONČkI SAGADIN-ŽENkI ob njeni 80- letnici tudi naše prisrčne čestitke! ^ mnogo zdravih let, tovariSica Ženka! 6 - IZ NASIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI 30. april 1980 TEDNIK ■ ZAČETEK NOVE SEZONE V PTUJSKIH glill TOPLICAH ZE PRVEGA MAJA Na novo sezono dobro pripravljeni Za razliko od prejšnjih, ko so zunanje bazene v Ptujskih toplicah odpirali pozneje, so se letos odločili, da jih odprejo že za prvi maj, seve- da, če bodo to dovoljevale vremenske razmere. S tem dnem pa bodo za- j čele veljati tudi nove cene za odprte in pokrite bazene. Pri tem pa je pot- rebno občane ptujske občine opozoriti na posebno znižanje cen vstopnic za uporabo bazenov, ki je bilo sprejeto na poslovnem odboru skupščine udeležencev skupnega poslovanja Ptujskih toplic. To znižanje velja za delavce združenega dela, kot tudi krajane v krajevnih skupnostih, pa tudi društva upokojencev, skratka za vse tiste, ki so združevali sredstva za izgradnjo Ptujskih toplic. Te cene bodo namreč ostale na ravni trenutno še veljavnih; vstopnice po znižanih cenah bo mogoče zagotoviti prek predstavnikov osnovnih organizacij sindikata, krajevnih skupnosti ali pa upokojenskega društva, kar pomeni, da vstopnic ne bo mogel dobiti posameznik. Občani ptujske občine se lahko o ostalih podrobnostih glede teh vstopnic zanimajo pri upravi Ptujskih toplic. V novo sezono, kot je poudaril Marjan Ciglenečki, direktor Ptujskih toplic, vstopajo z določenimi novostmi, ki bodo bistveno prispevale k izboljšanju celotne ponudbe Ptujskih toplic. Med temi naj opozorimo na samopostrežni način postrežbe na terasi toplic, kjer bo mogoče dobiM vse vrste osvežilnih pijač, piva ter različna jedila. Vsi ostali zahtevnejši gosti pa bodo lahko svoje potrebe zadovoljevali v restavraciji toplic. Poleg tega bodo odprli še dva točilna mesta na sami terasi, eno prodajno mesto pa bo kot običajno v drugem delu kopališča, kjer bo ob konicah, zlasti ob sobotah in nedeljah postavljen dodatni žar, prav tako pa še dva kioska za prodajo sladoleda. Izostala ne bo tudi običajna ponudba sadja; v toplicah pa bomo tudi letos lahko kupovali časopise in revije. Prodaja osvežilnih pijač bo organizirana tudi ob športnih igriščih. K običajni ponudbi pijač bodo letos dodali še prodajo osvežilnih pijač s ko.šaricami. Slabe izkušnje iz preteklega leta pa so delavcem toplic narekovale previdnost pri organizaciji zabavnih in podobnih prireditev. Velikokrat jim je namreč dež zmočil zabavne prireditve in ker v toplicah ne razpo- lagajo s primernim prostorom, se raje prireditvam odpovedo, ker od takih tudi ni finančnega učinka. Zato bodo v sezoni 80 organizirali samo eden večji ples. Izpolnjevanje zastavljenega programa dela v Ptujskih toplicah zahteva od delavcev toplic veliko angažiranja, če želijo, da bodo izpolnili svoja lastna in skupna družbena prizadevanja, da se izboljša gmoten položaj le- teh. MG Nov Dom učencev v Ptuju Stavba, v kateri domuje sedanji Dom učencev v Ptuju, je stara nad 300 let in skrajno neprimerna za prebivanje, vzgojo in izobraževanje mladih. Vsa leta je v domu 60 učencev osnovne šole s prilagojenim učnim programom dr. Ljudevit Pivko in okrog 90 učencev Centra srednjega usmerjenega izobraževanja Ptuj. Leta 1977 smo v Sloveniji podpisali družbeni dogovor za gradnjo domov za učence in študente. Delegati zborov ptujske občinske skupščine pa so februarja 1978 sprejeli sklep o ustanovitvi odbora za gradnjo doma učencev v Ptuju. Gradbeni odbor je vestno opravljal in seveda še opravlja svoje delo. tako da bo novi Dom učencev po sedanjih predvidevanjih zgrajen in opremljen do pričetka novega šolskega leta. Investitor gradnje je Izobraževalna skupnost občine, dela pa izvaja gradbeno podjetje Stavbar Maribor TOZD Gradbeništvo Drava Ptuj. Treba je reči. da gradnjo doma že od vsega začetka spremljajo različne težave. Najprej so se pojavile pri odkupu parcel od zasebni- kov, potem pa še zaradi arheoloških izkopavanj. Tudi vreme gradite- ljem ni bilo najbolj naklonjeno, upajmo pa, da bo moč vse nadoknadi- ti. O zmogljivostih novega doma je ravnatelj Doma učencev Zvoni- mir Kralj povedal: >>V domu bo prostora za 240 učencev, ki bodo prebivali v 80 spalnicah, torej trije v eni spalnici. V vsaki etaži bo 20 spalnic in dve učilnici. V pritličju bodo prostori za svobodne aktivnosti in za rekreaci- jo. V domu bomo nudili vzgojo in izobraževanje 60 učencem osnovne šole s prilagojenim učnim programom in 180 učencem CSUl Ptuj. Naj povem, da je dom na izredno lepi lokaciji v bližini Centra srednjega usmerjenega izobraževanja. V domu bo jedilnica s sto sedeži in razdelilna kuhinja. Dnevne obroke bomo zaenkrat pripravljali še v kuhinji starega doma in jih vozili v novi dom. To je seveda začasna rešitev, dokler ne bo zgrajena kuhinja v CSUL Tu se bodo najbrž pojavljale težave, upam pa. da jih bomo uspešno premagali in da bodo učenci zadovoljni z oskrbo v domu.« Kako pa je organizirano pedagoško delo v domu? »Dom je organizirana peda- goška institucija, ki temelji na principih marksistične teorije o vzgoji in je izredno pomemben dejavnik stKializacije mladih lju- di v dinamični praksi življenja, dela. vzgoje, izobraževanja in samoupravljanja. Je življenjska skupnost, mesto skupnega življe- nja, dela in počitka — je družbeni delovni kolektiv. V domu se prepleta vzgoja in skrb za zdravje, za fizični in p.sihični razvoj učenca, za njegov intelektualni razvoj. Tu se oblikuje karakter, etične in druge kvalitete, ki omogočajo mladim čim lažji »vstop« v našo družbeno prakso. Pedagoška funkcija doma učcHcev se reflektira predvsem v tem. da se mladim zagotovi srečno, zdravo, bogato in raznovrstno življenje. Dom naj bi mladega človeka naučil živeti človeka dostojno življenje, v katerem naj bo svobodni razvoj vsakega posameznika f)ogoj za svo- bodni razvoj vseh. kot je rekel Marx. Dom naj bi ustvaril družbo srečnih posameznikov, ker samo individualna sreča vodi v srečo družbe, kar je cilj naše samoupravne socialistične skupnosti.« Ob koncu še nekaj podatkov za »tiste učence, ki bodo stanovali v novem domu. Oskrbnina za cel mesec je po zadnjih podatkih 2070 din. za vsak dan odsotnosti pa tništejejo stroške za prehrano, ki so 340 din dnevno. Mladi se ^radi^ieuglednega doma in slabih prostorov sedaj niso nič kaj z veseljem (Hlločali. da bi stanovali v njem. Ko bo zgrajen nov dom. pa bo med učenci precej več lakih, ki bodo z veseljem zame- njali skromno najemniško sobico — za katero plačujejo krepke denar- ce — s sdbo \ domu. N. D. Zvonimir Kralj (foto OM) Vse moči za uresničevanje referendumskega programa PRED PRAZNIKOM MESTA PTUJA Za letošnji praznik mesta Ptuja so se v ptujskih krajevnih skupnostih dobro pripravili. Odločili so se za nekoliko bogatejši program prireditev in proslav, ki ima skupaj devet programskih točk. V okviru teh bodo v mestnih krajevnih skupnostih posebno pozornost posve- tili dosedanjim in prihodnjim aktivnostim na področju planiranja. Razgovor o planiranju bo na sam dan praznika — 8. maja. Ob tej prilo- žnosti bo uvodno besedo v razpravo zastavil Martin Berden, predsednik IS SO Ptuj, ki bo konkretno opredelil planiranje v mestu Ptuju. V nadaljevanju razprave pa bodo sodelovali predsedniki skupščin posameznih krajevnih skupnosti ter predsedniki komisij za planiranje in prc"dstavniki združenega dela. Posebna pozo- rnost bo tokrat veljala usklajevanju. V letošnjem letu se v krajevnih skupnostih mesta Ptuja izteče tudi krajevni samoprispevek, zato bo težnja za uresničevanje programa, sprejetega na referendumu pred dvema letoma toliko večja. Vendar se tu v krajevnih skupno- stih srečujejo z velikimi težavami, zlasti pri sofinanciranju določenih programskih nalog, kjer ni soudeležbe samoupravnih interesnih skupnosti. Sredstva pa, ki so jih v skupnosti planirali za uresničevanje določenih program- skih nalog še zdaleč ne zadostujejo. Ocena lanskega uresničevanja planov dela v ptujskih krajevnih skupnosti najboljša, saj je ostala vrsta programskih nalog neuresničenih prav zavoljo pomanjkanja sredstev, vendar pa se v posameznih krajevnih skupnosti kaže izre- dna zagnanost občanov za reševanje določenih krajevnih problemov. Največji problem je še vedno prostorska stiska, ki onemogoča polno samoupravno delo in življenje v krajevnih skupnostih. Ob letošnjem 11. krajevnem prazniku bo tako mogoče analizirati delo v preteklem obdo- bju in na podlagi izkušenj zastaviti bodoče akti- vnosti. Začetek praznovanja v Ptuju bo 7. maja s tekom po ptujskih ulicah. Za sam dan prazni- ka - 8. maj pa je pripravljen bogat spored, ko bo najprej ob 9. uri dopoldan komemorativna seja, zatem pa bo svečana otvoritev asfaltiranih cest v KS ,,Dušan Kveder" in ,,Tone Žnidarič" ter otvoritev mestnega parka. Zvečer ob 18. uri bo že omenjeni delovni razgovor o srednjero- čnem planiranju v krajevni skupnosti mesta Ptuja. Slavnostna seja skupščin in družbeno-politi- čnih oj-ganizacij krajevnih skupnosti in obenem osrednja proslava s kulturnim programom bo 9. maja zvečer v Narodnem domu v Ptuju in bo obenem posvečena dnevu varnosti. V kulturnem programu bodo ob tej priložnosti nastopili: komorni moški zbor, skupina mladih, vojaki ptujske vojašnice in mladinski pihalni orkester glasbene šole ,,Karol Pahor". Istega dne popol- dan bo odprta raz-stava opreme in sredstev civilne zaščite, zvečer pa bo še kresovanje na Panorami, ki se ga bodo udeležili borci NOB, ki se bodo pogovarjali z mladimi in jim skušali čim bolj približati dogodke iz naše preteklosti. V soboto, 10. maja bo na stadionu Drava v Ptuju republiško kongresno tekmovanje gasil- skih enot, na katerem sodelujejo pionirji, mladinci in članice. Tega dne bo tudi seminar poveljnikov, načelnikov in članov štaba civilne zaščite iz krajevnih skupnosti mesta Ptuja. Vse letošnje prireditve ob 8. maju — prazni- ku mesta Ptuja so posvečene 30-obletnici delavskega samoupravljanja, 15-oble'nici kraje- vne samouprave in prazniku varnosti in dru- žbene samozaščite. ter35-obletnici svobodnega Ptuja. ,JVIOJA NAJVEČJA ŠOLA SO BILE MLADINSKE DELOVNE AKCIJE" v sredo, 23. aprila je v krogu svojih prijateljev-skromno kot je vse njegovo življenje, praznoval 50-letnico Feliks Bagar — aktivni družbenopolitični delavec, danes sekretar zbora krajevnih skupnosti občine Ptuj in eden izmed naj- aktivnejših na vseh področjih živ- ljenja in dela v krajevni skupnosti kjer živi, to je v KS Heroja Lacka v Rogoznici. Težko bi našteli vse njegove funkcije, ki so mu bile zaupane v minulih 35 letih, ko se je kot 15-letni fant vključil v delo mladinske in sindikalne organiza- cije. Tudi danes jih še vedno opravlja veliko, odgovorno in požrtvovalno, z velikim smislom za delo z ljudmi, tudi po dvanajst ur na dan, če je potrebno. Družbene obveznosti so mu bile vedno pred osebnimi interesi — in tak je ostal vseh teh dolgih 35 let. Tovariš Bagar — težko je v nekaj besed strniti delo in aktivnosti člo- veka, ki segajo več kot tri desetlet- ja nazaj, ko ste se kot mladinec vključili v različne aktivnosti. Kje so vaši začetki pri mladinskem delu, ki je pozneje prerastlo v aktivno družbenopolitično dejav- nost in kako je tisti, v katerem ste preživljali svojo mlado.st, vplival na oblikovanje zavesti mladega človeka. V delo mladinske in sindikalne organizacije sem se vključil kot krojaški vajenec maja 1945, v Ptuju. V Ptuju je delovala dobro organizirana mladinska organiza- cija delavske mladine, v kateri smo bili organizirani v skupine po sorodnih obrtnih strokah. Takrat- no obdobje je mladim na široko odprlo vrata dela in učenja. Vse sile je bilo potrebno usmeriti ob- novi mesta, pa tudi v delavnici in v šoli smo se morali marljivo lotiti dela in učenja, kajti naše generaci- je so močno občutile štiriletno okupacijo, to je obdobje, ko nam v šoli ni bilo dovoljeno, da bi se učili v slovenskem — materinem jeziku, zato smo morali to nado- knaditi s pridnim učenjem. Zavest mladega človeka se je kalila pri delu, v šoli in na mladin- skih študijskih sestankih. Takrat smo veliko dela opravili prostovo- ljno, kajti vsak prosti čas je bilo treba izrabiti za obnovo, za izva- janje nalog prvega petletnega pla- na; v poznih popoldanskih in ve- černih urah pa za učenje, kajti po- uk v obrtni šoli je potekal po iz- teku osemurnega delovnika. Vsi sestanki pa so bili zvečer. Angažiranost mladinskih ak- tivistov je bila zelo močna, zlasti pri delu na terenu. Zelo daleč smo hodili na mladinske in druge sestanke peš in se vračali pozno ponoči utrujeni, a obenem zelo zadovoljni, kajti delo z mladino je bilo izredno pomembno. Vsakega mladega človeka smo hoteli prido- biti za našo stvar. Največja šola za mlado genera- cijo so bile mladinske delovne akcije, na katerih se je kalil in oblikoval mladi rod Titove Jugo- slavije. Veliko smo se naučili. Pridobili smo si dragocenega znanja, ki smo ga nato koristno uporabili pri delu v delavnici, pri učenju v šoli in pri delu z mladino. In še nekaj, kar želim posebej poudariti — tovarištvo, ki je prihajalo do izraza med mlado in starejšo generacijo. Takrat nas nihče ni ocenjeval po letih starosti, ampak po rezultatih dela. Starejši so nas spoštovali in nam dajali odgovorne politične naloge za delo na terenu, in tako smo pri skupnem delu s starejšimi postali zreli ljudje." V ptujski občini vas najbolj poznamo kot aktivnega sindi- kalnega delavca, ki se je dolga leta ves predajal delu v občinskem sindikalnem svetu, bili ste tudi po- budnik — danes že tradicionalnih srečanj bratstva in prijateljstva, aktivno ste delali na področju kulture, v kulturni skupnosti, zadolženi ste za medrepubliško kulturno sodelovanje in nenaza- dnje ste ves svoj prosti čas anga- žirani tudi v svoji krajevni skup- nosti v kateri ste opravljali vrsto odgovornih dolžnosti. Nam lahko o tem obdobju .svojega življenja in dela nekoliko podrobneje spre- govorite. Sočasno z delom v mladinski organizaciji me je tok aktivnosti privabil tudi k delu v sindikalni organizaciji krojačev in šivilj, kjer so mi najprej zaupali delo z va- jenci, nato pa tudi druge naloge v izvršnem odboru do predsednika osnovne sindikalne organizacije vse do 1959 leta, ko so mi zaupali naloge profesionalnega sin- dikalnega delavca v občinskem svetu Zveze sindikatov občine Ptuj. Delati v sindikatih, v družbenopolitični organizaciji delavcev pomeni, reševati zelo konkretne naloge in probleme, ki so življenjsko pomembni tako za delavce kot za našo družbo. Kultura je moja zvesta .sopotnica življenja, ker je človeku enako po- trebna kot sonce, voda in kruh. Problemi in ustvarjalnost v kulturi so me vedno zanimali in tako sem se znašel med aktivisti Zveze kul- turnih organizacij in medre- publiške kulturne izmenjave. Delo v Kulturni skupnosti mi je omogo- čilo spoznati, da problemi v kulturi niso tako enostavni, kot nekateri mislijo. Tu ne mislim le na finančne težave, gre za veliko več, gre za uveljavitev, samoupravne socialistične kulture in za priznanje mesta naši občini v slovenskem in širšem kulturnem prostoru. V krajevni skupnosti delam z veseljem, ker mi to daje možnosti za delo z ljudmi in za razreševanje konkretnih problemov, s katerimi se naš človek srečuje v kraju svojega bivanja." V zadnjem času ste bili po svojih službenih obveznostih nekoliko več angažirani v delu občinske skup- ščine in njenih zborov ter ob- činskega izvršnega sveta, prav tako pa tudi v štabu civilne zaščite. Kako vam vse te izkušnje, ki ste jih nabirali skozi vsa ta desetletja vaših aktivnosti pomagajo, da lahko uspešno opravljate tiste Feliks Bagar na pohodu Po poleh revolucije Foto: i. Ciani odgovorne dolžnosti, ki jih imate danes? ,,Izkušnje, ki sem si jih prido- bival skozi 35 letno družbeno po- litično angažiranost so mi v veliko pomoč pri nalogah, ki so mi zaupane. Delo v Izvršnem svetu je omogočilo nova spoznanja o problemih celotne občine, zlasti zanimivo pa je delo v Zboru kra- jevnih skupnostih, kjer je temeljna naloga razvijanje in uveljavljanje delegatskega sistema in delegatskih odnosov. V civilni zaščiti gre za splet zahtevnih nalog, ki jih je mogoče uspešno reševati le s številnimi sodelavci in z množico visoko zavednih in socialističnemu humanizmu predanih ljudi. Vse te naloge pa je možno uspešno re- ševati le s stalnim stikom z ljudmi v krajevnih skupnostih in v zdru- ženem delu ter z upoštevanjem njihovih mnenj in predlogov." Ob koncu dovolite še eno, neko- liko bolj osebno vprašanje. Človek ob tako veliki angažiranosti le stežka najde prosti čas, da bi se lahko posvetil nekemu svojemu konjičku, družini. Imate dve hčerki, obe hodita v šolo in ravno tako terjata od očeta svoje. Skratka tu je družina. Kako vsklajujete ene in druge ob- veznosti? ,,Človeku v samoupravni so- cialistični družbi morata biti dve stvari v življenju sveti — domo- vina in družina. Obe moraš ljubiti z vsem srcem, se jima razdajati in zanju izgorevati. Prosfi čas, ki človeku preostane po izteki" vsakodnevnega dela na delovnem mestu je potrebno na- črtno izkoristiti. Za zadovoljevanje obveznosfi in dolžnosU, ki mi jih nalagajo številne družbene funkcije razdajam večino prostega časa, zato v bilanci prostega časa, ki ga preživim z družino obstaja primanjkljaj. Moja družina to razume, mi omogoča vsestransko družbeno-angažiranost in ceni čas, ki ga preživim v krogu družine doma." Pred vami je gotovo še nekaj načrtov, ki bi jih želeli uresničiti, človek ima tudi nekatere svoje želje, zase ali za sredino v kateri dela in živi. Morda še besedo ali dve o tem. ,,Ostati zdrav, nadaljevati delo za dobrobit domovine in ljudstva po poti, ki sem si jo začrtal 1945 leta. Hčerama zagotoviti poklic, v katerem bosta zadovoljni in uspešni, da bosta lahko s svojim delom čim več doprinesle v dobrobit samoupravne socialis- tične skupnosti ter k sred njunih družin, ki si jih bosta v pri- hodnosti ustvarili." Za konec naj še povemo, da je Feliks Bagar od vsega začetka tudi redni dopisnik TEDNIKA in so- delavec Radia Ptuj. Zato ob 50- letnici tudi iskrene čestitke našega skupnega uredništva! pripravil: mš Delo vaškega odbora Sestrže-Medvedce Vaški odbor Sestrže-Medvedce je sklical dne 22. aprila 1980 redni letni zbor. Zbora so se množično udeležili vaščani, člani MO Sestrže, ter predsednik in tajnik KS Majšperk tov. Smolej in tov. Mohorko. Pomagala sta pri izvajanju zbora, glavno besedo pa je dala predsednica VO Kristina Sauperl. Izvedba programa je tekla po v naprej priprav- ljenem konceptu, toda sama razprava, pa je dala Veliko novih, zaupnih, pohvalnih pa tudi kritičnih besed. Razprava se je nanašala predvsem na lokalni vodovod, delno pa tudi na trgovino. Ko po vsem svetu govore o pomanjkanju energije (nafte, elektrike idr.), pri nas govorimo o pomanj- kanju vodne energije-energije človeka. Glede na dej- stvo je bil sklic va.ščanov nujen. Na zboru smo formirali dve komisiji, ki bosta problem vode in nakupa podrobneje in popolneje proučili. Na razpra- vi je bilo čutiti še vedno premalo zaupanje v mladino. čpnrav ip le-ta nonndila ^voio materialno, kulturno ter brigadirsko osnovo pri izvajanju lokalnega vodovoda, trgovine, dala pa'je tudi željo po družbe- nem prostoru. Prikazala je nove uspehe na kulturnem področju. Povezala se je s pionirji, ter skupno z njimi pripravila in izvedla program ob dnevu žena. V mesecu aprilu je napravila nov korak in sicer formi- rala je dramsko skupino, ki pa že pripravlja odrsko delo. Pričeli bodo tudi s pripravo programa, ki ga bodo posredovali delovnim brigadam tega območja. Udeležili se bodo pohoda v JSIostje, pripravljajo pa se tudi na okrasitev vasi ob prazniku dela. Zbor vaščanov sta zaključila člana KS z željo, da bi se zastavljeni program čimbolje realiziral. Izrečenih je bilo tudi nekaj besed o asfaltiranju cest našega območja v tem srednjeročnem planu 5 let. (Ali lahko verjamemo?) ZSMS M O Sestrže TEDNIK - 30. april 1980 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 7 O sladkorni pesi, koruzi in vrtninah o setvi sladkorne pese smo doslej veliko pjsaii- Tokrat pa k temu dodajmo še setev ^oru/e in pridelovanje vrtnin v okviru Kinetijske zadruge Ptuj. Po opravlieni setvi je pri pridelovanju sladkorne pese potrebno še j^arsikaj opraviti. S tem nas bo seznanil vodja pospeševalne službe v KZ Ptuj ing. Alojz Velcnko, ki nam je ob obisku potregel tudi s podatki o setvi koruze in pridelovanju vrtnin. ,.Setev sladkorne pese smo v glavnem že ppravili, opozoril pa bi na opravila, ki so pri pridelovanju te nove poljščine sedaj na vrsti. Q\) vzniku je potrebno paziti na pravočasno l^ultiviranje, takoj po vzniku pa moramo gnojiti 2 dušičnimi gnojili in to s 100 kg KAN-a na hektar. Zatem strojno okopljemo, kultiviramo. pri posevkih, kjer osnovno škropljenje s herbicidi ni ustrezno delovalo, je potrebno opraviti še eno škropljenje. Ce gre predvsem za ^irokolistne plevele z razvitimi štirimi ali šest pravih listov, potem priporočamo Betanal in sicer 6 do 9 litrov po hektarju. Tam, kjer imamo težave s pernico, priporočamo kombina- cijo Basvapola (4 1 na hektar) in Betanala. Pri kombinaciji široko in ozkolistnih plevelov (kostreb) pa priporočamo škropljenje z Veiizarom (10,5 kg po hektarju) in s tremi kilogrami Piramina po hektarju. Po opravljeni setvi moramo zlasti paziti pri tej prvi negi posevkov, da je delo opravljeno pravočasno. Priprava zemlje za setev koruze je v glavnem že za nami. Kljub temu pa bi opozoril, da morajo biti vsa zemljišča predvidena za setev v jeseni pognojena s hlevskim gnojem, globoko preorana, spomladi pa površine obdelujemo le s predsctveniki in dodamo gnojila. Predvidevam, da so te osnovne stvari že opravljene, vendar opažamo, da vsi kmetovalci jeseni zemljišč niso pripravili. To bo pravgotovo vplivalo na letošnji pridelek. Ko govorimo o setvi in zamenjavi semena ugotavljamo, da z ozirom na podražitve v promet ne gre toliko semena kot v prejšnjih letih. Vendar moram kmetovalce opozoriti, da so se kljub temu, če vse ostale agrotehnične ukrepe izvedejo optimalno, brez zamenjave semena odpovedali precejšnjemu delu pridelka. Zato kmetovalce velja opozoriti, seveda tiste, ki zamenjave še niso opravili, da to storijo. Po opravljeni setvi priporočamo gnojenje in sicer gnojenje na brazdo, do 800 kg NPK (kombinacijo 9:1^:18). Pri setvi ne dajemo večjih količin gnojil, saj to lahko negativno vpliva na vznik in sklop rastlin, na gostoto posevka. S sejalnico lahko damo največ 200 kg ustreznega nitrofoskala (12:12:12, 17:8:9). Ce smo osnovno gnojenje z nitrofoskali dodali že na brazdo, priporočam največ 100 kg KAN-a po hektarju v sejalnico ob setvi. Pri izbiri semena se je naša strokovna služba posvetovala s Kmetijskim zavodom Maribor in nato smo naročili najprimernejše sorte za naše območje. V zalogi imamo dovolj semena sledečih sort: — BC 28-11 — to je trdinka, primerna za težja zemljišča in hitro dozori, primerna je za zrnje; — OSlJtK TK 290 (OSTK 290) — naročili smo je večjo količino, primerna je za pridelovanje zrnja in primerno dozori; — OSIJEK SK 247 — tej sorti še nismo vajeni in smo je naročili nekoliko manj, primerna pa je za zrnje; — ZP 370 — stara, pridelovalcem dobro znana sorta. Uporabljamo jo lahko za silažo in tudi zrnje, primerna je le za nižinske predele; — BC 418 — je primerna za lahka, topla tla Ptujskega in Dravskega polja, in za zrnje, vendar največ za silažno koruzo; primerna pa je tudi za obrobne predele Haloz in Slovenskih goric; — ZP SK 46 A — ta sorta je primerna izključno za silažo, priporočam pa jo le v ravninskih predelih; — BC 290— ranejša sorta, dobro znana iz razreda 300, dozori pravočasno in je primerna za pridelovanje v ravninskih in tudi vznožju Slovenskih goric in Haloz." — Kako pa je s pridelovanjem vrtnin, kjer imamo velike možnosti. Gre verjetno za kumarice, rdečo peso in čebulo? ,,V vrtnarski proizvodnji smo šele na začetku organizirane proizvodnje. Organizirali smo pridelovanje zelja, rdeče pese, v poskusni proizvodnji pa imamo čebulo. V začetku bi omenil kumarice. Te so iz dveletne poskusne prešle v tržno proizvodnjo. Ta kultura je zelo donosna, zanimiva pa predvsem za kmetovalce, ki nimajo večjih kmetijskih pvoršin. Letošnje pridelovanje bo potekalo na treh hektarjih, pričakujemo pa, da se bo v naslednjih letih močno razširila in bo predstavljala pomemben vir dohodka manjših kmetij. Rdeča pesa je za naše kraje zelo primerna. Lahko jo uporabimo kot glavni posevek spomladi ali pa strniščni posevek za ječmenom. Pri spomladanski setvi, torej če jo uporabimo kot glavni posevek, moram povedati, da je zelo donosna, ki po hektarju daje visoke bruto dohodke, saj lahko pridelamo 50 do 60 ton po hckiarju, odkupna cena pa je 1,20 din za kilogram. Ce jo posejemo za ječmenom, torej kot drugo kulturo, je po pomemben vir dohodka na kmetiji, saj daje 30 in več ton pridelka na hektar. Lanski pridelki so bili za kmetovalce zelo spodbudni, tako glede količine kot dohodka. Zalo bomo letos setev razširili na 40 hektarjev v prihodnje pa se bodo površine še povečale. Zaradi zastarele tehnologije je čebula v zadnjem času na tem območju skoraj izumrla, saj pridelovanje ni bilo donosno. Zato se je naša pospeševalna služba v sodelovanju s Kmetijskihm inštitutom Slovenije zavzela za nove poskuse. Trenutno preskušamo prek tride- set sort holandskih hibridov ter razne kombina- cije zaščite posevka s herbicidi. Ugotavljamo, da ima ta čebula, ki jo pridelujemo direktno iz semena, v naših krajih prihodnjost. Dejstvo, da bi čebulo pridelovali tako kot ostale poljščine, brez ročnega okapanja, pomeni njeno razširitev na tem območju. Pričakujemo lahko, da bomo v naslednjih letih prešli na tržno proizvodnjo." — Ob koncu tega pogovora še tole: ali je semenskega materiala, zaščitnih sredstev in gnojil dovolj? ,,Semen smo zagotovili dovolj za celotno proizvodnjo v ptujski občini. Tudi zaščitnih sredstev imamo dobolj. Nekoliko slabše pa je v preskrbi z mineralnimi gnojili, kjer imamo del proizvodnje še nepokrit. Pričakujemo, da kritičnega stanja ne bo. L. KOTAR Aktivnost mladine Turnišča ob dnevu OF Ob slovenskem prazniku, dnevu ustanovitve OF smo se udeležili pohoda po poteh revolucije v Mostje, zvečer pa smo pripravili proslavo. Proslava je izredno uspela, toda razočaralo nas je maloštevilno občinstvo. Kljub našim števi- lnim vabilom na plakatih in obvestilom v Tedniku in radiu, seje proslave udeležilo le ne- kaj starejših ljudi, medlem ko so bili pionirji in mladinci še kar številni. Proslavo smo celo za- čeli 10 minut kasneje v upaniu, da bo prišlo še več obiskovalcev. Zelo nevzpodbudno je ludi, da se proslav ne: udeležuje večina funkcionarjev krajevne sku- pnosti, nekateri pa celo pričakujejo, da jih bo- mo počastili s posebnim vabilom. Mislimo, da ni prav, da se krajani ne zanimajo za naše kul- turno delo. Proslava nikakor ni delo enega dne- va in je ne pripravljamo sami zase, zato pri- hodnjič pričakujemo večjo udeležbo. Jedro proslave je predstavljala igrica Zločin na novomeškem trgu. Dogajanje je postavljeno v čas druge svetovne vojne, pripoveduje pa o u.sodi lepega dekleta, ki .se nepremišljeno zaljubi v domobranskega oficirja. Svojo zmoto spozna šele, ko je priča tragičnemu dogodku na trgu, ko oficir Prodan obesi dva ujeta partizana. Sklene se mu maščevati, ker pa se ji poskus uboja ponesreči, konča v zaporu. Ostali program so popestrile partizanske bor- bene pesmi. V nedeljo dne 27. aprila smo organizirali špo- rtiia srečanja z OOZSMS iz Ptuja in okolice. Organizirali smo tekmovanja v malem nogome- tu, tenisu in šahu. OO ZSMS Turnišče Sestanek mladinskega aktiva v ponedeljek 21. aprila je bil v domu občanov Breg sestanek 00 ZSMS v KS Ivan Spolenjak. Na sestanku je bil zraven pred- sedstva mladinske organizacije in najaktivnejših mladincev pri- soicntudi predsednik mladinske- ga aktiva KS Hajdina. Dnevni red je bil razdeljen na 5 točk. Najprej smo obravnavali spre- jem zvezne štafete, ki je šla tudi skozi to K S in sicer 29. aprila ob 9.09 je krenila iz osrednje prosla- ve v ptujski občini na trgu MDB. Mladinci KS Ivan Spolenjak so jo sprejeli na polovici dravskcgy mostuod osngvnošolccv OS Tone Znidarič. Štafeto so skozi to območje prenašali mladinci, učenci OS Ivan Spolenjak in mladi izTOZD-a Flektrokovinar in sicer do cerkvice Sv. Roka. kjer so jo predali mladincem KS Ilajdina. Pod drugo točko .so pripravili program aktivnosti ob I. maju. Na sam praznik dela bo ob 10. uri šaljivo tekmovanje med vse- mi OO ZSMS v občini. Za tekmovanje sc je določila tudi organizacijska "in ocenjevalna komisija. Po tekmovanju bo v popoldanskem času kulturni pro- gram, ki ga bo v sodelovanju z osnov nošcMci pripravil referenl /a kulturo Janko Mere. Po pro- slavi bo krcsovanjc kjer bodo pripravili glasbene točke, stekel no pa tudi pogovor s tremi delegati, ki bodo prisotni iz občinske konference ZSMS! Po- zneje sc načrtuje prosta zabava s plesom, Irctja točka je zavzemala evidentiranje novega vodstva za katerega so bili soglasno sprejeti naslednji novi člani: predsednik Janko "Mere. sekretar Stanko Kosi: blagajnik Potočnik: kultur- ni referent $onja Pinjarič. za delo s pionirji učen"Ka OS: za organi- zacijo MDB Stanko Vidovic: za organizacijo splošnega ljudskega iiclpora Boris Cafuta in Dušan Ris za obveščanje in propagan- do. Četrta točka je bil dogovor glede sodelovanja na pohodu po poteh revi)lucijc v Mostju. ki je nil 26. aprila. Pod točko razno pa je stekel pogovor glede sodelova; nja na športnem tekmovanju, ki ga organizira KS rurnišče. "pred- fauanl pa so bili tudi štirje aktivni mladinci za sprejem v ZK. Pripravila: I). Ris. B. Cafuta 1. maju ne bo prvič, da bodo na oder KS stopili osnovnošolci! Posnetek: D. Ris KmRIČEVO Praznovanja ob prvem maju Vsako leto se ob mednarodnem prazniku dela 1. maju vrstijo razne prireditve in proslave v čast tega pomembnega delavskega praznika v vseh mestih, krajih, zaselkih in podobno. Tako bo tudi letos — razumljivo vse v okviru trenutnega dejanskega stanja — stabilizacij- sko in predvsem delovno. Pred praznikom se bodo zvrstile razne kulturne prireditve, ki bodo povezana s srčno željo vseh delov- nih ljudi in državljanov naše socialistične samoupravne Jugosla- vije, da nam ozdravi naš ljubljeni predsednik tovariš TITO. V naših srcih je sama in tokrat edina želja do na.šega dragega Tita. Ko bomo praznovali ta medna- rodni praznik dela, bodo vse naše misli usmerjeno proti kliničnemu centru v Ljubljani, v katerem se naš dragi Tito bori za svoje življe- nje ob pomoči in podpori zdravni- kov in želj nas vseh. Tudi v KS Kidričevo se pripravljajo na praznovanje pra/nika dela in sicer prirejata KK S/DL in tovarniška konferenca sindikata IGA skupen kulturni program, ki bo na predvečer samega pra/nika prvega maja prod spomenikom narodnega heroja Borisa Kidriča. Tukaj bodo postavili tudi majsko drevo, šolarji O^ ,,Boris Kidrič" Kidričevo bodo pripravili krajši kulturni program, nato pa bo še kresovanje. Podobne prireditve pa bodo tudi v vseh šes- tih krajih (območjih) krajevne skupnosti Kidričevo, v katerih bodo prav tako z raznimi kultu- rnimi prireditvami in manifestaci- jami proslaviti praznik — vsi sku- paj pa z eno samo edino željo „ClMPREJ NAM OZDRAVI NAS DRAGI LJUBLJENI jii^ASJSJim:'-------------- Še ena možnost razvoja Prečital sem članek v našeni TFDNIKl'. pod lasltnom »Razvojnih možnosti še vejikoc in mi je P'"'šlo na misel, da niso samo v omenjenem članku "'»vcdene ccme zazidalnih načrtov, kot sov Budini. "'*goznici in ob Mariborski cesti, če jc lo res premalo, kot to navaja avtor članka MG. nav ajam eno cono. ki bi prišla v poštev. t. j. zemljišče med ^'ndlerjevo ulico in železniško progo do potoka ■^^'goznice. kije sicer v privatni posesti in ic takoi-i fiicnovani trikot ter svoj predloe utemeljujem s; Medečim: . " | stanovalka na Dornavski cesti I. J. C. pt)skuša Rrcpdvcdati lastnikom kmetijskih parcel na nave- ..^'nem območju dostop m dovoz na svoja zemlji- j"*-'': kljub temu. da se povsod da)e prednost obcle- kmcti)skih zemljišč in se stremi za tem. dy bo ^nncčja "pr(.)duktiv"nt)st. )e stanovalka J. C. v R^^-^ecii oktobru lansko leto zgradila čez to po\ ob 'j^'Pindlerjevi u. oz. Dornavski cesti leso pod •'''etvezii. da koristniki vozijo na svoje kmetiiskej jiarcele čez ograjeno dvorišče, kljub temu. dii to pot oz. cesto vsa"kokratni lastniki teh parcel upo- rabljajo od tistega časa. ko je železniška proga PragcVsko—Konoriba presekala teh nekaj kmetij- skih"parcel, kar paje že okrog 120 let. \ si. ki že nad 25 let poznamo te razmere in vemo. kje in kod so lastniki vdzili na te parcele, se močno čudimo poskusu te preptnedi in ta posluh močno obsoja- mo! Scv cda bomo lastniki moral.i te parcele pustili neobdelane, če bo stanovalka J. C. uspela, kar sicer /elo dvominu)! (ilede na lo. da bo spor stal. ne glede, kako bo prepoved uspela, sem mnenja, da je potrebno la trikot urbanističnem obdelati in ga določiti za zazidalno cono in tako določiti dovoz na stavbene parcjlc po urbanistični zamisli in tako za spor in jezo ne bo povoda. Naj mi prizadeti oprostijo, vendar drugega izhctda "ne bo vsako krivico "pa močno obsojam! Kt>nrad Vela? Brigadirski HO-RUK v GorišnicI Brigadirji, vključeni v LMDB »luda Severa Gorišnica. kije bila ustanov Ijcna aprila lelos. smo v soboto. 19. aprila, prvič zavihali rokave, pctprijeli za krampe, lopate in samokolnice in uredili zemljišče ob zadružnem domu v Gorišnici. Zemljo, kije bila v kupih smo enakomerno razvozili po zemljišču i le-tega pripravili za setev trave. Ob delu. ki gaje Mladi so uredili zemljišče ob zadružnem domu. Posnetek: B. Zmazek vseskozi spremljal rahel dež. nasje z naveti usmerjal tov. Kline, zahvala pa velja tudi KS (iorišnica za organizacijo malice na Jelovišču. [:nodnevne lokalne mladinske delovne akcije smo se brigadirji udeležili v velikem številu. Upamo, da bo naša udeležba popolna tudi na delovišču v Tibolcih. 2. maja 1980. Do takrat pa naj velja brigadirski Z-D-R-A-V-O! L Hunjet Načrt delovnih akcij mladih Mladi občine Slovenska Bistrica bodo letos sodelovali na dveh republi- ških in več lokalnih delovnih akcijah. Tako bo brigada Pohorski bataljon, ki jo vsako leto organizirajo v okviru OK ZSMS Slovenska Bistrica, odšla na delovno akcijo Slovenske gorice 80. Štela bo okoli 40 mladih iz celotne občine. Na trasi pa bodo od 22. junija do 12. julija. V mesecu juliju in avgustu bodo organizirali na območju občine Slovenska Bistrica več lokalnih delovnih akcij, namenili jim bodo pred- vsem urejanju okolja, sodelovanju pri raznih komunalnih delih v krajih kjer prebivajo in ludi drugim akcijam. V teh akcijah bo sodelovalo okoli 200 mladih. V mesecu avgustu pa bo pet brigadirjev odšlo na delovno akcijo v Suhi krajini. Viktor Horvat LAPORJE Obnavljajo gasilski dom Clani gasilskega društva Laporje pri Slovenski Bistrici v zadnjem obdobju nimajo veliko prostega časa. saj le tega posvečajo predvsem obnovi svojega gasilskega doma. Stari je bil za povečano aktivnost, ko', tud štev ilo člai^tva v društvu, veliko premajhen, zato so sklenili, da ga bodo razširili. Ker je bilo na razpolago le malo denarja so se odločili dom Nova podoba gasilskega doma v Laporju. t)bnov iti predvsem s prostt)voljnim delom. V ta namen so pritegnili tudi druge krajane, ki sojim radi priskočili na pomoč, lako z materialom za obnovljeni dom. kot tudi z nekaterimi obrtnimi storitvami. \ prenovljenem domu bodo pridobili večjo garažo, predvsem pa prostor za sestajanje, ki ga sedaj zelo pogrešajo. Nova bo tudi orodjarna,. dogradili bodo sanitarije in uredili ostale potrebne prostore. Koliko jih j bo veljala obnova doma je sedaj še težko reči ponosni pa so, da bodo i končno tudi oni dobili težko pričakovane prostore in s tem tudi boljše^; pogoje dela. Ci;isilski dom pa ne bo ozko usmerjen za njihove dejavnosti,, ampak se bo v največji meri vključil tudi v življenje same krajevne skupnosti Laporje. Pričakujejo, da bo lo svojo vlogo pričel opravljati že v letošnjem letu. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat v spomin na Žrtve Krajevna organizacija ZZB NOV Videm pri Ptuju si je v svoj delovni program zadala zahtevno nalogo — postavitev spomenika v spomin padlim borcem in drugim žrtvam fašističnega nasilja z območja KS Videm. Zaradi tega KO ZB NOV poziva vse svojce padlih borcev NOV in drugih žrtev fašističnega nasilja, da to prijavijo pri KO ZZB NOV Videm pri Ptuju ali pri krajevni skupnosti oz. v krajevni pisarni najkasneje do 31. maja 1980. Podatki so jim potrebni zaradi tega, da bo se/nam imen, vklesanih na spomenik res popoln. j 8 - IZ N ASIH KRAJEV 30. april 1980 - TEDNIK v POČASTITEV IX. KONGRESA GASILSKE ZVEZE SLOVENUE Republiško tekmovanje 9. maja v Ptuju v SR Slovenji deluje trenutno 1360 gasilskih društev. Od tega je le 280 industrijskih, ostalo so prostovoljna terenska društva. Lahko se pohvalimo tudi z množičnostjo, saj imamo v naši republiki prek 82.000 gasilcev — všteti so pionirjim mladinci in članice. V zadnjem času dobiva gasilstvo vse večji pomen, saj je pomemben člen civilne zaščite. In prav je, da je del prizadevanj v naši samoupravni socialistični družbi usmerjen tudi v preventivo in varstvo pred požari. V počastitev letošnjega IX. kongresa Gasilske zveze Slovenije so v prvem krogu potekala občinska, za tem pa regionalna tekmovanja. V zadnjem krogu se bodo gasilci pomerili še v republiških tekmovanjih ki bodo zaradi množičnosti — tekmovalo bo blizu 2.800 članov — potekala v Celju, Domžalah in Ptuju. Sicer pa bo v vsa tekmovanja v počastitev IX. kongresa GZT vključenih prek 24.000 gasilcev. Na tiskovni konferenci, ki je bila v sredo 23. aprila v domu gasilcev v Ptuju so predstavniki republiške in občinske gasilske zveze seznanili časnikarje s potekom republiškega tekmovanja za mlajše in starejše pionirje ter članice in mladinke, ki bo potekalo v Ptuju 10. maja. Kot je dejal Milan Vrhove, načelnik operativnega štaba GZ Slovenije se bo v Ptuju pomerilo 120 gasilskih desetin, od tega 30 enot mlajših, 37 enot starejših pionirjev, 15 enot mladink in 38 enot ».lanic. Temu tekmovanju bodo posvetili še posebno pozornost. Mlajši pionirji bodo tekmovali z vedrovko v mokri vaji, z zbijanjem tarče in vajo s hidrantom. Starejši pionirji se bodo pomerili v vaji z motorno brizgalno ter v .štafeti s preprekami. Mladinke se bodo pomerile v vaji s hidrantom, članice z motorno brizgalno, oboje pa v štafeti s preprekami. To so predvsem vaje, ki zahtevajo od vsakega tekmovalca zrelost ter telesno utrjenost ter predvsem spretnost z gasilskim orodjem in opremo. Kot je povedal Ciril Murko, predsednik tekmovalne komisije in član organizacijskega odbora je za repubUško tekmovanje že vse pripravljeno. Ob Dravi na Žnidaršičevem obrežju bo postavljen poseben stadion, ki ga bodo pozneje gasilci odkupili. Samo tekmovanje bo posvečeno tudi krajevnemu prazniku mesta Ptuja, zato bo isti dan v paviljonu Dušana Kvedra otvoritev razstave Civilne zaščite. Zvečer pa se bodo gasilci udeležili tudi proslave v Narodnem domu. Samo tekmovanje bodo spremljali ptujski radioamateriji, ki bodo novice sproti prenašali v vse kraje Jugoslavije. V potek tekmovanja pa bodo vključeni predstavniki vseh desetih gasilskih centrov v okviru občinske gasilske zveze Ptuj. Na sprejem več kot 1200 udeležencev republiškega tekmovanja 10. maja pa so pripravljeni tudi ptujski gostinci. Upamo in želimo, da bo tekmovanje dobro uspelo. M. Ozmec Trojčice iz Markovec so pridne učenke Ko smo bili pred kratkim na obisku v osnovni šoli Bratov Štrafela v Markovcih pri Ptuju so nam tovarišice iz male šole pred- stavile trojčice Nado. Silvo in Vero Kelc iz Bukove 82. Vse tri so bile rojene 31. decembra 1972. točno ob pol noči in so si zelo podobne. Ne razlikujejo jih niti tovarišice. kaj šele učenci. Pravijo, da jih pokličejo kar po imenu, takrat se zagotovo vstane pravil- na. Sicer pa pravi njihova tovari- šica Matilda Štumberger. da so zelo pridne in vestne učenke in če bodo tako nadaljevale bodo vsi zadovoljni, še posebej pa njihova mamica in očka v Bukovcih. Tudi s sošolci se dobro razumejo, vsaj tako so nam dejali, čeprav imajo težave pri pogovorih z njimi. — OM Nada, Silva in Vera Kelc med od- morom v mali šoli. Sami presodite kako so si podobne, (foto: M, Ozmec) Srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov Zveza kulturnih organizacij Slovenije je pred časom objavila razpis za 9. srečanje — osrednje bo 7. in 8. februarja prihodnje leto. Območna srečanja bodo junija letos v Trebnjem, in na Ravnah, v jeseni pa v Celju, Ptuju, na Jeseni- cah, v Primorju in na Vrhniki. Sestavni del 9. srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov je poleg območnih in naključnega srečanja tudi literarna kolonija, ki jo bosta organizirala KUD Ernest Golob- Peter s soorgani/atorji v občini Le- nart in Zveza kulturnih organizacij Slovenije v oktobru 1981 v Gradi- šču v Slovenskih goricah. Pogoji za sodelovanje na sreča- nju so enaki kot doslej — sodeluje- jo lahko pesniki in pisatelji za- četniki, ki razen v samozaložbi še niso i/dali nobenega svojega dela v knjižni obliki in še niso bili uvrščeni med najboljše v dosedanjih zaključnih republiških srečanjih. Svoje prispevke morajo avtorji poslati najkasneje do 15. maja 1980 na naslov ZKO Slovenije, Kidriče- va 5 Ljubljana — za 9. srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov. Tričlanske žirije bodo med pravočasno prispelimi prispevki s svojega območja izbrale najboljše avtorje za nastop na območnem srečanju, ki mora bili najkasneje do 15. novembra 1980. Ker je časa z.a prijavo malo, prosijo organi- zatorji vse avtorje, ki želijo sodelovati, da čimprej pošljejo svoja dela. Razpis je bil objavljen tudi v Domači rasti, literarni prilogi Tednika št. 9 z dne 6. marca 1980. N. D. V snegu in ob grmenju na Rašico starejša skupina ptujskih planincev v snegu na Rašici. Navkljub neugodni vremenski napovedi koncem preteklega tedna in nič kaj obetavnem nedeljskem jutru, nam starejšim ptujskim planincem ni upadel pogum. Tako smo se ,,oboroženi" z dežniki odpravili 20. aprila na naš redni mesečni izlet. Po daljši vožnji smo prispeli v Rašico, prvo pri nas požgano vas po Nemcih, ki je danes seveda obnovljena. Septembra 1941. je Rašiška četa napadla Nemce, zato so slednji iz maščevanja požgali vas in izselili ljudi. Iz vasi smo ob močnem sneženju, spremljanjem z grmenjem, nadaljevali pot do planinskega doma na Rašici. Vijugasta, deloma strma pot nas je peljala skozi sveže zasneženi gozd. Čeprav se nam je udiralo v do 30 cm debelem snegu, nismo čutili napora, ker nas je napajala čudovita podoba belega gozda. Tudi pod težo snega globoko upognjene veje, s katerih smo mestoma stresali sneg, ali se pod njimi nizko sklonjeni prebijali dalje, nam niso bile prevelika ovira. Težko je opisati kako romanti- čen je bil pogled na temne smreke in svetlozelene listavce, vse odeto v beli snežni plašč. Zavedali smo se škode, ki jo lahko povzroči ta sneg, vendar planinci, ljubitelji narave in lepot, smo bili navdušeni nad pravljičnim gozdom. Prijazno sprejeti v domu na Rašici, skrbno postrežem po podpredsedniku PD Rašica ter njegovi ,,četi" dežurnih mladih planincev, smo v topli sobi kaj hitro pozabili težavno pot. Na Rašici smo si ogledali razgledni stolp in spomenik narodnemu heroju Stanetu Koscu. Zal zaradi sneženja nismo bili deležni razgle- da; odpadel je tudi ogled mesta, kjer je taborila Rašiška četa, kot tudi skupen pohod do Mengške ko- če. Na to dveurno pot se nas je kljub vsemu odpravila manjša sku- pina planincev in planinka, ki smo potem od koče nadaljevali pot v Mengeš, kamor so med tem prispeli To ,,januarsko" sneženje v poz- nem aprilu je bilo posebno doživetje na izletu. Izlet je pripravil in vodil naš vodnik Lipe Izlakar, ki za naslednji mesec načrtuje izlet na Graško goro — ,,goro jurišev", ka- mor že sedaj vabimo. Tekst in foto: Rudi Rakuša TUDI LETOS TEKMOVANJE ZA NAJBOLJ UREJEN KRAJ V SR SLOVENIJI Turistična zveza Slovenije je letos ob svoji 75- obletnici ponovno organizator akcije za najbolj urejen turistični kraj v SR Sloveniji, le da letos gre za nekoliko drugačen sistem tekmovanja kot prejšnja leta. Tako bodo tekm.ovanja v občin- skem prostoru vodile občinske turistične zveze, ki bodo po izločilnem sistemu prišle do najbolj urejenega kraja v občinskem prostoru; le-ta pa se bo potem vključeval v republiško tekmo- vanje. Ptujčani oziroma samo mesto Ptuj je lani doseglo zavidljiv rezultat, med 220 ocenjeva- nimi turističnimi kraji v Sloveniji, je zasedlo odlično 9. mesto. Ce bodo prizadevanja, ki smo jih v občini tudi letos zastavili z uresničevanjem programa čiščenja in urejevanja okolja, je pri- čakovati, da tudi tokrat uspeh ne izostane. Z akcijami čiščenja in urejevanja okolja smo v ptujski občini pričeli že koncem marca in jih bomo nadaljevali še v prihodnjih mesecih. Priporoča se, da bi letošnje akcije s tega podro- čja bile zaključene do 27. septembra, sveto- vnega dneva turizma. Turistično društvo Ptuj, ki je eden izmed iniciatorjev aktivnosti za čiščenje in urejevanje okolja, je odločilo, da tudi letos organizira več predavanj za šolsko mladino na temo varovanja in čuvanja okolja. Še posebej pa si bo društvo prizadevalo v usta»vljanju pionirskih turističnih krožkov na osnovnih šolah v občini, ki bi prav tako naj organizirano delovali na področju ohranjevanja naravnega življenskega in delo- vnega prostora. Ta predavanja bi naj bil« do 15. maja. MG PTUJSKI SEJMI NISO TAKSNI, KOT SO BILI NEKOČ KUPČIJE ZA VSAKO CENO Vse kaže. da se Ptujčani obna- šamo, kot da nam je vseeno, kaj se dogaja na naših več kol 1900 let starih ulicah. Komu v ponos smo dovolili, da namesto pintar- jev. lončarjev, kolarjev''. ribniča- nov. svečarjev. medičarjev. kot- larjev in še koga iz domače obrti, v zadnjih letih srečujemo na naših sejmih vse več prodajalcev kiča in krame. Iz leta v leto se pojavljajo nove sramotne oblike prodajanja. Vse kar gre v denar in šc več vam ponujajo. Da gre za prodajanje rabljenih a dobro ohranjenih oblačil Se morda nekako, čeprav bi bilo bolj človeško, ko bi vse skupaj poda- rili organizaciji Rdečega križa. Vse pa se neha. če ti nekdo s prisilnmi nasmehom na ustih ponudi denimo rabljeno ustno protezo z enim zlatim zobom, ali pa rabljene spodnjice, tudi dolge, pa stara raztegnjena očala z kdo ve kakšno dioptrijo in še kaj. Pa nič slabega ne mislijo ti ljudje, saj brez strahu povedo: »Ja veste, pri vas v Ptuju so pač takšni ljudje, da vse pokupijo, tudi za pet dinarjev če jc treba. Le kdo ne bi tega izkoristil.<■ Pa se le vprašajmo dragi občani ptujske občine, iz Haloz ali Slovenskih goric, zakaj se tako nizkotno prodajamo? Zakaj dela- mo sramoto sebi in soobčanom? Zakaj si dovolimo, da prihajajo k nam prodajalci starih cunj. kra- me in kiča iz Varaždina. Marije Bistrice. Oubrave. Maribora. Ce- lja. Portoroža in še od kod. da si zadovoljni mancjo roke in zapu- ščajo Ptuj z zaničljivim nasme- hom. Tega si. dragi Ptujčani. ne bi smeli dovoliti. Karjc preveč jc pa preveč. Le premislite! In kt)nčno. čcjc v nas premalo samozavesti in t)dločnosti. mar ni nekdo, kije plačan za to odgovo- ren'.' (ioiovo ni mesta v SlovtHiiji. ki hi prek odgovornih organov dovolilo takšno prodajo. Če smo lahko z odlokom prepovedali živinski sejem (za določen čas seveda) bi brez težav lahko prav tako z odlokom omejili prodajo starih cunj. krame in kiča. So ljudje, ki bi to lahko nadzirali, denimo tudi komunalni nadzor- niki, če imajo inšpektorji preveč dela. Vsekakor je treba naredjti konec poneumljanju ljudi. Ce smo dolžni vzgajati naše občane na vsakem koraku, jih vzgajajmo tudi na tak način. Naj bo .sejem spet lep star običaj, naj preraste morda v turistično etnografsko prireditev. Naj bo tako. kol je bilo včasih. Čeprav so bili težji časi in ni bilo toliko denarja, kol danes, na sejmih niso našli mesta prodajalci starih cunj. To je le »bolezen« današnjih dni. ki jo moramo ozdraviti, dokler je še čas. Mar ni tako? M. Ozmec Kupčije so cvetele kot nikoli, na Jurjevem sejmu je šlo vse v denar. emona merkur po ptuj Tekstilna hiša Merkur Dom BIserka Zvezda Jasmin Tehnika Oprema Volan Ideal Iskrene čestitke vsem delovnim ljudem ob prazniku dela 1. maju! KfnETIJ/KI KOfnBlAflT PTUJ Vsem delovnim ljudem in občanom, sodelavcem in poslovnim partnerjem iskreno čestitamo ob mednarodnem prazniku dela — 1. maju! f EDNIK - 30. april 1980 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE S SEJE SKUPŠČINE KULTURNE SKUPNOSTI Delegati radi ,,pozabljajo" Treba je reči. daje bila zadnja seja skupščine KUS občine Ptuj — jelegati so se sestali v sredo. 23. aprila — živahna kot že dolgo ne. N,t>katera poročila, kot o delovanju kulturne skupnosti, o realizaciji rebalansa finančnega načrta KUS v letu 1979 in o delu skupnih služb interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v preteklem letu — so delegati sprejeli brez pripomb. Tudi poročilo samoupravne delavske kontrole je bilo sprejeto brez razprave, čeprav delegati niso bili najbolj veseli, ker so poročilo našli šele na mizah v sejni dvorani. Toliko bolj presenetljiv je bil odziv na poročilo o delovanju delegatskega sistema v kulturhi skupnosti v preteklem letu. Ugotovitve, da se nekatere delega- j;ije oziroma njihovi delegati sploh ne udeležujejo sej skupščin ali pa f,olj redkeje delegate razvnela. Menili so, da bi se morali vsi delegati zavedati svojih dolžnosti in obveznosti do okolij, ki so jih izvolila, pa tudi svojih pravic o odločanju. Sklenili so, da naj o delovanju delega- tov v KUD razpravljajo družbenopolitične organizacije v občini, pa tudi v delovnih organizacijah. Delegati .so se najbolj razvneli ob sprejemanju predloga finančnega načrta kulturne skupnosti občine Ptuj za leto 1980. Po daljši razpravi so predlog programa financiranja sprejeli, izvršni odbor pa mora do prihodnje .seje pripravili pregled koncertnih, lutkovnih in gledaliških prireditev ter program Ptujskih kulturnih srečanj. Vsa težava okrog finančnega programa je v pomanjkanju denarja za kulturne dejavno- sti, ki so v ptujski občini na visokem nivoju, pa naj gre za profesionalne ustanove ali pa za delo ljubiteljskih skupin, ki si razdeljujejo sredstva v okviru Zveze kulturnih organizacij občine Ptuj. Precej nejasnosti povzročajo prireditve, ki jih direktno financira kulturna skupnost občine. Zato ideja o ustanovitvi prireditvene poslovalnice v Ptuju ni za odmet — upoštevali bi jo morali in jo tudi uresničiti. Potem bo ludi odločanje delegatov lažje, načrti pa še bolj pregledani. Ob lem je potrebno omenili, da so bila gradiva za sejo res dobro pripravljena, zato so ludi vzpodbujala k razpravi. Žal pa so se na skupščini spel pojavljala vprašanja o viških zbranih sredstev, čeprav so delegati o lem že dvakrat razpravljali in sklepali ter na podlagi lega tudi določili prispevno stopnjo. To dokazuje, da delegacije — posebej združene in splošne — obilice dela mnogokrat pozabijo na svoja prejšnja stališča in potem spet poslavljajo vprašanja o zadevah, ki so že razčiščene. Ob koncu seje so delegati postavili nekaj vprašanj, med drugim so predlagali, da bi morali bolje obveščati obiskovalce o lem kdaj so odprte zbirke v Pokrajinskem muzeju, zanimal jih je ludi muzej revolucije v Ptuju, opozorili pa so še na prepogoslno uporabljanje tujk v Tedniku. N. D. Vedno več mladih bralcev Pred dvajsetimi leti seje priče- la plemenita akcija — vzgoja za branje dobrih knjig — tekmova- nje za bralno značko. V teh letih si je skozi dobro zastavljene aktivnosti pridobila velik krog mladih bralcev, v ptujski občini jih je bilo v teh letin 65 tisoč mladih bralcev. Občinska zveza prijateljev mladine Ptuj je za letošnjo sklep- no slovesnost bralne značke, ki bo 8. in 9. maja povabila k sodelovanju okrog 15 slovenskih pesnikov in pisateljev, ki bodo mladim bralcem z živo in nepo- sredno besedo približali vrednote literarnega ustvarjanja. Brez dvoma ostajajo la sreča- nja mladih bralcev z literarnimi ustvarjalci neponovljiva dožive- tja, ki jih še bolj privabljajo k branju dobre knjige. MG VEČER PLESA V ORMOŽU Pod tem naslovom se je skrival zanimiv poizkus združiti v eni predstavi plesna prizadevanja dveh različnih področij: folklornega in izrazno-balelnega. Da se nam ni treba bali za folklorno izročilo naših krajev, je lepo pokazala folklorna skupina iz Obreza, ki je pred nabito polno dvorano KD Ormož odplesala ven- ček narodnih plesov. Skupina deluje že precej let in pod vods- tvom Tilike Kolarič dosega soliden nivo. V tem letu nameravajo zaplesati tudi med našimi zamejci. Drugi del večera je bil vsekakor dogodek, ki ga je treba posebej pohvalili. Izrazni ples ali bolje re- čeno-sinteza gibov, ritma in glas- be, je noviteta v vzhodnem delu Štajerske. Ob koreografiji Sever in Petek so nam učenci in dijaki, čla- ni skupine za izrazni ples pri KPD Ormož dokazali, da se z malo truda in dobro idejo da naredili mnogo in prava škoda je, da so zamudili letošnjo področno sre- čanje plesnih skupin v Mariboru. V programu je bila predvidena ludi skupina za klasični in latinska ameriški ples, vendar je morala, čeprav solidno pripravljena, svoje sodelovanje odpovedati. Vzrok je pr'edvsem pri nekaterih delavcih v telesni kulturi, ki mislijo, da je športno udejstvovanje v rokometu euino in dovolj, zalo ljubosumno gledajo na vse ostalo, kar bi prispevalo k pestrejšemu udejstvovanju mladih v Ormožu. Na koncu mi ostaja ugotovitev, da bi bilo treba kaj podobnega v Ormožu organizirati večkrat. To nam dokazuje polna dvorana in enkratno vzdušje v dvorani. B. J. KONCERT PTUJSKEGA PIHALNEGA ORKESTRA v okviru prireditev v počastitev dneva OF slovenskega naro- da in praznika dela, je Ptujski pihalni orkester pod vodstvom prof. Antona Horvata priredil v petek, 25. aprila samostojni koncert. V ptujskem gledališču se je zbralo precej občanov, ki so prisluhnili skrbno izbranemu programu. Orkester se je predstavil z odlomki iz opere Ero iz onega sveta, z umetnimi oesmimi in s spletom zabavnih melodij. Skrb za prireditve pod skupno streho V preteklem tednu seje na zadnji seji sestal odbor za pripravo letošnjega kurenlovanja in ob tej priložnosti sklenil, da po 20-letnih ne- plodnih prizadevanjih, da prireditev dobi ustrezno mesto ter se ji tako zagotovi stalen vir financiranja, odstopi in tako skrb za organi- zacijo, vsebino in sredstva prepusti drugemu organizatorju. Do tega je slej ko prej moralo priti, saj je nerazumevanje za to prireditev za- slediti skoraj povsod in tako organizatorjem ni preostalo drugo, kot da breme za prihodnje organizacijo prevalijo na drugega. Kdo bo to pa seje potrebno v občini dogovorili. Četudi letošnjega kurenlovanja ni bilo. pri- reditev je bila odpovedana šele dva dni pred osrednjim nastopom, je nastalo v zvezi z or- ganizacijo prihoda skupin ter drugih stroškov blizu 30 milijonov dinarjev, ki jih je bilo po- trebno pokriti. Zatoje toliko bolj nerazumljivo, da so nekatere ptujske delovne organizacije, ki se v samo organizacijo niso bile vključile, temveč so se samo pripravljale, da lo opravijo na sam dan kurenlovanja. organizatorjem po- slale zasoljene račune za neopravljeno delo! Taki in podobni razlogi pa so še samo pripo- mogli k soglasni odločitvi odbora, da kljub dolgoletnemu prizadevnemu delu in družbe- nemu nadvse pomembnemu prispevku v oh- ranitvi kulturne dediščine, odstopi. Mislim pa, da bi organizatorjem prireditve za njihovo dolgoletno in pomembno delo, lahko izrekli pohvalo, čeprav so je bili v mi- nulih letih le malokrat deležni. Običajno je šlo le za kritike in to tistih, ki bi bili najbolj po- klicani da sloje za prireditelji da ji pomagajo tako v organizacijskem, kot tudi vsebin- skem in materialnem pogledu. Pa žal temu ni bilo tako. Odbor je na tej seji ludi predlagal, da bi v občini pričeli razmišljati o ustanovitvi posebne ustanove ali zavoda, ki bi naj skrbel za celo vrsto prireditev, ki jih skozi vse leto organizi- ramo v ptujski občini. Poleg kurenlovanja, je to festival domače zabavne glasbe, pa ptujska kulturna srečanja in druge velike prireditve, ki se prav lako srečujejo z velikim pomanjkanjem finančnih sredstev in kol lake skozi vsa ta leta le životarijo. V občini pa bi se ludi morali dogovorili, da bi za etnografski del prireditve združevali več sredstev in prav sedaj je čas, da to skozi dogo- varjanje z posameznimi nosilci planiranja ludi dosežemo. MG \DR. VLADIMIR BRAClC\ PROSTORSKI RAZVOJ UPRAVNE IN SAMOUPRAVNE RAZDELITVE NA OBMOČJU SEVEROVZHODNE SLOVENIJE 4. nadaljevanje Tudi za leto 1900 nismo ugotovili nobenih bistvenih sprememb. Še vedno imamo istih 85 občin kot leta 1850. Občina Sv. Martin na Dravskem polju seje preimenovala v Slovenjo vas. Danes samostojna katastrska občina Črmljenšak (občina Lenart) je bila kot naselje vključena leta 1900 v katastrsko in politično občino Bišečki vrh. Del katastrske občine Kaniža so leta 1870 priključili katastrski občini mesto Ptuj, iz ostalega dela paje nastala nova katastrska občina Brstje, ki obsega naselji Brstje in Budina. Podrobnejše podatke za stanje občin leta 1900 nam prikazuje tabela P 1. Iz teh podatkov lahko med drugim ugotovimo, daje bila po številu prebivalstva najmanjša občina Desin- ci. ki je štela le 127 občanov, največja pa občina Cirkovce, ki je štela 2058 občanov, kar predstavlja 16-kralno razliko. Sicer pa so bile le tri občine, ki .so imele pc:id 200 občanov. 13 občin je imelo manj kol 300 občanov in 40 manj kot 500 občanov. Večina občin je torej imela več kot 500 občanov, med njimi jih je bilo osem. ki so imele nad 1000 občanov (brez mesta Ptuj). Krajevna samouprava je torej bila močno približana občanom. Ker tudi v obdobju 1900—1918 ni bilo nobenih teritorialnih "»prememb v razporeditvi političnih občin na območju današnje občine Ptuj. moramo torej reči, daje ostala prvotna postavitev občin — sosesk ^»kozi vseh 68 let. Na novo nastala država Slovencev, Srbov in Hrvatov je v našem primeru v celoti prevzela upravno ureditev razpadle avstro-ogrske f^onarhije. Edina sprememba, ki jo je zasledilj v gradivu popisa prebivalstva iz leta 121. je nova politična občina Šikole na Dravskem polju. Obsegala je tri katastrske občine s tremi naselji — Starošinci. Stražgonjca in Šikole. Omenjena naselja so se izločila iz dotlej največje \ politične občine Cirkovce. kije s lem zdrsnila na drugo mesto; prven-^ sivo paje prevzela politična občina Lovrenc na Dravskem polju. j Uvedba monarhofašistične diktature leta 1929 je sprožila tudi.; proces reorganizacije upravne ureditve. Tako je bila v letih' 1933—1934 izvedena komasacija občin, v letih 1935—1938 pa so^ opravili še nekatere popravke. Komasacija je zmanjšala število politič-, nih občin na območju današnje občine Ptuj od prejšnjih 85 na 24, torej j na eno četrtino. Najmanjša občina je bila sedaj Hajdina (Dravsko j polje), kije merila komaj 909 ha, največja paje bila občina Podlehnik; (Haloze), kije merila 4969 ha, torej skoraj petinpolkralna razlika. Sicer, pa sla merili samo dve komasirani občini manj kot 1500 ha in sedem manj kot 2000 ha. Devet občin je merilo več kot 3000 ha. ' Površinsko najmanjša občina Hajdina je imela tudi najmanj,^ prebivalcev, samo 1270. Toda dvainpolkral večja občina Sv. Bolfenk v' Slovenskih goricah jih je imela le 1374. Če izvzamemo mestno občino; Ptuj. je imela največ prebivalcev občina Videm pri Ptuju, 3664, kije! bila po velikosti na drugem mestu. Takoj za njo paje bila površinsko j največja občina Podlehnik. ki je štela 3363 prebivalcev. Razlika v; številu prebivalstva med občinami je bila torej le trikratna. Sicer pa jej bilo deset občin, torej skoraj polovica, ki so štele manj kot 2(X)0 prebi- i valcev, medtem ko jih je bilo pet (brez mestne občine Ptuj), ki so imele \ nad 3000 prebivalcev. Nove komasirane občine so obsegale najmanj 2 ; (Hajdina) in največ 14 (Sv. Barbara v Halozah) katastrskih občin ter! najnianj 3 (Hajdina) in največ 20 (Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah)^ naselij. Podrobnej.šo podobo in razne možnosti primerjav nam omogo-i čata karta P 2 in tabela P 2. I n. OBDOBJE KRALJEVINE SHS-JUGOSLAVIJE Komasacija nekdanjih občin — sosesk v nove politične občine je v \ nekaterih primerih razdelila posamezne katastrske občine in naselja, i tako daje del pripadal eni. drugi del pa drugi komasirani občini. Takoj so npr. k novi mestni občini Ptuj bili priključeni deli sedmih naselij, ki: so sicer pripadala prejšnjim občinam — Draženci. Krčevina, Nova vas \ pri Ptuju. Rogoznica. Spodnji Breg, Štuki in Vičava. Podobno je bilo] ludi pri novi komasirani občini Polenšak. kjer je manjši del katastrske i občine in naselje Hlaponci bil vključen v občino Sv. Lovrenc v Sloven-^ skih goricah, del katastrskih občin in naselij Tibolci in Prerad pa v.i občino Sv. Marjeta niže Pluja. Zaradi ureditve na novo postavljenih i mej občine Sv. Barbara v Halozah so odvzeli katastrski občini Belskij vrh. ki je spadala v občino Zavrč. 55 ha ozemlja in ga priključili kalasl-' rski občini Veliki vrh, kije spadala v občino Sv. Barbara. Sočasno so iz ' istega razloga zmanjšali za 80 ha katastrsko občino Veliki Okič, ki je ; spadala v občino Sv. Andraž v Halozah, in povečali katastrsko občino j Mali Okič. ki je spadala v občino Sv. Barbara v Halozah. Sicer pa \ Karta p 2 nismo ugotovili primera, da bi razbili prejšnjo občino lako. da bi jo razdelili med dve ali več novih komasiranih občin. Najpomembnejša sprememba je bila. da so komasirano občino Stoperce priključili okrajnemu glavarstvu Šmarje pri Jelšah. Tabela P 2 Pregled komasiranih t)bčin na območju današnje občine Ptuj po stanju I. julija 1939; prebivalstNo po stanju 31.3. 1931 10 - NASI DOPISNIKI 30. april 1980 - TEDMIM Delo na vasi Ze leta 1948 smo v Dražencih ustanovili krožek, ki smo ga potem imenovali dramska družina. Rezultat se je pokazal že v nekaj letih marlji- vega dela. Sčasoma smo poštah že bolj sposobni, tedaj so začela nastajati med nami nesoglasja. Zato je morala naša dramska družina za nekaj časa preki- niti svoje delo. Po mali prekinitvi smo spet začeli s svojim delom, vendar smo si morali skoraj vsako drugo leto iskati nove člane, ki bi imeli veselje do dela. Nadaljnje delo je bilo zadovoljivo, kot nam je povedal tudi režiser, ki pa ne želi biti imenovan. Po dvaintrideset letnem delu se nam je spet predstavil z igro, ki je gle- dalce zelo razveselila. Ko sem se pogovarjal z režiserjem, mi je ta marsikaj povedal. Se pose- bej je poudaril, kako mora postopati z igralci, da odnosi režiserja in igral- cev zelo vplivajo na kvaUteto igre. Pa na žalost ne gre vedno tako kot bi si želeli. Povedal je še, da človek, ki ima voljo do dela, se ga ne ustraši. Čeprav ima že visoka leta, vseeno še ima voljo do nadaljnjega dela. Samo naj se naši vaščani spominjajo nazaj, ko smo imeli prireditve za dan žena, pa tudi skromno pogostitev naših žena. Tudi sestanke smo imeli po domačih hišah. Največkrat so to bile zelo živahne razprave o našem delu in dosežkih. Na koncu naj še povem, da bi morali naši starši tudi malo bolj vplivati na svoje otroke, jih usmerjati h kulturnemu delu in v spoštovanju do svojih predstavnikov. Naj končam z besedami in z željo, da bi res postala v naši vasi, kot tudi drugod, povezanost vseh pri delu na vasi. T. C. Prijetno doživetje v Cirlculanah! v nedeljo, 13. aprila sta nam mešani pevski zbor iz Cirkulan in moški pevski zbor iz Starš priredila koncert v počastitev bližajočih se praznikov. Lepo podanih in zapetih je bilo 21 slovenskih narodnih, umetnih in parti- zanskih pesmi. Poslušalci se vsem nastopajočim lepo zahvaljujemo in želimo, da nam večkrat pripravijo tako prijeten popoldan. Mirko Božič Najpreprostejši način odmetavanja smeti Velikonedeljski kraj ostaja en- kraten, zanimiv in privlačen. Krajani ne skrivajo zadovoljstva nad uspehi, marsikateri pa se tja še vedno rad vrača kjer obuja spo- mine nad nekdanjimi dobrinami, kijih je tukaj v tem kraju vedno in povsod našel. Pozabljene so te- žave predvsem starejših krajanov, ki se trudijo, da bi okolica bila vedno tako čisla kot si jo zami- šljajo: Toda dodati moramo, da se jim trud več ne splača. Sami pra- vijo: »Mi urejujemo, drugi pa nam zopet namečejo najrazličnejše odpadke.<> Ni dvoma, da se je Velika Nedelja uvrstila v vrh urejenih krajev. Narava seje docela prebudila, in z njo seje tudi prebudil človek, ki si bo znova belil glavo kam (Hivreči odpadke, ki jih je skozi celo zimo kopičil. Človek seje pač kot človek vedno znašel pa naj živi v mestu, ali na deželi. Tako .seje na primer prebudilo življenje v gra- du pri Veliki Nedelji, kjer so .si stanovalci začeli skrbno čistili prostore. Seveda, tekmovanje i? vira že od nekdaj med ženami katera si bo lepše uredila svoj( količke, da bodo njihovi možj, zadovoljni, ko bodo stopali p( graiskih hodnikih in pred sebo uzrli lepe in urejene prostore. K( pt)mislimo. da imamo od znoira vse takt) idealno, občutno smč doživeli vse delo. ki smo ga plačal s trudom. Toda ob tem pozablja mo na čisto okolje. Ali se bodo zopet vrnili vsi listj ki so se nekoč sprehajali po graj skih poteh in i)bčudovali lepote tega mogočnega gradu? Ali pa ji|- nc bo dokler ne bodo s komunal nimi inšpektorji dosegli, da bc očiščena in urejena okolica kotj^ bila pred leti. Tokrat bomo zopei lahko privabljali tolikšne množi, ce. ki .so željne lepote in kulture lega kraja. Besedilo in posnetek: Viktor Rajh Stanovalci gradu pri Veliki Nedelji odmetavajo smeti kar za gradom. Problem človeka v Halozah o Halozah zadnji čas dosti slišimo. Prijatelji narave jih nazivajo z idilo in romantiko. Številne počitniške hišice in novogradnje celo po hribih pa dokazujejo, da bo lu človeški živelj še obstojal. Posebno je v Hak)zah lepo vse od spomladi do pozne jeseni. Vsak zdomec, ki je zaposlen bodisi na lujcm ali v domovini, se rad vrača v Haloze. Vse to je lepo. Zal. pa se za ta košček slovenske zemlje, ki Se danes velja za najbolj zaostali del Slovenije, premalo zavzemajo pristojni organi. Namen imam opisati cesto ali v pravem pomenu besede — klanec, ki je speljana od Nove cerkve proti Brezovi gori od koder je prelep razgled daleč naokoli in za katero so se že tujci zanimali, da bi tu bilo primerno okrevališče. Ob lepem vremenu je po tej cesti dosti prometa. Videti je avtomobile različnih registracij Slovenije, Hrvat- ske in tudi inozemske ter težke vozila — kamioni, buldožerji in traktorji. Vsa ta vozila pa cesto močno poškodujejo, posebno, ko so tla meh- ka. Vprašanje pa je, kako dolgo bo še cesta vzdržala, saj že sedaj pešec težko hodi. posebno v temi, ko se zaletava, med kotanjami in grebeni. V Halozah bi še lahko marsikdo prišel, ko bi le cesta bila vzdrževana. Tudi domačini bi za cesto več prispevali, ko bi cesta imela strokovno usposobljenega gos- podarja: skrb za njo bi pa morala imeti celotna družbena skupnost. Pa šc druga reč me teži. Na Gojkovi \ Slanošini ima lovska družina svoj dom, ki ima več prostorov. Sliši se pa. da nameravajo lovci v teh prostorih tKJpreii bufTet. Krajani predelov Sed- iašeka. Siunošine, Gruškovja in Ložin bi pa potrebovali trgovinico, ki bi jih oskrbovala z najnujnejšimi gospodinj- skimi potrebščinami. Pot v trgovino v Podlehniku je dolga do ene in pol ure hoda. za stare ljudi in otroke pa še nc\ arna čez nezavarovano avtomobil- sko cesto. Bufetov v Podlehniku zadostuje za tukajšnje potrebe, saj imajo domačini sami v kleti vedno kaj mokrega. Čemu bi vinskim bratcem več nudili, ki nazadnje postanejo celo breme družbi. Da so o tej trgovinici razpravljali pri potrošniškem svetu, sem le malo izvedela. Povabili so baje prnslovodje obstoječih trgovin, ki pa so novemu lokalu nasprotovali, češ, da bi imeli z njim izgubo. Vendar smo v .socialistični družbi, ki mora stremeti za izboljšanjem družbenega standarda in da na manj razvitem območju ne bi smeli pričako- vati le dobička, temveč bi morali nuditi boljše življejske pogoje, kar je cilj naše socialistične samoupravne družbene ureditve. N. V KRVODAJALSTVO PRIDOBIVA VEDNO NOVE ČLANE Občinska organizacija RK Slovenska Bistrica šteje trenutno nekaj nad 1300 rednih krvodajalcev in okoli 300 takih, ki se odločajo darovati kri občasno. V občini deluje osem odvzemnih centrov, med njimi so zelo uspešni centri v Slovenski Bistrici, na Prage- rskem in v Poljčanah. Ob tem pa je vsako leto opa- zna rast aktivnosti na tem področju tudi med krvoda- jalci v Makolah, Oplotnici, na Keblju in Šmartnem na Pohorju. Zanimivo je ob tem spoznanje, da je med rednimi krvodajalci največ tistih iz vrst neposrednih proizva- jalcev, medtem ko jih je komaj pet odstotkov iz vrst izobražencev. V lanskem letu je na območju občine Slovenska Bistrica dalovalo kri bHzu 1700 prebiva- lcev, od katerih je bilo okoli 600 mlajših od 27 let starosti. V primerjavi z letom poprej pomeni, da jim je v bistriški občini z načrtnim delom uspelo število krvodajalcev dvigniti za prek 300 ali skupno za 20 odstotkov. V prizadevanjh, da bi krvodajalstvo v občini Slovenska Bistrica doseglo še širši obseg je občinska organizacija RK SLOVENSKA Bistrica v sodelo- vanju z vsemi organizacijami v KS in TOZD sprejela nadaljnje skupne naloge za vključevanje novih članov RK, predvsem iz vrst mladine, izobražencev in tudi voznikov motornih vozil ter kmetovalcev. Viktor Horvat Pesem je bogastvo preteklosti in sedanjosti v organizaciji zveze kulturnih organizacij občine Slovenska Bi- strica jc bila v soboto. 19. aprila tokrat /C 13. tradicionalna revija šolskih pevskih zborov občine SK)vcnska Bistrica v avli osnovne šole Pohorski odred Slovenska Bistrica. Na letošnjem srečanju se je zbralo nad 450 mladih pevcev, združenih v otroških, pionirskih in mladinskih pevskih zborih iz vseh osnovnih šol bistriške obči- ne. Letošnja prireditev seje odli- kovala tako po velikem številu mladih pevcev kot tudi obi.sko- valccv. saj je bila avla šole skoraj pretesna, da bi sprejela vse obča- ne, željne lepe zborov.ske pesmi. Kot vsako leto so tudi letos prireditev zaključili s skupnim nastopom vseh zborov, udeleže- nih na srečanju. Predstavili .so .se s pesmijo Jugoslavija, ki je med gledalci naletela na izredno velik odmev, saj so si želeli ponovitev. Iz lanskoletnega skupnega nastopa vseh pevskih zborov osnovnih šol občine Slovenska Bistrica. Obiskovalci so odhajali bogatejši za spoznanje, da je pesem še ve- dno bogato izročilo preteklosti in .sedanjosti, da bo ljudi spremljala v težkem in lepem tudi vsa pri- hodnja leta. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat ZG. LOŽNICA Delavni na kulturnem področju Mladi v krajevni skupnosti Zg. Ložnica pri Slovenski Bistrici se združujejo v osnovni organizaciji ZSMS. da lahko razvijajo tudi svoje aktivnosti. Ker je večina med njimi iz kmečkih družin ah so zaradi študija večji del dneva odmaknjeni od domačega kraja, je njihova aktivnost usmerjena predvsem v večerne ure in to v uresničevanje skupnega progra- ma mladih občine Slovenska Bistrica, medlem ko sami posve^ čajo posebno pozornost kulturni dejavnosti. Tako ni slučaj, da je večina njih tudi v vrstah članov kulturno umetniškega društva Zg. Ložnica. V tem okviru že nekaj let uspešno pripravljajo igre s katerimi tudi gostujejo v bližnjih in oddaljenejših krajih. Posebno aktivni so v dramski sekciji, kjer pripravljajo proslave, svečanosti in spremljajo druge dogodke v slovenski in jugoslo- vanski kulturi. Posebnost predstavljajo igre. Letos so že pripravili komedijo Frana Lipaha »Glavni dobitek*. Kljub temu. da se pri svojem delu srečujejo s pomanjkanjem prostora, najdejo dovolj razume- vanja v vodstvu tamkajšnje os- novne šole. ki jim v ta nameii odstopi tudi .šolski razred. V njem so pred nedavnim izvedli tudi prvo predstavo komedije »Glavni dobitek«. Posvetili .sojo šolski mladini in ponovili še za starejše krajane. Pri obeh pred- stavah je bil razred veliko pre; majhen, da bi lahko sprejel vse ki .so prišli pogledat predstavo. Člani dramske skupine KUD Zg. Ložnica so že slclenili. da bodo s to komedijo gostovali ^ nekaterih oddaljenejših krajih občine Slovenska Bistrica. Viktor Horvat ■(EDNIK -30. april 1980 DRUŽBA IN GOSPODARSTVO - 11 RIBE SO DRSTILE Pretekli teden je toplo pomladansko sonce /\abiiu ribe na drstišča. s><>jo življenjsko pot po strugi navzgor so se odpravile podusti polne jkcr. S s\ adbtnim vencem okrašeni samčki so se jim pridružili in na plitvih prodnatih tleh je bilo kmalu živahno. Črni ribiči letos niso imeli sreče... Foto: M. Ozmec Člani ptujske ribiške družine se zavedajo, da je njihova osnovna naloga čuvanje ribjega zaroda, zato so bili budni tudi tokrat. V letošnjem letu so čuvali svoja drstišča bolj kot kdajkoli prej. Takoj, ko Je bilo opaziti prve znake drsti so po že dogovorjenem programu v skupinah odhajali na drstišča. Pridružili so se Jim lovci, pa miličniki, skratka vsi, ki imajo v sebi čut. da ribe med drstjo ne smemo motiti, kaj šele, da bi Jih lovili. V tem času so tako in tako neokusne. Vsa koordinacija Je potekala prek predsednika in gospodarja RD Ptuj. po pododborih. Vse ki so v času drsti prihajali na drstišča. z dobrim namenom seveda, so zapisali v evidenco in to bodo že pne točke, ki izvirajo iz pravilnika o obveznem prostovoljnem delu članov RD Ptuj. Fetos so torej potegnili »črni ribiči« takratko, čeprav ni izključeno da so namakali mreže. Dobili so bolj malo. — OM Tečaji za voznike kmetijske mehanizacije Udeleženci tečaja AM D za voznike kmetijske mehanizacije v Markovcih, s svojim predavateljem Stanetom Fricem v sredi, (foto: KOSI) AMD Ptuj posveča v zadnjem času vse več pozornosti prometni \arnt)sti upravlja cev kmetijske mehanizacije. Na straneh črne kronike sle lahko pogoslo brali o tragičnih nesrečah predvsem neizkušenih \o/niko\ kmetiiskih traktorjev. Veliko je bilo smrtnih žrtev, zato so se pri AMD Ptuj odločili, da organizirajo tečaje za vse voznike kmetijske mehanizacije na podeželju. Tako si pričeli s tečaji za voznike traktorjev. nu)tokulti\att)rjev. raznih strojev in ludi koles z motorjem. Do sedaj st) te tečaje uspešno izvedli že v Leskovcu. Gorišnici, Marki)\cih. Pt)lenšaku in drugod. Zaradi izrednega zanimanja pona- \ljajo tečaj \ (jorišnici. izvedli pa ga bodo še v nekaterih drugih pode- želskih krajih \ ptujski t)bčini. S tem bo AMD Ptuj dala svoj prispevek k boljši varnosti \t)zniko\ kmetijske mehanizacije — seveda le. če bodo \ozniki upoštevali \sa pravila, ki se jih bodt) naučili na teh tečajih. — OM Skozi fotografski objektiv \ Zg. Polskavi seje \ /adnjih nekaj lelih število prebivalcev tako povečalo, daje postalo vprašanje zaposlitve poseben problem. Medlem ko se sedaj še večina zaposlenih krajanov vsakodnevno vozi na delo v Sk)\ensko Bistrico. Maribor ali druge oddaljenejše kraje pa ostaja nezaposlena predvsem ženska delovna sila. Kot vse kaže pa bo tudi na tem področju kmalu manj skrbi, saj v nept)sredni bližini naselja gradbeni delavci Konstruktor 1OZD Granit Sktvenska Bistrica, gradijo večjo proizvodno dvorano Rudarskega šolskega centra Velenje, kije tukaj sklenil zgradili tovarno za pohištveno okovje. Pričakovati je. da bodo s proizvodnjo pričeli že v letošnjem letu. \ njem pa bo zaposleno okoli 100 okoličanov, predvsem ženske delovne sile. Proizvodna dvorana RŠC Velenje v Zg. Polskavi hitro dobiva načrtovano obliko. I a indusiriiski objekt bo pospešil hitrejši razvoj kraja, pa ludi nadaljnji razvoj te proizvodnje, ob povečanju števila zaposlenih. Na podlagi tega oblikujejo nove načrte še sedaj. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Prvi poklicno izšolani oljarji v Sloveniji Na pobudo vod.stva kolektiva so 5. aprila lani pričeli v Zvezdi. TOZD Tovarna olja Slovenska Bistrica, v okviru Živilskega šolskega centra Maribor, prve oblike izobraževanja zaposlenih ob.delu.' Šolanje ob delu za oljane ozkega profila, je trajalo vse do 18. aprila letos, ko so dvanajstim članom kolektiva TOZD Tovar- na olja Slovenska Bistrica, prvim v Sloveniji podelili spričevala o opravljenem izpitu za poklic oljarja ozkega profila. Skupno so opravili prek 350 ur praktičnega in teoretičnega po- uka iz splošnih predmetov, orga- nizacije dela. samoupravljanja ter praktičnega pouka na "delo- vnem mestu. Ze v prihodnjem obdobju pa v tem kolektivu načrtujejo nadalj- nje oblike izobraževanja zaposle- nih, saj je izobrazbena struktura zaposlenih v tej industriji zelo nizka. Viktor Horvat Poročilo o stanju likvidnosti Pred dnevi sc jc na prvi scji sestal poslovni odhor K.B Maribor — Po- slovne cnoic Piui ter sc oh icj prilo- žnosii podrobneje seznanil z nalogami m prisiojnosimi odbora, ki so zapisane v pt)slovniku o delu poslovnega od- bora. \ nadaljevanju seje pa seje se- znanil s poročilom o stanju likvidnosti K.B Maribor in sklepom o na- menih in pogojih /a dajanje kreditov, avalov in garancij. Poslov ni i>dbor |e lokral sprcjcl tudi sklep o ustanov iiM komisij /a odo- bravanje kreditov obLani)m ler ime- niivanju članov komisij. Po lem sklepu so bile ustanovljene komisije za odo- bravanje potrošniških kreditov, ko- misija za odobravanje kreditov obča- nom, komisija za odobravanje stano- vanjskih krcdilov m komisija /.a pro- pagando. M(. 12 - NAŠI DOPISNIKI 30. april 1980 - TEPITIH V Oslušovcih so mladi zakurili kres Praznično razpoloženje je prav gotovo ob prvomajskem prazniku predvsem za mlade, ki si kaj radi zakurijo kresove v pozni nočni in ob njem zaplešejo kolo. Med nji- mi so tudi laki. ki s svojimi veli- kimi karbidovkami pokajo, da se sliši daleč na okoli. Tako so se tudi v Oslu.šovcih mladi odločili, da si bodo zakurili velik kres in ob njem zaplesali kolo. Pravo vzdu.šje seje pokazalo med njimi v trenutku, ko so fantje stopili skupaj in zapeli kar po domače, dekleta pa so kot dekleta, šušljale kdo izmed njih je bolj »fejstc. Seveda brez pokanja s karabi- dovkimi ni šlo. stresla .so se tla. ko je eden izmed korenjakov pritisnil ogenj na luknjico škatle! Na srečo takrat noben ne pomisli, kaj bi se v hipu lahko zgodilo, ko bi eks- plodirala pločevinka. Velikokrat smo že pisali o lakih in podobnih nesrečah, kaj vse se lahko zgodi: na primer če raznese možnar! Je lahko za človeka usodno, ali pa ostane skozi celo življenje invalid. Za oslušovsko mladino nima- mo kaj pripomnili, saj so zakurili ogenj v kraju, ne da bi s tem ogrožali okolico, ali pa neposre- dno krajšali krajanom prespane nt)či Besedilo in posnetek: Viktor Rajh .Mladi so se zbrali ob kresu Slovenska mladinska nogometna liga Mladinci NK Drava so v sezoni 1979—80 v jesenskem delu pr- venstva zabeležili kar lep uspeh. 14. aprila so sicer izgubili tekmo z mariborskim Železničarjem, ki velja za eno najboljših moštev v slovenski mladinski ligi. Ekipa Drave je pokazala dokaj dobro in /.animivo igro, vendar so nogo- metaši Železničarja bili spreinejši (xl domačih in zasluženo zmagali 0:2. Sama tekma je potekala v le- pem vremenu, na tribuni pa je bilo veliko gledalcev. Naslednje srečanje je igrala mladinska vrsla Drave v Paki z domačim Šmartnim. Tekma je potekala v slabem vremenu, saj je ves čas srečanja snežilo in deže- valo. V 1. polčasu so domačini silovito napadali in dosegli kar 4 zadetke. Trener lov. Pšajd je igralcem Drave ob koncu 1. pol- ča.sa dal ustrezna navodila, zato so v drugem delu tekme prek Ko- semburgerja in Kmeleca rezultat znižali na 4:2. Bilo je več prilo- žnosti za zadetek, toda slab teren in vremen.ske razmere .so vplivale na igralce. Mladinci NK Drava imajo lepo priložnost, da se v naslednjem prvenstvu, po novem sistemu, uvrstijo v B skupino slovenskih mladinskih moštev. Besedilo in posnetek: D. Ris NK DRAVA—mladinci s trenerjem tov. Pšajdom Delo upokojencev na Hajdini člani društva upokojencev rig Hajdini so na občnem zboru leta 1979 med drugim sprejeli sklep, da preuredijo dom upokojencev. Nadaljevali bi delo, ki ga je naka- zal že prejšnji upravni odbor. Tako so lani decembra postopoma pričeli z obnovo. Stanovanjsko hišo so predelali tako, da bodo imeli sedaj v njej knjižnico in čita- lnico, center za rekreacijo in okrepčevalnico. Tu si bodo lahko upokojenci pa tudi drugi občani izposodih ali prebrali knjige,ki so že pripravljene, imeli bodo na razpolago več družabnih iger, pa tudi okrepčilo. V domu bi se sre- čevali starejši občani, se posveto- vali in si medsebojno pomagali. Da je delo pri gradnji potekalo zadovoljivo, imajo pri tem zasluge nekateri člani-upokcjenci, ki so nesebično pomagali in opravili precej prostovoljnih delovnih ur. Preureditev je zahtevala precej dela in sredstev, vendar se je z dobro voljo in zavestjo tudi to re- šilo. Nameravajo še dograditi rekreacijski objekt, zato je želja, da bi tudi drugi upokojenci, ki še stojijo ob strani pristopili in pomagali, saj se moramo zavedati, da je dom namenjen vsem članom. Upamo, da bodo zainteresirani upokojenci radi prihajali v dom. Predvidoma bo dom odprt v mesecu maju in so vabljeni vse čla- ni društva upokojencev Hajdina. Tilka Samperl ŠPORTNO DRUŠTVO APAČE Letos gradijo novi športni objekt. Radi bi ga do spomladi 1981 dokončali, kajti takrat praznujejo 10-letnico obstoja društva. Volje je dovolj, tudi delovnega elana, samo finančnih sredstev primanjkuje. Društvo lesno sodeluje s krajani, kajti brez njih bi se ne dalo shajati. Želijo si. da bi prošnji prisluhnila krajevna skupnost Kidričevo, kajti objekt po dograditvi boslužil tudi za druge manifestacije. Sedanje igrišče je pogosto zasedeno po pripadnikih J LA. ker služi občasno tudi vojakom * za vežbali.šče. Vodilni člani ŠD Apače, Z leve proti desni: Srečko Pišek, Ciril Bauman,; Franc Jeza, Branko Vaientan, Martin Turk, Štefan Cigan, msinjka pa še stalni svetovalec Danilo Čolnarič. Z dobro voljo in veliko požrtvovalnostjo so si priborili status članov občinske nogometne A lige. Ker je ta šport tudi najbolj razširjen, krajani imajo zanj največ zanimanja, zalo si z voljo in veliko borbenostjo pridobivajo točko za točko za nadaljnji obstoj v društvu najboljših. Sedanje stanje je precej ugodno, kajti na tabeli se čvrsto držijo sredi lestvice in tu tudi želijo ostati. Imajo tudi stalnega delegata v TKS. Ivana Kranjca, kijih sproti obvešča o novostih in spremembah v tekmovanjih. Kakorkoli že »v slogi je moč«, to je njihovo geslo in to tudi dokazujejo njihovi uspehi. Vsa društva v Apačah, kot so gasilsko društvo, kulturno prosvetno društvo in športno društvo tesno sodelujejo in tu je tudi skrivnost njihovega uspeha. Želimo si. da bi pri reševanju njihovih težav za gradnjo športnega objekta pri.skočila na pomoč KS Kidričevo in pa tudi Telesnokulturna skupnost občine Ptuj, Delo se je začelo in ne bodo (Hinehali. dokler zadane naloge ne bodo uresničili. Tako je tudi prav. Želimo jim še kar največ uspeha. S. KNAUS f EDNIK - 30. april 1980 TELESNA KULTURA IN SPORT - 13 POGOVOR O TELESNI VZGOJI Vadba in korelctivna gimnastika v Kidričevem Dejstvo je. da moramo telesni vadbi zlasti naših mladih občanov p,,oditi več pozornosti. Razlogov je več. Kako daleč smo pri tem. kaj hi Diorati naredili in kako to poteka v krajevni skupnosti Kidričevo, na ta vprašanja bomo poskušali odgovoriti v pogovoru z dolgoletnim športnim delavcem in učiteljem telesne vzgoje Andrejem Goršelom. ,)V telesni v/goji marsikaj škriplj«^- predvsem v nekaterih fiolah in to /aradi kadrovskih in prostorskih težav. Vendar bi se oniejil le na krajevno skupnost ICidnčevo. Telesno v/gojo na šoli .smo posku.šali urediti tako. da že v tretjem ra/redu p»)učujemo strokovno. Menim, da bomo v najkrajšem času zagotovili pouk tudi od prvega razreda.« je uvodoma povedal Anrej (iorše. »Prav pa je. da povem ludi o dejavnosti v T V D Partizan, kjer skrbimo za vse starostne katego- rije. Izpostaviti velja zlasti vadbo za najmlajše, to je za otroke, ki so v organiziranem družbenem var- stvu in tudi tiste izven tega. Torej, pri Partizanu smo zajeli tisto dejavnost, ki je ne zajema šola. tako tudi vadbo za .starejše. V ta namen smo izdelali urnik vadbe, organizirali vadbo — postavili vodnike — ki poteka dokaj zaželjeno in uspešno. Prepričan sem. da je še velika vrzel v organiziranosti, ki je še v začeiniških težavah, izboljšuje pa se tudi finančna plat v delu takšnih društev.« — Pravgotovo je možnosti v nadaljnem delu še veliko. Kako pa bi delo na področju telesne kulture za vse starostne kategori- je krajanov moralo potekati, da bi lahko rekli, telesna kultura ima pravo mesto? »Poudarek bi moral biti na delu s predšolsko mladino. Tu bi morali začeti in položiti trden temelj telesne vzgoje. Če bomo otroka že v rani mladosti navajali na potrebe po telesni vzgoji, na odnos do dela. pa ne le na področju telesne kulture, potem nadaljnje udejstvovanje ne bo problem v zrelih in starejših letih. Prepričan sem. da sedaj izpuščamo obdobje človekovega razvoja, kije najbolj zahtevno in obenem najbolj primerno za poznejše aktivnosti v življenju na vseh področjih. Vzgojili moramo ljudi, ki bodo odločni, krepki in sposobni premagovati življenjske težave ludi takrat, ko je najtež- je.« — Pravgotovo pri teh prizade- vanjih in delu ne smemo mimo vloge staršev, družine! »Napaka pri našem delu je ravni) v tem. da starše premalo vključujemo. No. v populaciji, ki se pri nas ukvarja s športno gimnastiko, smo predvideli, da bi se treningov udeleževali tudi starši. Prav oni otroku lahko z nasveti veliko pomagajo. Irener je brez sodelovanja staršev zgub- ljen, saj brez tega načina sodelo- vanja ne vidim uspehov. Skrajni čas je. da na lem področju vzpostavimo trdno vez. V vseh organizacijah, kjer se dela z mladino, mora bili vez irener — starši — zdravnik res trdna.« — Velikokrat spremljamo sa- nio športni del telesne vzgoje, nastope in rezultate športnikov in športnic. Pri lem pa verjetno zanemarjamo področje množič- ne telesne kulture, kije pravgoto- vo najpi)mcmbnejša. zlasti v mladih letih. Zato bi morali v predšolski dobi. tako kol sle povedali, privzgojiti delovne na- vade v telesni kulturi. Tako verjetno pozneje ne bi tarnali >ad velikim t)sipom. ki se nam sedaj pojavlja v vseh športnih panogah, ki zahtevajo delo. na- pore in samoodpovedovanje. »Zadnje raziskave sii pokazale, da so prav delov ne navade razk)g t)sipa. Otroci niso vajeni trdega dela. v špt)rtu pa je to prisotni bv)lj kol na katerih drugih po- dročjih. Organizem namreč črpa določene rezerve, gre za dodatne Natalija Kutnjak energije, trošnjo rezervnih delov t)rganizma. Veliko primerov je. da ljudje v tehničnih športih lahko vrhunske rezultate dosega- jo ludi pri šestdesetih lelih. pri ostalih, kjer so prisotni fizičnosl. psihičnosl in ostali faktorji, pa tega ni mogoče. Lahko bi dejal, da je na naših šolah ura telesne vzgoje prevečkrat igračkanje. Poudariti nn>ram. da šolska tele- sna vzgoja ni ura rekreacije, je trening, delo za doseganje dolo- čenih rezultatov. Ti rezultati pa se pt)tem kažejo tudi na drugih področjih, pri ostalih predmetih, iorej je šolska telesna vzgoja ura vadbe, prilagajanje za življenje. Težko je reči. da imamo za telesno vzgojo na voljo premalo učnih ur. vendar so te premalo izkoriščene in naporne za določe- ne aktivnosti. Na to pa pravgoto- vx) vplivaji) pogoji dela. strokov- nost, skratka več faktorjev, ki st) zelo specifični. Šolski telesni vzgoji je res odmerjeno določeno števik) ur. ( e bi le ure dobro izkoristili, potem bi bila tudi šolska telesna vzgoja drugačna. V takšnih p^igojih. kol pa jih imamo v ptujski občini, pa o načrtnem delu na tem področju ski>raj ne moremo govoriti.« — \ r\'l) Partizan Kidričevo ste vzgojili številne mlade rodo- ve. Kot dolgoletni športni in lelesnovzaojni delavec nam prav- gotovo lahko postrežete s primer- javo med tistimi, ki so šli skozi to ši>lo in tistimi, ki tega niso opravili! 'Razlika je velika, že v sami postavi telesa. Vsak. ki je šel skozi vadbo v telovadnici ima di>ločene dck>vne navade, speci- fične za določeni) zvrst. Vendar pa to specifičnt)si lahko prenaša na druga pi)dri)čja športa. Anali- za, ki sem \o opr.ivil. kaže. da so tisti, ki so vadili trikrat na leden, dosegli v življenju več. na primer stopnjo izobrazbe, lo potrjuje, da vadba daje določene specifič- nosti, ki sc odražajo tudi na drugih področjih.<■ — Naslednja lema bo verjetno še bolj podkrepila dosedanji del pogovora, (ireza analize o telesni drži otri)k v ptujski občini. Kaj nam ta pokaže? »Podatki st) iz leta 1974. izdelal pa jih je Zavod za šolstvo, orga- Andrej Gorše nizacijska enola Maribor. Rezul- tati analize so zelo slabi, danes pa verjetno še nekoljko slabši. Naj omenim samo OŠ Rodni vrh. ki ima 80.43 odstotka slabih drž. Da ne boste v sirahu. poglejmo po- datke za osnt)vno šolo Cirkovce. ki ima 1.8. in pa OŠ Jurčinci. ki ima 0.41 odstotka, osnovna šola Kidričevo pa ima 1.34 odstotka slabih drž. 1 i rezultati so spod- budni, vendar pa so vsi ostali zelo slabi. Podatki zaskrbljujejo, saj novejše raziskave kažejo, da z našim delom in zlasti programi nekaj ni v redu. V prihodnjem št)slkem letu bo v programih pravgotovo prišlo do velikih sprememb, da do lako visokih doslolkov slabih drž ne bo priha- jiik). Pohvalno JC. da imamo na OŠ lious Kidrič in pri TVD Partizan organizirano korektivno gimna- stiko. Ta je enkrat na teden, vsak četrtek od 16.00 do 17.30. vodijo pajo strokovni sodelavki Malčka Cernezel in Dora Mihelič. poma- gajo pa tudi si)dclavci iz Ptuja. Ki)rektivna gimnastika je na- menjena popravi telesne drže in jo inicnuiemo tudi zdravstvena te- lesna vzgoja. Namenjena je otro- kom, pri katerih slabo držo opa-" zimo pravočasno, ki so bili poslani k ortopedu in tam dobili nalogo oprav Ijanja določenih vaj. Pri nas opravljamo nadaljevanje lega programa u upoštevanjem speci- fičnosti posameznikov in njihovih napak.<' — Ponovno smo pri vlogi star- šev, kije pri tej vadbi pravgotovo še i>dločilnc|ša? »Pravgotovt). Otrok .se pri tej vadbi počuti drugače kol oircKi. ki obiskujejo redno telesno vzgojo, lu morajo starši pomagali, saj otrok je pod našim okriljem le enkrat na teden. Doma namreč mora vaje izvajati vsak dan. saj zdravstvena telesna vzgoja ne zahteva posebne ureditve prosto- ra, lako morajo biti starši tisti vzgojitelji, ki bodo otroka na lo spomnili, saj se otrok še ne zaveda vseh posledic, zato morajo starši otroku posvetili več pozornosti, ga kon kontrolirati in vodili do re- zultata, ki je odvisen od vsakod- nevnih vaj.« — Otroci, ki obiskujejo korek- tivno gimnastiko, verjetno niso manjvredni, saj to napako ob po- moči staršev in vaditeljev lahko odpravijo? »Manjvredni niso. vendar .se počutijt) nekoliko drugače. Zato Jim moramo obravnavali speci- fično, dopovedati staršem, da lo ni nobena napaka in je ča.s, da s po- močjo korektivne gimnastike otroke lahko vključimo v vsak redni program. To ni napaka, pri kateri se ne bi dalo pomagati, vendar pravočasno, s pomočjo staršev in strokovnjakom ler s tr- dim vsakdanjim delom. Kako ugotovimo napako v lelsni drži? Pri tem so nam s podatki pomagali zdravstveni delavci v krajevni skupnosti Kidričevo, na šoli pa smo onn)gočili otrokom, da redno sodelujejo pri urah koreklivne gimnastike.« Pri našem pogovoru v Kidriče- vem, točneje v kabinetu za tele- sno vzgojo na OŠ Boris Kidrič. |e sodelovala tudi Natalija Kut- njak iz 7. a razreda, ki obiskuje korektivno oziroma zdravstveno ick'sno vzgojt). O njej nam je po- vedala: ■ Korektivno gimnastiko ob- iskujemo enkrat tedensko, vsak četrtek. Po končanem obisku v Pluju. kjer opravimo 30-krani obisk in telovadbo pod nadzor- stvx)m. nadaljLijenu) pri tej telo- vadbi. Delamo vaje za hrbtenico in ramena, prihaja pa nas20do25 učencev. Telovadbo bi moralo obiskovati okrog 50 učencev, vendarje veliko takšnih učencev, ki po tej telovadbi nimajo prevoza do doma. Sedaj, ko telovadbo obiskujemo že nekaj mesecev in vadimo tudi doma. je rezultat že v iden.« Pričakujemo, da smo vam v pogovoru z Andrejem Goršelom in Nataliji) Kutnjak predstavili področje dela v telesni kulturi, ki ga v crjetno niste poznali, ali pa ne v /adt)vi)liivem obsegu. Prav iz teh podatkov, ki smo jih slišali v po- govoru, izhaja potreba, da orga- nizirana telesna vzgoja, zlasti pri najmlajših, dobi tisto mesto, ki ji glede na pomembnost gre. I. kolar loto M. Ozmec KARATE Ptujčan Sitar na evropskem tekmovanju v soboto in nedeljo 26. in 27. aprila je bilo v Londonu evropsko tekmovanje za naslove najboljših karateristov Lvrope. Na lem tekmovanju je zastopalo jugoslo- vanske barve 14 iekmoval(Jfev v HjI in POl KON-TAKTNLM ka- rateju. Med njimi je pet Slovencev 'n sicer Jani in Tone Spiljak, Luk- nian in Pušnik, vsi iz Celja in Vla- 'limir Sitar iz Ptuja, ki nastopa v niuha kategoriji. Ker ob izidu Tednika še nimamo rezultatov, saj se tekmovalci še [liso vrnili iz Londona, bomo o ^Portnih izidih poročali v naslednji številki. Upajmo, da se je edini fiujčan na tem mednarodnem tekmovanju dobro odrezal. Mi mu, ^veda želimo obilo športne sreče. Franjo Hovnik II. ZRL SEVER ČLANICE: PP DRAVA-PODRAVKA 8:22 (2:71 Visok poraz proti vodilni ekipi Stadion RK Drava, gledalcev 300. sodnika Feiler in Dragic (Cakovec) PP Drava: Farič. Černe 3. Vršič. Iva"hčič 1. Kelenc. Vičar 3. Novak I, (ialun. I.epej^ Mumlek. Kmetec. Sitsenfrai: Podravka: Šoštarič. Pajska 6. Havlas I. Brusač 9. Slukič. Malogorski 1. Podunajec. Mališič. Vincek. Popijač 2. Samardžič 3. Mijajlovič; Sedemmetrovke: PP Drava 4 (3). Podravka 7 (6) Rokomeiašice PP Drave .so srečanje proti Podravki izsubile z vi.soko razliki), ki bi z malo več zavzetosti Tahko bila občutno nižja. Gostje so veliko zadetkov dosegle iz nilsprotniTi napadov po napačnih podajah domačink v napadu. V začetku sobotnega srečanja so gostje iz dveh nasprotnih napadov hitro povedle z 2:0. Vendar .so se (iomačinke zbrale in v obrambi zaigrale odlično. To potrjuie podatek, daje še v 17. minuti srečanja (to traja 50 minut) rezultat bil 2:1 za Podravko, Nato pa so si goslje do 25. minute priigrale pet zadetkov prednosti. Domačinkam v napadu ni slo, saj bi v nasprotnem primeru dosegle ugodnejši izid. Podravka |e v začetku drugega polčasa po zaporednih napakah domačink hitro zabila štiri zadetke m povedla z 11:2. vendar so domačinke nonin no /aiiirale bolie ler znižale na 11:5. To pa je bilo praktični) vse. kar so uspele naredili v tem.' srečanju. Do konca tekme le vodilna ekipa v iej| skupini druge lige dodobra napolnila mrežo, domačink ter"jim /"Iidala doslej najtežji poraz. [ Kot smo omenili, razlika v korist Podravke je nekoliko previsoka, sai bi domačinke poraz lahko močno unlažile. Vendar tokrat niso pokazale (z| izjemo prvih 17 minut srečanja) dobre igre in so' razočarale gledalce, ki smo pričakovali vec. seveda' ne zmage, "saj je Podravka veliko boljša ekipa. Z; mo/nostjo uvrstitve v prvo zvezno ligo. Tudi v: prihodnjem I.olu si PP Drava ne more obelatij novih U)čk. saj gostuje (danes) v Labinu pri trenut-j no drugouvršcenem Rudarju. Po tem srečanju pai se bodo PP Dravi odprle možnosti, da v boju z\ neposrednimi nasprotniki v spodnjem delu lestvi-j ce. doseže potrebno število točk za obstanek v: drugoli"aški konkurenci. i (Tstali izidi; Alples — Velenje 11:12. Olimpija —i Slavonija 1)1 23:11. Zamet — Koka 18:9. ina —i Diakovo 16:13 in Di Trokut — Rudar 14:17.; Trenutni vrstni red: I. Podravka 32. 2. Rudar 27. 3.^ Ohmpiia 25. 4. Alples 20. 5. Velenje 15. 6. Djakovo 15. 7. Fna 11. 8. Dl Trokut 10. 9. Slavonija"Dl 10,1 10. Zamet 9. 11. PP Drava 9. 12. Koka 9 točk. I. kotar SNL:DRAVA'IURIJA0:1 (0:0) Zaslužena zmaga gostov Stadion Drava v P.luju. gledalcev 150. sodnik Kitek (Celje); Drava: Golob. Malek. Šmigoc. Mazera. Radolič (Temeni), Matic, (iabrovec, Bezjak, Kelenc (Fmeršič), Vogrinec, Vrabi; Ilirija: Qajič. Miklavčič. Bokalj. Hribar. Hercigonja. Korišec, Gojak, Bricelj, Čampa. Lovrič (Rajič), Sladojevič; Strelec: 0:1 (65)Campa Nogometaši pete selekcije NK Drava so zasluženo izgubili v pomembnem srečanju za obstanek v enotni republiški ligi. Ilirija se je predstavila kol zelo st)lidno moštvo, ki igra boljši nogomet kol kaze njihov položaj na lestvici. Nedeljsko srečanje v Pluju le bilo zanimivo in živahno, zlasti v drugem delu. V prvem počasu beležimo v začetku dokaj previdno igro, prvi razburljiv tlogodek paje bil grob start gostujočega igralca Briclja nad Radolicem. Vendar je sodnik Kitek znal igralce obeh moštev umirili, gosluiočemu igralcu paje pokazal rumeni karton. V tem delu so goslie igrali na hitre nasprotne napade, domači pa so bili v napadu premalo probojni in s preveč zgrešenimi in napačnimi podajami. Kljub temu pa so si priigrali dve zreli priložnosti, V 10. minuti ni bil priseben Kelenc. ko je bil sam pred gostujočim vratarjern, najlepšo priložnost paje v 32. minuli zapravil Vogrinec. Po lepi akciji leve strani domačih z neposredne bližine ni uspel zatresli mreže. Goslje so za lem prevzeli pobudo in si pripravili nekaj priložnosti, vendar brez uspeha. V drugem polčasu so bili igralci Ilirije veliko boljši nasprotnik. S hitro igro so domače nogometaše potisnili v obrambo, ki so jo nato večkrat lepo izigrali, vendar odlični domači vratar Golob ni dovolil [)resenečenja. Gostje so premoi; kronali z zadetkom, ki gaje po pred- ožku z desne strani do.segel Campa. Vratar Golob lokral ni uspel zadržali žoge. ki je bila natančno usmerjena v levi spodnji kol vrat. Zadetek je iia domače deloval kol hladen tuš in svojih vrsl nikakor niso uspeli povezati. Borili so se, vendar s preveč napakami. S takšno igro Ilirije ni bilo moč ugnali. S tem porazom se je moštvo Drave znašlo v zelo neugodnem položaju na lestvici. Ne gre trdili, da Dravo izpada lahko resi sarno sreča, oziroma čudež kol temu pravimo. Obstanek morajo doseči s svojimi močmi, z večjo prizadevnostjo pri vadbi in na srečanjih, lako doma kol na gostovanjih. Prvenstvo se ni končano. Dokler ni zaključe- no Drava še m izpadla. Driigi izidi: Železničar — Slovan 1:2, Lendava — Mercalor 0:3. Unior — Šmartno 1:3, Mura — Triglav 3:2 in Izola — Vozila 3:0. Vrstni red: 1. Mercalor 30. 2. Slovan, 25, 3. Izola 22, 4. Železničar 21. 5. Šmartno 19. 6. Mura 18. 7. Vozila 17, 8. Ilirija 14, 9. Lendava 18. 10. Drava 11. 11. Triglav II. 12. Unior 9 točk. V prihod- njem kolu Drava gostuje v Slovenskih Konjicah pri domačem uniorju. Pred srečanjem članskih selekcij so mladinci Drave z zadetkom Kozenburgerja premagali mladince Ilirije. 1. kolar Danes finalni srečanji v pokalnem tekmovanju Prejšnjo sredo in četrtek so bila polfinalna srečanja v pokalnem tekmovanju na območju občin Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica. V tekmovanju članskih ekip za jugoslovanski nogometni pokal sta o zmagovalcih odločale enajstmetrovke. V Gorišnici je Aluminij s 7:6 premagal domačo Gorišnico, v rednem času pa je bilo 2:2. V Pluju je moštvo Pragersko 75 presenetljivo premagalo pelo selekcijo NK Drava s 5:3, v rednem času 2:2. Finalno srečanje med Aluminijem in Pragerskim bo danes popoldan v Kidričevem. V tekmovanju mladinskih ekip za pokal ZSMS so mladinci Aluminija s 3:1 ugnali Osankarico, v Ptuju pa mladinci Pragerskega domačo Dravo pravtako s 3:1. Finalno srečanje bo danes popoldan na Pragerskem. Tako sta v pokalnem tekmovanju največ uspeha imela Aluminij in Pragersko 75. j PRVENSTVO SŠD V ROKOMETU Ptuj regijski zmagovalec Preteklo sredo je bilo v Ptuju regijsko prvenstvo pionirk v roko- metu. Udeležile so se ga ekipe, zmagovalci območnih tekmovanj. Murske Sobote. Maribora in Pluja. Prvo mesto so brez poraza osvojile domače igralke in se uvrstile na polfinalni turnir za prvenstvo SRS, ki bo verjetno v Pluju. Na prvem srečanju sla se Maribor in Murska Sobota po dokaj enakovredni igri razšla z neodločenim izidom 14:14 (5:6). Za lem so Srvič nastopile igralke Pluja in z 10:5 (5:3) premagale ekipo Maribora, ma^a bi lahko bila še višja, vendar domačinke na črti niso bile prisebne. V odločilnem srečanju ,so Ptujčanke nato brez težav prema- gale Mursko .Soboto z 19:13 (11:5). čeprav so vodile že z devetimi Zadetki razlike. Prvo mesto je lako osvojila vrsta Ptuja, ki jo vodi Peter Starki, pred Mariborom in Mursko Soboto. V ekipi Ptuja nastopajo: Kovše. 1 ilipaja. Šoba. Rimerle, Sipek. Lepej. Doki. Vraber, Skaza. \ nuk in Kranjc. 1. k. SKL-VZHOD Drava-Podbočje 73:60 (38:31) Drava: Beranič 23. Filipič 17. Bedrač 14. Dobrijevič 10. Marčič8. Ob koncu tekmovanja v slovenskih košarkarskih ligah so igralci Drave osvojili sedmo mesto v vzhodni skupini, to pa je pravgotovo veliko manj od pričakovanega. SRL — vzhod — članice DRAVA — RADGONA 7:14 (7:7) SRL — vzhod — mladinke VELIKA NEDFIJA — DRAVA 13:7 (5:1) KOŠARKARSKI TURNIR PARAPLEGIKOV V soboto je bil v Ptuju drugi republiški lurnir paraplegikov v košarki, ki je bil v počastitev Dneva osvobodilne fronte ter v okviru priredite ob Pohodu po poteh revolucije. Tokrat objavljamo posnetek s tekmovanja, o rezultatih pa prihodnjič! (foto: J. Efračič) 14 - OGLASI IN OBJAVE 30. april 1980 - TEDNIK ZGODOVINSKO DRUŠTVO VABI Zgodovinsko društvo Ptuj prireja 17. maja 1980 ekskurzijo z avtobusom po PRHKMURJU. Z zgodovinskimi, umetnostno zgodovinskimi, etnolo.škimi, geografskimi in jezikovnimi orisi bo predstavljeno področje, ki ga manj poznamo. Odhtnl avtobusa bo točno ob 7. uri iz avtobusne postaje v Ptuju. Cena prevoza, odvisna (xl števila prijavljenih, oz. od veliko- sti avtobusa zna.ša 130 oz. 140 din. Prijavite se najpozneje do vključno petka. 9. maja v Pokrajinskem muzeju Ptuj ali v Zgodo- vinskem arhivu Ptuj. Pot: Ptuj—Ormož (ogled najnovejših arheoloških izkopavanj) — Jeruzalem (razgled) — Železne dveri—Radomerščak (Fran Miklošič) — Cerovec (Stanko Vraz) — Ljutomer (prvi slovenski tabor) — Veržej — Beltinci (nova osnovna šola) — Odranci— Črenšovci—Velika Polana (Miško Kranjec) — Lendava (Ljudska pravica) — Dobrovnik—Filovci (lončarji) — Bogojina (Plečnik, Mežan (Vuča gomila—Selo (romanska rotunda) — Martjanci (freske Janeza Aqile-I4. stol) — KOSILO okoli 13.30 Murska Sobota (ogled mesta, muzej — Tišina (gotska cerkev) — Petanjci (V. Šiftar—domačija) — Radenci—Kapela (razgled, zadnji slov. tabor) — Negova (jezero) — Videm (dom M. Gubca) — domov — smer in čas po dogovoru. Vljudno vabljeni viji člani Zgodovinskega društva v Ptuju in tudi vsi ostali, ki vas Prekmurje zanima. S seboj prinesite lepo vreme, dobro voljo in polno mero dojemljivosti. Zgodovinsko društvo Ptuj Veseli smo nove pridobitve že nekaj let zvočniki v naših razredih niso služili svojemu namenu in so tako rekoč samo krasili razrede. Pri nabavi dodatne potrebne opreme se je torej vedno nekje zataknilo. V ponedeljek 31. marca pa se je v ,,upokojenih" zvočnikih prvič oglasila glasba iz našega ,,studia". Po hodnikih je naenkrat zavladala nenavadna tišina in mir, ki ga prej nismo bili navajeni. Vsak je hitel v svoj razred, da bi slišal, kaj bodo povedali po radiu. Čez čas je spregovoril tov. ravnatelj, ki je novo ustanovljeni šolski radijski postaji zaželel srečno pot. Velike pridobitve smo se vsi razveselili, posebno še vsi prijatelji glasbe, saj prav njej v naši oddaji odmerimo najdaljši čas. Ko smo že omenili oddajo, se podrobneje spoznajmo z njo in njeno vsebino. Oddajo pripravljajo Franci, Robert, Samo, Danica in Marija, učenci 7. in 8. razredov. Pri delu pa jim pomaga in svetuje mentor tov. Stane Bezjak. V oddaji zasledimo med drugim tudi nekaj rednih rubrik. Franci poskrbi za dobro razpoloženje, ki nam koristi predvsem pred urami MA. Robert pripravlja rubriko ,,na današnji dan" v kateri se spomni velikih mož-znanstvenikov, pesnikov, pisateljev in pa pomemb- nejših dogodkov iz NOB. Vsak dan tudi česdtajo učencem, ki praznujejo tisti dan rojstni dan. Zdi se mi, da je to do učencev zelo pozorno. Za čestitke in za to, da kogar spregledajo, skrbi Danica. Samo pripravlja športno rubriko, v kateri spremljamo športne dogodke. Oddajo povezuje in vodi Marija. Z oddajo so torej naši učenci uspešno startali, in si prizadevajo, da bi s svojimi vestmi zadovoljili čim več učencev. Zato smo vsi skupaj hvaležni vsem, ki so na kakršenkoli način pomagaH pri nakupu radia. Samo Strelec 7/b Odvržene surovine Ni še dolgo tega, kar smo končali akcijo zbiranja steklenic. Tovarna Radenska je s to akcijo opravila koristno delo. Pri sami akciji pa je nastopil problem. Zbirali smo lah- ko le steklenice Deita, Radenske in Svvinga, prav te steklenice pa mnogi uporabniki sproti zamenjujejo v trgovinah. Tako smo udeleženci te akcije pri marsikateri hiši ostali praznih rok. Teh steklenic ni bilo, imeli pa so mnogo steklenic žganih pijač, sadnih sirupov, kozarcev za vlaganje. Zato ne bi bilo odveč, če bi se podobne akcije spomnile tudi druge tovarne (Petovia), saj namreč steklenic z navoji v trgovini ni mogoče zamenjati. Naše police v kleteh so polne praznih kozarcev za vlaganje kumaric, paprike in druge zelenja- ve. Vse polno jih leži tudi na skriv- nih odlagališčih v gozdovih ali pa kar ob poteh. Prepričana sem, da bi tudi te kozarce tovarne še lahko uporabile. Vsi vemo, da varujemo in čisdmo naravo, kozarci in razne steklenice pa ležijo neuporabljene, nam kvari- jo lepo okolje in kažejo splošno kulturo nekega naroda. Potrebne so še podobne akcije, tako bomo vrnili industriji potrebne surovine, prihranili marsikateri devizni dinar in očistili na.šo že tako nečisto okolje. Prepričana sem, da bi pionirji in mladinci še radi sodelovali pri podobnih akcijah, verjetno pa mislijo tako tudi odrasli. Za pionirski odred Ivan Spolenjak, Ptuj Aleksandra Pal fEDHIK - 30. april 1980 OGLASI IN OBJAVE - 15 Štafeta mladosti v ptujski občini Mladi v ptujski občini so se dogovorili, da bodo v letošnjem letu organizirali tudi lokalno štafeto mladosti. Ta dogovor so v celoti izpolni- li in štafeta mladosti, z najboljšimi pozdravi ljubljenemu predsedniku TITU je potovala sko- zi vse KS v ptujski občini. Lokalna štafeta mladosti je krenila na pot v ponedeljek 28. aprila dopoldne izpred TOZD Tovarne volnenih izdelkov v Majšperk u. Zbra- ne krajane in goste ter delavce je pozdravil Bra- nko Novak, sekretar občinske konference ZSMS v Ptuju. V kulturnem programu so nastopali godba na pihala iz Kidričevega, pevski zbor in recitacijska skupina 0§ Majšperk. Pozdravno pismo predsedniku TITU je prebrala mladinka Danica Cernejšek iz TVI. Prvi pa je ponesel lokalno štafetno palico Milan Erbus predsednik osnovne organizacije ZSMS v TVI Majšperk. Lokalna štafeta je nadaljevala pot proti Stopercam, ?etalam in Podlehniku. Dalje proti Leskovcu in Cirkulanam do Zavrča. Prek Vi- dma je nadaljevala pot do Dolenc in Ptujske gore, od tam pa proti Ptuju, na območje Slove- nskih goric. /vezna štafeta mladosti je prispela v ptujsko; občino v torek 29. aprila. Ob 8.15 so jo mladi iz ptujske občine sprejeli od vrstnikov iz Ormoške občine na mostu čez Pesnico pri Gorišnici. Zve- zna štafeta je nadaljevala pot proti Gorišnici in Dornavi. Povsod so jo toplo sprejeli. Od tam je nadaljevala kolona pot proti Rogoznici in Ptu- ju. Osrednja slovesnost je bila na Trgu mladi- nskih delovnih brigad, ki je bil skoraj pretesen za številne udeležence, ki so željno pričakali Šta- fetno palico. Ob zaključku naše redakcije je slovesnost še potekala, zato preberite kaj več o njej v prihodnji številki Tednika. M. OzmeCii NA OBMOČJU UJV MARIBOR Uspela varnostna akcija pešec-kolesar ludi miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov so v petek. 25. aprila na celotnem območju ptujske občine izvedli preventi- vno in varnostno akcijo pešec — kolesar. Ni jih motilo deževni) \rcmc in akcija je potekala brez- hibno. O njej je Franc Kozel, ko- mandir PM Ptuj povedal: »To akciio smo izvedli zaradi vse večjega števila prometnih ne- zgod v katerih so udeleženi ali celo povzročitelji pešci, kolesarji, vo- zniki koles z motorjem in motor- nih koles. Akcijo smo torej nape- rili proti tem udeležencem.« In kaj ste predvsem ugotavljali? »Med samo akcijo smo pri vo- znikih koles z motorjem ugota- vljali, če posedujejo potrdila o poznavanju predpisov v cestnem prometu ali ustrezna vozniška dovoljenja. Ugotavljali smo tudi tehnično brezhibnost koles z mo- torjem, predvsem zavornih siste- mov in svetlobnih teles. Pri kole- sarjih smo pra\ tako ugotavljali izpravnosl. Kontrolirali smo sve- tlobna telesa, predvsem še kata- dioptrc v gonilkah. Zelo pozorni smo bili tudi na zvonec. Ugota- vjali smo. čc so vozniki poučeni o cestnopromctnih predpisih, če so vozili t)troci izpod sedmega leta. ki ne smejo \o/iU brez nadzorstva odrasle osebe. Otroci od 7. do 14. leta smejo kolesariti le čc imajo kolesarski) izkaznico, ludi to smo preverjali. Pri pešcih pa smo ugotavljali predvsem ali koristijo le površine ki so jim namenjene, torej ploč- nike in prehode (zebre).« Vse lo sle ugotavljali in preve- rjali in kakšni so bili rezultati ak- cije? »Lgotavljamo. daje stanje po- razno. Šliri voznike koles z mo- lorjem smo prijavili sodniku za prekrške, ker .st) vozili brez ustre- znih potrdil ab vozniških dovo- ljenj: devetim smo izrekli denarne kazni zaradi ncisprav nosti koles z motorjem: 25 voznikov pa smo opozorili zaradi lažjih oblik .sto- rjenih prekrškov. Prijavili pa smo tudi cnga ki)U'sarja. ker je vozil pod vplivom alkohola. Kar 22 kolesarjev smo kaznovali zaradi ncizpravnih koles. 153 kolesarjev pa smo zaradi tega le opozorili. Zanimivo bo čc dodam, dajc od teh 153 kolesarjev 29 odraslih 20 mladoletnikov in kar 104 so bili otroci. Kaznovali so tudi 11 pe- šcev, ker ni.so koristili prehodov. Kar 188 pa smo jjih zaradi tega opozorili. Od.teh opozorjenih je^ bilo 18 odraslih. 24 mladoletnih in 146 otrok. \ času akcije pa smo izvajali ukrepe proti vsem ostalim udele- žencem, čc smo seveda ugotovili prekršek. Tako smo 68 voznikov mandatno kaznt)vali odvzeli smo 3 vozniška dovoljenja zaradi vo- znic pod vplivom alkohola.« Podatki res niso razveseljivi, kako boste dalje ukrepali, da bi bik) v prihodnje boljše? ■>.Akcija nam je dala vedeti, da JC najbolj porazno stanje med učenci osnovnih šol. ki kolesarijo brez kt)lcsarskih izkaznic ali pa vozijo s kolesi, ki sploh ne bi smela biti v prometu. Mislim na ne- izpravnost svetlobnih teles, zavor in podobno. Nam kaže sedaj dolžnost obvestiti vse osnovne šole in mentorje pionirskih pro- metnih krožkov, da storijo še več. Tudi oni so dolžni občasno kon- trolirati vožnjo.« Vsekakor pa je akcija dosegla svt)j namen, kajne? ■>"Prav gotovo, saj je bila pr- V cnstveno preventivnega značaja. Vse kršitelje smo najprej opozo- rili, šele nato kaznovali. In to naše preventivno delovanje bo prav gotovi) vplivalo bolje na vse ude- ležence. Ni vse v tem. da jih ka- znujcnu). naša osnovna naloga je ljudi ncnchnoopozarjati in tega se držimo.< M. Ozmec Miličniki so bili med akcijo najbolj pozorni do voznikov in njihovih koles Med akcijo pa miličniki niso samo opozarjali ali kaznovali, tudi pomagali so. ZASLUŽEN POČITEK Kolo zgodovine se vedno hitreje vrti naprej, pod seboj pa ,,melje" vse kar je še pred leti bilo nepogre- šljivo v vsakodnevnem življenju naših staršev in njihovih najbližjih. Vehko je stvari, ki jih je kolo zgodovine že pregazilo in so nam, današnjim rodo- vom postale prava neznanka. Zahvaljujoč nekaterim najbolj vztrajnim zbiratel- jem ljudskega blaga pa se je zahvaliti, da vse le ne bo odšlo z generacijami v pozabo. Takšnih zbirateljev blaga, največkrat imenovanega kar ,,starine" pa je na srečo iz leta v leto več. Zal pa je vsako leto manjše število predmetov, ki so .še ohranjeni ali tudi zavrženi na podstrešjih. Hiter razvoj naselij in dvig standarda tudi na zasebnih, oddaljenejših kmetijah sta glavna vzroka, da ljudsko blago zadja leta mnogo hitreje izginja iz naše vsakdanjosti. Mnogi predmeti tako romajo na smetišča. Med predmeti, ki bodo služili prihodnjim rodovom v spomin na davne, prav gotovo po svoje zanimive čase življenja naših prednikov, je tudi pinija za predelovanje mleka v mlečne izdelke, med njimi tudi smetano in sir, ki jo hranijo po zaslugi lastnice, v zbirki narodopisnih predmetov v gradu v Slovenski Bistrici. Kljub temu, da njena starost ne presega 100 let pa jo le malokateri še pozna. Prav gotovo pa pomeni lepo primerjavo razlike med takratnim ro- čnim pridelovanjem smetane in sira. Podobne primerjave v prihranku časa in načina uporabe posameznega orodja pa bi z nekoliko več pozornosti ohranjanju starih gospodinjskih in drugih orodij lahko napravili tudi na drugih področjih naše vsakdanjosti. S to napravo so predelovali mleko v mlečne izdelke Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Cerovec Stanka Vraza Zbor krajevnih skupnosti sku- pščine občine Ormož bo v ponede- ljek, 5. maja odločal tudi o pred- logu sklepa o preimenovanju nase- lja in o imenovanju nekaterih ulic v občini Ormož. Krajevna skupnost Ivanjkovci je zaprosila občinsko skupščino, da spremeni ime naselja Cerovec v Cerovec Stanka Vraza. Predlog je prav gotovo utemeljen, saj je Cerovec rojstni kraj tega velikega slovensko-hrvatskega pesnika, vnetega pristaša ilirskega gibanja. Na osnutek sklepa ni bilo pri- pomb, zato bo zbor krajevnih skupnosti predlog prav gotovo sprejel. k Starega novo Poročali smo. da bo še letos na mestu kjer stoji stari gasilski dom Ptuju, urejeno večje parkirišče. Prejšnji teden so pričeli gasilci iz Zabovc in Bukove z rušenjem starega doma. ter tako investicijo pocenili, hkrati pa so si pridobili gradbeni material za dograditev gasilskega doma v Zabovcih in novogradnjo v Bukovcih. _ q^ Stari jjasilski ^om v Ptuju je že brez strehe, v teh dneh pa rušijo tudi stranske stene. Vsa zidak je dragocen, pravijo gasilci iz Zabovc in Biik(>\ec. Preteklo soboto so se gasilci iz Zabovec množično udeležili akcije rušenja doma. Leseno ostrešje so že zložili ob dosedanjem domu, ki je za njih premajhen. Foto: M. Ozmec RODILE SO: Jelka Novak, Lukavci 73, Ljuto- mer — Borisa; Ivica Kosi, Zerovin- ci 29 — Simono; Marija Kožic, Kidričevo 64 — Aleša; Marjanca Bračko, Slovenja vas 62 — dečka; Zofija Slaček, Trnovska vas 47 — Milenko; Milena Horvat, Nova vas 13 — dečka; Jožica Dragun, Mala vas 22 — Jožeta; Frančiška Voglar, Placar 50 — dečka; Jožica Matja- šič, Zlatoličje 72 — Lidijo; Majda Kolenko, Mala vas 36 — dečka; Anica Curin, Središče, Slovenska 43 — deklico; Zdenka Slana, Vitomarci 38 — dečka; Lizika Lovrenčič, Gabernik 11 — deklico; Ivanka Florjanič, Lasigovci 13 — deklico; Albina Vertič, Trstenjako- va 16 — Roka; Dragica Munda, Stanovno 28 — Bredo; Angela Le- nart, Njiverce 11 — Janija; Olga Kostanjevec, Nova vas 44 — Alenko; Hedvika Jernejšek, Kaju- hova 1 — Miha; Silva Novak, Breg 17 — Nikola; Hilda Felser-Toma- žič. Slov. Bistrica, Tomšičeva 4 — Sebastijana; Branka Sterger, Žgečeva 6 — Petra; Elizabeta Vučina, Juršinci 46 — deklico; Olga Grdiša, Cesta Olge MegUč 3 — Janjo; Marjeta Horvat, Dorna- va 45 — deklico;. POROKE: Alojz Tušek, Dravinjski vrh 8 in Alojzija Krivec, Dravinjski vrh 62; Branko Žemljic, Nova vas pri Ptuju 27 in Marija Voglar, Placar 50; Milivoj Levanič, Znidaričevo nabrežje 8 in Ljubinka Jankovič, Zosiva 15; Anton Sagadin, Gerečja vas 61 in Jožefa Klasinc, Brunšvik 54; Stanislav Kamenšek, Podlože 61 in Irena Hertiš, Lovrenc na Dr. polju 23; Stanislav Sakelšek, Zakl 14 in Ljudmila Mlakar, Zakl 4; Zlatko Lačen, Podvinci 83/b in Rozika Kurnik. Podvinci 53; Janez Noše, Repče 20 in Angela Rozin- ger, Lesce, Železniška 4; Slavko Roškar, .Maribor, Miklavška 9/b in Danica Ciglarič, Bodkovci 32; Marko Nemšak, Zimica 29 in Ida Dolenc, Podlože 80; Janko Roj, Kozjak nad Pesnico 60 in Zdenka Falež, Cesta kurirjev NOV 19; Janez Karneža, Stogovci 15 in Angela Mohorko, Maribor, Metel- kova 52; Jožef Horvat, Muretinci 60 in Marjeta Prelog, Stojnci 79; Janez Petek, Polenci 5 in Marija Kurbos, Kajuhova 3; Oto Vogrin, Dornava 94 in Anica ArnuS, Dornava 92; Franc Lendero, Apače 104 in Ivica Kopušar, Apače 297; Srečko Rampre, Cermožiše 39 in Alojzija Vogrinc, Cermožiše 39; Janez Kovačec, Kukava 66 in Marija Šalamun, Gabernik 6; Janko Ceh, Podvinci 30 in Jožica Segula, Podvinci 61/a; Štefan Biš- kup, Sp. Velovlak 53 in Ljubica Podhostnik, Trnovska vas 35; Dragoslav Cvetko, Predava 7 in Vera Trunk, Strmec pri Polenšaku 17;. UMRLI SO: Janez Sivka, Cvetkovci 3, roj. 1931, umrl 20. aprila 1980; Marija Kolarič, Senešci 43, roj. 1922, umrla 21. aprila 1980; Alojz Ribič, Vel. Varnica 118, roj. 1931, umrl 22. aprila 1980; Anton Rajht, Obrez 33, roj. 1889, umrl 24. aprila 1980; Gabrijela Majcen, Na Obrežju 8, roj. 1930, umrla 23. aprila 1980; Jozefina Stefanciosa, Ciril—Metodov dr. 1, roj. 1906, umrla 19. aprila 1980; Ana Donaj, Placarovci 8, roj. 1911, umrla 26. aprila 1980; Stanislav Bezjak, Hajdoše 59/c, roj. 1928, umrl 27. aprila 1980; Jože Pere, Nova cesta 5, roj. 1907, umrl 26. aprila 1980; Ivan Zupanič, Slovenja vas 63, roj. 1927, umrl 27. aprila 1980; Franc Horvat, Trnovski vrh 1, roj. 1931, umrl 24. aprila 1980; Tomaž Krajnc, Nova vas pri Ptuju 10, roj. 1905, umrl 18. aprila 1980; Jakob Klaneček, Budina 45/a, roj. 1910, umrl 27. aprila 1980; Kristina Go- lob, Bralonečice 18, roj. 1920, umrla 26. aprila 1980. TEDNIK izdaja zavod za časopisno m ra- dijsko dejavnost FiADIO-TEDNiK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, pošt- ni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi no- vinarji zavoda, direktor in glavni urednik MIHAEL GOBEC, odgo- vorni urednik FRANC FIDER- ŠEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUŠNIK. Uredništvo in uprava Radio-Tcdnik, telefon (062) 771- 261 ir, 771-226. Celoletna na- rcJčnina znaša 250 dinarjev, za tujino 350 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Ti- ska CGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med pro- izvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa pro- izvodov.