Pogmhia plačana v got+Thii.
OBRTNI VESTNIK
Strokovni list za eovzdiso in nannedek obrtništva Dravske banovine
»OBRTNI VESTNIK« iihaja tedensko in sicer vsako soboto ter stane:	Glasilo »Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani«, »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru« in obrtnih društev Dravske banovine.	Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le i navedbo vira.
>°Wetno	Din 20-— JOMmezna številka . . Din 1'—	Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 10.	Štev. pri poštni hranilnici podružnici v Ljubljani 10.860.
XIH. letnik.	V LJUBLJANI, dne 12. aprila 1930.	Štev. 15.
Dr. Josip Pretnar:
Načrt novega obrtnega zakona.
Po več kot desetletnih pripravljalnih delih je ministrstvo trgovine in industrije končno izdelalo načrt novega obrtnega zakona, ki naj bi izenačil obrtno zakonodajo naše države. Ta načrt so Prejele v izjavo poedine zbornice za trgovino, obrt in industrijo, katerim je bil dan v ta nameni rok do 28. t. m. Ker se bodo vršile ankete z poediniini gospodarskimi stanovskimi organizacijami, smatramo za umestno, podati v naslednjem kratek pregled predpisov, ki jih vsebuje načrt novega obilnega zakona.
Načrt definira uvodoma obrt in pravi: »Obrt v smislu tega zakona je vsako redno samostojno in nezabranjeno gospodarsko opravilo. Pod ta zakon spadajo vsa taka gospodarska opravila, razen onih, ki so izrecno izvzeta v členu 2.« V tem členu nato našteva kot izvzeta opravila v glavnem vsa ona, ki so bila izvzeta že po našem obrtnem redu (čl. V. razglasiinega patenta).
Iz nadaljnih določil je razvidno, da so bila glede pogojev za izvrševanje obrta, glede načina izvrševanja obrta in glede obsega obrtnih pravic, pa tudi glede ustroja in pristojnosti obrtnih oblasti in njihovega postopanja sprejeta v glavnem načela, ki so jih zastopale naša Zbornica TOI in naše gospodarske stanovske organizacije in na katerih temelji v bistvu tudi sedaj pri nas veljavni obrtni red.
Načrt deli obrte v take, za katere sc ialiteva dokaz strokovne usposobljenosti, v obrte, ki se izvršujejo na podlagi obrtnega dovoljenja (koncesija) in pa v °brte, ki se izvršujejo na podlagi prijave pri oblasti brez dokaza strokovne Usposobljenosti ali obrtnega dovoljenja.
Pod izrazom obrt razume zakonski načrt ne samo rokodelske, temveč tudi trgovske in tovarniške obrate.
Kdor ne more razpolagati s svojo irnovino, more izvrševati obrt samo po delovodji. Pripadniki tujih držav, s katerimi imamo dogovor o obrtni recipro-citeti, uživajo enake pravice kakor domačini, glede ostalih pa velja načelo faktične reciprocitete. Juridične osebe (družbe, zadruge, društva itd.) morejo izvrševati obrte, ako so upravičene po slojih pravilih, po usposobljenem delovodji (namestniku). Ne morejo pa izvrševati rokodelskih obrtov v običajnem obsegu rokodelskega dela, niti ne morejo ustanavljati takih obrtov. To ne velja za produktivne zadruge in za državo, za občine pa samo pod pogojem, da obrtujejo v javnem interesu z izrecnim dovoljenjem bana.
Rokodelskih obrtov, ki so vezani na dokaz usposobljenosti, našteva zakonski načrt 68. V glavnem so ti obrti oni, kakor jih našteva § 1. obrtnega reda. Uvrščeni so še parketarji, mlinarji, poleg dosedanjih krovcev še ostali, poleg portretnih fotografov še drugi, razen tega Pa še nekatere vrste obrti, ki so sicer uvrščeni med koncesijonirane (inštalaterji, gradbeni obrti itd.), ki pa se ba-vijo z ročnim delom. Med rokodelske ■e^rte so uvrščeni tudi tiskarnarji.
Obrtov, vezanih na dovoljenje (koncesijo), pozna novi obrtni zakon 48. V glavnem so vsi oni, ki jih vsebuje § 15. našega obrtnega reda, izvzemši tiskar-narje in knjigarne. Sprejetih pa je še
večje število novih, od teh razni biroji, one banke, menjalnice in zavarovalnice, ki v zmislu trgovskega zakona niso obvezane na javno polaganje računov, revizijski in reklamacijski zavodi, spedi-terski obrt, drogerije, podjetja za prirejanje javnih dražb za premične stvari, zastavljalnice, skladiščna podjetja, podjetja za prirejanje koncertov in zabav, krošnjarstvo, kinematografi.
Za rokodelske obrte je predpisan dokaz usposobljenosti. Kdor hoče izvrševati tak obrt, mora predložiti izpričevalo o prestani pomočniški preizkušnji (pomočniško izpričevalo) in o prestani preizkušnji (mojstrsko izpričevalo). K pomočniški preizkušnji se pripušča samo oni, ki je dovršil učno dobo in obrtno nadaljevalno šolo, ako je taka obstojala v kraju, kjer se jo učil, k mojstrski preizkušnji pa oni, ki predloži pomočniško izpričevalo in dokaže, da je dovršil predpisano prakso kot pomočnik. Učna doba je za rokodelske obrte določena na 2—4 leta, pomočniško službovanje pa na 3 leta, odnosno ga more minister za trgovino in industrijo za določene stroke podaljšati na 4 leta. Vajenska doba se more radi disciplinarne kazni v obrtni nadaljevalni šoli podaljšati za 3 mesece, pomočniško službovanje pa v primeru, da pomočnik ne prestane pomočniške preizkušnje, za največ 2 leti, računši od dne, ko je dovršil učno razmerje, do dne, ko je prestal z uspehom pomočniško preizkušnjo.
Za obrte, ki jih izvršujejo običajno ženske, more minister za trgovino in industrijo odrediti po zaslišanju zbornic TOI posebne ugodnosti glede dokazila usposobljenosti. (V nasprotnem primeru velja torej n. pr. za krojačice isto kakor za krojače).
Za one trgovske obrte, ki morajo biti protokolirani pri sodišču, je predpisan usposobljenostni dokaz in sicer dovrši-tev učne dobe in najmanj dveletna zaposlenost v trgovskem podjetju, oboje skupno najmanj 5 let. (Glej § 13 a obrtnega reda).
Za nekatere obrte, ki so vezani im dovoljenje (koncesijo), je predpisan dokaz usposobljenosti, pri čemer je seveda določena praksa in predizobrazba različno, odgovarjajoče posebnosti dotične stroke. To velja za drogerije, prodajo strupov, spediterski obrt, javne agencije, pomorske odprem niške agencije, gostilničarski obrt, stavbne obrte m dimnikarski obrt.
Ako se kak rokodelski obrt izvršuje na tovarniški način, dokaz usposobljenosti ni potreben. Zakon ima tole definicijo tovarniškega obrta: »Obratovanje ’ se vrši na tovarniški način, ako se proizvodi izdelujejo ali predelujejo v delavnicah ali na stalnem proštom v v elikih količinah, po načinu delitve dela, na več delavcev, delo pa se običajno vrši z uporabo .motorne sile.
Posebne določbe so glede prehoda od enega obrta na drugega. Za prehod k sorodnim rokodelskim obrtom, ki so navedeni pod isto točko, zadostuje navadna prijava, za prebod k drugim, neso-rodnim obrtom pa predložitev izpričevala o prestani mojstrski preizkušnji v dotični stroki. Glede prehoda od proizvajalnih obrtov na trgovski obrt, ki je vezan na usposobljenost, velja identično
kakor v § 13 a, odstavek 6. našega obrtnega reda.
Glede obsega obrtnih pravic in načina izvrševanja obrta so sprejeta v načrt novega obrtnega zakona podobna določila kakor jih vsebuje naš obrtni red v g 36. in sledečih. Vsaka obrtna pravica je po načrtu vezana na osebo in se ne more prenesti na drugega, tudi ne dati v zakup ali v podzakup. Vdova more po smrti obrtnika v korist nedoletnih njegovih otrok nadaljevati obrt na podlagi obrtne pravice pokojnika. Isto pravico kakor nedoletni otroci imajo tudi nepreskrbljeni vnuki. Za stalna obratovališča odnosno za podružnice izven občine je predpisan usposobljen delovodja.
Odobritev obratovališč je urejena analogno, kakor v našem obrtnem redu v §§ 25 do 35. Načrt predvideva skrajšani postopek. Za 61 vrst obratovalnic, v katerih obstoja nevarnost za delavce, odnosno katerih obratovanje je v soseščini neprijetno ali bi utegnilo biti škodljivo v higijenskem in požamo-poMcijskem pogledu, pa je predvideno postopanje kakor v § 27. obrtn. reda potom edikta, komisijcnalnega ogleda itd.
Obrtne oblasti so urejene podobno kakor je to v področju našega sedaj veljavnega obrtnega reda. Obrtna oblast I. stopnje je sresko načelstvo, II. stopnje ban. Najvišja instanca je ministrstvo trgovine in industrije. Osvojen je sistem dveh instanc. — Določila o postopanju predvidevajo kratke roke, kar bo v izredni meri pospešilo ekspeditivnost obrtnih oblasti. Za izdajo obrtnega lista je predviden rok 15 dni, za izdajo koncesije pa 30 dni. Potrdilo o prijavi mora izdati obrtna oblast najkasneje v 48urah. Obrtne oblasti vodijo obrtne registre, v katerih zaznamujejo vse izpreinembe in obveščajo o prijavah in izpremembah zbornico, strokovno udruženje, inšpekcijo dela, davčno upravo in eventuelno še druge oblasti.
V posebnih poglavjih so urejeni sejmi, razprodaje in krošnjarstvo v bistvu po dosedanjih predpisih, ki veljajo pri nas.
Vprašanje obrtnega pomožnega osobja je urejeno deloma po sistemu našega obrtnega reda, deloma so sprejete nekatere važne izpreinembe, odnosno nova določila, ki pa v splošnem ustrezajo ne samo stremljenju delavske zaščite, temveč tudi intenci ja m gospodarskih korporacij po preureditvi strokovne vzgoje in izobrazbe obrtnega in trgovskega naraščaja. Predvidena so posebna določila glede'vajencev, posebna glede obrtnih pomočnikov in posebna glede trgovskega pomožnega osobja. Načrt vsebuje določbe glede komisije za pomočniške in mojstrske izpite, dalje o obrtnih nadaljevalnih šolah, ki bi se morale ustanoviti povsod, kjer je o občini vsaj 50 vajencev. Breme vzdrževanja pada na občine. Ustanavlja se poseben fond za pospeševanje in podpiranje strokovnega šolstva pri vsaki banovini, v katerega se stekajo vse kazni radi obrtnih prestopkov. Načrt zakona vsebuje tudi določbe o posebnem obrtnem razsodišču (cdbranieki odbor) za reševanje sporov in službenega razmerja na sedežu upravnih oblasti I. stopnje, kjer ne obstojajo posebna obrtna sodišča. — Minister za trgovino in industrijo je po-
oblaščen, da izdela pravilnik za osnovanje posebnega zavoda, ki se bo brigal za izbero poklica za vajence.
V tretjem delu govori zakonski načrt o strokovni organizaciji. Načrt pozna obligatorne strokovne organizacije in prostovoljne strokovne organizacije.
Najvažnejša določila glede strokovnih organizacij, ki so obvezne (obligatorne) so sledeča:
Obrtniki (trgovci, rokodelci in indu-strijci) se lahko udružujejo v prisilne strokovne organizacije. Samo prisilne strokovne organizacije imajo pravice in dolžnosti, ki so predvidene za strokovna udruženja po obrtnem zakonu.
Trgovci in obrtniki se udružujejo v svoje stanovske strokovne organizacije (analogno sedanjim greni i je m in zadrugam) tako, da je vsaka organizacija te-ritorijalno omejena na okoliš enega sreza in da nosi naslov: »Udruženje trgovce v< ali »Udruženje obrtnikov sreza
..........«.	Tako udruženje se ustanovi
in postane obligatorno za vse dotične stroke v srezu, ako zaprosi za ustanovitev najmanj 20 trgovcev, odnosno obrtnikov in ako je najmanj ICO trgovcev, odnosno obrtnikov dotične stroke, ki bi prihajali v poštev kot dlani udruženja. Naše pokrajinske strokovne zadruge ali zadruge, ki se raztezajo na več srezov ali take, ki se raztezajo samo na sodni okraj ali take, ki se raztezajo na okoliš enega sreza, pa nimajo 100 članov, bi bile torej po tem zakonskem načrtu v bodoče nemogoče in bi morale v roku 6 mesecev likvidirati.
Industrijci se morejo na enak način udruževati v obligatorna udruženja, toda za okoliš ene banovine, ako zaprosi za to vsaj 10 interesentov in ako bi to udruženje štelo vsaj 30 samostojnih podjetij.
Isto kakor za industrijce, velja tudi za ustanavljanje udruženj bankarskih in zavarovalnih podjetij, udruženje odprem n iko v (špediterjev) in carinskih posrednikov, dalje gostilničarskih podjetij, trgovskih agentov in ko misijonarjev in prevoznih podjetij, ki bi sicer morala pripadati pristojnim sreekim trgovskim organizacijam.
Glede delokroga in ustroja teh organizacij določa načrt obrtnega zakona v bistvu podobno, kaker naš sedanji obrtni red. Glede strokovnih sekcij v poedi-nih udruženjili določa, da se morejo ustanoviti, ako je vsaj 20 članov dotične stroke, odnosno ako je v trgovskem udruženju vsaj 20 članov trgovcev na debelo. Te sekcije imajo večjo samostojnost kakor sedaj v naših organizacijah običajne sekcije in rešavajo vse posle svoje stroke po predpisih, ki veljajo za pristojnost udruženja.
Načrt predvideva poseben občni zbor v novembru za razpravo o proračunu za prihodnje leto in poseben občni zbor v februarju za razpravo obračuna za prošlo leto.
Za nadzorstvo nad udruženji določa načrt zakona posebnega stalnega honorarnega komisarja s fakultetsko izobrazbo iz vrste upravnih uradnikov sreskega načelstva, odnosno za banovinska udruženja iz kroga uradnikov banske uprave na državne stroške. Ta komisar nadzoruje poslovanje udruženj, sistira protizakonite sklepe in ima tudi
sicer jako dalekosežne pravice glede poseganja v poslovanje udruženj.
Drugo poglavje, ki govori o prostovoljnih strokovnih organizacijah predvideva, da morejo obrtniki, odnosno njihovo pomožno osobje ustanoviti posebne organizacije po odredbah tega zakona, M imajo namen pospeševati narodno gospodarstvo in stanovske interese članov. Taka udruženja so prostovoljna in se morejo udruževati tudi v svoje posebne zveze.
Iz tega je razvidno, da načrt novega obrtnega zakona ne predvideva zvez trgovskih gremijev ali zvez obrtnih zadrug ali zvez gostilničarskih zadrug kakor obstojajo pri nas na podlagi predpisov sedaj veljavnega obrtnega reda.
Kazensko postopanje radi cb-rtnih prestopkov, o katerem govori načrt novega obrtnega zakona v zadnjem delu, je urejeno v bistvu tako, kakor po našem obrtnem redu. Glede splošnega postopanja obrtnih oblasti je izvedeno načelo ekspeditivnosti. Glede rekurznega postopanja (žalbene molbe) določa re-kurzni rok 15 dni. V primerih, kjer oblasti ugotove, da se je postopalo proti zakonu, so dolžne uradno ne glede na kak rok uvesti postopanje.
Glede postopanja pri državnih dobavah določa poseben člen, da se morajo upoštevati ponudbe domačinov v prvi vrsti, ako so cene največ 10% višje od najnižje ponudbe ponudnikov inozemskih proizvodov, v račun ši- carino in pa .transport. V inozemstvu se. morejo naročiti samo one količine blaga, ki se ne morejo izdelati v določenem roku v državi.
V prehodnih določbah določa načrt zakona med drugim, da ostanejo funkcije prvostopnih obrtnih oblasti trgo-vački, industrijski in zanatski komori v Beogradu samo še 3 leta.
Pridobljene obrtne pravice ostanejo vsakemu neokrnjene.
Zakon stopi v veljavo 6 mesecev potem ko bo objavljen v »Službenih No-vinahc.
Ivan Bricelj, načelnik Strokovne zadruge stavbenikov:
Izolacija proti vlagi,
(Nadaljevanje.)
Vertikalna, izolacija proti talni vlagi je potrebna tam, kjer se zahteva, da so prostori suhi, zlasti ako se nahaja v kletnih prostorih stanovanje. Vertikalna izolacija sestoji iz istih sredstev kakor horizontalna, včasih tudi iz lepenk, kar pa ni priporočljivo. Najboljše sredstvo za to je zopet čisti 100-procentni bitumen, katerega se v vročem stanju namaže na zid. Pri tem pa je paziti, da je podlaga dovolj suha in da je namaz čim tanjši in čim gostejši. Debel namaz se rad lušči.
Tudi vse bitumenove paste kakor so že zgoraj naštete se prav uspešno rabijo za vertikalne izolacije, pri katerih pa se zahtevajo prav tisti pogoji kakor pri bitumenu. Pri takih asfaltnih izolacijah je potrebno, da pride čez namaz še omet, tako da je tanka kožica pred zunanjimi vplivi dobro zaščitena.
Pri jako skrbnem delu je priporočljivo izvrševati vertikalne izolacije proti talni vlagi iz raznih izolačnih surogatev, odnosno cementnih ali maltnih dodatkov kakor so spredaj že našteti, t. j. Malterin, Ceresit itd. Taka izolačna plast mora biti zopet naj-manje 3 cm debela, na zid gosto in prav skrbno nanešena in morda povrhu še na najboljši način izglajena ali — kakor pravimo — glazirana.
Kakor se izolira zidovje horizontalno in vertikalno, tako je potrebno izolirati tudi tla proti talni vlagi. Sama izolacija zidu še ne zadostuje v spodnjih prostorih. Zato moramo izolirati tudi pod. Ne samo da lesen pod v spodnjih prostorih rad strohni ali zgnije, temveč v takih prostorih se razvija tudi jako neprijeten duh, ki prihaja iz zemlje skozi leseni pod. Te izolacije se izvršujejo na isti način kakor se izolira zidovje horizontalno ali vertikalno. Seveda je izolacijo napraviti na 6—10 cm debelo betonsko podlogo, na katero je potem položiti izolačno lepenko ali kako drugo gori navedeno sredstvo.
(Konce.)
Ivan Gogala, kroj. mojster, Jesenice:
Krojač, njega odjemalec in očuvanje obleke!
Vsak krojač ve že iz lastne izkušnje, da večina strank premalo pazi na svojo obleko. V mnogih primerih se vračajo obleke krojaču z motivacijo, da obleka, paletot, ali hlače itd. ne odgovarjajo, da fasona ne obdrži svoje oblike itd. Ob sebi se razume, da tak primer škoduje dobremu glasu krojaškega mojstra in da v mnogih takih slučajih krojač izgubi brez nadaljnega svojo stranko.
Takoj pri površnem pogledu take vrnjene obleke se ugotovi, da je pač vzrok čisto drugi kot ga je stranka navedla. V prvi vrsti pade krojaču v oči, da obleka ni nikoli ali pa le prav površno očiščena prahu, da se jo ne obeša v omaro kot je treba, temveč enostavno obeša za zavratnik in- da leži tam izpostavljena prahu, izgublja fasono in vsa vlikana dela. Obleka pa, ki se nosi dan na dan in je izpostavljena prahu itd, mora biti večkrat očiščena in to ne samo doma, temveč tudi pri krojaču, ki da obleki zopet svežost in prvotno obliko.
Krojaški mojter ima pri takih reklamacijah velikokrat priliko videti, kako so reklamirane obleke oznoje-i ne. Znojenje ne škoduje samo barvi blaga, temveč tudi tkanini sami. Zato je treba paziti pri takih strankah na vrsto blaga ter jih nato opozoriti ter njihove obleke 'pogostokrat očistiti, ali pri prihodnji nabavi vedno priporočati le tako blago, ki je stranki radi njene nošnje in uporabe res primerna. S tem krojač svoji stranki gotovo stori uslugo in naklonjenost ter si jo pridobi. Krojač tako tudi mnogo pripomore, da stranka sama bolj varuje svojo obleko. Svoji stranki mora dati primerna navodila, kako mora 1 postopati z obleko. Obleka, ki je se-zijska, n. pr. letna, se mora v jeseni, preden se shrani v omaro, očistiti in izlikati pri krojaču. Samo tako, da ji da krojač z likanjem zopet obliko ostane v shrambi sveža in čista.
Josip Steinman, strokovni učitelj:
čevljar in trgovina s čevlji.
Kako različni so dandanes časi od onih pred 50—100 leti! Ustanove, delo, ki je takrat slovelo, ne obstoja danes več. S prejšnjim rodom je marsikaj izumrlo, to čuti danes menda vsak poklicni čevljar.
Take spremembe pa nikakor ne pridejo kar čez noč. Staro se polagoma opušča in se nadomešča z novim, česar pa niti ne opazimo, ker drvimo s časom naprej.
Tako spremembo je napravila tudi naša trgovina. Treba pa nam ni pogledati celo stoletje nazaj, da opazimo to izpremembo. Za to zadostuje že opazovanje tekom nekaterih desetletij. — Vzrok izprememb je iskati v j uvedbi strojnih obratov, ki so del čevljarstva, trgovstvo pa so potisnili popolnoma v drug tir.
Prodajalne čevljev so bile že preje, toda ne v takem številu in osegu, kakor danes. Občinstvo, ki je hotelo kupiti narejene čevlje, je prišlo na sejme, kjer so se prodajali v dolgih vrstah čevlji. Zahteve kupcev so bile v takratnih časih male in tako so se vršile kupčije obojestransko brez težav.
Takratni prodajalci so bili obenem tudi producenti. Doma so prodali taki čevljarji komaj nekaj parov na leto, dočim so imeli na sejmih že stalne odjemalce. Pred kakimi 60 leti je bilo potovanje mnogo težje, ker ni bilo še toliko železnic in drugih prometnih sredstev, ki jih imamo danes. — Prvo so se začele take trgovine, ki so imele naprodaj lastnoročno izdelano blago. Kmalu pa so nastale v krogih, kjer je bilo mnogo in poceni delavnih moči, večje izdelovalnice čevljev, ki so delale na zalogo ter oddajale svoje čevlje v razprodajo drugim, tudi čevljarjem samim. Ker se je s tem le nekaj zaslužilo, je čevljar izdeloval vedno manj in se vrgel v precejšnji meri na trgovanje s tujimi čevlji, osobito ker večkrat niti ni mogel de-
lati sam po ceni, kakor so jih kupci dobili v trgovinah.
Tudi takrat so se dobili ljudje, ki so bili mnenja, da je samo tisti čevljar vešč, ki izdeluje samo naročeno delo in so zabavljali na one, ki so se prilagodili novim časom. Ko so prišle iz čevljarskih tovarn velike množine čevljev na trg, so mnogi mislili, da se bo moglo temu uspešno nasprotovati in trgovine s čevlji uničiti že s tem, da se jih ignorira. S tem pa so dosegli maso to, da so se trgovine s čevlji polastili sčasoma skoto izključno le trgovci, kar čevljar ni hotel, da bi trgoval z narejenimi čevlji.
Če bi bil čevljar že od početka polagal več resnosti na trgovino s čevlji (vsaj po vojni), bi se trgovine ne množile tako, kot se danes. Tudi bi se občinstvo privadilo rajše na strokovnjake, kakor pa kupovalo pri nestrokovnjakih. Gotov del občinstva bode vedno najraje kupoval le narejene čevlje. Zakaj bi ne postregli tudi tem? — Poskusimo, da bode vsak čevljar obenem tudi trgovec, ker to zahtevajo današnje razmere, pa se bo marsikateremu godilo bolje. — (Op. uredništva: Seveda pa je treba in v interesu čevljarjev, ki bi se hoteli poprijeti trgovine, da niso samo dobri ročni delavci-čevljarji, temveč da so tudi dobri trgovci, da se razumejo na trgovanje, oscbito da obvladajo vsaj primitivno knjigovodstvo in trgovsko poslovanje in da so ne samo podjetni, temveč tudi previdni. Sicer utegnejo postati žrtev dobavitelja ali kupcev, ali pa obojnih.)
I. Mihelčič star.
O elektrifikaciji Dravske banovine.
(Nadaljevanje.)
V letu 1914, tik pred izbruhom svetovne vojne, so se pričele graditi pod vodstvom sedanjega bana g. ing. Dušana Serneca v Žirovnici na Za-vršnici Kranjske deželne elektrarne. Širokopotezno akcijo, katero si je zamislil takratni deželni odbor, pa je otežkočila nastala svetovna vojna s tem, da je moralo vse pod orožje in ni bilo vsled tega na razpolago zadosti strokovnih moči, drugič pa s tem, ker so nastale velike težkoče glede dobave potrebnega materijala, ki se je začel porabljati v vojaške svrhe. Kljub navedenim težkočam pa se je posrečilo elektrarno toliko dograditi, da se je začelo obratovati v letu 1915. V začetku se je električni tok oddajal le najbližji okolici, t. j. v Žirovnico, nje okolico, na Bled, v Lesce in v Radovljico do Brezij. Do danes pa so elektrificirani sledeči kraji: Dovje, Mojstrana, Jesenice, Koroška Bela, Breznica, Lesce, Begunje, Radovljica, Mošnje, Ljubno, Naklo, Kranj, Besnica, Sv. Jošt, Kropa, kamna gorica, Ovsiše, Lancovo, Ribno, Bled in pa Gorje. Delazmožnost elektrarne je 2500 KW, tok je vrtilni, njega napetost 10.000 voltov, ki se tranformira na 380/220 voltov. Število konzumeu-tov znaša nad 4000, instaliranih žarnic pa je nad 35.000 poleg nebroj motorjev za pogon poljedelskih in obrtniških strojev. Predvideno je sedaj tudi, da dobijo Kranjske deželne elektrarne električni tok iz elektrarne državnega rudnika v Velenju, katero omrežje se namerava razprostreti tako daleč, da se bo združilo z omrežjem deželnih elektrarn v Žirovnici.
Vojaška oblast je zgradila za svoje namene v letu 1916 v Kranjski gori elektrarno, katero je po preobratu prevzela občina in j oje za svoje namene preuredila. Delazmožnost preurejene elektrarne je znašala 28 KW, proizvaja se primarni tok z napetostjo 1740 voltov, ki se potem transformira na napestot 380/220 voltov. — Elektrarna oddaja svoj tok Kranjski gori. Število odjemalcev znaša 133 z 1656 instaliranimi žarnicami.
Pridobivajte našemu listu vedno nove naročnike!
ICoj Je
Borzno poročilo: Tuje valut so stale v prošlem tednu v dinarjih: Berlin (nemška marka) 13-50, Budimpešta (pengo) 9-88, Curih (švicarski frank) 10-96, Dunaj (šiling) 7-97, London (funt) 275-40, Newyork (dolar) 56-45, Pariz (francoski frank) 2 22, Praga (čehcslovaška krona) 1-68, Trst (lira) 2-96,-
Povišanje carine na tiskovni (rota-cijski) papir za časopise zahtevajo papirne tovarne, tiskarska podjetja pa se temu upirajo, češ, da bi bilo to povišanje neutemeljeno in bi občutno zadelo čitalce časopisov, ker bi se morali ti podražiti.
Most iz Beograda v Zemun čez Savo, dolg 757 m in širok 18 m, za pešce, vozila in cestno železnico, se ima zgraditi do leta 1933 in sicer sta dobila izvršitev na licitaciji francoska tvrdka Batignol in nemška tvrdka Gute Hoffnungshiitte za skupno okrog 280 milijonov Din.
Patrijarli Dimitrije, poglavar srbske pravoslavne cerkve je umrl po daljšem bolehanju ter je bil z visokimi častmi svečano pokopan prošli četrtek v Beogradu.
Sovjetski režim nastopa proti kmetom z vso brezobzirnostjo ter preti, da bodo samostojne kmetije iztrebljene v teku 4 let.
Gandhi, vodja gibanja za osamosvojitev in neodvisnost Indije je prispel s svojimi številnimi spremljevalci po dolgem pohodu k morju ter začel pridobivati v znak upora proti angleški vladi sol in vzpodbujati svoj narod k uporu.
Ljubljanski občinski proračun, o katerem smo že poročali, je bil te dni potrjen z izjemo, da se razlikovanje doklad na državne davke ukinja, pač pa uvaja splošna 60-odstotna doklada na državne davke.
Promet v naših lukah je glasom statističnega poročila splitske zbornice znašal prošlo leto 2,990.702 ton na 2,628.048 tonam v prejšnjem letu, kar dokazuje, da smo napredovali za okroglo 360.000 ton v enem letu.
Italijansko-avstrijsko pogodbo o prijateljstvu in o pravni pomoči je odobril italijanski parlament.
Znižanje cene pivu za 200 Din pri hektolitru zahtevajo zagrebški gostilničarji od pivovaren, ki brez trošarine računajo za hi 508 Din, dočim stane puntigamsko 376 Din, plzensko 471, postavljeno v Zagreb.
Za nove stanovanjske hiše, da se omili stanovanjska beda, je dala francoska vlada na razpolago tritisoč milijonov frankov, to je skoro 7 milijard dinarjev, v obliki stavbnih posojil po nizki obrestni meri.
Razpustitev nemškega parlamenta L o po berlinski vesti sledila, ker nemška vlada ni prodrla s svojimi predlogi za nove davke.
Odlikovanje (red) »jugoslovanske krone« je ustanovil Nj. Vel. kralj in sicer za osebe, ki so zaslužne za domovino in za jedinstvo države.
Zagrebški pomladni sejem je bil otvorjen 5. t. m. ter obsega avtomobilsko, fotografsko in poljedelsko razstavo.
Konkurzov je bilo v marcu vsega 94 napram 115 v marcu leta 1929 in sicer v Srbiji in Črni gori 59 (93), Hrvaški 8 (8), Sloveniji in Dalmaciji 7 (7), Bosni in Hercegovini 1 (1), v Vojvodini 9 (6).
Zakon o pobijanju umazane konkurence je podpisan, s čemer stopijo v veljavo določila, ki zabranjujejo umazano konkurenco, proti kateri se je borila in zahtevala zaščito že več let naša solidna trgovina, obrt in industrija.
Ankete o načrtu obrtnega zakona priredi Zbornica za TOI za obrtniške organizacije v Mariboru v pondeljkih ob 8. uri v Narodnem domu, ob 3. uri popoldne pa z gostilničarji in stavbnimi obrtniki v Mariborskem dvoru, v Ljubljani pa v sredo ob 8. uri, odnosno z gostilničarji ob 15. uri v zbornični posvetovalnici.
Tovarno čevljev ustanovi Bat’a tudi v Zagrebu ter namerava zaposliti okrog 700 delavcev z obratom po začeti že v mesecu oktobru 1930.
Štev. 15.
OBRTNI VESTNIK
Stran 3.
MEDIČ-Z ANKE I
tvornice olja, Sirneža, lakov In barv (bo?a)
d. z o. z.
Centrala v Ljubljani * Lastnik Franjo bledle Tovarne: Ljubljana-Medvode - Domžale Podružnice In skladilča: Maribor, Novlsad j ji
Lastni dom. proizvodi: laneno olje,, firnež, vse vrste lakov in emajlno lakastih barv, oljnatih barv, kemijsko čistih,
5 olepšanih in navadnih prstenih barv vseh vrst in nijanc, steklarski kit, čopiče znamke „Merakl“ in sploh vso v barvarsko stroko spadajoče blago za Obrtnike, trgovino, industrijo, za železnice, r pomorstvo in zrakoplovstvo po solidnih cenah in točni postrežb
Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske.
Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske je imelo dne 8. t. m. v hranilnični posvetovalnici pod predsedstvom g. Engelberla Franchettija svoj XXII. redni občni zbor, na katerem je bilo v razpravi med drugim odborovo poročilo o društvenem delovanju v letu 1929, poročilo o računskem zaključku ter so se vršile volitve novega odbora.
Kreditno društvo Mestne hranilnice ^ljubljanske je velikega pomena za naše obrtništvo, ker je danes ena redkih ustanov, ki dejansko nudi obrtniku finančna sredstva pod pogo--!•> ki so zanj sprejemljivi in znosni, /o dokazujejo podatki poročila, iz katerega posnemamo sledeče:
Za sprejem v društvo se je prigla-«i!o v teku prošle poslovne dobe 136 Prošnjikov, ki so prosili za kredit skupno Din 2,194.900-—, za zvišanje ze dovoljenih kreditov pa je prosilo *J4 članov za skupni znesek Din 1 milijon 433.025-—. Novim članom (116) .1© odbor dovolil skupni kredit Din 1,747.500-—, zvišal pa je starim članom kredit za Din 1,299.025 —.
Število članov je koncem leta 1929 znašalo 440.
Celokupni poslovni promet je znašal preteklo leto v 2589 postavkah Din 22,542.252-02. Stanje v tekočem računu izrabljenih kreditov je znašalo ob koncu leta 1929 Din 8,779.515-43.
Ker je znašalo stanje izrabljene založbe dne 31. decembra 1929 Din 6 milijonov 569.000-—, je imelo društvo na razpolago ob koncu leta 1929 lastnih denarnih sredstev Din 2 milijona 210.515-43. Vloge varnostnega zaklada so znašale Din 1,184.243-10. Rezervni zaklad je znašal Din 693 tisoč 233-05. Oisrti poslovni dobiček je znašal Din 110.202-19.
Pri volitvah so bili izvoljeni v novi odbor sledeči gospodje: Za predsednika Engelbert Franchetti, za podpredsednika Peter Stepič, za odbornike Daniel Battelino, Ivan Breskvar, Rudolf Geyer, Anton Pauli, Josip ^ebek, Matija Spreitzer, Fran Škafar, Stefan Speletič, Karol Vidmar, za namestnike Fran Iglič, Štefan Rožič, za pregledniško komisijo Anton Končič, Teodor Novotny, Lovro Pič-^an, za namestnika Josip Lojk.
Isb organizacij
Kolektivna obrtna zadruga na Jesenicah ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo 13. aprila ob 2. uri popoldne v sejni dvorani Mestne občine na Jesenicah. Članom, ki se občnega zbora brez opravičila ne udeleže, se oo naložila globa Din 10-—. — Če občni zbor ob določeni uri ne bi bil sklepčen, se bo vršil eno uro pozneje ob vsakem številu udeležncev.
Načelstvo.
Kolektivna zadruga obrtnikov v Radečah. »Obrtni Vestnik« je v 13 št. 2 dne 29. marca 1930 kratko poročal Poteku občnega zbora dne 19. marca 1930 s podpisom Obrtnik iz Radeč. Ker to poročilo ni popolno, dodajemo v naslednjem še nekatere podrobnosti.
Redni občni zbor kol. zadr. obrtnikov na dan sv. Jožefa je bil zelo nečastno obiskan. Od 170 včlanjenih obrtnikov in cbrtnic se ga je udele-
žilo samo 37. To je dalo tudi povod, da je načelnik g. Avgust Jeglič predlagal, da se redovna globa zviša do 50 Din. Ta sklep je bil soglasno sprejet, posebno še, ko je načelnik v svojem govoru tudi omenil, da vsi opažamo na občnih zborih vedno ene in iste obraze in če bode šl tako naprej, bode čez nekaj let na občnem zboru samo načelnik, tajnik, blagajnik in nekaj zavednih obrtnikov. — Občni zbor je tudi sklenil pristop k Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani, obenem pa tudi poveril načelstvo, da otvori poštni čekovni račun. Člani zadruge bodo zvezine doklade plačeval i po položnicah. S tem bode olajšano pobiranje zveznih doklad, tako zadrugi sami, kakor tudi plačevanje doklad posameznim članom izven sedeža zadruge. Saj okoliš zadruge obsega tri občine. — Na sedežu obrtne zadruge pa pogrešamo obrtno nadaljevalno šolo, za katero se zadruga bori že celih pet let. — Z uzakonjenjem novega obrtnega zakona pa upamo, da tudi to dosežemo.
Važen je tudi sklep, da se uvede pri šiviljah 2-letna pomočniška doba.
Prečitali so se razni važni dopisi, tičoči se pobijanja in zatiranja šuš-marstva, zaposlitev obrtnih vajencev itd. Ob zaključitvi pa se je spomnil gosp. načelnik tudi obrtniškega pa-trona in želel vsem navzočim Jožefom in Jožicam na mnoga leta.
Načelstvo.
Obrtna zadruga lesnih strok v Št. ^ idu nad Ljubljano. Pomočniške preizkušnje pri tukajšnji zadrugi se bodo vršile začetkom maja. Prizadeti naj vložijo prošnje na zadrugo, izpitno takso je treba plačati naprej. Letošnje preizkušnje se bodo vršile tako, da bo vsak vajenec delal svoj izdelek teden dni pri tujem mojstru. — Zadružni občni zbor se je vršil dne 19. marca t. 1. ob prav lepi udeležbi mojstrov. Iz načelstvenega poročila posnemamo, da je zadruga preteklo leto prav živahno delovala. S pomočjo podpore bivšega oblastnega odbora je zgradila tukajšnjim mojstrom na velesejmu prav lepe razstavne prostore, ki so last zadruge. Zborovalci so med drugim sklenili, da se naj preuredijo pomočniške preizkušnje tako, da bo lahko vejenec pokazal svoje zmožnosti. Vsak vajenec bo delal v bodoče teden dni pri tujem mojstru, ker je le tako mogoča pravična ocena. Pravila so se spremenila v toliko, da se bo moral dati vajenec pred vstopom v službo zdravniško preiskati. — Vajenci se bodo oproščali odslej naprej vsako prvo nedeljo v mesecu. Letne doklade so se določile sorazmerno po velikosti obrata, kar je prav. Živahna debata se je razvila radi nameravane občinske uvoznine za mesto Ljubljana. — Tukajšnji kraj je v gospodarskem oziru za del Ljubljane in bi visoka uvoz-nina^ bila v obojestransko škodo. — Opaža se, da je splošna predizobraz-ba vajencev premajhna. Zato so zborovalci sklenilia, naj mojstri gledajo pri sprejemanju vajencev tudi na to. Najboljša bi bila za mizarsko obrt meščanska šolska predizobrazba. — 0 strokovni mizarski obrtni šoli v Št. Vidu, ki se je v letošnjem šolskem letu razširila v trirazredno, je poročal ravnatelj Rudolf Pečjak, in orisal zborovalcem pomen in ustroj te šole. Občni zbor je postavil v proračun zadruge za to šolo 1000 Din podpore.
V preteklem poslovnem letu je imela zadruga 12.843 Din dohodkov in pa 12.131 Din stroškov. Proračun za bodoče poslovno leto pa izkazuje 7201 Din dohodkov in 9915 Din stroškov. Primanjkljaj se bo kril z letno doklado: I. razred (mojster brez pomočnikov 15 Din, II. razred (mojster z 1—4 pomočniki) 30 Din in MI. razred (mojster z več kol 4 pomočniki 70 Din.
VZORNO SODELOVANJE MED ŠOLO IN 0BRTNIŠT0M.
Dne 23. marca t. 1. je izvršila celjska Kovaška obrtna zadruga svoj redni letni občni zbor ob izredno lepi udeležbi članov, katerih je bilo iz 5 srezov navzočih 106 od 178. Poslovno poročilo je bilo tako, kakršnih smo pač pri celjskih zadrugah že vajeni, zelo pregledno naštevanje najvažnejših dogodljajev iz preteklega poslovnega leta, ki je zadovoljilo vse člane brez izjeme, da ni prav nič več slišati o nekdanjih separatističnih željah. — Število pomočnikov je naraslo na 64, število vajencev pa padlo za 8 na 116, čeprav šteje zadruga koncem leta 4 člane več, kakor v začetku. Zadruga, I ki je včlanjena tudi v zadružni zvezi, s je izplačala za obrtne nadaljevalne , šole Din 2.250-— in enak znesek tudi ! za tekoče leto sprejela v svoj proračun. Zadružno premoženje je s pribitkom prošlega leta narasla na Din 7.473-—. Zbor je votiral za celjski Obrtni dom vsoto Din 1.000-—. Zborovalci so svoje zadovoljstvo z zadružnim posvedočili na ta način, da so soglasno in med odobravanjem zopet poverili vodstvo zadruge dosedanjemu odboru pod izkušenim načelnikom g. Francetom Košir in njegovim namestnikom Ignacijem Jeki.
Občnega zbora sta se udeležila obrtno-zadružni inšpektor g. Založnik iz Maribora in zbornični svetnik g. llohnjec iz Celja.
Na zborovanje je prišel tudi vodja obrtne nadaljevalne šole šolski upravitelj g. Bizjak Joško in poročal o stanju celjske obrtne nadaljevalne šole. Povabil je mojstre, naj prihajajo med poukom v šolo, da si ogledajo pouk.
Šolska soba in mojstrova delavnica naj delata roko v roki za prospeh naraščaja«. Poročilo šol. vodje je bilo živahno in s tako odkritim zadoščenjem aklamarino, kakor redko kak govor. Obrtništvo zna ceniti svoje prijatelje in je dostopno za dobre nasvete; zato pa tudi celjske obrtne zadruge leto za letom izplačuje po Din 20.000 do 25.000-— za obrtno nadaljevalno šolstvo. Samo še korak naprej in videli bodemo učitelje pogosteje v obrtniški delavnici, kakor se je že to večkrat opažalo v Mariboru, pri sodelovanju z obrtniki v vajenskih ocenjevalnih komisijah, kakor nam kaže vranski okraj, in pri vajenskih in pomočniških preizkušnjah, v katerih bi baš učiteljstvo obrtnih nadaljevalnih šol meglo silno mnogo koristiti. Tako sodelovanje bi jako pospešilo izobrazbo obrtniškega naraščaja, njemu samemu v prid, pa tudi narodu in državi v korist.
Z.... k.
Obrtniški praznik v Prevalju.
V Celju je pred leti vznikla ideja uvedbe obrtniškega praznika za celo Slovenijo. Idejo je izvedla Zveza obrtnih društev in so obrtniške organizacije splošno določile za tak praznik 19. marec. Spominjam se na prvo leto po tozadevnem zaključku, ko se je praznik precej dostojno proslavil v vseh obrtniških centrih, kjer je bilo kaj agilnih mož. Posebno slovesno
se je proslava vršila v Celju. Misel mi je izredno ugajala, ker so se na takih zborovanjih porajali izredno koristni sklepi in Fe je govorilo mnogo dobrega v j id obrtniškega naraščaja. Te prosiave so klicale obrtništvo k složnosti in dvigale njegov ponos na stanovski poklic.
Žalibog je ta vrla zamisel skoro popolnoma zaspala. — Kaj je temu vzrok, ne bodem razmišljal: čisto gotovo deloma malomarnost obrtniških organizacij, v večini slučajev pa brez dvoma tudi obupanost nad skrajno tžekimi razmerami, pod katerimi ječi obrtništvo. Dobro bi pa bilo, koristno in informativno, ako bi se ravno o teh vzrokih govorilo več in sosebno na takih zborvanjih, za katera dajejo povod in ugodno priliko obrtniški prazniki.
Častno izjemo je letos napravilo obrtno društvo v Dravogradu, katero je 19. marec proslavilo na prav dostojen način v Prevalju. Vkljub slabemu vremenu se je proslava izvršila razmeroma prav lepo. Zunanji gostje so bili zelo prijetno iznenade-ni, ko jih je pri izstopu na prevaljski postaji pozdravil načelnik prevaljske kolektivne zadruge in je zasvirala godba. V sprevodu se je premikala dolga vrsta obrtnikov v trg, odkoder so po kratkem posvetovanju voditeljev odšli zopet korporativno z godbo na čelu v župno cerkev in prisostvovali službi božji. Ob 13. uri je predsednik Obrtnega društva dravograjskega v veliki dvorani pri Ahacu pozdravil navzoče obrtnike, nakar so sledili referati zborničnega svetnika g. Volka o socialni zakonodaji in delovanju zbornice ter predsednika Splošne zveze obrtnih zadrug g. Bu-reša o pomenu dneva potrebi obrtniškega združevanja in vzgoji obrtniškega naraščaja. Sledila je cela vrsta govornikov, ki so iznašali pritožbe glede davkov, šušmarjev in pozivali k pristopu k Obrtni Samopomoči«. V zaključkih apelirajo zborovalci na zadružno zvezo, da energično ščiti interese obrtništva, in pozivajo vse obrtne zadruge, da se združijo v zvezi in točno plačujejo predpisane prispevke, da bo zvezi omogočeno uspešno zastopstvo. Nadaljnji zaključek se nanaša na osnutek novega obrtnega zakona in se med drugim zahteva zakonita uvedba obligatomo-sti zveznega članstva.
Do 16. ure je trajalo lepo zborovanje in se mora obrtništvu priznati, da se je vedlo zelo disciplinirano in pozorno sledilo debatam, govornikom pa izkazovalo svoje priznanje in hvaležnost z burnim aplavzom.
Pomen takih proslav sosebno na deželi je velik in bi bilo zelo škoda, ako se proslav obrtniškega praznika opusti. Naj o tem razmišljajo vsi, ki poznajo položaj obrtništva, in naj skušajo svoječasni sklep glede obrtniškega praznika čim bolj udomačiti v celi banovini. To naj bodo manifestacije sloge, obenem pa dnevi koristnih in enotnih sklepov.
Dobave.
Dobave. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 17. aprila t. 1. ponudbe glede dobave raznih spojk, vijakov, žebljev, jekla, jamskih stgur-nostnih zvoncev in gumijevih cevi; do 24. aprila t. 1. pa glede dobave rešet. — Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 15. aprila t. 1. ponudbe glede dobave vrvenic in ležajev. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 19. aprila t. 1. ponudbe glede dobave raznih ventilov in drugega ma-
10-letnica Obrtnega društva na Jesenicah z velikim taborom in razvitjem lastnega prapora se vrši letos
dne B. avgusta.
Sfcraa 4.	OBRTNI VESTNIK			ŠtJV. 16.
terijala; do 25. aprila t. 1. pa glede dobave redarskega orodja. 23. aprila t. 1. pri Komandi mornarice v Zemunu glede dobave 10.000 parov čevljev; One 29. aprila t. 1. se bo vršila pri Glavnem sanitetskem slagalištu v Zemunu ofertalna licitacija glede doba-	ve 10.000 komadov perila in 10.000 komadov brisač. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenem slagalištu.) — Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 18. aprila t. 1. ponudbe	glede dobave kanalskega omrežja in betonskih cevi. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 25. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 2500 komadov tračnih žebljev. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki	so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)	
			Ail ste že poravnali	naročnino ?
(To poročilo priobčujemo na izrecno željo Zadruge brivcev, frizerjev in lasniearjev v Ljubljani kljub obšimosti v celoti, ker je zadruga pripravljena nositi s tern zvezane posebne stroške. Uredništvo.)
Tov. Sebal očita načelstvu, da ga je naznanilo Inšpekciji dela, češ, da je delal s svojimi vajenci čez določen čas in je bil vsled tega kaznovan z zneskom Din 620 —. Navaja še par sličnih slučajev, nato pa osebno napade tov. Žabjeka, ki poučuje na zadružni strokovni šoli, češ, da nima sposobnosti za to mesto, ki mu nosi dober zaslužek iz denarja, plačanega po članstvu. H koncu zahteva, da se sedanje načelstvo vrže.
Tov. Žabjek pojasnjuje težkoče z ustanovitvijo zadružne strokovne šole, katere je moralo premostiti načelstvo in da se dobrega strokovnega učitelja, ki bi bil res zmožen vsega, še ni posrečilo dobiti. Za tako dolgo je on prevzel to mesto In se čuti bolj sposobnega kot pa je tov. Sebal. Naglaša pa, da rad odstopi svoje mesto vsakemu, najraje pa tov. Še-balu. Pojasni tudi, da plačuje učiteljstvo Mestni magistrat in ne zadruga kot to trdi predgovornik.
Tov. Hribar stavlja na načelstvo vprašanje, ali so vsi člani enako vredni, češ, da se enega kaznuje, a drugemu se že naložena kazen oprošča ter k temu navaja dva slučaja: Vraničar iz Škofje Loke in Petrovčič iz Radovljice.
Načelnik pojasni oba slučaja ter omeni, da je bila tov. Petrovčiču globa znižana za polovico, ker je pismeno zaprosil, dočim Vranešič tega ni storil. Navzoči tov. Petrovčič je to načelnikovo izjavo potrdil.
K besedi se je oglasil zastopnik kraljeve banske uprave g. dr. Šink, ki je v zelo lepili in pomenljivih besedah govoril, s kakšnimi velikimi težkočami se ima boriti načelstvo, kateremu je nemogoče vsakemu posameznemu članu v vsem ugoditi. Pojasnjuje, kako velikega pomena je potrebna složnost, ne pa sovraštvo eden napram drugemu, kajti samo z združenimi močmi je mogoče napredovati in nekaj doseči, ne pa z medsebojnim sovraštvom in neslogo. Razložil je tudi možnost nedeljskega dela, oziroma počitka in da bo banska uprava skušala ugoditi vsaj periferijskim brivcem, v kolikor se bo dalo. Poziva še enkrat navzoče na skupno delo in složnost.
Za te prav lepe besede se zahvali v imenu navzočih tov. načelnik, ki nato preide na 4. točko dnevnega reda in kot blagajnik poroča, da je imela zadruga v preteklem letu Din 41.812-25 dohodkov, kar podrobno tolmači. Prav tako tolmači tudi posamezne točke izdatkov, ki so znašali Din 38.380-76, tako da je znašal saldo koncem leta 1929 Din 3.431-49., Celokupno zadružno premoženje - je znašalo koncem leta 1929 Din 45.237-56 in je porazdeljeno takole: gotovina v blagajni Din 3.431-49, gotovina pri poštni hra- | nilnici Din 445-96. vloge pri Mestni hranilnici /adrusa ' brivcev< Din 4.686 01, »vajenski sklad« Din 7.078 85, >pod-
( Konec.)
porni sklad« Din 18.575-—, terjatev gosp. Ivana Gjuda Din 1.672 90, terjatev ostalih članov Din 1.250 —, vrednost inventarja: pisalni stroj Din 5.620-—, omara, linoleum in drugo Din 42160, sprave za tresiranje za strokovno šolo Din 360-—, učne knjige za strokovno šolo Din 1.163-75, strokovne knjige Din 532-—.
^ Takoj nato se preide k o. točki dnevnega reda: Poročilo računskih preglednikov, h kateri poroča tov. Fran-clietti, da je s tov. Juvancem pregledal blagajniške knjige, iste z računi primerjal ter našel vse v najlepšem redu. Povdarja, da je blagajnik vzorno vodil svoje delo in zato predlaga, da se mu podeli absolutorij kakor tudi celokupnemu odboru.
Načelnik da ta predlog na glasovanje. (Soglasno sprejeto.)
Za besedo prosi tov. Hutar. Ker pa je takoj od začetka rabil žaljive besede, ga načelnik ukori s tem, da mu odvzame besedo.
K besedi se oglasi zastopnik Zveze obrtnih zadrug g. Iglič, ki v svojem govoru pojasnjuje, kaj se lahko zgodi z nesložnim delom, ki ne rodi napredka. Zato tudi on poziva navzoče na složnost ter na opustitev medsebojnega sovraštva, ker le tako se bo dalo mnogo doseči v dobrobit celokupnega članstva.
Tov. načelnik se g. Igliču za njegova lepa izvajanja v imenu navzočih zahvali. Tov. Hutar hoče govoriti naprej in se že od začetka oddalji od dnevnega reda. Zato da načelnik na glasovanje, ali naj govori še naprej ali ne. Večina se izreče za to, da naj preneha. Zato se takoj preide na 6. točko dnevnega reda, h kateri pojasni načelnik, da je Zveza na svojem občnem zboru povišala doklade od člana po Din 5-— in prosi tozadevne debate.
Tov. Gorupec želi pojasnila od zastopnika Zveze obrtnih zadrug, da raztolmači, kakšne koristi imamo, ako smo člani Zveze. G. Iglič obširno pojasni važen pomen tega in zato predlaga tov. Rožič, da se dovoli povišek Zvezine doklade, kar je bilo soglasno sprejeto.
K 7. točki dnevnega reda prečita načelnik proračun, ki bi znašal na dohodkih Din 25.262-90 ter ravno toliko izdatkov. Omeni, da je v tem proračunu že zapopadeno povišanje svežine doklade ter da ostane zadružna doklada ista kot v preteklem letu.
Razvije se debata in dobi besedo tov. Hribar, ki kritizira pri izdatkih postavko »potni stroški odbornikov«, češ, da bi te iste lahko sami trpeli. Načelnik pojasni, da dobita povrnjene potne stroške samo dva odbornika, in sicer eden iz Jesenic, drugi pa iz Trbovelj in to samo v toliko, kolikor ju stane vlak. Izgubljen čas in stroške za celodnevno prehrano pa žrtvujeta sama in to je vendar dovolj velika požrtvovalnost za zadrugo, oziroma za dobrobit celokupnega članstva.
Govori še več tovarišev, načelnik sproti pojasnjuje, nato pa da proračun za leto 1930 na glasovanje in je bil z veliko večino sprejet.
K 8. točki pojasni načelnik, da bi bilo treba radi red-nega poslovanja zadruge določiti termin za plačanje zadružne doklade. Tov. Hutar predlaga, da naj se določi termin 30. junij, kar je bilo soglasno sprejeto.
Tov. Franchetti pojasni, da v zadružni dokladi ni za-popadena obligatna naročnina na »Obrtni Vestnik«, kajti ta sam stane letno Din 40—. Tov. Šinkovec pojasni'kako se-razdeli zadružna doklada in sicer: Din 12 —' se naloži v podporni sklad. Din 15 — je Zvezine doklade, tako da oni elani, ki plačajo Din 30-— zadružne doklade, prispevajo za stroške zadruge le Din 3-—.
K 9',J°eki. dnevnega reda predlaga načelnik v izvolitev enega odbornika tov. Gorenca, v izvolitev enega namestnika pa tov. Polanca. Razvije se debata, po katera stavi predlog tov. Hrabar in sicer, da se naj izvoli kot odbornik tov. Simunac, kot namestnik pa tov. Mrak. Tov Dolenc predlaga za odbornika tov. Jurmana, za namestnika pa tov Hribarja. Tov. Rožič predlaga za odbornika tov Kovačeviča, za namestnika pa tov. Gorenca.
Glasovanje se je vršalo z vzklikom in se je glasov-ilo za prvi predlog 20 da, 18 ne, drugi predlog 20 da, 19 ne, za tretji predlog se sploh nobeden ni udeležil glasovanja, četrti predlog 7 da, 1 ne. Ker se ni za noben predlog glasovalo z absolutno večino, so se vršile ožje volitve Izšla- ’ sovan je bil drugi predlog z 22 da in 19 ne, tako da je bil za odbornika moljen tov. Jurij Šimunac iz Kranja, za namestnika pa tov. Franc Mrak iz Radovljice s pripombo, da ne bodeta dobivala povrnjenih potnik stroškov, ker te postavke ni v že odobrenem proračunu.
K 10. točki dnevnega reda (raznoterosti) se oglasi k besedi tov. Hutar, ki predlaga, da bi se vajencem izročila: takoj ob nastopu učne dobe knjižica teoretičnih vprašanj iit odgovorov. Načelnik pojasni, da to ni priporočljivo, kajti več vajencev preneha predčasno z učenjem in bi potem lahko to znanje izkoriščali. Tov. Hutar predlaga tudi, da bi se odobrilo izplačilo od vsake knjižice po Din 1-— tov. Šinkovcu za njegov trud, ker je sestavil to knjižico. Načelnik da ta predlog na glasovanje in je bil soglasno odobren.
Načelnik predlaga, da bi se člani obligatno naročili na »Obrtni vestnik«. Tov. Novak temu ugovarja in stavi drugi predlog za neobligatno naročitev in je bil ta drugi predlser z večino glasov sprejet.
Ker se nihče več ne priglasi k besedi, se načelnik vsemi zahvali za obisk, ter zaključi občni zbor točno ob pol 6. uri. zvečer.
Ivan Dorčec,
t. č. načelnik.
Albin Šinkovec,
t. e. tajnik.
Martin Hodalič,
č. zapisnikar.
L.Mikuš,
tvornlc«
dežnikov
Lfublfana
Mestni trg 23
UtlonoTlIeno 1830
Skrbno izdelovati;*! Naiveijl izbor! NaJniSj« cene! Preobleke! Popravite(
Dvokolesa najboljših svetovnih znamk v veliki izberi zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od preprostega do najfinejšega in igračni vozički v zalogi. — Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pnevmatika.
Ceniki franko. Prodaja na obroke. ,
.TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov
LJUBLJANA, Karlovška cesta 4
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
Ljubljana
Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju)
Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana — Telefon št. 2040, 2457, 2458, 2805 In 2806
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, sak Jeposits itd. itd.
Železnina orodje,
Porcelan
okovjeitd.
Steklenina
BOGDAN ŽILIC
LJUBLJANA, Dunajska c. li
(poleg Figovca)
KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
L
dovoljuje posojila na menice In kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
. .-5
/..> fcutuurrij	\e«rn;k::t	Ivi.	n	Urednik	Ivan	Lombar.	—	Tiskarna	»Merkur«,	trg.-ind.	d-	d.	(predstavnik	O.	Mieh.ilek).	Vei	v	Ljubljani.