OBZORJA STROKE - ETNO IZLOŽBA
Marija Staaonik
TRADITIONES 25
(Besede in reči)
Petindvajseta, jubilejna Številka Traditiones je posvečena lepi obletnici izhajanja omenjenega zbornika Inštituta za slovensko narodopisje, hkrati pa tudi 70-letnici prof. dr. Angelosa Basa. Tudi s tega vidika je še posebej hvalevredno, da so tokratne Traclitiones posvečene materialni kulturi, vendar s toliko širine, da je za njihovo geslo ponovljen naslov revije \V6rter and Sachen, katere soured-nik je bil nekaj časa tudi Matija Murko.
Sedanji pomen naslovne zveze ima pred očmi predvsem interdisciplinarni vidik, kolikor jc vdanih razmerah mogoč. Se zdaleč ne dosega širokega obzorja, h kateremu ga vabi drugo delo z enakim naslovom les Mots et les Choses francoskega avtorja Michela Foucaulta.
Najprej dobijo besedo dosedanji uredniki Traditiones ■)* Ni-ko Kuret citatno, Milko Matičetov, Angelos Bas, Tone Cevc Mojca Ravnik. Jurij Pikfak in Marija Stanonik. Marija Fabjančič se jim pridružuje s preglednim člankom o zamenjavi Traditiones z drugimi Akademijami in njej sorodnimi znanstvenimi ustanovami. Po razdelku, ki je posvečen dr. Angelosu Basu (zanj so se potrudili Vili Vuk z orisom njegovega življenja in dela, Sinja Žemljic Golob in Maja Godina Golija sta pripravili Baševo bibliografijo od leta 1947 do 1995), sledijo Razprave.
Prvi razdelek v njih nakazuje rodovitno sodelovanje arheologije in etnologije in je tematsko navezan na Veliko planino. Avtorji prispevkov so Timotej Knific in Ida Mur-gelj, Tone Cevc. Martin Horvat in Vlasto Kopač, naslovi pa Železni zvonci v Sloveniji, Nova spoznanja o planšar-Stvu na Veliki planini v Kamniških Alpah, Obdelava lončenine z Velike planine, Velikoplaninska pastirska bajta in nekaj njenih značilnosti.
V naslednjem razdelku sledijo članki, katerih skupna lastnost jc, da njihove avtorice črpajo podatke o posameznih sestavinah materialne kulture iz arhivskih virov, katerih časovni razpon sega od srede 18. stoletja do konca 19. stoletja. Avtorice so Marija Makarovič, Obleka podložnikov gospostva Dietrichstein v Rožu v 18. stoletju, Nataša Ko-nestabo, O razvojni poti cehov v Prekmurju, Marija Kožar Mukič, Iz porabskih inventarjev, Tatjana Dolžan, Želez-ninski ceniki kot pisni vir za preučevanje materialne kulture.
Najohsežejši jc tretji razdelek, ki sega v jedro etnološkega dela, ki prvenstveno sloni na terenskih raziskavah. Po morju zadiši v prispevku Zore Žagar, Delovno orodje in pripomočki v solinah, Andrej Dular se jc lotil obrti in trgovine na Bovškem, Janez Dolenc kopatjenja v okolici Starega vrha, Tone Petek predstavlja framsko domačijo, pokojnega Ivana Sedeja labodji spev pa je Prispevek k idrijski rudarski mitologiji.
S tem tukajšnja številka Traditiones prestopi klasično polje etnologije tako po snovi (novonastajajoča industrija) kot po interpretaciji. Hnako je v naslednjem razdelku, ki zastopa etnologijo mesta in vsebuje tudi edini teoretični Članek v tokratni številki, namreč Maje Godine Golija, Teoretična izhodišča etnološkega preučevanja prehrane. Edina tuja
gostja, ki ji je bilo dopuščeno sodelovati v tokratnem zborniku, je Alena Kalinovâ s člankom o tovarni keramike v Olomoučanibpri Blansku. Mojca Ferle skuša rekonstruirati amhient meščanske jedilnice iz konca 19. stoletja, Ncna Zidov na podlagi motrenja ljubljanskega živilskega trga prikazuje nekatere nove vidike prehrane meščanov v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja. Naslednji trije članki so sintetične narave, tako Inge Miklavčič Brez i ga r Materialna kultura v domoznanski literaturi na Goriškem, Karle Oder o Francu Kotniku in materialni kulturi Mežiške doline, Herta Lausegger. Gerhard Kresitschnig, Elfriede Verhounig in drugi sodelavci so pripravili strnjeno vaško kroniko ob 1100-letnici sončnih Djekš na avstrijskem Koroškem.
Zadnji razdelek v Razpravah se približuje etnološki problematiki z izrecno jezikoslovnega vidika in s tem kliče po zapolnitvi vrzeli, ki jo jc povzročila usmeritev etnologije v zadnjih desetletjih. S svojimi članki v tej zvezi sodelujejo Ljudmila Bokal, Materialna kultura glede na časovno zaznarnovanost besed, Vera Smole, Poimenovanje za kozolec ter njegov steber, late in stol v slovenskih narečjih, Carmen Kenda Jež, Tesarsko izrazje na Cerkljanskem in Andreja Žele, Voz na Pivškem.
Gradivo za nadaljnje predmetne raziskave so prispevali Janko Samsa v prid prevozništvu in vinarstvu, Miro Kun-stek s spomini kot divjega ribiča na Cerkniškem jezeru, Marija Stanonik z mislijo na zgodovinsko in pravno etnologijo, Helena LožarPodlogars/jrtgo^orz, ki jih zapisal ali sijih sam izmislil Janez Trdina, Stanka Drnovšek in Jožica Senegačnik o začetkih slovenskega iridustrijal-stva: Sumi.
Rubriko Razgledi napolnjujejo članki Bojane Škafar Rogelj o Dr. Janezu Bleiweisu in njegovem času kot odmev na razstavo o njem v Kranju leta 1996, Mojca Ravnik se ob koncu projekta Način življenja Slovencev v 20. stoletju sprašuje, ali bi bila mogoča vsaj delna sinteza? Mojca Ramšak razgrinja svoje vtise po 9. mednarodnem srečanju o ustni zgodovini v Goteborgu na Švedskem poleti 1996.
Rubrika Zapisi vsebuje terensko gradivo iz Zgornje Kolpske doline (Jože Prime), z Gore nad Vipavsko dolino (Brigita Krapež Slejko) in Ljubljane (Marta Koren, Albina Štru-belj).
Polemiko odpirata Vilko Novak in Milko Matičetov Sledi dopolnjevanje bibliografije t Nika Kureta. V rubriki in me-moriam se Stane Granda klanja Sergiju Vilfanu (19191996) in Milko Matičetov Nikiti I. Tolstoju (1923-199či).
Rubriki Ocene in poročila se oddolžujejo Jurij Fikfak. Monika Kropej, Marija Stanonik, v tem pogledu zgledni Mojca Ravnik, Ivana Leskovec in Natalija Vrečer
Na koncu še stara resnica - Kdor dela, greši!
Tokratna številka Traditiones jc bogato opremljena z dokumentarnimi fotografijami, risbami, narečnimi kartami.
30
GLASNIK SED 37/1997, št. 3