245. številka Ljubljana, v sredo 25. oktobra XV. leto, 1882. Izhaja vsak dan «ve*er, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v str ij sk o-oge rsk e dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za i, ju bljano brez pošiljanja na dom za vse leto II gld.. za četrt lota 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. - Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi t>e ne vračajo. — Uredništvo in npravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hifii ^Gledališka atolba". D pravni štvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. -- V obrambo domače obrtnije. IV. „Vse pametno se je uže mislilo in obravnavalo na svetu, ne ostaje nam druzega, kot Še jedenkrat to misliti", pravi mojster Gothe. Kaj jednacega bi se lehko trdilo o pomočkih v obrambo domr.ee obrti. Vse potrebno in koristno se je uže premljevalo in svetovalo na desno in levo, a ostalo je le pri plesnjivej teoriji. Nič druzega ne potrebujemo torej, kakor še jedenkrat misliti, kar se je uže mislilo in namerjalo, ter od te lepe teorije prestopiti v prakso — v mesene postave, ki dajejo občno veljavo teoriji. Mi mislimo, kar vsak ugane lehko, tu na zadnjo pomoč propale obrti, namreč na skrčenje obrtne svobode. Huda je beseda, ki smo jo izrekli tu, in od daleč diši kakor po socijalnej reakciji. Veuder, Če jo pogledamo od blizu, nij druzega kot grenko v postave pomočeno zdravilo za najhujše socijalne rane, za občni pavperizem. Vse zlo se preganja le z eneržijo in strupom. Preroki optimizma na opolzlem potu se kamnjajo navadno kot zapeljivci. Naglašali smo uže o postavah, ki naj določujejo, kedo ima pravico pečati se na svojo roko t rokodelstvom in kako naj se nadzorujejo njegove vednosti in izdelki. Kar velja o posameznem, je toliko vužniše o celih družbah in naposled o zavodih, katerih namen je baš nasproten konkurenci ali oslabljenju domače obrtnije. Mi hočemo omeniti tu le velike konkurence, ki se vrši po najnovejših cesarsko kraljevih fabrikfb, ali obrtnih podjetjih, ki se imenujejo državne ali deželne kaznilnice. Dokazano je, da je v mestih, kjer so oni zavodi, mali rokodelec, pošten iu marljiv, vesten davkoplačevalec, popolno uničen. Tu prašamo, po kakovej pravnej teoriji in principu sme država na korist posameznih uničevati cele stanove svojih podložnikov V Res žalostno je, da delo onega, ki je v svobodi kalil mir in žalil postave, uničuje potem, ko ga doleti železna pravica, zaslužek onemu, katerega je oškodoval, morda baš pred kratkim, po tatvini in druzih hudodelstvih. Ali nij tu pošten rokodelec po nepridipravih dvojno kaznovan ? Jasna je ta krivica kot beli dan. In koliko se je uže govorilo in protestiralo proti njej, a dosedaj žalibože brez vspeha. Država trdi vedno, da je primorariu oskrblje-vati kaznjence z delom uže z namenom, ustvariti iz njih zopet delavne državljane. Mi priterjujemo temu izgovoru, deloma tudi onemu, da naj si vsak kaznjenec prisluži sam zanj izdane svote iz državnih dohodkov; le o tem se ne ujemamo, da uničuje država baš s kaznilniškimi izdelki najbolj mnogobrojno in ubožno malo obrtnijo. Mej tem ko država sama 'zroča svoja naroČila, obleko in opravo vojakov in državnih služabnikov, opravo cesarskih poslopij itd. navadno tujim podjetnikom, ki si polnijo za Čestokrat slabo delo z milijoni žepe in s krasnimi naslovi svoje ime, jemlje ubogemu črevljarju, krojaču, tkalcu itd. zadnji košček kruha iz roke, ker fabricira takove izdelke sama. Rodovedni smo, ali bi se obleka vojaška in oprava, ki ne pozna mode in hitre snovne premembe, ne mogla izdelovati zastonj po kaznilnicah, ali bi se ne mogle urediti v njih predilnice in tkalnice, miza-rije itd. za državne potrebe? Milijoni bi se prihranili po tem potu državi, omenjena oprava bi bila boljša, nego ona iz rok po dobičku zevajočih špekulantov, in malemu obrtniku bi se ne godila v nebo kričeča krivica. Poglejmo le v Nemčijo, katero v nekaterih stvareh tako radi posnemamo, tudi v tej zadevi. Po vseh večjih mestih, kjer so velike garni- zije, oskrbljuje država sama velik del vojaške oprave, povrh pa ima skoraj vse Ohkrbljevanjo za hrano v lastnih rokah. Tu so vojaški malini, vojaške pekarije, vojaški mesarji, celo pivarne za garnizijo so ustanovljene. Vojak je lehko zaradi tega bolje hranjen, država pa si prihrani vsako leto ogromen kapital. Dejalo se mi bode, če se zgodi to pri nas, potem je uničen še bolj obrtni stan, ki živi o vojski in državnih ustanovah. To nij resnica. Rekli smo uže, da pri nas strada mali obrtnik, mej tem ko se redi tujec kapitalist; kajti le njemu se izroča navadno oskrblje-vanje državnih potrebščin, vsaj on ima zaupanje, — revež ga nijma. Zaradi tega bogate tudi po naših mestih posamezni, ki se pečajo z obrtnijo ua podlagi kapitala, — drugi si prislužijo komaj suhega kruha. V tem bi pomogle mnogo obrtne zadruge, kajti vlada bi jim dajala lahko zaupanje, kar posameznemu nij mogoče. Mi sklepamo svoje članke o pešajočej domačej obrtniji, katere smo narisali le površno, s pregovorom : „omnc initium diffidle est" ; a začetek storjen, pomagano je uže mnogo. Ganimo se torej, ki nam je narodov blagor na srcu! V združenih rokah je moč. L i beri trn. Vi Dunaj!. 23. oktobra. —o. Danes zaključil je deželni zbor niže avstrijski svoje seje in danes zapustili so tudi poslanci češke dežele zbornico v Pragi, tedaj je za letos sesija deželnih zborov pri kraji. Ali uprav zdaj nam je poudarjati, da se je prigodilo skoro v vseh deželnih zborih to stran Litave nekaj posebnega, nekaj odličnega^ kar bode baš izteklej sesiji dajalo velik pomen in stalno veljavo v političnem našem življenji! To je namreč istina, da se je skoro v vsakej zbornici povzdignil glas, naj se iz preme ni volilni red za deželne zbore. Akoravno se taka želja LISTEK. Drag medved. (Povest. Ruski spisal M. Rudakov, poslovenil Kmetov. (Dalje.) Oni prišli so zvečer na oni kraj, kjer je ležala razstrgana krava, se razseli ne daleč drug od druzega in jeli čakati medveda. Presedeli so vso noč, a medved se nij prikazal. Jeden kmetov bil je dobrovoljček in je sedel najbližje k cerkovniku. On vidi, da Be cerkovnik, sedeč v grmovji, od strahu ali od mraza trese ko jasenov list, in da se mu puška v rokah kar ziblje. Pomislivši da, če medved nij prišel po noči, ga bode po dnevi tem menj pričakal, in to tem več, ker so drzni lovci sedeli daleč ne tiho, hotel je cerkovnika postrašiti. Slekel je svoj kratki kožuh, ga obrnil na kosmato stran, ga zopet oblekel, se postavil na vse štiri, zašumel po grmovji in zarujovel, ne kakor medved, gotovo ne, — ampak kakor letni teliček . . . Cerkovnik vrgel je puško proč in jel bežati proti selu, da so se mu pete svetile, a pribežavši domov malo da nij umrl i od strahu in je vedno jecljal: „medved, medved!" S tem se je tudi ta lov končal. A medved je drugi dan na večer snedel še drugo polovico krave . . . Vasilij pripovedoval je o tem lovu jako zabavno in nasmejal sem se od duše, slušaje ga. — „Nu, Jegor Demjanič, ali bi ne bilo tudi nama iti na lov za medvedom?" dejal je Vasilij, končavši svojo pripoved. „Ko sem šel semkaj, sem videl njegove sledi po cesti ne daleč od naše vasi, a predvčerajšnjim mu je Foklnski kmet komaj ube-žal! . . .« Ne verjeti besedam Vasilija, da medved v resnici brodi, bilo je nemogoče: Vasilij bil je prost lovske slabosti, — dodavati in olepšavati, a jaz pritrdil sem koj njegovemu predlogu. — „Nu, lahko," dejal sem jaz. „Polagajva, da ne najdeva v ovratniku njegovem osem sto rubljev, ostane nama vender še koža njegova, se zna, da ' nama le pride v pest. Sedaj pa stori sledeče: pojdi domov in v soboto pohodi po gozdu in poišči svežih sledov. Puško nabaši s kroglo, na slučaj vzemi se-: kiiD in psa daleč od sebe ne puščaj. Hodi po potih, po redkem gozdu, a v goščo se no spuščaj. Če najdeš sled v gosti les — napravi velik krog in če izhoda iz gošče nij, idi domov. Iskat idi pri naj-večjej gorkoti in ob treh popoludne bodi uže doma. A jaz pridem v soboto ua večer k tebi in tedaj se pogovoriva, kako nama je iti na lov. Se to: če ti pride nanj streljati, tak streljaj pod lopatico, a v čelo ne streljaj; pod lopatico ne bodeš zgrešil iu je rana smrtna, a če bi v čelo meril in zgrešil, potem ti je beda, tudi sekira ti več ne pomore. Glavno zapomni si to: če ti prvi zagledaš medveda, je medved tvoj, a če on prvi tebe zapazi, ali če se nepričakovano natakneš nanj, tedaj glej, kako mu ne prideš v tace. Da, na vsak slučaj vzemi mojo dvocevko. Vasilij nij hotel dvocevke s tem izgovorom, da bode v naglici pozabil, za koje sprožilo mu treba potegniti. Ostalo obetal je izpolniti točno. Odpustivši Vasilija domov, jel sem se pripravljati k predstoječemu lovu na medveda. Medvedji ni.j izrekla v deželnem zboru kranjskem, biti nam je vender pozornim ter poudarjati z veseljem, da se je to zgodilo pa drugodi! Reforma volilnega reda za deželni zbor: to bil je jeden del programa slovenske narodne stranke, zlasti od tistih mal, kar kranjska dežela ječi pod terorizmom deželnega zbora, kakeršeu je v svojej večini pravi izrodek starega volilnega reda! Da narodni naši poslanci nijso tudi letos sprožili v deželnem zboru kranjskem besede o tem oziru, je pač umevno in opravičeno, kajti zastonj bi se jim bilo boriti zoper pseudo liberalno nemškovalno stranko, ki ima v tej zbornici večino, in katere največja modrost je ta, pustiti vse takisto lepo pri staram, Če tudi je smešno, uena ravno in krivično. Uže tedaj pri rojstvu, ko so se prikazali zadnji volilni redi avstrijskim narodom, takoj je bilo jasno, da je vsa podlaga volilnega prava umetna in nenaravna, zlasti ker je bila tesna in — ozkosrčna ! Ker je bila volilna pravica preveč omejena, bati se je bilo prvič, da se v državi ugnezdi gospodarstvo jedne jedine klike, drugič pa, da se masa ne bode brigala zato, kaj da razpravljajo in sklepajo njeni zakoniti zastopniki. Razvoj političnega našega življenja zadnja leta kaže, da so bile take bojazni opravičene ter da so se pregosto uresničile na obe stran'. Pred dvajsetimi leti so v Avstriji še močno bali se, da bi živo kipelo politično življenje, in v pričetkih ustavnih razmer hiteli so potolažit vsaka-tero sapico, ki bi imela razburiti prehodnjo dobo. Ali zakoni narave so močnejši nego-li človeška volja. Hitro razvilo se je ustavno življenje in protivniki stare ustavo verne stranke, konservativci in demokrati imajo zaslugo, da so delali za širši temelj ustavnega življenja ter navdušili javno mnenje za predrugačenje volilne pravice. — Jasno je, zakaj da je ustavoverna stranka volilne rede obdala s tacimi slabostmi, da jim je bilo takoj ob rojstvu prorokovati le kratko življenje. Le tako, da se je masa narodov odvrgla iti na stran porinila, bila je vlada nemškega centralizma zagotovljena, in le tako, da je dobila mala kopa volilno pravico, obdolžili so si centralistični vodje to malo kopo, da jim je ostala zvesta in udana. Jedna stranka le naj bi vladala, da si ravno je konstitu-cijonali/.ma bistven pogoj ta, da se stranke v vladanji menjujejo in izpodrivajo. Po tem potu se pa ustavne razmere pravilno razvijati nijso mogle, in povsodi tam, kjer nij naroden pritisk izzval močnej šega gibanja, polotila se je večine prebivalstva politična apatija. Tak nezdrav položaj pa ne more dolgo trajati. Vender za časa ustavoverne vlade nij bilo misliti na kako pomoč, in niti v državnem niti v deželnem zboru bij bilo mogoče resno pričeti z reformo v smislu širše volilne pravice. Še le, ko je na naše veselje bilo padlo ministerstvo Auersperg-Lasserjevo, dalo se je ozreti tudi na važno to zadevo in letošnje poletje je poslanska zbornica sklenila zakon o volilnej reformi, kateri zakon je nedavno zadobil konečno i Najvišje potrjenje in bo pri bližnjih občnih volitvah stopil tudi v življenje. Kakor hitro pa se je razširila volilna pravica za državni zbor, vstala je potreba, v jednakem smislu ukreniti jo tudi za deželne zbore. Kako željne so bile posamezne dežele take izpremembe, to pokazalo se je čeatokrat in se tajiti ne d;i. Nujno pa so to izpovedale po svojih zastopnikih v zadnjej se-siji deželnih zborov in stavile v to svrho različne nasvete in predloge. Očitalo se je vladi, zakaj da nij sama tega vzela v roke in stavila deželnim zborom jednotne nasvete, tako bi ona vodila napredno gibanje in celo vprašanje bi se rešilo kar se da jed-notno. Ali vlada jo je pogodila bolje. Ako bi vlada prišla v deželno zbornico s tacimi predlogi, kakov vriš zagnali bi opozicijonalci: da je vlada pritiskala in izvabila želje, na katere nihče nikdar mislil nij, da vlada s tem uničuje ustavo in zatira nemštvo. Mi smo sicer večkrat poudarjali, da naša vlada preveč gleda na to, jeli so njeni nasprotniki dobre ali slabe volje, — ali v tem slučaji, o katerem danes govorimo, nij veljalo samo pustiti v miru fakcijozno opozicijo, temveč brez truda dokazati jej, da volilna reforma nij želja vladina, temveč želja deželnih zastopstev, katera so to željo tudi v resnici izpovedala brez ovinkov v zadnjej sesiji. Iz razprav mnogih deželnih zborov glede volilne reforme je videti, da konservativna in liberalna stranka, obe želita, naj se volilna pravica raztegne, le koliko in v katerej meri, v tem se ne ujemata. Samo v onih deželnih zborih, kjer se ustavoverna stranka boji za svoje gospodstvo, če bi se razširila volilna pravica, nij bilo ničesar čuti o predlogih v tem smislu, ali pa so govorniki iz liberalne stranke pobijali take napredne korake, vsaj je znano, da strah, priti ob gospodstvo, tudi najboljše politike zmoti ter jih zapelje branit se z vsakaterim skrhanim orožjem! Kadar se govori o tem, kako globoko da naj seže volilna pravica v narod, potegovati se nam je v principu za volilno pravico v najširšej veljavi. Davek, ki je potreben za volilno pravico v deželni zbor, naj bode manjši od onega, ki se zahteva, da sme državljan voliti državnega poslanca, a večji ne sme biti. Ali volilni red naj bode tudi lehak, kar se da: volitev preko volilnih mož nij potreba. Da bi bili volilni redi v vseh deželah jednaki, to bi bilo lepo, potrebno pa nij. Vladi nastane zdaj nalog, da na podlagi deželnih predlogov stavi svoje nasvete deželnim zastop stvom, da dovrši potrebno reformo volilne pravice v vseh deželah. Ako se to zgodi v smislu vseh opravičenih zahtev avstrijskega prebivalstva, tedaj bode ta reforma jedna najblagovitejših v avstrijskej naše j domovini. Deželni zbori pa, katerim so hoteli še nedavno izpodrezati čast in veljavo, jeli bodo rodovitno delovati in tedaj pokazale se bodo tudi deželnih zborov velike koristi in dobrote v ustavnem našem življenji! Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 25. oktobra. Danes začenjajo delegacije svoja zboro- vanja. V osebah delegatov je letos nekaj spremembe. Razen grofa IIohenwarta, katerega bode namestoval poslanec Klun, rezignirali so letos še grof Herber-stein, Jaworski, Stvrza in Lazzarini na svoje mandate. Vse te zastopajo njihovi namestniki. Desnica ima sedaj večino, dasi neznatno in tedaj bodo odseki prvič zopet drugo podobo kazali. Večina misli levici prepustiti 6 mest. Na levici samej se letos čuje parola: „nikakoršnih sitnostij ne!" Torej se sme pričakovati jako mirnega zasedanja. Za predsednika je desnica uganila dr. S mol ko, podpredsednika pa volijo delegati gospodske zbornice izmej sebe. < «'*»! dnij primeroma malo mokrine, namreč le za 3330 mm.; največ, za 18-50 mm. v sredo; najmenj, za 0'05 mm., v petek. '■ i /ne čem- v IJubljaiii dne 25. oktobra t. 1. Zahvala. Vsem onim blagim gospodom članom literarno-zabavnega kluba, kateri so našemu pokojnemu sinu, oziroma bratu, Viktorju Erženu, juriatu, postavili lep kamen - spomenik na tukajšnjem pokopališči v priznanje njega domoljubnega delovanja na književnem polji, izreka naj iskrenej šo zahvalo rodbina Erženova. V Ljubljani, v 20. dan meseca oktobra 1882. Meteorologieno poročilo. (Projjlecl čo/, |>«-<51«3«r-oiii teden.) Barometer: Stanje barometrovo je bilo v preteče-nem tednu srednje in sploh za 0'76 mm. višje, kot srednje stanje vsega leta; znašalo je namreč 736*06 mm. in je bilo samo v ponedeljek in nedeljo podnormalno, v torek normalno, druge dni pa nadnormalno. Najvišjo srednjo stanje, za 2*28 mm. nad normalom, je imel petek- najnižje, za 3-75 mm. pod normalom, ponedeljek; razloček mej maksimum in minimom srednjega stanja je tedaj znašal 6-03 mm. Najvišje v tednu sploh, za 8*04 mm. nad normalom, je stal barometer v četrtek zvečer; najnižje, za 4"47 mm. pod normalom, v ponedeljek opoludne; razloček mej maksimom in minimom sploh je tedaj znašal 7*51 mm. Največji razloček v stanji jednega dne, za 2'13 mm., je imela nedelja; najmanjši, za 099 mm., sreda. Thermometer: Srednja temperatura pretečenega tedna je znašala -\- 100° C, to je za 0-9° C. pod normalom, in je bila v sredo in četrtek nadnormalna, v torek normalna, druge dni pa podnormalna. Z ozirom na srednje stanje vsega tedna je bila temperatura v ponedeljek, torek, sredo in četrtek nadnormalna, druge dni pa podnormalna. Najvišje srednje stanje, za l\r)u C. nad normalom, je imela temperatura v četrtek; najnižje, za 2-1° C. pod normalom, v soboto; razloček mej maksimom in minimom srednjega stanja je tedaj znašal 3,H° C. Najvišje v vsem tednu sploh, za 4-6° C. nad normalom, je stala temperatura v četrtek opoludne; najnižje, za 34u C. pod normalom, v nedeljo zjutraj; razloček mej maksimom in minimom sploh je tedaj znašal 8° C. Največji razloček v stanji jednega dne, za 5'0U C, je imel petek; najmanjši, za 1*8° C, sreda. Vetrovi so bili kot navadno večinoma slabotni in ne posebno spremenljivi; sploh so pa izjemoma prevladovali vzhodni vetrovi nad južnimi in zahodnimi. Največkrat, Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ . . . Ječmen „ ... Oves, „ . . . Ajda, „ . . . Proso, , . . . Koiuza, „ . . . Leča „ ... Grah „ . . . Fižol „ . . . Kiompir, 100 ^'o^ranov . Maslo, kilo0i'am. . Mast, „ . . Speh frišen „ . . „ povojen, „ . . Surovo maslo, P . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje „ „ Svinjsko Koširunovo „ B Kokoš........ Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, .. „ j , Drva trda, 4 kv. metre . „ mehka, „ „ „ gld. kr. _ 7 80 20 4 23 2 76 4 71 4 55 6 80 8 — 8 — 9 — 2 50 — 98 — 88 — 80 — 78 — 78 — 27. — 8 — 56 — 54 — 56 — 28 — 35 — 17 2 86 1 78 6 80 4 20 3D-u.n.aos=!lra, "borza, dne' 25. oktobra. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta..........76 Srebrna renta .... .... Zlata renta ........ 5°/0 marčna renta........ London . ........ Srebro , . ....... Napol. ........... C kr. cekini . ......... Nemške marke ..... 4% državne srečke iz I. 1H54 250 gld. Državne srečke iz 1. 18ti4 100 „ 4°/0 avstr. zhita renta, davka prosta . . Ogrska zlata rotita ti%......119 40/ „ papirna renta 5°/„ . . , . 5°/0 štajersko zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava rog. srečke 5°/o • ■ 100 gld. Zomlj. obč. avBtr. 4«/,u/0 zlati zast. listi , Pnor. oblig Elizabetine zapad. železnice Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnico Kreditne srečke.....100 gld. Rudolfovo srečke..... 10 n Akcije anglo-avstr. banko . . 120 „ Tramm\vay-društ. vel j. 170 gld. a. v. . . 230 76 gld. 60 77 n 35 95 * 45 92 » 10 834 1» — 307 n 30 119 ji 20 9 t) n 46 5 n 66 58 T) — 119 n 15 87 20 8ti n 30 104 rt — 115 50 118 40 97 75 10ti 25 174 rt 25 18 75 125 — 230 • 75 kr. Poslano. (54—38) Zahvala. Za mnogostranske dokaze toplega sočutja mej boleznijo gospo Terezije Kodrič, roj. Zenss, potem za obilo udeležbo pri pogrebu drage ranjce in za mnoge darovane lepe vence izrekajo pre-srčuo zahvalo (683) žalujoči ostali. GLAVNO SKLADIŠTE najčistije lužne poznate kas najbolje okrepi ju juce pice, I kas Izkuian llek proti trajnom kašlju plučevlne I Želidoa bolesti grkljana I proti mčhurnlm kataru, (PASTI LLEN) umi« m kod Hinke Mattonija