PREDSTAVUAMO VAM KRAJEVNO SKUPNOST GRADIŠČE Od otroškega vrtca do fakultete KS Gradlšče Je tiplčna mestna krajevna skupnost, kjer se prepletajo Interesl krajanov s šlršlml interesl družbe, občlne, meata In celo republlke. Po njenl vlogl In nalogah Je ne moremo prlmerjatl s krajevno skupnostjo na obrobju all celo zuna/ meata. Gradišče je sicer razmero-ma bogata krajevna skupnost, kar pa ne pomeni, da tu ne živijo tudi prebivalci na robu življenjskega minimuma. Ob južnem delu Rimske ceste in tudi ponekod drugod imamo na primer še vedno stanova-nja VI. in VII. kategorije, ob tem ko imamo nekatere pre-dele, kjer je stanovanjski standard zelo visok. V tej krajevni skupnosti najdemo institucije od najniž-jih do najvišjih, od otroškega vrtca do fakultete, od skup-ščine KS do republiške skup-ščine. Na tem območju so po-leg republiške skupščine in izvršnega sveta še Centralni komite ZKS, osrednje kultur-ne institucije, kot so Cankar-jev dom, Opera in Drama, pa tudi delovne organizacije re-publiškega pomena, kot na primer Iskra in Ljubljanska banka. »Zapleti nastanejo že pri najbolj preprostih zadevah«, pravijo v tej krajevni skupno-sti. Težko si je na primer za-misliti delovanje civilne zašči-te tako, kot dfeluje drugod, saj najbrž ne moremo sarno tej organizaciji prepustiti vse skrbi za varstvo republiških institucij. Prav tako ne more-mo na področju SLO načrto-vati enake akcije, kot jih načr-tujejo tam, kjer takšnih orga-nov in organizacij nimajo. V krajevni skupnosti z zadovoljstvom ugotavljajo, da je njihova samoupravna orga-niziranost zelo dobra. Gradi-šče je ena najbolj aktivnih KS v naši občini. Kar 400 kraja-nov aktivno sodeluje v delu organov krajevne skupnosti, vse delegacije so zavzete za deio, ki ga opravljajo. Včasih povabijo na predavanje ali po-govor koga izmed družbeno-političnih delavcev, ki živijo na tem območju. Med najbolj zavzete spada vsekakor svet stanovalcev, kar je razumlji-vo, saj gre več ali manj za živ-ljenjske interese krajanov. Z velikiini delovnimi organiza-cijami sicer ne morejo naveza-ti takšnih stikov, kot na pri-mer to lahko storijo v neki po-deželski krajevni skupnosti, kjer sodelujejo z malim obra-tom ali toVamo. Vendar pa doslej še nikoli niso naleteli na odklonilni odnos, če so za-prosili za določeno pornoč, bodisi Iskro, bodisi Ljubljan-sko banko ali koga drugega. Vedno so našli dovolj poslu-ha, dobili so na primer na vo-ljo prostor za predavanja ali pa tudi kako drugo ugodnost. Prav zaradi že omenjene he-terogenosti krajevne skupno- sti pa toliko bolj občutijo tiste socialne probleme, ki na tem območju vendarle so. V sta-novanjih VI. in VII. kategorije živijo predvsem starejši pre-bivalci. Ta stanovanja so več-krat problematična tudi zara-di tega, ker prebivalci niti ne vedo, ali se splača vanje kaj investirati ali ne. Nikoli na-. mi^č ni povsem jasno, kdaj bodo prišle hiše na vrsto za rušenje. Socialna komisija, ki sicer vzomo skrbi za vse, ki pomoč potrebujejo, ima največ pro-blemov s tistimi upokojenci, ki imajo ravno tako visoko pokojnino, da še ne sodijo v problem socialno ogroženih. Večkrat jim nudijo pomoč, kar dosežejo v tesnem sodelo-vanju s Centrom za socialno delo. V zadnjem času je uspelo v krajevni skupnosti rešiti ali pa vsaj odložiti z dnevnega re-da enega najbolj žgočih pro-blemov, in sicer vprašanje ambulante. Znano je, da smo se z zgraditvijo zdravstvenega doma v Metelkovi ulici soočili z povsem resno zahtevo zdravstvenih delavcev, naj bi ambulanto na Mirju ukinili. Po burnih protestih prebival-cev tega zdaj ne bodo storili in v krajevni skupnosti pravijo, da so s tem izbojevali po-membno bitko. Druga zadeva, s katero so se spopadli v zadnjem času, je bila zahteva, naj bi na praz-nem prostoru nasproti gostil-ne Lovec, med Aškerčevo in Rimsko cesto zgradili garažno hišo. Prebivalci so biJi odloč-no proti takšni gradnji, ker so ugotovili, da bi se s tem moč-no povečala onesnaženost zraka, razen tega pa bi bil tudi veliko gostejši promet. Pred-log so na zahtevo prebivalcev umanknili z dnevnega reda. Promet je namreč v tej kra-jevni skupnosti podobno kot v drugih predelih mesta zelo težak problem. Najbolj jih moti tako imenovani stoieči promet. Znano je namreč, da živi na tem področju približno 3200 prebivalcev, medtem ko pride vsak dan na delo ali se kako drugače zadržuje na tem območju najmanj 30 tisoč lju-di več. Ni treba posebej po-udarjati, da to ustvarja težke probleme, zlasti na področju prometa. »Odločno smo proti temu, da spreminjamo stano-vanja v poslovne prostore,« pravijo v krajevni skupnosti, »saj je to eden najresnejših vzrokov za močno povečanje stoječega prometa. V stanova-nju, kjer živi ena družina, ima-jo na primer en avtomobil, če pa to stanovanje spremenimo v poslovni prostor, kjer je za-poslenih več ljudi, se število avtomobilov poveča najmanj na 5 ali celo na 10.« V prometnem smislu jih ne-koliko moti tudi cesta 7. kor-pusa, ki je po eni strani uniči-la najlepši del krajevne skup-nosti. Vprašanje pa je, zakaj potrebujemo tako široko in razkošno grajeno cesto, ko pa vendar gradirno okrog Ljub-ljane obvoznice. Posebno vprašanje, ki ga doslej niso uspeli razrešiti, je tako imenovani Foersterjev vrt med Aškerčevo in Rimsko cesto. Vrt je namreč lep in prostoren, vendar ograjen in zapuščen. Predlagali so, naj bi ga uredili in odprli za javnost. Vendar pa je njihov predlog naletel na kaj čudne zamisli. Pristojni urbanisti sd izdelali načrte, na podlagi katerih naj bi skozi Foersterjev vrt spelja-li asfaltirane poti in kar celo cesto, s čimer bi vsekakor sa-mo pokvarili tisto, kar zdaj imajo. Prebivalci predlagajo, naj bi iz Foersterjevega vrta napravili park, ki bi bil dosto-pen za vse in namenjen oddi-hu, vendar samo podnevi. Ograja naj bi ostala, vrata pa naj bi ponoči zaklenili. Niko Isajevič Kra|«vna akupnoct nwrt 0,4 kvadratn«ga kHomatra. Pokrt-va dtl oMtralMg« nwatn«ga (•dra imd Cankar)«vo, Tltovo, Aik«r6«vo In Tobačno ullco In C«*to 7. kmpuM. Na obmo^u OradlM« ilvl 3240 pr«MvaJc«v, od tega |« 2450 vollkMV. UpokoJ«nlh |« priMiino 800, zapo«lwilh pa 1600 kra|«nov. Na območ|u KS pa )• zaposlmlh »amo 250 krajanov, medtom ko drugl de-lajo v druglh predellh mcsta. Na delovnlh m«»Uh v KS Gradiič« J« zaposlcnlh 10.000 l|udl. Po opravkih prkto na to območj« vMk dan 30.000 IJudi. - PradMdnHc •kupttin« KS: Gregor BERKOPEC - Namestnlk skupttine KS: MKJa MOČIVNIK - Pradaadnlk av*ta KS: dr. Albin WEOAM - Namaatnlca preda. »veta K8: Vkta MARKIČ - PrcdMdnlk KK SZOL: dr. Marfco POLIČ - PredMdnlk svtta ZK: Jarwz SKUU - PrMlMdnlca KO ZB NOV »Majda Vrhovnlk«: StaiaCVETKO - PrmlMdnlk KO ZSMS: Andra| RAOOVIČ - PradaMlnlca OPM »Ma|da Vrhovnlk«: Oraga TARMAN - PradMdnlk KO Rda««ga krtža: Franc CAPUOER - Prcdaednlk Druitva upoko-J«nc*v: JoteARH - PrMtoMlnlk KK ZRV8: Bolan ČAMPA