* T ¿I V Trstu o energetskem varčevanju kot izzivu prihodnosti Prosecco DOC: ■ ■ V priziv sprejemljiv, prva obravnava ■ v na vrsti aprila 1 » " * i" " ■ V™* i&1,L-"......t _ , « 1 ... ■ Šport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI Primorski Namesto v ponos jim je trn v peti Dušan Udovič »Evropa, ki naj v središče postavi človeško dostojanstvo brez razlikovanja med jeziki, narodi verami in rasami ...« Nič nenavadnega, skoraj retorično bi takšen stavek izzvenel na ustih predstavnika iz vrst leve sredine ali celo levice. Tudi besede o spoštovanju in obrambi ustave in njenih temeljnih vrednot, tako kot o aktualnosti njene vsebine, smo na institucionalni ravni že dolgo vajeni slišati morda le še v zaskrbljenih posegih predsednika republike. Toda tokrat jih je izrekel predsednik poslanske zbornice Gian-franco Fini, ki je ostal med redkimi, vse redkejšimi, ki so v vladavini desnice sposobni z ustreznim dostojanstvom predstavljati državne institucije. Njegov včerajšnji nagovor med odprtjem akademskega leta na tržaški univerzi je pravzaprav povsem dosleden s tistim, ko je dan prej raznorodnim rasistom na bolj ljudski način povedal, kar jim gre. Za Finija takšna razmišljanja sicer niso novost in ob vsaki priložnosti znova dokazujejo, da je preobrazba za vsakega resnega državnika možna in nujna, še posebej ko so temelji državnega ustroja in dostojanstvo politične prakse tako dramatično postavljeni pod vprašaj, kot se to danes dogaja v Italiji. Kaj naj bi predsednik poslanske zbornice počel drugega, kot da brani ugled in verodostojnost institucije, ki jo predstavlja. Izgleda samoumevno, a v tej državi postaja takšna drža vse večja izjema, žal. Fini pa je za politični razred, ki vlada Italiji, lahko samo čedalje bolj boleč trn v peti. gorica Predstavitev letošnjih »mohorjevk« Sinoči so v goriški galeriji Ars krstno predstavili letošnjo knjižno zbirko Goriške Mohorjeve družbe. Zanimivo knjižno bero sestavljajo tradicionalni koledar, okrog katerega se vsakoletna zbirka oblikuje, otroška oz. mladinska knjiga Marko in note Nadje Kriščak, ki jo je ilustrirala Jasna Merku, kriminalni roman Umor v zaspanem mestu koroškega avtorja Martina Kuchlinga in pa memoarski zapisi Janka Žigona Inventura. Na 24. strani dnevnik TOREK, 24. NOVEMBRA 2009 Št. 278 (19.677) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € PETI KORIDOR - Predlogi italijanskih železnic in Dežele FJK Nova hitra železnica bo najbrž obšla Glinščico Proga po tržaškem Krasu z novo postajo na Opčinah trst - Odprtje akademskega leta na tržaški univerzi Za žive korenine ustave K temu je pozval glavni gost, predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini - Poročilo rektorja Francesca Peronija TRST - Na Univerzi v Trstu je včeraj popoldne potekalo slavnostno odprtje akademskega leta 2009/2010, na katerem je kot glavni gost spregovoril predsednik italijanske poslanske zbornice Gianfranco Fini, ki je poz- val k ohranjanju korenin ustave pri življenju ter se zavzel za spoštovanje pravic, a tudi dolžnosti, ki jih nalaga ustavna listina, ter za Evropo, ki naj v središče postavi človeško dostojanstvo. Glavno poročilo je podal rektor Francesco Peroni, ki je opozoril, kako je univerza, ki mora biti ustvarjena za študente in ne za docente, že pred časom stopila na pot racionalizacije in preustroja. Na 6. strani TRST - Nova hitra železnica med tržaško pokrajino in Divačo bo v glavnem tekla vzporedno s sedanjo progo in bo torej popolnoma obšla Glinščico. O tem konkretno razmišljajo strokovnjaki deželne uprave in italijanskih železnic. Nova železnica (s tem soglaša tudi župan Roberto Dipiazza) naj bi popolnoma obšla mesto Trst, edina postaja v pokrajini pa naj bi bila na Opčinah. Evropski koordinator petega koridorja je med včerajšnjim obiskom v Trstu povedal, da v Bruslju podpirajo železniško povezavo med Trstom in Koprom. Na 3. strani Blažina ob dnevu nasilja nad ženskami Na 8. strani Zdesetkani osnovni šoli v Števerjanu in na Plešivem Na 23. strani Goriško zborovstvo uglašeno na želje in pričakovanja mladih Na 24. strani Šest milijonska davčna utaja na Goriškem Na 25. strani Režiser Roger Corman na festivalu v Trstu Na 27. strani PISA - Vojaško letalo C-130 strmoglavilo V letalski nesreči pet mrtvih, med njimi inštruktor iz Trsta 2 Torek, 24. novembra 2009 MNENJA, RUBRIKE ISTRSKI ZORNI KOT Tudi v Istri kampanja za predsedniške volitve Miro Kocjan / Na Hrvaškem se je začela predvolilna kampanja za predsedniške volitve, ki bodo 27. decembra. Kandidatov, ki predstavljajo posamezne stranke, je pet: AndriJa Hebrang, ki zastopa hevaško demokratično skupnost (HDZ), Damir Kajin, ki predstavlja Istrski demokratski zbor, Vesna Pusič, ki je zdaj odgovorna za evropsko politiko in Slavko Vuksič, ki predstavlja Demokratsko stranko Slavonske ravnine. Socialno demokratsko stranko zastopa Ivo Josipovič, o katerem trdijo, da je najbolj resen kandidat za zmago. Sedem kandidatov pa ne predstavlja nobene stranke, med njimi so na primer Miroslav Tudjman, Nadan Vido-ševič, ki je svoj volilni prispevek zasnoval pretežno na prihodnost in Dragan Primorac, ki vztraja na poraznih primerih korupcije in zahteva, da vsak kandidat odkrito prizna s kakšno finančno bazo razpolaga. Damir Kajin priznava, da predstavlja pravzaprav le Istro, da pa računa na njeno enotno glasovanje. Kajin je bil prav tako izjemno aktiven v pripravah za arbitražni sporazum, pri čemer pa se je ogrebal za »popolno pravico«, da Hrvaška ščiti svoje morje. Poslanec je bil oster na račun Slovenije, o kateri je govoril, da ni storila še nobenega koraka, ki naj bi jo zbližal s Hrvaško. Njeni vojaki (slovenski) so še vedno na Sveti Geri (Trdinov vrh), problematika hrvaških prihrankov na Ljubljanski banki je v bistvu zamrla. V zdajšnjem primeru pa da je politika Slovenije le ta, da si nagrabi čim več »hrvaških teritorialnih voda«. Ravnanje tega predstavnika vzbuja začudenje pri marsikom v Istrskem demokratskem zboru. Znano je sicer, da je sabor ratificiral arbitražni sporazum, ki ga je podprla tudi Socialno demokratska stranka. Tudi v Istri so mediji mnenja, da izvoljeni predsednik evropske unije Herman Van Rompuy in zunanja ministrica Catherine Ashton ne bosta kos evropskih nalogam in da je Evropa, na-glaša na primer »La voce del popolo«, zapravila lepo priložnost. Časniki zvečine navajajo, da je Van Rompuy še nekako sposoben reševati manjše državne probleme, pri evropskih pa žal ne nudi potrebnih garancij, o Catherine Ashton pa trdijo, da je pač »baronica«, ki da se sploh ne spozna na diplomacijo. Zvečine pa pozdravljajo sicer propadlo kandidaturo DAleme za zunanjega ministra, ki je kulturno sporočil, da je počaščen, ker so ga kandidirali. Istrsko časopisje poroča, kako se Slovenija trudi, da bi plinski terminali bili čim bolj oddaljeni od nje, je pa Ljubljana zato mnenja, da bi ga zgradili na Krku. Zanimivi so nekateri ustrezni naslovi, na primer, da »Sloveniji, sodeč po stališču gospodarskega ministra Lahovnika, kar ustreza terminal na Krku.« Istrsko časopisje pa namenja izjemen poudarek nogometni tekmi med Slovenijo in Rusijo poudarjajoč, da je Slovenija sicer majhna, da pa je v tem primeru zmagalo njeno »veliko srce«. Istrska občila na veliko pišejo tudi o stanju Slovenskega gledališča v Trstu, o njegovih zdajšnjih problemih in naporih ter o zadnjih predlogih za rešitev. Časniki naklonjeno poročajo o dosedanjih naporih gledališča. Pod naslovom »Jezikovne skupnosti Alpe Adria: vloga in perspektive ustanov in podjetij« je bil v Gorici poseben seminar, ki ga je organiziralo furlansko filološko društvo. Italijansko unijo je zastopal Maurizio Tre-mul, predsednik izvršnega odbora organizacije, ki se je zavzel za še doslednejše negovanje italijanščine, hkrati pa je omenjal številne narečne pojave tega jezika v Istri. Potrebno bo gojiti tako jezik, kakor tudi dialekte. Razen tega je opozoril na to, da mora oblast še resneje upoštevati uporabo manjšinskega jezika, saj to spada med osnovne pravice manjšinske skupnosti. Gre za odnos oblasti, konec koncev pa za nujno kulturno ravnanje. Tremul je pri tem naklonjeno omenil tudi slovenščino, oziroma slovensko manjšino. Humanistično društvo »Histria« je skupaj s pokrajinskim muzejem v Kopru prikazalo prve rezultate dosežene v okviru načrta »Prva istrska pokrajinska predstava pred sto leti«. Pred sto leti so namreč v Kopru, v času avstro-ogrske monarhije, priredili prvo razstavo, katere namen je bil pričeti z vrednotenjem kulturnega in umetniškega bogastva zlasti tega dela Istre. Pojasniti je sicer treba, da so 1. maja leta 1910 odprli v Kopru »univerzalno razstavo«, ki je trajala do konca istega leta. Šlo je za razstavo takratnih svetovnih dimenzij, ki je vsebovala listine in podatke o vsestranskem razvoju Istre v gospodarstvu, umetniški kulturi sploh od prazgodovine do XX. stoletja. Letošnja prireditev je prav za prvi korak k pravi, ki bo prihodnje leto in jo bodo predstavili v treh fazah: v glavnem s foto gradivom, s prikazom »virtualnega sprehoda« skozi posamezne dele tedanje razstave, na koncu pa bo še znanstveni simpozij, ki ga bo pripravil Kristjan Knez. Avtor prvega dela pa je Dejan Krmac. Organizatorji vabijo občane, ki razpolagajo s takim ali drugačnim gradivom v zvezi s to razstavo, naj ga začasno odstopijo organizatorjem. V Poreču pa so ob prazniku Sv. Mavra, ki je zavetnik tega mesta, mimo raznih priložnostih razstav, odkrili skulpturo, ki jo je pripravil Dalibor Sto-šič, postavili so jo v parku »Olga Ban«, simbolizira pa izjemne uspehe, ki jih to mestece žanje iz leta v leto v turizmu. Šlo je za mikavno slavje, na katerem so govorniki nizali tudi neštete nagrade, ki jih je prejel Poreč, med njimi zlasti »Turistični cvet«. Pri odkritju sta bila župan Edi Štifanič in Šime Vidulin, ki pa zastopa turizem v okviru krajevne gospodarske zbornice. Letos je posebno nagrado sv. Mavra prejela Gordana Restovič, ki je glavni turistični operator turistične firme »Riviera«, je sicer pravnica, kar dolgo je bila podžupan in je bila tudi pobudnik prenove mestnega gledališča. 27. novembra bo v Vareseju 19. nacionalni kongres Združenja Julijske krajine in Dalmacije, na katerem bo prisotnih, kakor pričakujejo, okrog sto delegatov. Zadnja dva kongresa sta bila v Rimu. Trajal bo predvidoma tri dni, organizacija pa ima 51 pokrajinskih odborov in spada med pomembnejše v begunskem svetu. Temeljno in uvodno poročilo bo posredoval Lucio Toth, prisoten pa bo tudi Alfredo Mantica, ki je podtajnik v zunanjem ministrstvu. Opatijski župan Ivo Dujmič je v okviru mestnega programa o zaposlovanju mladih podpisal pogodbe, ki bodo omogočile 11-im študentom, pa tudi drugim, brezplačno obiskovanje posebnih tečajev informatike in tujih jezikov na Ljudski univerzi. V Pulju pa namerava regionalna agencija za razvoj IDA v duhu jadranskega sodelovanja odpreti posebno raziskovalno središče pod naslovom »Metris«. Ubadalo se bo s koristnostjo raznih orodij, na razpolago pa bodo imeli 600 kvadratnih metrov površine, štiri strokovne delavnice in »hall« za kongrese. V bistvu gre za uresničevanje jadranskega medmejnega sodelovanja, ki še zmeraj razpolaga z 18 milijoni evrov, od tega pa bo tokrat agencija »IDA«, dobila dva milijona in 400 tisoč evrov. Z Reke pa poročajo, da je v Fa-nu v Italiji umrl Antonio Naumann (imel je 85 let), mož, ki je bil v mestu sila znan. Kar dolgo let je bil zaposlen kot časnikar v »La voce del popolo«, tedaj pa je sodeloval med drugim z Lucifero Martinijem, Eriom Franchijem, Ettorem Mazzierijem in Giovannijem Barbalichem. Ukvarjal pa se je tudi s pomorstvom, kjer so prav tako prišle do izraza njegovo človeške in strokovne kvalitete. JEZIK NA OBROBJU Vsak dan beremo v naših medijih tole obvestilo: »Za informacije pokličite na telefonsko številko...« V takem jeziku, ki je lep primer kalka iz italijanščine, nas nagovarjajo naše kulturne, športne in politične organizacije, ki bi morale prve skrbeti za pravilno izražanje, saj vemo, da so zgledi več vredni kakor nizanje napak in spodrsljajev, ki gredo navadno pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven. Kaj je torej zgoraj narobe? Per informazioni zveni v italijanščini kar prav, v slovenščini pa takih zvez ne poznamo. Zapisati bi morali: »Če želite informacije, pokličite telefonsko številko...« Ker pa je to morda predolgo, lahko zapišemo tudi: »Informacije (dobite) po telefonu, (pokličite) št. ...«. Oba predloga za (informacije) in na (tel. številko) sta neustrezna, ali bolje rečeno v tej zvezi neuporabna. Poglejmo si nekaj zgledov in načinov izražanja, kadar telefoniramo: Če želimo komu telefonirati, ga pokličemo po telefonu, lahko pa pokličemo kar telefonsko številko. V SSKJ je zapisano tudi »telefonirati na telefonsko številko« (a ne poklicati). Če se ne oglasi tisti, s katerim želimo go- voriti, ta pokliče klicanega k telefonu. Poleg ustreznejše oblike priti k telefonu, nam SP dovoljuje tudi zvezo priti na telefon s funkcijsko zvrstno oznako: praktično sporazumevalno, kar je jezikovna prvina značilna za vsakdanje sporazumevanje o praktičnih zadevah. SSKJ ima pri tem zgledu oznako pogovorno. Pred leti smo za vzpostavitev zveze telefonsko številko zavrteli, danes jo odtipkamo. (V ital.j. je to comporre un numero telefonico, velja za oba načina). (Šlenc ima fare il numero tel., vendar te zveze ni v drugih ital. slovarjih.) Po pogovoru telefon zapremo; pri klasičnih telefonskih aparatih prekinemo zvezo s položitvijo slušalke na vilice, pri prenosnih pritisnemo na za to določeno tipko. V slovenščini imamo še izraze: telefonsko omrežje, telefonske zveze, telefonski naročnik (ital. abbonato telefonico), telefonska govorilnica (ital. cabina telefonica), telefonski imenik (l'elenco telefonico), telefonski klic (ital. colpo di telefono), telefonski impulz (ital. scatto), telefonski odzivnik (ital. segreteria telefonica). Namesto odzivnika se v pogovornem jeziku uporablja tudi telefonska tajnica. Telefonski klic je vsak klic po telefonu. Za nujne pogovore, kadar klicani, včasih v odročnem kraju, nima svojega telefonskega priključka, se uporablja telefonski poziv. Kdor telefonira iz drugega kraja pokliče pošto in pove ime in naslov človeka, s katerim želi govoriti. Pošta potem obvesti klicanega kdaj in ob kateri uri, naj pride na pošto, kjer ga bo čakala telefonska zveza z naročnikom poziva, t.j. pogovora. Za telefonsko številko je v rabi tudi izraz klicna številka. Na avtocestah stojijo ob obeh voznih pasovih (voziščih) na primerni razdalji cestni telefonski stebrički z vgrajenim telefonom za klic v sili. Taki telefoni so zaradi varnosti v prometu nameščeni tudi v cestnih predorih. S.L. C O M U (J I T íi O M í ü i d i L Torre NatisoneoCollio Gorska skupnost Ter, Nertiia in Srda Co muni tat Montane Tor, Madison e Cuei špeter - Predstavitev treh večjezičnih izletniških zemljevidov Poudarjen večjezični značaj goratega obmejnega območja ŠPETER - »Nujno moramo najti več resursov za razvoj posameznih območij. Vem, da ni lahko živeti v goratih območjih, toda važno je, da si vsak želi aktivne vključitve v življenje kraja, v katerem prebiva. V tem smislu je pozitivna tudi jezikovna različnost, če jo uporabljamo kot vrednoto,« je povedal predsednik FJK Ren-zo Tondo na petkovi predstavitvi treh novih večjezičnih izletniških zemljevidov in Katastra stezic v Furlaniji Julijski krajini v občinski dvorani v Špetru. Kataster stezic, na katerem je označenih kar 4500 kilometrov poti, je pripravilo združenje CAI, nove topografske karte Nadiške doline -Čedad, Terske doline - Čenta ter Brda in Goriška - Gorica (prvi dve sta ponatisa, pri tretji pa gre za novost) je izdala založba Ta-bacco, njihovo tiskanje v 15 tisoč izvodih pa je omogočila Gorska skupnost Ter Na-diža Brda delno tudi s sredstvi iz zakona 482 (30 tisoč evrov za skupni strošek 54.300). Omenjene podatke je na predstavitvi posredoval izredni komisar gorske skupnosti Tiziano Tirelli, ki je tudi poudaril, da so gorati predeli bogastvo, ki ga je treba zaščititi in primerno ovrednotiti, najboljši način za to pa je turizem. Prav zaradi tega je Gorska skupnost Ter Nadiža Brda pod vodstvom Hadrijana Corsija začela izdajati serijo topografskih kart, ki imajo dve posebnosti: vključujejo tudi del Slovenije, kar lahko po mnenju komisarja Tirellija pripomore k dodatni okrepitvi čezmejnih odnosov, predvsem pa vsebujejo dvojezično toponomastiko in mikro toponomastiko za predele, kjer je zgodovinsko naseljene slovenska manjšina. S tega vidika je še posebno pomembna karta Terskih dolin, saj pred tem ni bilo nobene popolne zbirke lokalnih to-ponimov, kot je povedal Attilio De Rove-re, urednik založniške hiše Tabacco, ki je na predstavitvi spremljal založnika Giu-seppa Tabacca. Tako so se pri pripravi kart, na primer za Bardo, sklicevali na izsledke prof. Pavleta Merkuja, večino imen pa so zbrali na terenu. Pomembno novost pa predstavlja zemljevid Brd, Goriške in Gorice, ki je prvi izdelan v digitalni obliki, je še dodal Rovere in omenil, da bi radi pri založbi Tabacco zdaj sestaviti podatkovno bazo vseh stez v Furlaniji Julijski krajini. Naj še omenimo, da se je Renzo Ton-do pred predstavitvijo topografskih kart srečal tudi z župani občin v Nadiških dolinah in jim priznal, da se mora zaradi gospodarske krize Dežela FJK prvič v svoji zgodovini spopasti z zmanjšanjem resursov. Kot možno rešitev je nakazal uporabo sredstev iz evropskih skladov. Ni pa neposredno odgovoril špetrskemu županu Manziniju, ki od Dežele pričakuje, da bo pri reformi krajevnih uprav pozorna na potrebe občin, ki so že dolgo časa emargini-rane in ki jih je meja postavila še bolj na obrobje. (NM) STARI PRIIMKI V SLOVENSKIH VASEH Šempolaj Čeprav je Šempolaj postal župnija šele leta 1935, je že od leta 1629 imel kot vikariat določeno samostojnost, poleg drugega mu je pripadalo tudi vodenje lastnih matičnih knjig. Žal so pred nekaj desetletji skoraj vse starejše knjige izginile neznano kam, tako da je iz 17. stoletja ostala le knjiga umrlih. Vendar pa na srečo lahko starejše podatke o priimkih najdemo v raznih urbarjih. Tako zvemo, da je najstarejši priimek tu Armiz (1495), ki pa ga v popisu lastnikov zemljišč notarja Justa ravizze trideset let kasneje ne najdemo več. Takrat pa so tu že prisotni priimki Gruden, Lupinc, Kocman, Ognišča, Vodopivec in Šušteršič, kmalu za tem pa še Kobencel (1578) in Župančič (1584). Vsi se ohranijo za več stoletij ali še danes. Zida-riče najdemo leta 1690, Sardoče 1661, Stublje 1750, Rebule in Kosmine 1867. Vmes je še cela vrsta drugih, ki so tu le za krajši čas. Marko Oblak / ALPE-JADRAN Nedelja, 22. novembra 2009 3 EVROPSKE PROMETNICE - Čezmejna proga Trst-Divača FJK razmišlja o novi železnici na Krasu, ki bi izključevala predor pod Glinščico Za evropskega koordinatorja bistveno sodelovanje koprskega in tržaškega pristanišča TRST - Italija mora čim prej pojasniti svoja stališča v zvezi z novo hitro železnico v Venetu in Furlaniji-Julijski krajini, zlasti pa v zvezi s progo med Trstom in Divačo. To je po včerajšnjem srečanju s predsednikom FJK Renzom Tondom izjavil Laurens Jan Brinkhorst, evropski koordinator načrta za hitro železnico v tem delu Evrope, ki na bruseljski razpredelnici nosi številko šest. Srečanja so se udeležili tudi deželni odbornik Riccardo Riccardi, visoki funkcionarji italijanskih železnic, poslanec v rimskem parlamentu Isidoro Gottar-do in evroposlanka Debora Serracc-hiani, ki se v Strasbourgu ukvarja s prometnimi zadevami. Tondo je dejansko podprl precej zaskrbljeno oceno Brinkhorsta, da Italija okleva s projektom hitre železnice, čeprav jo k temu zavezuje dogovor s Slovenijo. V zvezi s progo Trst-Di-vača je evropski koordinator postavil nekaj pogojev. Bruselj pričakuje predvsem sodelovanje tržaškega in koprskega pristanišča in ustanovitev koordinacijske strukture obeh pristaniških ustanov. To predstavlja enega od pogojev, po katerem bo treba preveriti gospodarsko-finančno smotrnost čezmejne železnice, je poudaril Brinkhorst. Italijo in Slovenijo je pozval, naj po zgledu Rima in Pariza oblikujeta skupno koordinacijsko telo, ki mora -poleg drugih obveznosti - tudi sestaviti časovnico za progo med Trstom in Divačo. Skratka kar nekaj pomembnih obvez in tudi pogojev, pri katerih sta na potezi obe državi. Riccardi in pooblaščeni upravitelj družbe Italferr Renato Casale sta potrdila, da za traso proge od Ronk do Divače še ni konsenza vseh lokalnih uprav. Zaradi tega je deželna uprava zaprosila italijanske železnice, da spremenijo načrt trase, za katerega sta se okvirno sporazumeli Italija in Slovenija. V bistvu naj bi šlo za praktično novo traso na tržaškem Krasu, ki bi izključevala predor pod Glinščico. Italijanska železnica naj bi se na progo Koper-Divača priključila nekoliko bolj na severu, mesto Trst bi ostalo zunaj koridorja, »tržaško postajo« pa bi uredili na Opčinah, tako kot predlaga župan Roberto Dipiazza. Casale je Brinkhorstu zagotovil, da bo v Venetu trasa hitre železnice v glavnem tekla vzporedno z razširjeno avtocesto Benetke-Vileš, čeprav za to obstajajo še nekateri problemi. Izre- Evropski koordinator petega evropskega koridorja Laurents Jan Brinkhorst (levo) s predsednikom FJK Renzom Tondom Evroposlanka Debora Serracchiani cno je omenil železniško povezavo z letališčem v Benetkah, medtem ko je načrt za železnico do letališča v Ron-kah baje že odobren. Serracchiani se je obvezala, da bo v parlamentu v Strasbourgu iz-nesla zahteve in potrebe Furlanije-Julijske krajine. Isto bo v italijanski poslanski zbornici naredil Gottardo. Oba vsekakor pričakujeta, da se bo rimska vlada jasno in nedvoumno opredelila glede celotne železniške trase od Benetk do Trsta in naprej do Divače. Načrt o izvedljivosti gradnje proge od Benetk do Ronk naj bi bil pripravljen do konca prihodnjega leta, o časovnih rokih za okvirni načrt čezmejne železnice pa vsaj včeraj ni tekla beseda. Tondo in Riccardi sta v zvezi s tem napovedala bližnji delovni sestanek s sekretarjem na slovenskem prometnem ministrstvu Igorjem Jakominom. prometnice - Hitra železnica Kocijančič: Deželna vlada ima tokrat prav TRST - Tudi med večino in opozicijo v deželnem parlamentu se kdaj najdejo sorodna politična stališča. Deželni poslanec SKP Igor Kocijančič glede hitre železnice v naših krajih podpira usmeritev deželnega odbornika Riccarda Ric-cardija (Ljudstvo svobode), ki ni ravno navdušen nad načrtovano traso nove železnice, prej nasprotno. Riccardi, podobno kot zastopnik Stranke komunistične prenove, ima zelo velike pomisleke nad dolgim predorom pod Glinščico in, podobno kot deželni odbornik, podpira železniško povezavo med Trstom in Koprom. Slovenski deželni svetnik se sklicuje na intervju nekdanjega ev-roposlanca iz Benetk Paola Coste, ki je v Piccolu izjavil, da za čez-mejno progo med Trstom in Divačo enostavno ni denarja. Finančna sredstva Evropske unije bodo kvečjemu zadostovala za načrt o izvršljivosti železnice, za samo progo pa je denar zelo vprašljiv, trenutno ga vsekakor ni, je dejal Costa, ki je svoj čas v Strasbour-gu vodil evropsko komisije za prevoz in promet. Kocijančič soglaša z Riccardi-jem (to stališče je odbornik FJK ponovil tudi v tržaškem občinskem svetu), da je treba čim prej posodobiti sedanjo železnico in, kot rečeno, napeti vse sile za progo med Trstom in Koprom, ki je Slovenija ne želi. Za to povezavo pravzaprav manjka le približno šest kilometrov novih tirov, kar bi bilo finančno in okoljsko bolj smotrno od predorov pod Krasom in pod Glinščico, še ugotavlja vodja deželne svetniške skupine Mavrične levice. »Če bi bili normalna država, bi o teh problemih sploh ne debatirali, temveč bi izbrali za skupnost in tudi za samo prometno politiko najboljšo rešitev,« je prepričan Kocijančič. Nocoj po TV SLO 1 dokumentarec Pesem Upora LJUBLJANA - Danes ob 21. uri bo prvi program Televizije Slovenija premierno predvajal dokumentarni film Pesem upora. Scenarij in režijo filma je podpisal Andraž Poschl, film pa prikazuje zgodovino partizanske pesmi in nastanek ter delovanje nekaterih zborov, ki so v preteklosti gojili pesmi upora (v prvi vrsti Invalidski pevski zbor). Posebno pozornost je režiser namenil tistim zborom, ki to počenjajo še danes, in torej Partizanskemu pevskemu zboru iz Ljubljane, Garažnemu ženskemu pevskemu zboru Kombinat in Tržaškemu pevskemu zboru Pinko Tomažič. Filmska ekipa je vse tri zbore snemala tam, kjer vadijo in nastopajo, pogovorila pa se je tudi z nekaterimi poznavalci partizanske pesmi. Strankam na Koroškem 60 milijonov evrov CELOVEC - Koroške stranke, ki so zastopane v deželnem zboru (BZO, SPO, OVP in Zeleni) bodo v naslednjih letih deležne visokih podpor iz deželne blagajne. Do leta 2014 si bodo stranke lahko med sebo razdelile 60 milijonov evrov, kar je 20 milijonov več, kot v preteklosti. V primeru, da vse stranke prejmejo vsoto, ki jim pripada, bi dobilo zavezništvo BZO 25, SPO 18, OVP enajst in Zeleni šest milijonov evrov. Sklep o nadpovprečnem povišanju podpor deželnozborskim strankam je že dvignil veliko prahu tako v koroških medijih kot tudi v koroški javnosti. Sklep pa je bil sprejet celo soglasno, torej tudi z glasovi Zelenih, ki so v predvolilni kampanji za deželne volitve marca letos še posebej ostro kritizirali deželno politiko zaradi razmetavanja z denarjem davkoplačevalcev. Po ostri kritiki koroških medijev ter močnim odporom koroške javnosti so stranke v zadnjih dneh napovedale, da se bodo odrekle petim odstotkom od skupne vsote, Zeleni, ki so se znašli še pod posebnim pritiskom, pa bodo del podpore darovali za dobrodelne namene. (I.L.) slovenija - Cepljenje najučinkovitejša preventiva V UKC Ljubljana umrl še en bolnik z novo gripo LJUBLJANA - V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana je v soboto zjutraj umrl še en bolnik z novo gripo. Bolnik je imel hudo osnovno bolezen. Star je bil nekaj več kot 50 let, osnovna bolezen umrlega, pa je bila tudi odločilen vzrok za smrt bolnika. Sicer pa so na intenzivni oddelek ljubljanskega kliničnega centra premestili tudi 37-letno bolnico iz Slovenj Gradca, katere stanje je zelo resno in je noseča, so povedali na današnji novinarski konferenci ljubljanskega kliničnega centra. Ob tem je predsednik razširjenega strokovnega kolegija za ginekologijo za ginekologijo Adolf Lukanovič poudaril pomen cepljenja nosečnic. Pri njih namreč bolezen poteka težje in je v večjem deležu smrtna. Zato cepljenje svetujejo vsem nosečnicam. V večini primerov, ko pride do težkega kliničnega poteka bolezni, bolnik ni zmožen sam dihati, zato ga priključijo na aparate za mehansko predihavanje, je povedal Jereb. Dodal je, da je težka prizadetost pljuč glavni zaplet, ki lahko spremlja kronično bolezen ob obolevnosti z novo Najučinkovitejša preventiva je cepljenje gripo, ni pa nujna. Do sedaj se je na intenzivnem oddelku kliničnega centra zdravilo pet bolnikov, od katerih sta dva umrla. Trenutno so na ljubljanskem kliničnem centru hospitalizirani še trije odrasli bolniki in sedem otrok z dokazano okužbo. Bolni otroci so večinoma stari nekaj pod enim letom starosti, najsta- rejši pa je star 12 let.Intenziteta kroženja gripi podobnih bolezni se je po besedah Alenke Kraigher z Inštituta za varovanje zdravja v preteklem tednu v primerjavi s tednom poprej povečala za šestkrat. Po besedah predstojnika Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja na UKC Ljubljana Franca Strleta z južne poloble, kjer je nova gripa izbruhnila, prihajajo podatki, da med petino in tretjino vseh umrlih za novo gripo, ni imelo osnovne kronične bolezni. Pojasnil je, da je delež umrlih pri sezonski in pandemski gripi podoben, vendar da so skupine malo različne. Pri novi gripi umre tudi del mladih ljudi in otrok, ki so bili prej sicer zdravi, kar se pri sezonski gripi zgodi zelo redko. Kraigherjeva je še dejala, da ljudem, ki so slabšega zdravja ali pa se niso cepili, svetuje, da se izogibajo množičnim dogodkom. Bolnim ljudem tudi odsvetuje odhod na delovno mesto oz. na obisk k ljudem, ki so slabšega zdravja. Ob tem je znova poudarila, da je najučinkovitejša preventiva proti novi gripi prav cepljenje. (STA) MIRANO - Decembra v organizaciji VZPI-ANPI Demonstracija proti rasizmu TRST - V soboto, 12. decembra, ob 15. uri, bo na Trgu Martiri della Liberté v Miranu pri Benetkah vsedrža-vna demonstracija proti rasizmu, v spomin na žrtve zakonov proti manjšinam, rasnih zakonov in nacifašisti-čnega barbarstva. Demonstracijo, ki ima naslov Antifašisti imajo dober spomin, prireja vsedržavno združenje partizanov VZPI-ANPI. V tiskovnem sporočilu, ki so ga pripravili za to priložnost, je med drugim rečeno, da ima italijanski narod svoje korenine v izseljeništvu in zato dobro pozna bolečino odtujevanja. Je tudi narod, ki je moral pretrpeti nasilje fašističnega režima in je izgubil svoje najboljše sinove, da bi si zagotovil demokracijo, pravice in mir, potem ko so mu bili vsiljeni zakoni rasističnega sovraštva, ki so v naših krajih še posebno nasilno delovali proti slovenskemu in hrvaškemu ljudstvu. Ob tem, kaže, da so tisti, ki nam vladajo, izgubili zgodovinski spomin. Za ljudi, ki si želijo le kruha in svobode, odpirajo zapore in jih prepuščajo smrti, ka- dar prosijo za zatočišče, pošiljajo nočne škvadre, da bi jih iztaknili in jih prijavljajo, kadar potrebujejo zdravstveno pomoč. Italijanski narod ima zato dolžnost, da na vso to sramoto reagira. Od tu pobuda Združenja VZPI - ANPI, katero je podprla že cela vrsta sindikalnih, kulturnih, mladinskih, mirovniških in etničnih organizacij. Vsedržavnemu pozivu k čim bolj množični udeležbi se pridružuje tudi tržaško pokrajinsko združenje VZPI-ANPI, ki je že naročilo dva avtobusa, da bi popeljala udeležence na protira-sistično demonstracijo v Mirano ter se mimogrede ustavila tudi pred spomenikom nekdanjega taborišča v Gonar-su za počastitev vseh njegovih žrtev. Kdor se želi udeležiti shoda, se lahko prijavi na sedežu tržaškega pokrajinskega odbora VZPI-ANPI v Ul. Crispi ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 11. ure. Medtem so se mobilizirale tudi že nekatere sekcije borčevskih organizacij na Tržaškem, da bi k pobudi pritegnile čim več ljudi. 4 Torek, 24. novembra 2009 GOSPODARSTVO V veliki dvorani nekdanje tržaške borze je tekla beseda o varčevanju z energijo banke - Skupščina delničarjev Banca Generali viša dobiček in čaka davčni ščit posvet - Včeraj na pobudo in v izvedbi tržaške Trgovinske zbornice Varčevanje z energijo • • • • • i - • je razvojni izziv prihodnosti Pregled deželnih in državnih spodbujevalnikov za energetsko varčevanje TRST - Državljani, podjetja in in- 1-1 p" . »n *, , . ) T stitucije pred izzivom varčevanja z energijo - pod tem naslovom je bil včeraj dopoldne v veliki dvorani tržaške Trgovinske zbornice posvet, ki ga je ta priredila z namenom seznanjanja javnosti s priložnostmi, instrumenti in spodbujevalniki, namenjenimi podjetjem, profesionalcem in državljanom. O energetskem varčevanju kot izzivu za prihodnost so govorili izvedenci, predstavniki podjetij in predstavnika ministrstva za okolje, podsekretar Roberto Menia in izvedenec za vzdržno in čisto energijo inž. Mario Lionetti. »Zmanjšati porabo energije je danes potreba tako za podjetja kot za državljane in institucije, ki morajo sprejeti izziv vzdržnega razvoja tudi glede na bližnjo koebenhavnsko konferenco o podnebnih spremembah,« je uvodoma opozoril predsednik Trgovinske zbornice Antonio Paoletti. Ob tem je dodal, da je treba razvijati nove tehnologije in razmisliti o novih spodbujevanikih, kar ni samo v interesu varstva okolja, ampak tudi pogoj za tržno konkurenčnost. »Tudi v Koebenhavnu bo glavni izziv združiti energetsko varnost z vročim problemom zaščite podnebja,« je opozoril Menia, za katerega je to »glokal-na« zaveza, ki jo je treba izpolnjevati v globalnem merilu izhajajoč iz lokalnega. »Italija je bila na tej poti prva med evropskimi partnerji, med etapami pa je tudi aprilski mednarodni forum o niz-koizpustnih tehnologijah v tržaškem AREA Science parku, ki je postavil temelje za G8 o okolju, na katerem je bil oblikovan globalni sporazum za razvoj teh tehnologij,« je še povedal predstavnik ministrstva za okolje. Prof. Renzo Rosei s tržaške univerze, ki je tudi direktor laboratorija za energetske nanotehnologje pri AREA Science parku, je napovedal, da bo poraba energije v svetu še rasla in povzročila ogromne probleme. »Za vrnitev na prave tire bo potrebno izjemno prizadevanje, vendar ne bomo imeli časa za eksperimentiranje, zato je treba hitro ukrepati z rešitvami, ki zagotavljajo visok energetski obrat. Začeti moramo pri vsakdanjih življenjskih navadah,« je opozoril Rosei in pri tem omenil ustrezno izolacijo stanovanj in zmanjšanje transportnih stroškov z razvojem morskih avtocest, saj prevoz po njih stane le desetino prevoza po cestah. Prvi del posveta sta sklenila Regina Ermacora z videmske pokrajinske agencije za energijo APE in Francesco Belcastro s sklada Frie, medtem ko je bil drugi del posvečen primerom podjetniških zgodb, ki so se posebej odlikovale v italijanskem in deželnem okviru. Začenši z Wartsilo in primeru njene energetske učinkovitosti, o katerem je govoril podpredsednik družbe Wartsila Italia Marco Golinelli. O projektu Cli-macustic skupine Fantoni iz Osoppa je govoril Christian Tomadini, medtem ko je Carlo Mauri, predsednik družbe Turbec iz Ferrare, opisal proizvodnjo mikroturbin za različne sektorje, še posebej za vire obnovljive energije. O energetski učinkovitosti v podjetju, od proizvodnega procesa do izrabe obnovljivih virov energije je govoril Cristiano Ottavian, tehnični referent v skupini Domotecnica, medtem ko je projektni menedžer Ciro Garcia Armesto opisal izkušnje s plinom v okviru španske skupine Gas Natural, sicer nosilke projekta za plinski terminal v Zavljah. O tem, kako naj se lotimo energetskega izziva, je v zadnjem delu posveta govoril podpredsednik tržaške Trgovinske zbornice Alessandro Setti-mo, sicer pooblaščenec zbornice za energetska vprašanja. Pozornost je bila na koncu namenjena deželnim in nacionalnim instrumentom in spodbuje-valnikom vzdržnega razvoja, tako da so udeleženci posveta dobili celovit pregled prednosti, ki jih prinaša energetsko varčevanje, pojmovano kot priložnost in resurz. TRST - Banka Banca Generali bo nadaljevala svojo politiko »visokih izplačil« in bo skrbela za to, da »bodo imeli delničarji večje zadovoljstvo«. Tako je na včerajšnji skupščini delničarjev banke zagotovil njen predsednik in hkrati pooblaščeni upravitelj skupine Generali Giovanni Perissinotto. »V tem času pretresov smo na-dalčjevali z izplčevanjem dividend. Banka ima še naprej odlične premoženjske kazalnike, rezultati devetmesečnega poslovanja pa so bili posebno dobri. Poslovna doba se še ni končala, vendar se trudimo, da bomo izpolnili pričakovanja delničarjev,« je zagotovil Perissinotto. Lani je Banca Generali izplačala dividende v višini 6 centov na delnico (leto prej 18 centov). Bilanca letošnjih prvih devetih mesecih pa se je sklenila s čistim dobičkom v višini 45 milijonov evrov, medtem ko je lani sklenila celoletno bilanco s 7,9 milijona evrov dobička. Delničarji banke, ki kotira na mi- lanski borzi, so na včerajšnji skupščini odobrili predlog o pripojitvi nadzorovane BSI Italia, ki deluje kot banka v Italiji od leta 2002. Pooblaščeni upravitelj Bance Generali Giorgio Gi-relli pa je delničarje seznanil z dejavnostjo banke na področju vračanja ka-pitalov iz tujine po zakonu o davčnem ščitu. Povedal je, da ima banka za skoraj poldrugo milijardo evrov naročil in da večina teh naročil prihaja od ljudi, ki niso bili stranke. »Banki je uspelo, da je postala pojem za davčni ščit in to je razlog, da imamo tako velik interes in toliko novih strank. To je za nas zelo, zelo pozitivno,« je povedal Girelli. Ob robu skupščine je Perissi-notto govoril tudi o morebitnih novih prevzemih in dejal, da so ti mogoči, vendar zgolj »po korektnih cenah«. Za zdaj so te cene še previsoke, so take, kot so bile pred krizo, je dodal, glede regij, kjer bi bilo širjenje zaželjeno, pa je povedal, da to kot doslej ostajata vzhodna Evropa in Daljni vzhod. analiza - Adusbef in Federconsumatori Tri četrtine 13. plače bo šlo v davke in račune RIM - V predbožičnem času bo v plačne ovojnice Italijanov prišlo 35 milijard evrov več, vendar jim bo za darila, potovanja, večerje in za prihranke ostalo manj kot 10 milijard. Račune sta izdelali združenji potrošnikov Adusbef in Feder-consumatori, ki sta tudi ugotovili, da bodo letošnje trinajste plače za 2,6 odstotka bogatejše od lanskih, vendar bo šlo več kot tri četrtine te vsote za davke, pristojbine, naročnine, posojila in obroke. Iz analize potrošniških združenj izhaja, da bo skupna vrednost trinajstih plač, v izplačilu čez tri tedne, 35,2 milijarde evrov, kar je 900 milijonov več kot leto prej. 10,2 milijarde bodo pokasirali upokojenci, 9,1 milijarde javni uslužbenci in 15,9 milijarde uslužbenci zasebnih podjetij. Toda, kot opozarjata predsednika potrošniških organizacij Elio Lannutti in Rosario Trefiletti, »po trdem letu podražitev in špekulativnih dvigovanj cen, ki so spodkopala dohodke družin, prisiljenih k zadolževanju za preživetje, in povzročila nadaljnji padec njihove kupne moči, bo ostalo le malo prostora za veselje.« Od omenjenih 35,2 milijarde evrov bo šlo namreč 26,3 milijarde za plačilo običajnih decembrskih obveznosti, ne da bi pri tem upoštevali »neskončne podražitve, ki so se začele januarja 2009 s cestninami, pogonskim gorivom, pristojbinami, davki, komunalnimi storitvami in letališkimi pristojbinami«. Kar 4,9 milijarde evrov bo po računih potrošniških organizacij šlo za obvezno avtomobilsko zavarovanje, 2,5 milijarde evrov bo služilo za plačilo posojil in obrokov, 1,7 milijarde evrov bodo Italijani plačali za televizijsko naročnino RAI, 6,1 milijarde za stanovanjska posojila, 3,8 milijarde za pristojbino na posest avtomobila ali motorja, 7,3 milijarde pa bo šlo za plačilo računov za porabo energije in za druge naročnine. Na koncu bo v denarnicah ostalo 8,9 milijarde evrov, torej manj kot četrtina seštevka trinajstih plač, kar združenja potrošnikov ocenjujejo kot »revščino, ki ne bo pomagala k povečanju osebne porabe«, ki naj bi se v božičnem času zmanjšala za kar 7,9 odstotka. Jutri v Trstu prvi Friulia day TRST - Jutri dopoldne bo v Trstu potekal prvi Friulia day, dogodek, ki ga deželna finančna družba posveča seznanjanju deželnih podjetij s finančnimi in upravnimi priložnostmi, ki jih je pripravila zanje. Dogodek je še toliko pomembnejši zaradi neugodnega konjunkturnega trenutka, ki ga preživlja deželni gospodarski in socialni sistem. Med temami, ki bodo v razpravi, so nadzorni in upravni sistem v podjetjih, načini ukrepanja sklada ALAdlnn-Ventures, podjetniški inkubatorji, glavni davčni profili pri upravljanju in nasledovanje v družinskem poslu. Pomen dogodka potrjuje tudi udeležba, saj bodo poleg vrha Friulie med udeleženci tudi predsednik AREA Science parka Giancarlo Mic-hellone, podpredsednik Dežele FJK Luca Ciriani, ki bo odprl posvet, in deželna odbornica za univerzo in raziskovanje Alessia Rosolen, ki bo srečanje sklenila. V videmski pokrajini 10-odstotni padec gradbeništva VIDEM - Promet oziroma dohodek gradbenega sektorja v videmski pokrajini se je v prvih devetih mesecih letos glede na enako lansko obdobje zmanjšal za 10 odstotkov. Po podatkih študijskega urada videmske-ga združenja obrtnikov Confartigia-nato se je septembra število gradbenih podjetij v primerjavi z enakim mesecem leta 2007 zmanjšalo za 13 odstotkov, v primerjavi z lanskim septembrom pa za 7 odstotkov.Šte-vilo zaposlenih se je v istem mesecu zmanjšalo za 14 odstotkov glede na predlanski in za 6 odstotkov glede na lanski september. Skupaj znaša število izgubljenih delovnih mest v dveletju krize skoraj tisoč, tej številki pa je treeba prišteti še izgubo 250 mest samostojnega dela, do katerega je prišlo zaradi zaprtja 190 podjetij, ki so bila včlanjena v vi-demski Confartigianato. Danes predstavitev degustacije terana TRST - V rdeči dvorani tržaške Trgovinske zbornice bodo danes ob 10.30 predstavili petkovo degustaci-jo terana in drugih kraških rdečih vin ter povezane dogodke. EVRO 1,4968 $ +1,0 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 23. novembra 2009 valute evro (povprečni tečaj) 23.11. 20.11. ameriški dolar japonski jen kitajski juan 1,4968 133,03 10 2233 1,4815 131,87 101154 ruski rubel inHiicka riiniia 43,1274 69,5790 43,0800 69,0470 MlUlJjlVa 1 ULJlja danska krona rvritanCKl ti ini" 7,4415 0,90075 7,4416 0,8991 Lil 1 LC11 OM 1 Ul 1 L švedska krona nnr\¿i ^ krpina 10,2985 8,3760 10,3543 8,4250 1 1UI VCjIVa IVI Ul la češka krona 25,844 15108 25,887 15126 jVILCIIjKI 11 al lis. estonska krona tnan7ar<:Ki trtrint 15,6466 267,55 15,6466 269,68 1 1 ICtULO liM ll_>l II 1 L poljski zlot 4,1209 1 5846 4,1523 1,5876 Ka 1 laUjlu UUIGI avstralski dolar nalnarcki Ia\/ 1,6212 1,9558 1,6299 1 9558 UUIUai Ji\i icv romunski lev litvn/ck i ifac 4,2823 3,4528 4,2845 3,4528 IILUVJM IILaO latvijski lats hr^7i ICKI rpa 0,7091 2,5808 0,7083 2 5734 UIOLIMJM Itrcii islandska krona ti lira 290,00 2,2403 290,00 2 2196 lui jm lila hrvaška kuna 7,3130 7,3281 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 23. novembra 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) libor (eur) libor (chf) euribor (eur) 0,23594 0,26188 0,48563 1,02 0,40375 0,67563 0,97625 1,22 0,434 0,715 0,991 1,233 ZLATO (999,99 %%) za kg 25.002,67 € +296,25 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 23. novembra 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,70 IMTTIDCI IDDDA & 1~> +1,56 KRKA 1 UKA KOPER 70,16 +0,48 +0,09 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 25,94 168,21 -2,08 -1,48 TELEKOM SLOVENIJE 323,44 139,28 -0,96 +0,43 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA AERODROM LJUBLJANA DELO PRODAJA CTni 36,03 +0,76 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A D CM "7 7DA _i_n ">Q NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMnTCCT 12,83 -0,77 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 25,06 14,48 -1,73 +3,35 SALUS, LJUBLJANA SALUS, LJUBLJANA SAVA TERME ČATEŽ 210,12 +0,06 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 78,20 27,05 +0,13 +0,11 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 23. novembra 2009 +1,97 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,299 85,00 1764 +0,78 +2,18 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 6,00 +0,23 +5,63 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 1,332 5,315 1 062 +4,06 +1,63 EDISON ENEL ENI 4,1525 1725 +0,95 +1,47 FIAT FINMECCANICA 10,36 1182 +2,37 +3,50 +1 63 FINMECCANICA GENERALI IFIL 17,98 +3,27 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,9675 13 65 +1,45 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 17,17 +0,59 +3,62 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,06 8,41 +4,76 +1,20 PIRELLI e C PRYSMIAN 2,035 0,418 1174 +2,42 +2,45 +1 29 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 22,37 +2,33 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,3825 5,64 +0,59 +2,45 +1 64 TENARIS TERNA 1,115 14,06 +3,53 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,76 0,1599 1004 +1,85 UNICREDIT 2,43 +0,60 +3,40 SOD NAFTE (159 litrov) 77,61 $ +0,06 IZBRANI BORZNI INDEKSI 23. novembra 2009 zaključni tečaj indeks sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.246,37 1.027,73 -0,22 -0,37 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 324,20 1.932,21 -0,27 +0,40 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.450,95 2.176,01 1.106,24 1.145,72 5.801,48 5.355,50 3.813.16 2.632.17 1.154,50 2.898,19 9.497,68 2.797,88 22.771,39 3.338,66 17.180,18 +1,29 +1,40 +1,36 -0,54 +2,44 +1,67 +2,25 +2,07 +0,38 +2,30 +1,31 +1,40 +0,92 +1,58 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu 5 Torek, 24. novembra 2009 APrimorski ~ dnevnik ŠPORT / prosecco doc - Obravnava bo 26. aprila 2010 na deželnem upravnem sodišču Ladja Priziv proti ministrovemu odloku g I • I v • v v prestal prvo preizkušnjo na sodiscu Priziv sprejemljiv, Kmečka zveza in konzorciji pa upajo v dogovor - Trgovinska zbornica odločno podpira zahteve kraških proizvajalcev Deželno upravno sodišče Lacija je ocenilo, da je priziv, ki so ga združenja obdelovalcev in proizvajalcev iz tržaške pokrajine vložila proti odloku ministra za kmetijstvo Luce Zaie o kontrolirani označbi porekla »Prosecco DOC«, pravno utemeljen in torej sprejemljiv. Obravnava bo 26. aprila 2010 v Rimu. Novica je za vlagatelje priziva nedvomno pozitivna. Ministrstvo za kmetijsko in gozdarsko politiko, Dežela FJK in Dežela Veneto so očitno na razpotju. Po eni strani lahko neomajno zavračajo zahteve Kmečke zveze in kraških konzorcijev, s tem pa tvegajo, da načrt o kontroliranem poreklu propade, na drugi strani pa je pot dogovarjanja. Novico v zvezi s prizivom (priziv je v imenu KZ in konzorcijev vložil odvetnik Piero D'Amelio, ki ima pisarno v rimski Ul. della Vite) so na tiskovni konferenci na tržaški trgovinski zbornici sporočili predstavniki Kmečke zveze, Konzorcija za zaščito kontroliranega porekla vin Kras ter promocijskih odborov Moisir in Tergeste DOP. Stališča vlagateljev priziva so obnovili predsednik KZ Franc Fabec, predsednik konzorcija vin Andrej Bole in predsednik deželne novinarske zbornice ter združenja Duca-to dei vini friulani Piero Villotta, podprli pa so jih predsednik tržaške trgovinske zbornice Antonio Paoletti, de-vinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret in deželni svetnik SSk Igor Gabrovec. Piero Villotta je poudaril, da so tukajšnji vinogradniki morali postopati, da bi zaščitili svoje pravice. Priziv je namreč sredstvo, s katerim zagotoviti Krasu soudeležbo v načrtu »Prosecco DOC«. Geografsko poreklo je prioritetnega pomena, v naši deželi smo se tega naučili v času »vojne za tokaj«, ko je zmaga ravno zaradi zemljepisnega porekla pripadla Madžarski. Predsednik Trgovinske zbornice Antonio Paoletti, ki je tudi podpredsednik vsedržavnega združenja zbornic Unioncamere, je potrdil, da trdno zagovarja stališča krajevnih proizvajalcev. »Obalni pas ponuja razvojne možnosti za poljedelstvo, posebna zaščitena območja ZPS pa razvoj ovirajo,« je dejal Paoletti, ki je vzpostavil stike z zbornicami v Venetu in FJK. Minister Zaia ne bi smel zamuditi te priložnosti, meni Paoletti, ki upa, da se bo Dežela FJK končno zavzela za pravice tržaških obdelovalcev. Devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret je spomnil, da je bil Kras nekoč zelo revno območje, ki so ga kmetje razvili in ovrednotili. Območja ZPS omejujejo vsakršno dejavnost, pravila niso jasna, slika pa naj bi se počasi izboljšala. Sam močno dvomi, da je minister Zaia popolnoma spremenil svoje mnenje, odkar je bil na obisku na Proseku, pa čeprav volilna kampanja v Venetu gotovo vpliva na njegova stališča. Ret pa je prepričan, da je ključen dejavnik deželni odbor FJK. Franc Fabec je ponovil, da je bila pot priziva težka odločitev ter da je Kmečka zveza do zadnjega trenutka čakala na boljšo rešitev. Ko je bilo jasno, da se ne bo nič premaknilo, so vložili priziv, še vedno pa upajo, da do aprilske obravnave ne bo prišlo. Dogovor bi bil namreč koristen za Kras, za Furla-nijo-Julijsko krajino in Veneto. Kmečka zveza se je sestala s predstavniki obeh deželnih uprav, ministrstva in vinarjev iz Veneta. »V glavnem so vsi razumeli naša stališča, a premikov ni,« je povedal. Zahteve Kmečke zveze in konzorcijev so znane: omogočiti kmetijske dejavnosti na obalnem pasu (izvedenec Pierpaolo Zenga je zatrdil, da bi kraške obronke lahko celo primerjali s področjem Cinque terre v Liguriji), poenostaviti ali preklicati predpise, ki du- šijo kmetijski razvoj Krasa, izdelati razvojni načrt in ustanoviti sedež za promocijo vina. Andrej Bole je pristavil, da razpolagajo kmetje v tržaški pokrajini z omejenimi površinami, ki pa so rodovitne in ekološko zdrave. Prevladujoče mnenje je, da se pogajanja v največji meri zatikajo pri Ton-dovem deželnem odboru. Deželni svetnik Igor Gabrovec, ki se je angažiral za pogovore s svetniki in pristojnim odbornikom, pa je podčrtal, da je odbornik Claudio Violino osebno naklonjen zahtevam kraških konzorcijev. Piero Vil-lotta je na koncu predlagal, naj se organizira voden obisk po Krasu in kraških kleteh za vinarje iz Furlanije in Veneta. Le-ti bi se na svoje oči prepričali, da Kra-ševci niso konkurenca in da Kras niti zdaleč ne ogroža njihove večmilijonske proizvodnje. »Tako bi jih najbrž pomirili, v najslabšem slučaju pa bi samo zapravili eno večerjo,« je dejal Villotta. (af) Posnetek z včerajšnje tiskovne konference v Rdeči dvorani tržaške Trgovinske zbornice kroma KRIZA SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA - Izredna upravitelja na delu SSG: danes srečanje z Molinarom O krizi v gledališču tudi srečanje vodstva SKGZ s pokrajinskim tajnikom CGIL Adrianom Sincovichem Srečanje SKGZ-CGIL (z leve): Mermolja, Sincovich, Pavšič, Semolič, Marsič NABREZINA - Veronese »Podržavljenje vrtca v Šempolaju je treba zamrzniti« Devinsko-nabrežinski občinski svetnik leve sredine Massimo Veronese je včeraj v imenu opozicije opozoril, da namerava občinska uprava podržaviti občinski vrtec v Šempolaju. S tem je bila opozicija seznanjena šele v petek, ustrezni sklep pa je na dnevnem redu že na jutrišnji seji občinskega sveta. Postopek podržavljanja občinskih vrtcev se je začel leta 1993 z občinskima vrtcema v Devinu in v Nabrežini (takratna pristojna občinska odbornica je bila Vera Tuta). Leta 1998 (odbornica Mariza Škerk) so podržavili tudi vrtec v Mavhinjah. Danes pa je zadeva popolnoma drugačna, pravi Veronese, ki napoveduje nasprotovanje sklepu in postopku. V šempolajskem vrtcu sta namreč trenutno v službi za nedoločen čas vzgojiteljici Andrejka Terčon in Silva Tretjak, ki že mnoga leta opravljata svoje delo z resnostjo in profesionalnostjo. Ta občinski vrtec je med najkvalitetnejšimi vrtci v občini in izven nje, zaslugo za to pa imata izključno vzgojiteljici. Pokrajinski šolski urad je že pismeno izključil možnost, da bi vključili navedeno občinsko osebje v državne lestvice. To pomeni, da bi morala občina po podržavljenju vrtca poskrbeti za prekvalifikacijo osebja. Vzgojiteljici bi torej prevzeli drugo delo, za katero nista usposobljeni. Veronese zato poziva župana Giorgia Reta in odbornico Tjašo Švara, da zamrzneta postopek vsaj do njune upokojitve. Izredna upravitelja Andrej Berdon in Paolo Marchesi nadaljujeta s prizadevanji za reševanje Slovenskega stalnega gledališča. Tudi včeraj sta »bila na položaju« v Kulturnem domu, danes pa ju čaka spet polno dela. V okviru srečanj s člani ustanove in slovenskimi organizacijami, prisotnimi na omizju na tržaški prefekturi, se bosta izredna upravitelja srečala s predstavniki obeh krovnih organizacij, Slovenske kulturno gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij. Na dnevnem redu je tudi srečanje z deželnim odbornikom za kulturo Robertom Molinarom. To srečanje naj bi bilo po nekaterih ocenah odločilnega pomena za začetek dejavnosti v teatru, saj bi moral prav predstavnik deželne vlade zagotoviti izrednima upraviteljema potrebno finančno razpoložljivost. Poleg tega je predvideno tudi srečanje izrednih upraviteljev z vodstvom Zadružne kraške banke. Ze na srečanju s kolektivom SSG je izredni upravitelj Paolo Marchesi napovedal sestanek s predstavniki banke. Tega se bo po vsej verjetnosti udeležil tudi občinski odbornik za finance Giovanni Bat-tista Ravida, kar bi pomenilo, da se je tudi tržaška občinska uprava močno zavzela za izhod ustanove iz sedanje krize. Cilj vseh teh prizadevanj je na dlani. Pridobiti sredstva, da bi lahko do konca meseca podpisali pogodbe z osebjem gledališča. Le na ta način bo lahko nato, 1. decembra, stekla gledališka dejavnost. Začetek dejavnosti v decembru je nujna, saj predstavlja predpogoj za pridobitev celotnega državnega prispevka iz enotnega sklada za prireditve (FUS). Slovensko stalno gledališče ga bo prejelo, če bo do konca leta odigralo še enajst predstav in doseglo raven 4.000 delovnih dni (kar bo mogoče doseči s podpisom novih pogodb). Analiza stanja v Slovenskem stalnem gledališču in pregled splošnega finančnega stanja v manjšini, predvsem v zvezi z zaposlitveno problematiko sta bila na dnevnem redu srečanja na sedežu Slovenske kulturno gospodarske zveze med vodstvom krovne organizacije in pokrajinskim tajnikom sindikata CGIL Adrianom Sincovichem, ki je zastopal tudi pokrajinskega tajnika sindikata UIL Luco Visentinija. Na srečanju so vodstvo krovne organizacije ob predsedniku Rudiju Pavšiču zastopali še Ace Mermolja, Livio Semolič in Marino Marsič. Sinkovich je poudaril, da so sindikati izredno pozorni na aktualno dogajanje v gledališču in so v manjšinskih organizacijah zasledili tudi nekatera druga krizna žarišča, ki z napovedanim krčenjem javnih prispevkov bi se lahko še dodatno zaostrila. Predstavnik sindikata je zato nakazal nekaj konkretnih predlogov, ki bi lahko pripomogli pri iskanju najustreznejših rešitev. Po njegovem mnenju je potrebno vzpostaviti stalno konfrontacijo, podpis protokola o relacijah bi omogočil sistematični dialog in izmenjavo informacij med sindikati in predstavniki manjšine, saj je skupno nastopanje nedvomno veliko bolj učinkovito. Predlagal je tudi javno pobudo proti nižanju sredstev slovenski narodni skupnosti, v katero bi se lahko vključilo poleg lokalnih subjektov tudi vse-državno vodstvo sindikata. Poleg tega je povedal, da je zaznati v manjšini in izven nje velik imobilizem, ki nedvomno ne pripomore k reševanju problemov. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je sindikalnemu predstavniku orisal trenutno stanje v manjšini in v posameznih organizacijah z zornega kota SKGZ-ja (beseda je tekla tudi o Dijaškem domu v Trstu in Slovenskemu deželnemu zavodu za poklicno izobraževanje). SKGZ deli mnenje, da je situacija zelo zaskrbljujoča, vendar obstajajo dejanske možnosti reševanja problemov, predvsem z racionalizacijo in smotrnejšim pristopom na osnovi izhodišč programske konference. Pavšič je izrazil potrebo po večji participaciji sindikatov, predvsem pa politike, ki je bila doslej, z izjemo nekaterih posameznikov, v glavnem oddaljena od manjšinskih vprašanjih. Predsednik SKGZ se je strinjal z idejo o kontinuativnem dialogu s sindikati. Ace Mermolja je opozoril, da je nižanje javnih prispevkov v korist manjšine nezakonito, manjšina pa nima realnih inštrumentov, da bi se krčenju zoperstavila. Livio Semolič je v svojem izvajanju povedal, da morajo sindikati pri svojih nastopih upoštevati dejstvo, da manjšinske organizacije nimajo pridobitniškega namena, zato pri sindikalnih sporih jih ni mogoče primerjati s podjetji. Tudi Semolič je podprl sodelovanje in dogovarjanje s sindikati, saj se na tak način lažje doseže dogovore in se obenem prepreči nepotrebne medijske vojne. SKGZ bo o vsebinah srečanja razpravljala na seji Izvršnega odbora, ki bo potekala v ponedeljek, 30. novembra. 6 Torek, 24. novembra 2009 ŠPORT / univerza v trstu - Včeraj slavnostno odprtje akademskega leta ob udeležbi predsednika poslanske zbornice Fini: Človeška Evropa naj v središče postavi človeško dostojanstvo brez razlik Predsednik poslanske zbornice o aktualnosti ustave - Glavno poročilo rektorja Peronija - Protestna manifestacija Naloga univerze je nuditi mladim, iz katerih bo izšel novi vodilni razred, način, da se znajdejo v kulturi in razumu, se pravi na tistem duhovnem in moralnem področju, na katerem se vsak človek privaja k ozaveščanju sebe in k življenju z drugimi. Tako je, nanašajoč se na besede Piera Calamandreia iz leta 1945, na včerajšnjem slovesnem odprtju akademskega leta tržaške univerze, dejal predsednik italijanske poslanske zbornice Gianfranco Fini, ki je pozval k izgradnji Evrope, ki naj bo človeška, osvobojena predsodkov in resnično demokratična, skratka Evropa, ki naj v središče postavi človeško dostojanstvo brez razlikovanja med jeziki, narodi, verami in rasami. Finijev poseg, posvečen vprašanjem ustave, družbenih sprememb in reformnih procesov, je zaključil slovesnost ob odprtju akademskega leta, na kateri je glavno poročilo podal rektor Francesco Peroni. Fini: Korenine ustave ohraniti pri življenju Množica docentov, študentov, predstavnikov oblasti in drugih univerz (med temi univerz na Primorskem in v Novi Gorici), ki se je zbrala v zborni dvorani tržaške univerze, je Finiju prisluhnila ob koncu, potem ko so pred njim govorili rektor Peroni, predstavnika administrativnega osebja in študentov Stefano Beltrame in Giovanni Baracetti, seizmolog Giuliano Panda (podal je otvoritveno predavanje o potresih) ter predsednik deželne vlade FJK Renzo Tondo, predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat in tržaški župan Roberto Dipiazza. Predsednik poslanske zbornice je spregovoril o aktualnosti italijanske ustave tudi v današnjem času, več kot šestdeset let po njenem sprejetju, ko so okoliščine popolnoma drugačne in je družba doživela korenito preobrazbo. Ta aktualnost in moč sta v pluralistični ideji demokracije, ki jo vsebuje ustava, katere prvi del z načeli, ki jih razglaša, je močno zakoreninjen v zavesti italijanskih državljanov, je dejal Fini. Predsednik poslanske zbornice je spregovoril o cilju ustave, ki je tudi krepitev integracije, ter o pripadnosti skupnosti, ki zagotavlja pravice, terja pa tudi dolžnost izpolnjevati vse obveznosti, ki jih določajo ustava in zakoni. Nazadnje je opozoril, da samo z ohranjanjem korenin ustave pri življenju bo mogoče priznati mnenje drugih, spoštovati kolektivne identitete in spomine ter tako podpirati sožitje med različnimi kulturami. Nove evropske generacije so to že naredile s premostitvijo sovraštva iz preteklosti, današnja dodatna naloga univerz pa je, da podpirajo srečevanje med ljudmi in predvsem da gradijo skupno bogastvo univerzalnih vrednot in načel, ki ne smejo in ne morejo poznati meja. Koordinacija 133 je pred univerzo (in v njenih prostorih) uprizorila protest kroma Predsednik poslanske zbornice Fini (levo) je nastopil na slavnostnem odprtju akademskega leta tržaške univerze (desno) kroma Peroni: Univerza je za študente, ne za docente Glavno poročilo je podal rektor tržaške univerze Francesco Peroni, ki je med drugim opozoril na stalno rast in privlačnost tržaškega vseučilišča (v lanskem akademskem letu je štelo preko 22.000 študentov), ki je tudi že uspešno izvedlo več ukrepov v smeri racionalizacije in pre-ustroja za spodbujanje kompetitivnosti, prav tako želi nadaljevati po poti sodelovanja z drugimi univerzitetnimi in raziskovalnimi ustanovami ter s krajevnimi upravami. Zvezda vodnica tega delovanja mora biti zavest, da univerza ni ustvarjena za docente, ampak za študente, katerim ne more koristiti »baročno formalno ogrodje, ki ga sestavljajo znanstveno-disciplinski sektorji, diplomski razredi, kurikulumi, moduli itd.,« je dejal Peroni. Zato se je treba vrniti k vsebini s poenostavitvijo študijskih postopkov v luči oblikovanja kakovostno trdnih izobraževalnih procesov, prav tako pa je potrebno udejanjiti načelo avtonomije univerz, ki ga ustava sicer zagotavlja, do danes pa v veliki meri ni bilo konkretno uresničeno. Jamstvo za avtonomijo univerze je demokratična metoda, ki je bistvenega pomena za promocijo družbene kohezije znotraj vseučilišča, ki je predpogoj za uspešno soočenje z izzivi modernizacije. Pri tem je Peroni opozoril na potrebo po rešitvi dveh vozlov: prvega predstavlja dejstvo, da so stroški za plače osebja, ki ne smejo prekoračiti 90 odstotkov celotne porabe državnih prispevkov, so pa vezani na državne zakone in kolektivne pogodbe ter doživljajo letno avtomatično povišanje. Drugega predstavlja dejstvo, da v italijanskem sistemu univerzitetni docenti lahko ostanejo v službi do 70. leta starosti. in se s transparentom in vzklikanjem gesel postavila k vhodu v rektorat. Tržaška univerza pa je v teh dneh prejela tudi priznanje: na podlagi ministrskih seznamov, ki jih je objavil italijanski gospodarski dnevnik Il Sole 24Ore se tržaška univerza nahaja v samem vrhu vseučilišč, katerih diplomiranci kmalu najdejo zaposlitev, in je na 16. mestu na seznamu, ki upošteva znanstveno produkcijo. Ivan Žerjal Protest in priznanje Med potekom slovesnosti je na ploščadi pred univerzo potekala protestna manifestacija z »javno dražbo«, ki jo je priredila Koordinacija 133, ki združuje nekatere študente in zaposlene, da bi opozorila na nevarnost »prodaje« tržaške univerze spričo načrtovane reforme italijanskega univerzitetnega sistema. Skupina pro-testnikov je potem vstopila tudi v notranjost NAŠA ANKETA Ali je Fini res doživel veliko preobrazbo? Tudi v slovenski manjšini pozorno spremljamo dejavnost predsednika poslanske zbornice Gianfranca Finija. Starejši se ga spominjajo na govorniških odrih neofašistične MSI, ko je skupaj s pokojnim Giorgiom Almirantejem in z Robertom Menio udrihal proti slovenski manjšini in proti t.i. bilingvizmu. Fini je sedaj radikalno spremenil svoja stališča. V Izraelu je fašizem svojčas označil kot absolutno zlo, v Italiji pa v polemiki ne samo s Severno ligo, temveč tudi z desno sredino, zagovarja pravice priseljencev in novo politiko sožitja. Pred kratkim ga je nekdo celo predlagal za novega vodjo italijanske leve sredine. Predsednik poslanske zbornice je gotovo svojevrstna osebnost v italijanskem političnem življenju. Zanimivo bo videti, kako bodo obiskovalci naše spletne strani ocenili Finijevo demokratično preobrazbo, če jo je seveda sploh doživel. Ali verjamete v demokratično preobrazbo predsednika poslanske zbornice Gianfranca Finija? ^^ www.primorski. eu klikni j^gr ^ in izrazi svoje mnenje--- i O NE O NE VEM s* tnmurxki Nova srK Dunajska 61 - Opčine ODPRTO TUDJ OB NEDELJAH OD DO I 3i0 / TRST Torek, 24. novembra 2009 7 ŽAVELJSKI TERMINAL - Pismo Borutu Pahorju in Karlu Erjavcu V Miljah in Dolini podpirajo odklonilno stališče Slovenije Pobude ni podprla Demokratska stranka, za katero je pismo neprimerno Stranke Komunistične prenove, Italijanskih komunistov, Slovenske skupnosti in Občanov iz dolinske občine ter SKP, SIK, Italija vrednot, Levica in ekološka svoboda in Socialistična stranka ter Občanov iz Milj so v zvezi z žaveljskim uplinjevalnikom pisale predsedniku slovenske vlade Borutu Pahorju in ministru za okolje Karlu Erjavcu. V njem podpirajo odklonilno stališče Slovenije do terminala. Pobude ni podprla Demokratska stranka, za katero je pismo oblastem v Sloveniji neprimerno in neumestno. V pismu so podpisniki ugodno ocenili stališče slovenske vlade in njeno odločno nasprotovanje načrtovanemu uplinjevalniku v Žavljah s posebnim ozirom na problematike v zvezi z varnostjo za prebivalstvo in varstvo okolja, kar je prišlo do izraza tudi med medvladnimi italijansko - slovenskimi srečanji. Pobuda se navezuje na skupni nastop z drugimi strankami večinske koalicije v obeh občinah v zvezi z zbiranjem podpisov prebivalcev, ki so izrazili javno nasprotovanje gradnji omenjenega objekta v peticiji, v kateri naj se v zvezi s študijo o izvedljivosti uplinjeval-nika v Žavljah jasno prikažejo tveganja za prebivalstvo in okolje na najbolj ustrezen način. Obveza strank, ki so podpisale pismo, je namenjena vsem, zato tudi oblastem sosednje Republike Slovenije in pa državnim oblastem preko pobude zbiranja podpisov prebivalcev (na sliki-zbiranje podpisov v Bo-ljuncu). Doslej je peticijo podpisalo dva tisoč občanov iz obeh občin in tudi stalni prebivalci drugih občin v tržaški pokrajini v posebnih kioskih v raznih krajih. Predvideno je nadaljevanje zbiranja podpisov, tako v kioskih kot na domovih. Zbiranje podpisov se bo verjetno zaključilo v prvi polovici decembra, zbrane podpise bodo nato poslali županoma Doline in Milj Fulviji Premolin in Neriu Nesladku, ki naj zaprosita za srečanje s tržaškim prefektom, kot zahtevajo prebivalci. Občinska sveta Doline in Milj sta se ob več priložnostih soglasno izrekla proti gradnji uplinjevalnika v Ža-vljah in s tem povezanim podmorskim plinovodom. To so izpostavili v negativnih mnenjih glede študije o izvedljivosti ter v tveganju, ki ga naprava prinaša glede varnosti za prebivalstvo, upoštevajoč tudi efekt »domin«, ki bi ga povzročila prisotnost na Motorna kolesa so bila ukradena Policisti urada za splošno preventivo in pomoč so se v nedeljo dopoldne odzvali na poziv nekega občana in obiskali park v tržaškem predmestju. V parku so bila parkirana tri manjša motorna kolesa, in sicer dva peugeota in malaguti. Kmalu so ugotovili, da so vsa tri vozila ukradena. Motorna kolesa so še vrnili lastnikom. Srčna kap: poskus oživljanja ni zalegel Včeraj okrog 13. ure se je osem-desetletnik zgrudil na pločnik pred pekarno na spodnjem koncu Drevoreda Sanzio, pri svetoi-vanskem krožišču. Priletnega občana je po navedbah tržaške občinske policije zadela srčna kap. V bližini je bilo mnogo ljudi in takoj so poklicali službo 118, ki je po nekaj minutah prihitela na prizorišče. Poskus oživljanja je baje trajal približno pol ure, a ni bilo pomoči. istem prostoru številnih drugih nevarnih objektov, kakor tudi učinke na morsko okolje in na vse pristaniške, pomorske in turistične dejavnosti v tržaškem zalivu, piše v sporočilu za javnost pobudnikov pisma predsedniku slovenske vlade Pahorju in okolj-skemu ministru Erjavcu. Pisma nista podpisali miljska in dolinska sekcija Demokratske stranke, ki skupaj z zgoraj omenjenimi strankami politično podpira obe lokalni upravi. Po besedah tajnika dolinske Demokratske stranke Emilia Corettija je pismo Pahorju in Erjavcu neprimerno in neumestno. »Mi seveda spremljamo stališča, ki glede uplinjevalnika prihajajo iz Slovenije, naši politični in institucionalni sogovorniki pa so v tem primeru v Trstu oziroma v Rimu. Pri tem mislim tako na stranke, kot na lokalne in državne oblasti, ki jih zastopa pre-fekt,« pravi Coretti. Dodaja, da je med nedavnim obiskom v Miljah slovenska generalna konzulka Vlasta Pelikan izrecno izpostavila posredovalno vlogo konzulata med tukajšnjo stvarnostjo in Slovenijo. Demokrati se bodo po Coretti-jevih vsekakor še naprej, kot doslej, angažirali za podpise proti uplinje-valniku. Hkrati tudi podpirajo upravno pritožbo, ki sta jo vložili Občini Milje in Dolina. uplinjevalnik Gabrovec: Dežela naj se izjasni Kakšno je v resnici stališče vlade Furlanije-Julijske krajine o žaveljskem uplinjevalniku, tudi v luči domnevnih nepravilnosti v odobritvenem postopku? To vprašanje je deželni svetnik Slovenske skupnosti-Demokratske stranke Igor Gabrovec včeraj naslovil predsedniku Dežele Renzu Tondu. Slovenski deželni svetnik se pri tem sklicuje tako na aktualnost načrta o plinskem terminalu, kot tudi o pobudah nekaterih naravovarstvenih združenj. Pri tem omenja priziv na upravno sodišče, ki ga je vložilo združenje Greenaction Transnational. V tem prizivu je govor ne samo o domnevnih nepravilnostih italijanskega okoljskega ministrstva, temveč tudi pristojnih organov deželne uprave, ki ima oziroma bo imela glede terminala zelo pomembno besedo. uplinjevalnik Menia: Zakaj Slovenija podpira Krk? »Slovenija odklanja žavelj-ski uplinjevalnik ne iz okolj-skih, temveč iz čisto ekonomskih razlogov.« V to je prepričan podtajnik na okoljskem ministrstvu Roberto Menia, ki se sklicuje na slovensko podporo načrtovanemu plinskemu terminalu na hrvaškem otoku Krku. Tržaški poslanec Ljudstva svobode je torej prepričan, da se za okoljskimi utemeljitvami proti terminalu skrivajo izrazito fi-nančno-energetski interesi Slovenije. »Ko bo Italija enkrat za vselej razjasnila svoje odnose s sosednjo državo o tem vprašanju, bo lahko Dežela Furlanija-Julij-ska krajina sprejela odločitve in v skladu z vsemi postopki dokončno prižgala zeleno luč za žaveljsko napravo,« je prepričan podtajnik na italijanskem okolj-skem ministrstvu. DEŽELA - SKP in SL »Krožek Miani mora še živeti« Deželna uprava mora zagotoviti finančne prispevke za delovanje kulturnega krožka Ercole Miani, njegov ustanovitelj in dolgoletni predsednik Maurizio Fogar pa se mora še naprej zdraviti, da bo lahko učinkovito nadaljeval boj za obstoj krožka in njegovih pobud. To sta poudarila včeraj na tiskovni konferenci deželni svetnik Stranke komunistične prenove Igor Kocijančič in poslanec Severne lige Massimiliano Fedriga, po mnenju katerih je prav podpirati združenja, ki uživajo široko podporo občanov, pa čeprav lahko nekateri ne soglašajo z njihovim delovanjem. Kocijančič in Fedriga imata sicer različno mnenje o krožku Miani, kot sta to oba povedala, toda vselej sta mu bila ob strani. Miani, ki se od nekdaj zavzema za zaprtje škedenjske železarne, je bil v zadnjih letih žrtev diskriminacije, je poudaril Kocijančič, ker sta prej Demokratična zaveza in zdaj Tondova deželna uprava krčila njemu namenjene deželne finančne prispevke. Na to sta Kocijančič in Fedriga opozorila že pred nekaj meseci, prejšnji konec tedna pa je delovanje krožka Mia-ni v odprtem pismu podprlo 565 občanov, seveda pretežno Škedenjcev. Toda o zadevi vlada zdaj zatišje, medtem ko je Fogar pred 29 dnevi v znak protesta prenehal jemati zdravila, ki so zanj življenjsko potrebna. To je ekstremna oblika protesta, sta ocenila Kocijančič in Fedriga. Zato sta pozvala Fogarja, da preneha s protestom in zagotovila, da si bosta prizadevala za rešitev vprašanja. Že res, da je to obdobje krčenja javnih finančnih sredstev tako na državni kot na deželni ravni, je dodal Kocijančič, in bo eno izmed najbolj prizadetih nedvomno kulturno področje. Pristojni deželni odbornik Roberto Molinaro je vsekakor že povedal, da z dosedanjim sistemom financiranja ni mogoče nadaljevati. To pomeni, da bo način financiranja kulturnih in drugih združenj odslej drugačen, pravi Kocijančič, toda so pogoji, da se s prihodnjim deželnim finančnim zakonom zagotovi delovanje Mianija. Dobra politika namreč ne sme financirati le »prijateljev«, je naglasil Fedriga, temveč vsa združenja, ki imajo podporo občanov. In krožek Miani je med temi. Kar pa zadeva deželna sredstva za združenja, je med temi mnogo tistih, ki si tega ne zaslužijo, zato je potrebna ustrezna selekcija. A.G. jus repen - Prejšnji teden 13. občni zbor Transakcija čaka na komisarja Obravnava dvakrat preložena, o transakcij z Občino Repentabor bo novi izredni komisar odločal januarja 2010 Udeleženci 13. očnega zbora kroma Sredi preteklega tedna so se člani Jusa Repen sestali v dvorani Kulturnega doma na Colu na 13. očnem zboru. Vodstvo se je odločilo, da ga izvede pred iztekom leta, ker je dolgo čakalo na dokončno odobritev transakcije, ki jo je Jus Repen podpisal z Občino Repentabor 4. februarja letos. Po podpisu transakcije je bila obravnava pri komisarju ločeno upravljanje jusarskega premoženja že dvakrat preložena. Prvič na mesec maj, nato pa na januar prihodnjega leta. Repenski ju-sarji domnevajo, da je bil vzrok za dvojno preložitev obravnave zamenjava izrednega komisarja. Sedaj upajo, da se bo novi komisar čim prej lotil zadeve. V zadnjem pismu odv. Gabrielliju, ki pravno zastopa repenske jusarje, je zapisal, da je bila obravnava preložena na 14. januar »v pričakovanju priznanja transakcije na upravni ravni.« Zavlačevanje spravlja repenske ju-sarje v nedogledno čakanje. Prav zato je bil občni zbor sklican pozneje. Lansko leto je Jus Repen štel 76 članov. Na zadnjih volitvah je bilo izvoljeno vodstvo, ki ga sestavljajo predsednik Milano Ravbar (Repentabor), podpredsednik Ervin Černuta Ervin (Repentabor), tajnik Walter Milič (Trst), blagajnik Giovanni Škabar (Re-pentabor), odbornik Radko Guštin (Trst) in odbornik Giovanni Škabar (Trst). Dva člana prejšnjega odbora sta zamenjala Martina Škabar in Andrej Škabar.Nadzorni odbor pa sestavljajo: predsednik Renzo Tavčar (Repenta-bor), efektivna člana Dario Škabar (Trst) in Martina Škabar (Repentabor), ter su-plenta Milivoj Škabar (Repentabor) in Škabar Andrej (Repentabor). Repenski jusarji so med drugim izpeljali smo tudi skupno akcijo sečnje drvi Pod glinco. Udeležilo se je je 24 članov. Pri tej akciji ji je pomagal član civilne zaščite. Na prošnjo članov so razdelili dovoljenja za pobiranje suhih drvi saj slednja služijo kot legitimacija pred gozdarsko službo. Ob nekaterih cestah so podrli nekaj suhih dreves, ki so ogrožala varnost za mimoidoče in promet. 8 Torek, 24. novembra 2009 ŠPORT / MEDNARODNI DAN NASILJA NAD ŽENSKAMI - Članice Demokratske stranke Petindvajseti november priložnost za spodbujanje političnih rešitev Nasilje prvi vzrok smrti med ženskami - Tako rimska kot deželna vlada nimata posluha Jutri bo svet obeležil mednarodni dan proti nasilju nad ženskami; 25. november so izbrali, ker je ravno na ta dan leta 1960 dominikanska diktatura ubila tri politične aktivistke, sestre Mirabal. Ženski observatorij, ki združuje somišljenice Demokratske stranke, se je odločil, da letošnji 25. novem- ber posveti socialnim razlogom, ki lahko sprožijo nasilje nad ženskami. Kajti tudi pomanjkanje ustreznih političnih odgovorov, specifičnih struktur ali socialnih blažilcev lahko nudi plodna tla različnim oblikam nasilja: vodilni politični razred pa kot, da se tega ne bi zavedal ... Svoja stališča so na včerajšnji konferenci predstavile Tamara Blažina, Laura Fumalari in Ester Pacor kroma Senatorka Tamara Blažina je spomnila, da je v Italiji nasilje nad ženskami prvi vzrok njihove smrti. Nasilje je za preveč ljudi sprejemljivo, nanj smo se privadili; 740 žensk v Furlaniji-Julijski krajini je lani zaprosilo za pomoč centre, ki pomagajo ženskam, žrtvam nasilja. Število žrtev nasilja pa je nedvomno neprimerno večje. Za to je po mnenju senatorke kriva vzgoja, ki je premalo usmerjena v spoštovanje žensk, a tudi odnos, ki ga družba izkazuje do njih: tako mediji kot posamezniki vse bolj minimizirajo vlogo žensk in zmanjšujejo njihovo dostojanstvo. Tudi državna in deželna vlada pa jim ne izkazujeta zadostne pozornosti, saj na primer krčita sredstva, namenjena centrom proti nasilju. Tondova večina je ukinila tako imenovani državljanski dohodek, do katerega so imele pravico predvsem ženske s hudimi socialnimi težavami. Deželni komisiji za enake možnosti pa je letos namenila veliko manj denarja kot lani (250.000 namesto 400.000€); s tem denarjem komisija nagrajuje tiste javne uprave, ki se izkažejo z ženskam prijazno politiko ... Po mnenju žensk, ki se prepoznavajo v Demokratski stranki, v Rimu prevečkrat pozabljajo, da je zaposlitev inštrument, ki ženskam omogoča večjo avtonomijo in torej osamosvojitev od morebitnih nasilnih partnerjev. Zato pripravlja DS nekaj zakonskih predlogov, ki bi spodbudili zaposlovanje žensk, jim omogočili uspešnejše koordiniranje družinskih in delovnih obveznosti ter povečalo žensko prisotnost v upravnih organih. (pd) trg sv. antona - 20-letnica sprejetja konvencije o pravicah otrok in mladostnikov Dvesto otrok za Unicef Sodelovali so tudi učenci osnovnih šol P. Tomažiča in A. Gradnika - Na Colu samostojna nabirka v dobrodelne namene Razne ustanove in organizacije so prejšnji teden obeležile dvajseto obletnico mednarodne konvencije o pravicah otrok in mladostnikov, ki jo je skupščina Združenih narodov sprejela 20. novembra 1989. Tržaški odbor organizacije Unicef je v petek v sodelovanju z Občino Trst, pokrajinskim poveljstvom gasilcev, gozdno stražo in raznimi šolami in otroškimi vrtci priredil pobudo Drevo pravic. Na Trgu sv. Antona je dvesto otrok z učiteljicami in vzgojiteljicami obešalo na drevo izdelke, povezane s človekovimi pravicami, nekateri pa so se šli gasilce s pobudo »Pompieropoli«. Sodelovali sta tudi osnovni šoli Pinka Tomažiča iz Trebč in Alojza Gradnika s Cola (na sliki Kroma). Trebenski otroci so na drevo obesili liste v obliki rok, na katerih so bile navedene pravice, njihovi sovrstniki s Cola pa so izdelali plakat. Pred tem pa so učenci 4. in 5. razreda OŠ Alojza Gradnika izvedli samostojno dobrodelno akcijo: po vasi so hodili od hiše do hiše in zbirali prostovoljne prispevke za organizacijo Unicef. opčine - V otroškem vrtcu A. Čoka Mednarodni dan otrokovih pravic Z gostitelji so sodelovali še otroci italijanskega vrtca Don Marzari, učenci OŠ F. Bevka ter učenci 1. razreda OŠ De Grassi V petek, 20. novembra, so v otroškem vrtcu A. Čoka na Op-činah praznovali Mednarodin dan otrokovih pravic. Pri izvedbi zelo prisrčne prireditve so sodelovali otroci slovenskega vrtca A. Čoka, otroci italijanskega vrtca Don Marzari, učenci osnovne šole F. Bevka ter učenci 1. razreda osnovne šole De Grassi. Po melodiji pesmi »We are the world« je 120 otrok skupaj z vzgojiteljicami in učiteljicami stopilo na oder in oblikovalo velik krog okoli plakata, ki je ležal na tleh. Na plakatu, katerega so skrbno izdelali vsi otroci, je bila naslikana Zemlja ter okrog nje narisani dečki in deklice celega sveta. V tem prvem obdobju letošnjega šolskega leta so se otroci seznanili z drugimi kulturami in civilizacijami, kar nudi osnovo za spoštovanje drugačnosti. Spoznali so, da na svetu živijo otroci, ki nimajo dovolj hrane, ne oblačil, ne stanovanja in niti zdravniške oskrbe. Ugotovili so tudi, da vsi imajo pravico do ljubezni, pozornosti, šolanja in igre. Otroci so nato izrazili željo, da bi vsi otroci na svetu imeli pravico do enakopravnosti, do zaščite pred nasiljem in do življenja v miru in bratstvu. V upanju, da se bodo njihovi glasovi razširili po celem svetu, so vsi skupaj radostno zapeli dvojezične pesmi: Moje roke, Ko si srečen in Mi se imamo radi. Prisotne sta nato pozdravili ravnateljici Marina Castellani in Rita Manzara. Zahvalili sta se za tako lepo in pomembno pobudo. Že otroci se namreč morajo učiti spoštovati in razumeti čustva drugih ter upoštevati njihove potrebe. Rožica Nadlišek ACEGAS/APS Od vsakih 100 litrov vode, se jih 40 »izgubi« Na vsakih 100 litrov vode, ki jih podjetje AcegasAps vbrizga v vodovodno omrežje, se jih kar 40 porazgubi po poti in ne priteče do pip. Izteče se skozi luknje in luknjice ter špranje in špranjice v zarjavelih, dotrajanih ceveh. Ta podatek je na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta sporočil pooblaščeni upravitelj družbe AcegasAps Cesare Pil-lon. V mestno skupščino ga je privedla zahteva svetnikov levosre-dinske opozicije, ki so hoteli izvedeti, kaj se dogaja s servisnim podjetjem, v katerem ima Občina Trst še vedno večinski delež. Pillon se je v svojem uvodnem posegu zaustavil ob aktualnosti pred nekaj dnevi uzakonjenega Ronchijevega odloka o tako imenovani privatizaciji vodnih virov. V resnici bo privatizirano upravljanje z vodnimi viri, je pojasnil. Na borzi kotiran AcegasAps bo lahko podaljšal koncesijo za upravljanje vodnih virov, moral pa se bo sprijazniti z znižanjem javnega deleža v podjetju: do leta 2013 na 40 odstotkov, do leta 2015 pa na dokončnih 30 odstotkov. Svetnik Stranke komunistične prenove Iztok Furlanič je v svojem posegu opozoril, da bo občina s prodajo mnogo izgubila, saj bodo delnice prodane po nižji ceni od sedanje. Pillon mu je pritrdil, češ da ne more biti drugače. Prodaja je tako rekoč prisilna, ker jo narekuje zakon, kdor prodaja, pa pri tem vedno izgubi. Delnice bo prodala Občina Trst, pri tem bo izgubila ... Občina Trst oziroma Tržačani. Pillon je poročal o strategiji, o investicijah, o bruto izkupičku, ki naj bi od letošnjega 86,2 milijona evrov poskočil na 115 milijona evrov leta 2012. Zaslužek naj bi prihodnje leto znašal kakih 15 milijonov evrov. Napovedal je združitve z nekaterimi drugimi družbami, da bi postal AcegasAps največje servisno podjetje na italijanskem severozahodu. Omenil pa je tudi bolečo točko: zadolžitev. Letos naj bi znašala 450 milijonov evrov, prihodnje leto naj bi narasla na 450 do 460 milijonov evrov. »Zadolžitev je odvisna od investicij, v Italiji in v tujini, saj smo prisotni tudi v Bolgariji in Srbiji,« je pojasnil. Prav visoka stopnja zadolženosti je bila tarča posegov svetnikov levosredinske opozicije. Na piko sta jo vzela tako načelnik svetniške skupine Demokratske stranke Fabio Omero kot Furla-nič, ki se je retorično vprašal: Kako je mogoče, da ni imel Acegas, ko je bil v javnih rokah, dolgov, sedaj pa jih ima? Pillonu so svetniki leve sredine očitali, da se podjetje ukvarja predvsem s finančnimi operacijami, manj pozornosti pa posveča tistim, katerim bi moralo služiti, to je klientom, porabnikom vode, elektrike in plina. Tako so računi večkrat nerazumljivi, večkrat zgrešeni, sporočila in obvestila porabnikom pa pomanjkljiva. Furlanič je Pillona tudi opomnil, da ni sploh nič povedal o ločenem zbiranju odpadkov. Pooblaščeni upravitelj je odgovoril, da podjetje ne more investirati v staro, dotrajano vodovodno omrežje, to bi morala storiti »javnost«. Glede nerazumljivih računov pa je priznal, da »problem obstaja« in tudi omenil osupljiv podatek: pripravljajo jih z 41 različnimi operativnimi sistemi. Sedaj je v teku racionalizacija, da bi za sestavo računov uporabljali le en operativni sistem. M.K. / TRST Torek, 24. novembra 2009 9 NARODNI DOM - V prostorih NŠK Predstavitev knjige konzulke Tanje Mljač V sredo, 25. novembra, ob 17.30 uri bo v dvorani NŠK v Narodnem domu v Trstu predstavitev knjige konzulke Tanje Mljač, ki je službovala na Generalnem konzulatu RS v Trstu v letih 2003-2008. Ob diplomatskem delu je tudi opravila podiplomski študij. Iz študijskega in raziskovalnega dela je nastala publikacija z naslovom Ameriška luč nad Trstom. Izšla je pri založbi Annales v Kopru. Do sedaj še ni bila predstavljena v javnosti. Prireditelja srečanja in predstavitve sta Narodna in študijska knjižnica in Generalni konzulat v Trstu. O knjigi bosta spregovorila profesorja in mentorja akad. prof. dr. Jože Pirjevec in doc.dr. Gorazd Bajc. Publikacija Ameriška luč nad Trstom je znanstveni prispevek in obenem ocena nekdanje ameriške veleposlanice Clare Boothe Luce, ki je v letih 1953 in 1956 službovala v Rimu, ki je tako ali drugače soustvarjala zgodovino povojnega reševanja mednarodnih odnosov, še zlasti tržaškega vprašanja. O Clare Boothe Luce je bilo že objavljenih več del, ki so bila posvečen njenemu umetniškemu in novinarskemu delovanju. Monografija o njenem diplomatskem delu je novost. Avtorici je uspelo na izviren in razumljiv način skozi zapleteno sceno tržaškega vprašanj orisati in znanstveno oceniti diplomatsko delo osebe, ki je zaradi svojih tesnih vezi v vrhu ameriške politike vplivala na odločitve, ki so neposredno zadevale Slovence in njihovo usodo v luči povojne nove razmejitve slovenskega etničnega prostora na območju nekdanjega Svobodnega tržaškega ozemlja. bani - Veit Heinichen na obisku Tokrat o finančni krizi To je izhodišče zadnje kriminalke nemškega pisatelja - Na srečanju ga je predstavil Sergej Verč V SK drevi o Facebooku Torkov večer Slovenskega kluba bo danes posvečen socialnim spletnim omrežjem, v prvi vrsti Facebooku, in njihovi priljubljenosti med mladimi. Priložnost za to ponuja anketa, ki so jo pod mentorstvom Slovenskega raziskovalnega inštituta izvedli dijaki družboslovnih licejev Simona Gregorčiča (Gorica) in Antona Martina Slomška (Trst). V Gregorčičevi dvorani bodo drevi ob 20.30 ob dijakih sodelovali raziskovalka Norina Bo-gatec ter sociologa Gregor Petrič in Andraž Petrovčič. Razstava punčk Pigotta Tržaški UNICEF prireja razstavo punčk iz cunj, znanih pod imenom Pigotta in s prodajo katerih nudijo pomoč otrokom v Afriki. Najlepše punčke so na ogled do 27. novembra v krožku Fincantieri-Wartsila v Galeriji Fenice št. 2 od 16.30 do 19. ure. Na Pončani drevi film Uccidete la democrazia V Ljudskem odmu na Pončani bodo danes ob 20. uri predvajali film En-rica Deaglia in Beppa Cramagnani-ja Uccidete la democrazia. Pobudo prireja združenje Tina Modotti. V sklopu rednega delovanja SKD Grad od Banov je prejšnji četrtek v goste prišel tržaško-nemški pisatelj Veit Heinichen, ki je vaščanom predstavil svojo zadnjo kriminalko z naslovom La calma del piu forte. Avtorja je predstavil igralec in pisatelj Sergej Verč, ki je z njim spregovoril tudi o literarnem ustvarjanju nasploh. Veita Heinichena našim bralcem seveda ni potrebno posebej predstavljati. V Trstu stalno živi že od leta 1999, v tem času pa izpod njegovega peresa nastalo kar šest kriminalnih romanov. Kot je dejal Sergej Verč, ostaja Veit Heinichen nemški pisec, naši kraji pa mu predstavljajo nekakšno odskočno desko za njegove literarne stvaritve. Ustvarjalec tako dopolnjuje literarno paleto našega mesta, ki že zgodovinsko ni bila sploh povsem italijanska. Kako pa netržaški književnik doživlja Trst? S tem v zvezi je Verč citiral odlomek iz zapisa sira Ric-harda Burtona (ne angleškega filmskega igralca!), ki je v preteklem stoletju služboval kot angleški diplomat v našem mestu. Njegov opis nudi ničkaj spodbudno podobo o kraju in njegovih ljudeh. Prikazal ga je namreč kot megleno mesto, njegovi prebivalci pa da se raje ukvarjajo s političnimi zdrahami, ki ne vodijo nikamor, namesto da bi stopili skupaj, tedaj ko gre za vitalne interese. Je pa Veit Heinichen tudi avtor ku-linarično-gastronomskega vodnika v nemščini z naslovom Triest, Stadt der Winde (Trst, mesto vetrov). Mesto vetrov predvsem zato, ker je v Trstu tudi Včeraj danes Danes, TOREK, 24. novembra 2009 JANEZ Sonce vzide ob 7.16 in zatone ob 16.26 - Dolžina dneva 9.10 - Luna vzide ob 12.26 in zatone ob 23.34. Jutri, SREDA, 25. novembra 2009 KATARINA VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,4 stopinje C, zračni tlak 1019,9 mb ustaljen, veter 2 km na uro sever, vlaga 93-odstotna, nebo močno poobla-čeno, morje mirno, temperatura morja 14,8 stopinje C. [I] Lekarne Do sobote, 28. novembra 2009 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Goldonijev trg 8 (040 634144), Ul. Revoltella 41 (040 941048), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Goldonijev trg 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor San Piero 2, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Tor San Piero 2 (040 421040). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Čestitke Sergej Verč predstavlja Veita Heinichena kroma na tem področju moč zaznati vplive od vsepovsod. Če se premaknemo le malo dlje od naših krajev, je njihova tradicionalna kuhinja precej bolj dolgočasna od naše. Avtor je seveda v nadaljevanju spregovoril predvsem o svojih knjigah in junakih. Tržaški zločini, o katerih sam piše v svojih kriminalnih romanih, so namreč precej različni od tistih, ki se dogajajo v drugih mestih. Tudi kriminalna dejanja namreč izvirajo iz duše, ki jo premore nek kraj. Policijski komisar Proteo Laurenti, ki raziskuje tržaške zločine, se mora zato najprej v mesto vživeti in ga začeti spoznavati, šele nato ga bo bolje razumel. Trst je seveda srednjeevropsko mesto, iz katerega prideš veliko prej v Hamburg, kakor v Palermo, kakor mu je tudi bližji Split od Rima. V svoji zadnji literarni stvaritvi Veit Heinichen piše o finančni krizi, o kateri je moč veliko slišati in brati v zadnjem poldrugem letu. Za vsako kriminalko pa je seveda veliko dokumentacijskega napora, saj je ni moč spisati kar tako. Pisatelj mora seveda biti predvsem dober opazovalec dogajanja, ki se vije okrog njega. S tem v zvezi je Heinichen močno kritiziral vlogo nekaterih medijev, ki danes ne nudijo več prave informacije, ampak samo novice. Tako zagrinjajo ozadje nekega dogodka, pot do manipulacije in špekulacije pa je na ta način kar hitra. V zadnjem romanu Veita Hei-nichena pa bomo naleteli tudi na novega protagonista, in sicer psa, kateremu je ustvarjalec vcepil tudi dar ubesedene misli. (ps) Hip hip hura, našFredi novorojenčka ima! Malemu RUBNU in družini želimo vso srečo vsi, pri Pihalnem orkestru Ricmanje. U Kino AMBASCIATORI - 17.10, 19.20, 21.30 »The Twilight saga: New Moon«. ARISTON 16.30, 18.45, 21.00 »Segreti di famiglia«. CINECITY - 16.00, 17.00, 18.30, 19.30, 21.15, 22.00 »The Twilight saga: New Moon«; 15.10, 17.05 »Planet 51«; 15.15, 18.15, 19.00, 21.15, 22.00 »2012«. FELLINI - 16.20, 22.20 »Un alibi per-fetto«; 18.10, 22.00 »Nemico pubbli-co«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.00, 20.10, 22.20 »Gli ab-bracci spezzati«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »La prima linea«. GIOTTO MULTISALA 3 - 18.15, 20.00 »Ce n'e per tutti«; 16.15 »Julie & Julia«; 21.40 »Il nastro bianco«. KOPER - KOLOSEJ - 15.10, 17.10, 19.10 »Božična pesem - 3D«; 21.10 »Julie & Julia«; 15.00, 18.00, 21.20 »2012«; 17.00, 19.20, 21.40 »Žena popotnika v času«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »The Twilight saga: New Moon«; Dvorana 2: 16.30, 19.10, 21.50 »2012«; Dvorana 3: 16.45, 18.40, 20.20 22.00 »L'uomo che fissa le ca-pre«; Dvorana 4: 16.00, 17.30, 19.00, 20.30 »Planet 51«; 22.00 »Parnassus - L'uomo che voleva ingannare il dia-volo«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.15, 19.50, 22.10 »The Twilight saga: New Moon«; Dvorana 2: 17.30, 20.30 »2012«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.10 »Segreti di famiglia«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.10 »Gli abbracci spezzati«; Dvorana 3: Niz filmov »Ki-nemax d'autore«: 18.00, 20.40 »Genova«. SS Prireditve NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sporoča, da bo razstava Tanje Kralj »Mandale« na ogled ob delavnikih od 9. do 18. ure, do 10. februarja. SLOVENSKI KLUB IN SLORI prirejata danes, 24. novembra, okroglo mizo z naslovom »Na maldih splet stoji: ali pa je obratno? Pogovor z višješolci in strokovnjaki o socialnih spletnih omrežjih«. Pri debati bodo sodelovali sociologa Gregor Petrič in Andraz Petrov-čič, raziskovalka Slorija Norina Boga-tec ter dijaki družboslovnih licejev »S.Gregorčič« iz Gorice in »A. M. Slomšek« iz Trsta. Večer se bo pričel ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, ul. S. Francesco 20. Vabljeni! BARKOVLJANSKO DRUŠTVO - Ul. Bonafata 6, vabi na predstavitev filma Trst je naš, diplomsko delo režiserja Žige Virca. Sledi posnetek o nastanku filma v četrtek, 26. novembra, ob 20.30. KD KRAŠKI DOM vabi v soboto, 28. novembra, ob 20. uri v Kulturni dom na Colu na ogled filma »Trst je naš!«. SDD JAKA ŠTOKA Prosek-Kontovel prireja Miklavžev knjižni sejem, ki bo v Soščevi hiši v soboto, 28. novembra (17.00 -19.00), in nedeljo, 29. novembra (10.30-12.30, 16.00-19.00). V nedeljo bo ob 16.30 Vesna Hrovatin brala pravljico otrokom iz vrtca in prvih razredov osnovne šole. SKD TABOR vabi ob 20-letnici Konvencije otrokovih pravic v soboto, 28. novembra, ob 18. uri v Prosvetni dom na Opčine na otroško glasbeno igro Mavrična ribica v izvedbi otroške dramske skupine Slovenec iz Boršta in Zabrežca. priredba in režija Boža Hrvatič. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi na ogled razstave fotografij Petra Cvelbarja »Brezmejni študijski dnevi - Tri desetletja izrazov Drage« v prostorih Srenjske hiše v Mač-koljah. Razstava bo odprta do sobote, 28. novembra, s sledečim urnikom: ob delavnikih in sobotah od 17. do 19. ure. Za šolske in druge skupine je možen tudi ogled izven navedenega urnika s predhodno najavo (tel. 040-231912, email: spd.mackolje@gmail.com). DRUŠTVO ZA UMETNOST KONS vabi v četrtek, 3. decembra, ob 19.30, v galerijo Narodnega doma (Trst), na odprtje skupinske razstave Črno/belo, društva KONS. Razstavljajo De-ziderij Švara, Franko Vecchiet, Viljam Lavrenčič, Živa Pahor, Rado Jagodic, Matjaž Hmeljak, Štefan Turk, Paolo Hrovatin, Jasna Merku', Klavdija Ma-rušič, Andrea Verdelago, Tatjana Tavčar, Robi Jakomin, Janina Cotič, Helena Volpi, Tanja Kralj, Tea Volk, Jana Pečar, Ivan Žerjal, Zvonimir Kalc. H Osmice OSMICA z mladim vinom je odprta na kmetiji Kraljič, Prebeneg 99. Vabljeni. Tel. št.: 040-232577, 335-6322701. V MEDJEVASI je odprl osmico Boris Pernarčič. Nudi dobro kapljico in domač prigrizek. Tel. 040-208375. Moja domača žival »Ljubezen« je največkrat obojestranska. Jih negujemo, nas kratkočasijo, jih razvajamo, nam vsak dan izkazujejo svojo naklonjenost. Če ne gre za psa ali mačko, je mogoče kanarček, ki čudovito žvrgo-li, hrček, ki v svoji kletki nemirno »nabira kilometre« ali zajec, ki potuhnjeno spi v kakšnem kotu. Karkoli že je, gotovo si svojega domačega ljubljenčka fotografiral, zato pa najlepše, najbolj nenavadne ali preprosto najbolj prisrčne posnetke pošlji na našo spletno stran www.primorski.eu in jih opremi s komentarjem, da bodo ob fotografijah tvojega prijatelja lahko uživali tudi drugi ljubitelji živali. 10 Torek, 24. novembra 2009 ŠPORT / 9 Šolske vesti RAVNATELJSTVO DTTZG Žige Zoisa vabi starše dijakov vseh razredov na roditeljski sestanek, ki bo danes, 24. novembra, ob 17.30 na novem sedežu zavoda v ulici Weiss 15. Računamo na polnoštevilno udeležbo! TEČAJ OVREDNOTENJA TURIZMA NA KRASU: na Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje vpisujemo na tečaj namenjen zaposlenim in brezposelnim z univerzitetno diplomo. Dodatne informacije dobite na tel. št. 040566360 ali info@sdzpi-irsip.it ali na www.sdzpi-irsip.it. TEČAJ PREVAJANJA IZ ITALIJANŠČINE V SLOVENŠČINO IN OBRATNO: na Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje vpisujemo na tečaj namenjen zaposlenim in brezposelnim z univerzitetno diplomo. Dodatne informacije dobite na tel. št. 040566360 ali info@sdzpi-irsip.it ali na www.sdzpi-irsip.it. TEČAJ RAČUNOVODSKEGA NADZIRANJA, na Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje vpisujemo na tečaj namenjen zaposlenim in brezposelnim z univerzitetno diplomo. Dodatne informacije dobite na tel. št. 040566360 ali info@sdzpi-irsip.it ali na www.sdzpi-irsip.it. ZDRUŽENJE STARŠEV srednje šole sv. Cirila in Metoda - Katinara organizira silvestrsko družinsko zimovanje Snežinka od srede, 30. decembra, do nedelje, 3. januarja, v počitniškem domu Vila,v Kranjski Gori. Lahko se nam pridružite tudi za krajše obdobje. Vabljene so družine iz vseh šol. Dodatne informacije in prijave zbiram do nedelje, 13. decembra na tel. št.: 040-567751 ali 320-2717508 (Tanja), ali na e-mail: zscirilmetod@gmail.com. M Izleti SPDT prireja v nedeljo, 29. novembra, planinski izlet v Brkine. Udeleženci se bomo zbrali ob 8. uri v Bazovici. Z osebnimi avtomobili se bomo odpeljali v Ta-tre in v dolino Šmagurka. Po krožni, nezahtevni poti bomo hodili štiri ure. Izlet vodi Slavko Slavec. Vabljeni! KRUT sporoča, da je na razpolago še nekaj prostih mest za izlet 7. in 8. decembra v Ravenno in Ferraro z vodenim ogledom dveh zgodovinsko bogatih mest in obiskom božičnih sejmov. Vse informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. št.: 040-360072. Ü3 Obvestila AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repentaborska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. št. SK Brdina: 347-5292058,Va-lentina Šuber 347-4421131; www.skbrdina.org,info@skbrdina.org. AŠZ JADRAN sklicuje izredni občni zbor 4. decembra 2009 na sedežu v Ul. del ricreatorio 1, v prvem sklicanju ob 20.30 in drugem sklicanju ob 21.00 z sledečim dnevnim redom: 1. sprememba statuta, 2. razno DTTZ ŽIGA ZOIS sporoča, da od 23. oktobra delujejo tudi uradi šole na novem sedežu v Ul. Weiss št. 15. Telefonske številke ostanejo nespremenjene: 040567144, 040-54356; fax: 040-350744. SKAVTI SZSO 1.-2. stega Trst vabimo nove člane, da se nam pridružijo na tedenskih srečanjih: otroci od 7 do 10 let ob sobotah na Opčinah (Marjanišče) od 15-16.30 in v Devinu (sedež zborov) od 14.30-16 ure (info: Metka 3480841705); 11-15 let ob sobotah na Opčinah (župnišče) od 15-16.30 in v Devinu (sedež zborov) od 16-17.30 (info: Daniel 328-1157568); od 16. leta dalje ob ponedeljkih od 20.30-22 ure (info: Jasna 349-1267928). SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, prireja silvestrovanje z glasbo v živo, domačo hrano in družabnimi igrami. Vse informacije dobite na tel. št. 040 -411635 ali 040 - 415797. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE sporoča vsem občanom, ki želijo katerokoli informacijo o novem regulacijskem načrtu občine Trst, da bo občinski svetovalec Iztok Furlanič na razpolago vsak delavnik, od ponedeljka do petka (urnik 9-13), v občinski palači (trg Unita' 6, 1. nadstropje, soba št. 200). Svetujemo, da se za sestanek predhodno telefonsko zmenite. Pokličite tel.št: 040-6758020 ali 348-4729825. VETERANI SKD BARKOVLJE imajo že 30 let odbojkarsko sekcijo v telovadnici v Zgoniku. Dobijo se vsako sredo ob 20.45 v telovadnici. Če se jim želiš pridružiti, poklici na tel. št. 040 -411635. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM dom prireja tečaj izdelave božičnih okraskov. Tečaj, ki ga bo vodila gospa Jadranka Sedmak, bo danes, 24. novembra, od 10. do 12. ure v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli, 29). Za podrobna pojasnila lahko pokličete na telefonsko številko 040-415176. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo na sedežu na Padričah ob 20.45 danes, 24. novembra, redna pevska vaja in v sredo, 25. novembra, seja odbora. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE sklicuje izredni občni zbor za zamenjavo statuta. Zato vabi vse člane, da se ga udeležijo v petek, 4. decembra, ob 19.30 v prvem sklicu in ob 20.00 v drugem sklicu v ul. DAnnunzio 62. Kdor ni še poravnal članarine za tekoče leto, bo lahko to storil pred pričetkom občnega zbora. iov statut je na razpolago na sedežu (ul. DAnnunzio 62) v sredo, 25. novembra, in sredo, 2. decembra, od 17.30 do 19.00, ali torek, 1. decembra, od 19.00 do 20.30 ter od srede, 25. novembra dalje, tudi v trgovini L'angolo dei sogni. OBČINA DOLINA sporoča, da bodo do 25. novembra potekala vpisovanja za sodelovanje na Božičnem sejmu 2009, ki se bo letos odvijal od 4. do 8. decembra na parkirišču Kulturnega večnamenskega centra v Boljuncu. Prijavnice in pravilnik dobite na spletni strani občine Dolina ali direktno v uradu za Trgovino ob torkih, sredah in četrtkih od 9.00 do 12.00 ure. OBČINE DEVIN - NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR, v sodelovanju z zadrugo »La Quercia« vabijo na delavnice za starejše osebe, družine in zainteresirane na temo »Pomagajmo si pri ohranjevanju dobrega počutja« v Kamnarski hiši v iabrežini, od 17. do 19. ure: 25. novembra »Naučimo se pravilnega gibanja« s fizioterapevtko K. Vitez; 9. decembra »Barvani popoldan: delavnica likovnega izražanja« s psihologinjo J. Pečar; 17. decembra »Interaktivne igre za boljše počutje« s psiho-terapevtko l. Celea in psihologinjo R. Sulčič. Delavnice so brezplačne, zaže-ljen predvpis na telefonske številke 0402907151, 345-6552673 ali 349-2809846. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZAGO-NIK IN REPENTABOR ter Zadruga L'albero azzurro obveščajo, da bodo v igralnem kotičku Palček - Naselje Sv. Mavra - v mesecu novembru na sporedu naslednje delavnice: 25. novembra Igrajmo se s pašto; 27. novembra Igrajmo se z barvami. Za vse podrobnejše informacije se lahko obrnete na tel. št. 040-299099. OBČINA ZGONIK sporoča, da se bo na županstvu v četrtek, 26. novembra, ob 18. uri v prvem sklicanju vršila redna seja občinskega sveta za razpravo dnevnega reda na javnem zasedanju. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v četrtek, 26. novembra, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek, št. 159). ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ TREBČ vljudno vabi na l ndrejev teden, ki je pred nami. Z raznolikim program bomo praznovali svojega zavetnika z vsakdanjim obredom ob 17.00, do ponedeljka, 30. novembra, s slovesno sv. mašo. V petek, 27. novembra, po sv. maši ob 17.00 kulturni progam za otroke in mladino. V soboto, 28. novembra, ob 20.30 nastop domače godbe in loterija. V nedeljo, 29. novembra, ob 10.00 peta sv. maša z zborom Kraški cvet ter podelitvijo sv. birme; ob 18.00 nastop kitaristov iz razreda prof. Marka Feri-ja. V ponedeljek, 30. novembra, ob 19.00 slovesna sv. maša na god našega zavetnika sv. Andreja, pel bo Openski cerkveni pevski zbor. PESEM JESENI 2009 - Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na revijo odraslih zborov Pesem jeseni 2009, ki bo v Športnem centru Zarja v Bazovici v soboto, 28. novembra, z začetkom ob 20. uri. DELA STAVBARJEV IN KAMNOSEKOV v stari dolinski fari. Predstavitev knjige Božidarja Premrla v nedeljo, 29. novembra, ob 17. uri v Mladinskem Domu v Boljuncu. Program bo izoblikovala moška pevska skupina iz Opčin, kulturna delavka Jasna Majda Peršolja in avtor. Ob tem bo odprtje razstave fo- ^bcmediait» prireja v četrtek, 26.11., ob 19.30, v svojih prostorih, ul. Polonio 3 v Trstu, predavanje z naslovom: Govoril bo mag. farm. Jože Kukman iz Stične, najbližji sodelavec patra Simona Ašiča. ) r) ^ ri \ / I rj, -i^jhj J-i/J jts \ ^ Lr- VDVORanl tografij klesarjev in zidarjev. Toplo vabljeni. PRI SKLADU MITJA ČUK - Tai Chi Chuan: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje ob petkih ob 19. uri začetniki, ob 20.30 nadaljevalni tečaj. Informacije in predvpisi tel. št. 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. Uradne ure PO-PE 10.00-14.00. SK DEVIN prireja sejem rabljene športne opreme do 29. novembra v Sesljanu 41/d; prodaja ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 19.00, od ponedeljka do petka od 16.30 do 19.00. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina vabi na de-gustacijo rdečih vin iz okolice Verone, ki bo v ponedeljek, 30. novembra, ob 20.15 na sedežu združenja: Lonjerska cesta, 267. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it, ali na tel. št. 3347786980 (Luciano). OBČINA REPENTABOR sporoča, da je tržaška pokrajina odobrila razpis za predstavitev prošenj za dodelitev prispevka k znižanju cene goriva za stanovanjsko gretje na goratih področjih za leto 2007 in/ali 2008. Bivajoči v Občini Repentabor, ki izpolnjujejo pogoje predvidene v razpisu, lahko predstavijo prošnjo na posebnem obrazcu razpoložljivem v občinskem tajništvu. Rok za predstavitev prošenj na tržaško pokrajino zapade 30. novembra 2009. ODBOR ZA LOČENO UPRAVLJANJE jusarskega premoženja Prosek obvešča vse upravičence, da lahko predložijo prošnje za sečnjo in pobiranje suhih drv na jusarskih površinah do ponedeljka, 30. novembra, na sedežu odbora, Pro-sek 159. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi svoje člane na redno sejo, ki bo v sredo, 2. decembra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška št. 20. BI RAD BOLJE SPOZNAL SAMEGA SEBE? LaboratorioTre organizira skupinske delavnice namenjene vsem, ki bi radi bolje spoznali katere so notranje dinamike, ki pogojujejo naše vsakdanje življenje. Udeleženci bodo pod mentorstvom psihologov preko meditacije, in-terakcijskih iger, dela na telesu in pogovorov boljše spoznali, kako delujejo v odnosu do sebe in drugih. Delavnice vodijo psihologi: dr. Iztok Spetič, dr. Alberto Nardelli in dr. Emmanuele De Fi-lippo. Delavnice bodo stekle ko bo dovolj vpisov, dnevi in urniki po domeni. Za vpis in ostale informacije se lahko javite na e-mail.: laboratoriotre@libero.it ali na tel.št.: 366-3625523. OBČINE SOCIALNO-SKRBSTVENEGA OKRAJA 1.1 Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor obveščajo, da je bil fi-nansiran deželni sklad, namenjen znižanju mesečnih otroških jasli v šolskem letu 2008/2009. Obrazci prošenj za dodelitev prispevka so na razpolago na sedežih socialne službe Okraja 1.1. Prosilci morajo predložiti do ponedeljka, 28. decembra, prošnjo, obrazec ISEE z dohodkom nižjim od 35.000,00 evrov. Odpiralni čas za javnost: Devin Na-brežina: sreda in petek od 8.30 do 10.30 - Tel. 040/2017387-389-390; Zgonik: ponedeljek od 8.30 do 10.30 - Tel. 040/229101; Repentabor: torek od 8.30 do 10.30 - Tel. 040/327122. H Mali oglasi ŽELIM SPOZNATI OSEBO, ki bi me naučila strojiti kože (obdelava usnja) na naraven način. Tel. št.: 040-4528403 (ob večernih urah). DIATONIČNO HARMONIKO Železnik A,D,G prodam za 1.400,00 evrov. Tel. št.: 335-5387249. LJUDSK9G8 Vy> DOMS V KRIŽU J^ - KRIŽ (TS) - URNIK: 11.00-14.00 in 18.00-24.00 Zaprto ob ponedeljkih tel. 040.2209058 Sprejemamo že rezervacije za Silvestrovanje. IŠČEM DELO 34-letna, diplomirana, z izkušnjami kot natakarica in prodajalka, z dobrim poznanjem angleščine, italijanščine in slovenščine. Tel. št.: 3282060951 (po 20.30). IŠČEM DELO kot varuška otrok ter nudim pomoč otrokom pri pisanju domačih nalog. Tel. št.: 345-3594409. IŠČEM DELO za oskrbo starejše osebe 24 ur dnevno, brez nadomestila ali kot hišna pomočnica. Tel. 040-274102. PRODAM 1.200 kv.m. nezazidljivega zemljišča v Dolini. Tel. št. 040-228390. PRODAM ekstra deviško oljčno olje Belica 2009 iz Brega, iztisnjeno po hladnem postopku. Tel. št. 338-3120247 (ob urah obedov). PRODAM kraški portal. Tel. št.: 3346475337. PRODAM vino za kis. Tel. št.: 3473203527. ŠTIRIMESEČNEGA PSA mešane pasme podarimo ljubitelju živali. Klicati po 19. uri na tel. št. 339-3132487. Prispevki Kulturno društvo SLOVAN Padriče priredi v četrtek, 26. novembra, ob 20.30 v prostorih Gozdne zadruge na Padričah predavanje Jana Grgiča v sliki in Ob 1. obletnici smrti drage mame in none Angele Racman darujeta Lela in Eda z družino 50,00 evrov za cerkev v Bazovici. V spomin na drago mamo Vido Slavec vd. Bevk darujeta družini Bevk in Ter-čon 100,00 evrov za cerkveni pevski zbor iz Doline, 100,00 evrov za MoPZ V. Vodnik, 100,00 evrov za evrov za nakup novega zvona za cerkev Sv. Martina v Dolini in 100,00 evrov za cerkev Sv. Urha v Dolini. V spomin na Vido Slavec vd. Bevk darujeta Marjan Slokar in Nadja Černic z družino 100,00 evrov za nakup novega zvona za cerkev Sv. Martina v Dolini. Namesto cvetja na grob Vide Slavec vd. Bevk daruje Marta Gruden 50,00 evrov za MoPZ V. Vodnik. Namesto cvetja na grob Vide Slavec vd. Bevk darujeta Manica in Evgen Legiša 50,00 evrov za MoPZ V. Vodnik. V spomin na Mileno Sossi vd. Repinc darujeta Riko in Stanka Čuk 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Mirjam Peršič darujeta Danila in Darinka z družinama 30,00 evrov za ŠD Breg - Odbojkarska sekcija. Namesto cvetja na grob Tatjanine mame Vide darujeta Mariza in Nadja 20,00 evrov za cerkev v Krogljah. Namesto cvetja na grob Stojanu Sanci-nu iz Doline in v njegov spomin darujejo soletniki 200,00 evrov za MoPZ Valentin Vodnik.V spomin na gospo Vido Slavec Bevk darujeta Livija in Vladimir Wilhelm 25,00 evrov za MoPZ Valentin Vodnik. V spomin na gospo Vido Bevk darujeta Lino in Ada 40,00 evrov za nabrežin-sko cerkev. Namesto cvetja na grob gospe Vide Bevk daruje Nevenka 30,00 evrov za na-brežinsko cerkev. V spomin na Mario Čuk vd. Pauletič daruje družina Stanissa 15,00 za KD Pro-sek-Kontovel. 65. letniki s Proseka in Kontovela darujejo 150,00 evrov za KD Prosek-Kon-tovel. V spomin na Danilo Košuta vd. Stergon-šek darujeta Drago in Dragica Košuta 30,00 evrov za MoPZ Vesna Križa. V spomin na drago Vido daruje gospa Tončka 10,00 evrov za Mladinski krožek Dolina. Namesto cvetja na grob Irenkine mame g. Polde Miška Guštin darujejo Marju- video-filmu OB 38. VZPOREDNIKU, POTOVANJE PO SEVERNI KOREJI Vabljeni! ča, Vera in Ličanovi 60,00 evrov ter Ani in Mara 20,00 evrov za društvo Tabor - Opčine. Namesto cvetja na grob Juštine Milič darujeta Rožeta in Jožica Guštin 30,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Petra Stubla darujeta Egon in Romana 20,00 evrov za skupnost San Martino al Campo. V spomin na Stanka Blažino darujeta Olga in Vinko 30,00 evrov za skupnost San Martino al Campo. V spomin na mamo Poldo daruje Irene Guštin 150,00 evrov za MoPZ Tabor. V spomin na Juštino Milič daruje Janko Simoneta 20,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na teto Jušto daruje Damjan z družino 100,00 evrov za MoPZ Rdeča Zvezda. Namesto cvetja na grob pokojne Vide darujejo družine Štrajn Aldo, družina Gaspari in Bandel Olga 50,00 evrov za nakup zvona pri Sv. Martinu. V isti namen darujeta Franko in Rado Lo-vriha 30,00 evrov ter Tončka 20,00 evrov. V spomin na Stojana Sancina daruje Pe-pi Lovriha 30,00 evrov za MoPZ Upokojencev iz Brega. V spomin na pokojnega Stojana Sanci-na darujeta Rado in Majdi 30,00 evrov za zvon pri Sv. Martinu. Naš pogovor: Denis Salvi o košarkarskem odseku Brega / 13 Kras (elitna) in Vesna (promocijska liga) nista več prva na lestvici Dipiazza predlagal Kosmino za častnega občana Trsta / 22 Bport ^L torkova priloga P Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu torkova priloga Primorskega dnevnika UMETNOSTNO KOTALKANJE - Tanja Romano na SP Sladko in grenko POGLED Z VEJE Zimzelena pravljica Marij Čuk Na zmagovalnem odru v Freiburgu je bila Tanja vsekakor nasmejana. S štirinajstim naslovom prvakinje, zmagale je v kombinaciji, je na večni lestvici zmagovalk zdaj čisto sama na vrhu in malo verjetno je, da jo bo katera lahko prehitela corbelletti Pravljice so vedno zimzelene. Obnavljajo se, prisluhnimo jim v rosni mladosti, ko se v našo domišljijo zapisujejo mitološka in čudežna bitja, vile in čarovnice, nadaljujejo se v puberteti s prvo ljubeznijo, nato še naprej do tako imenovane zrele dobe (za mnoge ne nastopi nikoli), ko doživljamo lahko čisto posebno pravljičnost, skratka, pravljice so večne in vedno znova nas čudijo, če le verjamemo vanje. In ko pravljici zaupamo, postane magičnost resničnost, uto-pičnost udejanjenje želja, hrepenenje otipljivo. Prej ali slej se uresniči tisto lepo geslo - nemogoče je mogoče. Tako je v življenju, tako je bilo pred tednom dni s slovensko nogometno reprezentanco. Kdo bi lahko pričakoval, da se bo orkester mladih fantov pod taktirko dirigenta Matjaža Keka uvrstil na svetovno prvenstvo v Južni Afriki? Realno gledano le malokdo. Šlo je bolj za upanje kot prepričanje. A izkazalo se je, da veliko dobro srce bolj zaleže kot vsa materialnost tega sveta. Ruski zvezdnik Aršavin kotira na mednarodnem nogometnem trgu več kot vsa slovenska reprezentanca skupaj, a kaj, ko ni pokazal niti kančka srčnosti, predanosti, izgorevanja! Mala Slovenija, ki je je sedemdesetkrat manjša od Rusije, je uspela, ker je verjela v uresničitev pravljice. Prava pravljica je vedno s srečnim koncem! In tako se je nogometna ev-forija spet razlila po deželi na sončni strani Alp. Športni uspeh je obkrožil svet, spet opozoril, da tam nekje sredi Evrope živijo sposobni ljudje. A to ne velja le za šport, marveč tudi in predvsem za kulturo, ki daje nekemu narodu pravo vsebino. Gospodarstvo in politika morata zagotoviti posamezniku in skup- nosti pogoje za kolikor toliko dostojno preživetje, kultura pa je tista nadgradnja, ki dvigne človeka v svet duhovnosti in plemenitega, mu daje smisel. Zato je v sodobnem času toliko govora o pomanjkanju vrednot, ker smo izgubili odnos do kulture in nesebičnega prostovoljnega dela, izgubili smo vpogled v umetnost, ki je najvišji izraz kulture same. Nikoli se ne bom sprijaznil z vse bolj uveljavljenim prepričanjem, da so zunanji videzi merilo, po katerem sodimo človeka. Da vsa sredstva, tudi najbolj nizkotna in podla, opravičujejo cilj. Vračam se v nogometni svet. V nobenem primeru se ni mogoče sprijazniti z uvrstitvijo Francije na svetovno nogometno prvenstvo. Ne na način, kot se je udejanil na tekmi z Irsko, ko je Henry očitno igral z roko in omogočil soigralcu odločujoči zadetek. Šlo je za očitno goljufijo, zaradi česar bi morala mednarodna nogometna zveza tekmo ponoviti. A je ne bo, čeprav so Irci utrpeli hudo krivico. Je vse zaman, da evropski komisarji preiskujejo okrog200prvenstvenih tekem širom po Evropi, ki naj bi jih rezultatsko aranžirali in zrežirali ter grozi klubom z zglednimi kaznimi, ko potem pade na bananinem olupku očitne nee-tičnosti. Nekaj je hudo narobe! Negativnim impulzom pa je treba vedno zoperstaviti pozitivne danosti. Teh je veliko več kot si lahko mislimo. Le poiskati jih je treba, najti v sebi in potem se življenje spet nasmehne. Pomislite. Tudi Televita je prišla do svoje prve zmage. Veselim se je. Kot se veselim vsakega dneva, v katerem mi je moja srečna zvezda naklonjena. Zato še enkrat: proč z malodušjem! Po vsaki nevihti spet posije sonce in nebo je mavrično. Osmi nastop Tanje Romano na svetovnem članskem prvenstvu v umetnostnem kotalkanju v Nemčiji je bil sladek in grenak obenem. Sladek zato, ker je z osvojitvijo naslova svetovne prvakinje v kombinaciji dodala svoji zbirki naslovov štirinajstega, s čimer je na večni lestvici zmagovalk pustila za sabo tudi nekdanjo rekorderko Raffaello Del Vinaccio, grenak pa zato, ker je drugo mesto v prostem programu zasenčilo ta uspeh. V športu je pač tako, da »poraz« velikana ali žive legende, kar Tanja v umetnostnem kotalkanju nedvomno je, odmeva bolj kot katerakoli zmaga. Toda Poletova kotalkarica je tudi ob tej priložnosti pokazala, da je športnica od glave do pete, saj je vse prej kot neoporečno zmago mlade Debore Sbei - z njo so bili nekateri člani žirije še posebno zelo radodarni, sprejela z velikim fair playem. Rezultat iz Nemčije pa bržkone pomeni za 26-letno Tanjo razlog več, da na svoji veličastni poti v tem športu vztraja, čeprav ni dvoma, da takšne »dodatne motivacije« ni ne potrebovala, še manj pa želela. Na 15. strani Kristian Miliani NEMOGOČI PAR ! Matejka Grgič in Dean Oberdan ŠPORTNA KRIŽANKA /MB Danes Inter proti Barceloni Na 12. strani Balinanje: Gaja zdaj na repu lestvice Na 1 S. strani Še o derbiju med Valom in Sočo Na 1B. strani Uspešni nastop Shinkai karate cluba v Pradamanu Na 21. strani 12 Torek, 24. novembra 2009 ŠPORT / odbojka - Državna moška B2-liga Televita 2010 končno prebila led Spodbudno zmago proti Loreggi bo treba nadgraditi z novimi točkami - Spremenjena postava A-LIGA DAN POTEM Prvenstveni intermezzo pred match žogico Dimitrij KriZman Odbojkarji moštva Televita Trieste Volley 2010 so v tekmi proti zadnje uvrščenemu Loreggiu končno prebili led v B2-ligi in lahko s kančkom več optimizma gledajo na prihodnost, ki je sicer še naprej negotova. TEKMA - V dvorani Palatrieste se je v prvem nedeljskem nastopu moštva zbralo okrog 200 gledalcev, trikrat več kot na prejšnji tekmi in dvakrat več kot ob krstnem nastopu, kar je še dokaz več, da je nedelja pravi termin za nastope Televite. »Začasni« trener Franko Drasič je presenetil s spremembo v začetni postavi. Ambrož Peterlin je ob povratku po dveh tednih odsotnosti zaradi pretresa možganov, ki ga je staknil na treningu, igral na krilu na položaju, ki naj bi po poškodbi Vatovca pripadel Kantetu. Njegov brat Matevž je spet igral kot libero, Televita je tako prvič ves čas sprejemala s tremi igralci. Prva dva seta sta bila trdno v rokah domačega moštva, »pomagali« pa so jim tudi gostje s številnimi napakami na servisu in v napadu. V tretjem setu so gostitelji popustili, zlasti v sprejemu, in gostje so prvič na tekmi povedli. Trener Drasič je poslal na klop oba nosilca igre, Marija in podajalca Ri-gonata, z Veljakom in Kantetom na igrišču pa je ekipa pokazala pozitivno napetost, ki je prej nismo zaznali. Fantje so delno nadoknadili zaostanek, vendar so nato naredili nekaj naivnih napak in set je bil izgubljen. V četrtem setu je Televita spet igrala s standardno postavo. Bilo je še naprej nekaj težav (10:13 za goste), začela je prevladovati živčnost, vendar je ekipa lepo reagirala in spravila set in zmago na varno. POHVALE - Daleč najboljši na igrišču je bil korektor Televite Cristian Corazza z več kot 50-odstotno učinkovitostjo v napadu, pozitivno na ekipo je vplival povratek Ambroža Peterlina, ki na krilu še bolj kot v vlogi libera lahko daje duška svoji borbenosti, v zadnjem setu je bil učinkovit tudi v napadu, dve točki je dosegel celo z blokom. Opaznejši je bil tudi doprinos obeh centrov, Danjel Slavec pa je dokazal, da lahko učinkovito igra tudi v 2. liniji. Čeprav Drasič vztraja, da sedi na klopi le začasno (»prva zmaga ekipe je bil moj labodji spev«, se je pošalil po tekmi), je treba reči, da je vnesel v ekipo potrebno spokojnost, nedeljsko tekmo pa je vodil brezhibno, s pravočasnimi menjavami in minutami odmora, s psihološko učinkovito potezo, da zamenja veterana Marija in Rigonata v tretjem setu. PRIHODNJI KROG - V nedeljo čaka ekipo deželni derbi v Cordenonsu, ta pa je še pomembnejši, potem ko so Furlani v tem krogu izgubili na gostovanju pri mladincih Si-sleyja. Tekma bo dober preizkusni kamen za ekipo Sloge Tabor, pokazala bo, ali lahko preseneti tudi proti na papirju boljšim nasprotnikom od Loreggie. Ta teden naj bi tudi rešili vprašanje, kdo bo nadomestil Drasiča na trenerski klopi. Sestanek vodstva po tekmi tega vprašanja ni razvozlal. (ak) Televita 2010 - Loreggia 3:1 (25:22, 25:20, 18:25, 25:23) TELEVITA: Corazza 25, Mari 15, Bas-si 7, Rigonat 4, A. Peterlin 10, Slavec 7, M. Peterlin (L),Veljak 1, Kante 0, Riolino, Špacapan. Napad Bassija po podaji Rigonata, v ozadju libero Matevž Peterlin kroma TRENER: Drasič. Ostal izidi: Sisley TV - Cordenons 3:1, Mestrino - Sarmeola 3:1, Monselice - Bian-cade 3:0, Metallsider TN - VBU Videm 1:3, Motta - Cles 1:3, Disa' VI - Trentino Volley 3:0. Vrstni red: Mestrino 18, Monselice 15, Sarmeola, Cles in Metallsider 12, Rosa' , Motta in Sisley 9, Cordenons 8, Trentino in VBU Videm 7, Biancade in Televita 2010 4, Loreggia 0. Prihodnji krog (29.11.): Cordenons -Televita Trieste Volley »Scorerji« Televite 2010, skupno: Co- ratta 104, Mari 66, Bassi 38, Slavec 34, Vato-vac 25. V finalu končnice le ena tekma Združenje odbojkarskih prvoligašev je presenetilo s spremembo formule končnice za naslov prvaka. Medtem ko bo v četrtfina-lu in polfinalu za napredovanje potrebno doseči tri zmage, bo finale 9. maja 2010 le eden. V tednu, ki nam je prinesla uvrstitev Slovenije na svetovno prvenstvo, je bilo prvoligaško dogajanje čez vikend pravo nebodigatre-ba, ki je prezgodaj odvrnilo pozornost od velikega slavja. Sedaj sicer pričakujem žreb in upam, da se bo uresničila Dedičeva misel, ki si je za nasprotnika na SP zaželel Italijo. Tak dvoboj, za nameček na SP, bi namreč nekoliko razplamtel krajevno dogajanje na narodnostnem področju, ki je, po mojem skromnem mnenju, zadnje čase zelo plehko. Vsaj do te mere, kot vlada določena napetost med Slovenijo in Hrvaško. Zadnja potegavščina, ki smo si jo privoščili, je prav hecna: Novakovič je v slačilnico svojega kluba, Kolna, prišel v majici slovenske reprezentance in razhudil trenerja, Hrvata Zvonimirja Solda. Čakam, da bo pri nas kdo storil kaj primerljivega. Kdor čaka, dočaka - ali pač? Tolažba za mrtvi tek (hojo?) krajevnih dogajanj je popolna enoličnost, ki jo zadnje čase brez težav uprizarjajo Inter in Milan ter nekoliko sopihajoče tudi Juventus. Čedalje bolj umirjeni Mourinho, ki se postopoma zaveda, da v Italiji ne izstopaš, če kričiš, ampak če molčiš, je z odliko opravil nalogo v Bologni, sedaj pa ga čaka prava mala match žogica v Barceloni. Že z remijem bi Inter evropske prvake potisnil v res zelo neprijeten položaj. Če vemo, da je kandidatov za končno zmago v Ligi prvakov letos šest (Barca, Real Madrid, Inter, Chelsea, Manchester United, dežurno presenečenje), bi Inter eno petino dela opravil zdaj, s tem, ko bi že v kali zatrl celo najkakovostnejša tekmeca. Resda so to računi brez krčmarja, saj konec koncev lahko tudi Inter izpade iz igre, pri čemer mi je po klavrni mariborski predstavi Rusije vse manj jasno, kako lahko en Rubin Kazan tako dobro igra v Ligi prvakov. Milan je ujel pravi ritem, ki mu za nivo italijanskega prvenstva več kot zadošča. Ko imaš na igrišču štiri igralce, ki skromno ali nično sodelujejo v obrambnem delu igre, a vseeno zmaguješ, je zadeva preprosta: očitno nasprotniki niso dovolj kakovostni. Celo Cagliari ne, ki je pod vodstvom Allegrija vsega spoštovanja vreden kolektiv. Gotovo precej bolj kot denimo Udinese, ki je na gostovanju proti Juventusu pokazal bore malo in ga je pridno reševal Handanovič s svojo mundial-sko formo. Srčno upam, da jo bo ohranil do junija - zadovoljni bodo naši goriški bralci, ki navijajo za Udinese in zadovoljni bomo slovenski navijači. Obvezen je še skok na novo poglavje Moggiopolija, v sklopu katerega sem zasledil pričevanje Zdene-ka Zemana in predvsem trditev nekdanjega lastnika Bologne, da mu je Moggi prepovedal najeti Zemana za trenerja. Dobro vemo, kako Italijani radi pozabljajo na zgodovino in ni odveč, če se spomin na črno plat nogometne zgodbe stalno obnavlja. (dimkrizman@gmail.com) nogomet - Drevi v 5. krogu lige prvakov Inter proti Barceloni Fiorentina z zmago že v osmini finala - Jutri pomembno za Milan in Juve Nekatere odločitve so padle že v prejšnjem krogu, še več pa jih bo padlo danes. V predzadnjem krogu faze po skupinah lige prvakov se bodo nekatere ekipe (zadnjeuvrščene) že dokončno poslovile od nadaljnjih nastopov v enem od dveh evropskih pokalov, druge bodo morale evropsko sezono nadaljevati v manj pomembni evropa league (tretjeuvrščene ekipe), prvi dve ekipi vsake skupine pa bosta sezono lahko nadaljevale v ligi prvakov. Seveda bo na večino odločitev treba počakati še dva tedna, ko bo na sporedu zadnji krog pred daljšim zimskim premorom. Že drevi bo Inter igral zelo pomembno tekmo v Barceloni. Po zmagi v Kijevu so možnosti Interja veliko večje, a skupina F je nedvomno najbolj izenačena, saj so vse štiri ekipe strnjene na razdalji dveh točk. V primeru poraza bi za črnomodre postala odločilna zadnja tekma proti Ka-zanu, z zmago v katalonski prestolnici pa bi Mourinhovi varovanci spravili v hude težave branilca naslova. Manj pritiskov bodo imeli v taboru Fio-rentine. Lyon se je že uvrstil v osmino finala, Prandellijevemu moštvu pa bi lahko zadostovala že točka, a vse je odvisno od druge tekme v tej skupini. Če bi Liverpool zmagal in Fio-rentini ne bi uspelo osvojiti celotnega izkupička, potem bi o vsem odlo- Messi (Barcelona) spet na Interjevi poti čal zadnji krog z dvobojem med tema dvema ekipama. V skupini G je Sevilla že uvrščena, ostale tri ekipe pa so v igri za drugo mesto. Približno isto velja za H skupino, kjer je Arsenal 99% gotov napredovanja, ostale tri ekipe pa se bodo borile za preostalo mesto. Jutri se bosta za vozovnico za osmino finala borila še Juventus in Milan. Črnobeli bi si jo gotovo zagotovili z zmago v Bordeauxu (v primeru domačega spodrsljaja Bayerna proti Maccabiju bi zadostovala že to- čka), ravno tako Milan z zmago proti Olympiqueju iz Marseilla. Današnji spored (ob 20.45): SKUPINA E: Debreceni - Liverpool, Fiorentina - Olympique Lyon; SKUPINA F: Rubin Kazan - Dynamo Kijev (ob 18.30), Barcelona - Inter; SKUPINA G: Rangers - Stuttgart, Unirea - Sevilla; SKUPINA H: Arsenal - Standard Liege, AZ Alkmar - Olympiacos. Jutri (ob 20.45): SKUPINA A: Bordeaux - Juventus, Bayern - Mac-cabi; SKIUPINA B: Cska Moskva -Wolfsburg (ob 18.30), Manchester Utd - Besiktas; SKUPINA C: Milan -Olympique Marseille, Real Madrid -Zurich; SKUPINA D: Porto - Chels-sea, Apoel - Atletico Madrid. NOVA TRENERJA Delio Rossi namesto Zenge, Sieno bo vodil Malesani Walter Zenga ni več trener Pa-lerma. Po nedeljskem neodločenem izidu na sicilijanskem derbiju proti Catanii je predsedniku Palerma Zam-pariniju prekipelo in se je odločil za zamenjavo na klopi. Dosedanjega trenerja naj bi zamenjal Delio Rossi. Novega trenerja ima tudi Siena. Baronija je zamenjal Alberto Malesa- košarka AcegasAps še vedno preveč niha AcegasAps je izgubil še tretjič zapored in pred kolom počitka zdrknil na 10.mesto na lestvici.Trža-čani so večji del tekme dohitevali nasprotnika, ki si je v zadnji četrtini nabral tudi 13 točk naskoka. Tržačani so s tokrat razpoloženim Scarponi-jem dobro reagirali in se približali čelo na tri točke, nato pa ponovno popustili in Brescia je zasluženo zmagala. Kot običajno je Bernardijeva ekipa igrala dokaj nestanovitno in držala korak z nasprotnikom le zato, ker so tudi domačini igrali podobno. Spet sta stopila na igrišče re-konvalescenta Benfatto in Cigliani, razumljivo pa je, da ekipi nista mogla dati pravega doprinosa. Če k temu dodamo slabšo igro nekaterih igralcev, ki so v zadnjih kolih zaigrali zelo dobro (beri: Bocchini in Be-nevelli) je razumljivo, da je bila zmaga težko dosegljiva. Sedaj pa je tudi jasno, da se bo za uvrstitev v končnico borilo lepo število ekip. Ber-nardijeva ekipa si bo mesto med osmerico priborila le s konstantnim napredkom in manjšim nihanjem v igri. Tega od mlade ekipe ne moremo pričakovati takoj, a le v teku dveh-treh mesecev. Zaenkrat pa mora nujno zmagati proti nižjeuvrščenim ekipam, da se takoj izogne boju za obstanek. Tekmo med Verono in Rivo del Garda pa so prenesli zaradi nove gripe - izgleda, da bo to konstanta v tem prvenstvu, saj lahko ekipe prosijo za to, če imajo vsaj štiri okužene igralce. Fortitudovi nasprotniki pa bodo (kot kaže tesna zmaga proti Trentum ki je dolgo vodil) sedaj imeli lažje delo, saj bo moral reprezen-tant Cittadini zaradi poškodbe mirovati vsaj do konca leta. Izid nedeljske tekme: Leo-nessa Brescia - AcegasAps 73:65 (24:22; 42:38; 55:47) AcegasAps: Le-nardon 8, Marisi 5, Benfatto 7, Bocc-hini 9, Benevelli 10, Colli 2, Scarpo-ni 18, Cigliani 6, Spanghero, Crotta. Leonessa Brescia: Musso19, Quaroni 12, Alberti 5, Crow 11, Rez-zano 11, Maiocco 11, Maggio 4, Ver-ri, D. in S.Marelli n.v. Izidi 10. kroga: Castelletto Ticino - Ozzano 79:82; Brescia - AcegasAps 73:65; Fidenza - Jesolosan-dona 77:66; Treviglio - Omegna 70:67; Forli - Montecatini 88:84; Fortitudo - Trento 72:71; Verona - Riva del Garda preložena; Osimo počival. Vrstni red: Fortitudo Bologna 20, VemSystem Forli 16, Penta-Gruppo Ozzano 14, Tezenis Verona 12, Bitumcalor Trento in Leonessa Brescia 10, Co.Mark Treviglio, Paf-foni Omegna in AcegasAps Trst 8, Cartiere Riva del Garda, Nobili SBS Castelletto Ticino in Edilcost Osimo 6, AgricolaGloria Montecatini in Si-ram Fidenza 4, Jesolosandona Bk 0. Marko Oblak DRŽAVNE LIGE KOŠARKA A-liga IZIDI 7. KROGA: Cantu - Biella 86:93, Teramo - Milan 81:83, Treviso - Varese 86:94, Siena - Rim 83:58, Bologna -Avellino 73:55, Ferrara - Neapelj 66:59, Montegranaro - Pesaro 73:57, Caserta - Cremona 97:74. VRSTNI RED: Siena 14, Avellino 12, Caserta, Bologna in Biella 10, Treviso, Cantu in Milano 8, Rim, Varese, Montegranaro in Cremona 6, Teramo in Ferrara 4, Pesaro 0, Neapelj -2. ROKOMET A1-liga IZIDI 8. KROGA: Mezzocorona - Me-ran 337:32, Bocen - Prrato 34:21, Ambra - Castenaso 32:22, Intini Noci - Ro-magna 28:28, Girgenti - Pall. Trst 24:24, Pressano - Brixen 29:29. VRSTNI RED: Mezzocorona in Bocen 21, Trst 14, Prato 13, Pressano 12, Brixen 11, Girgenti in Intini Noci 10, Meran 9, Ro-magna 8, Castenaso 6, Ambra 3. / ŠPORT Nedelja, 22. novembra 2009 2 5 NAŠ POGOVOR - Boris Salvi, načelnik košarkarskega odseka pri Bregu Vsako leto več slovenskih otrok Telovadnica v Dolini je prenasičena, zato bi želeli novo športno dvorano Košarkarsko sekcijo pri Bregu že 12 let vodi Boris .Salvi: »Vsako leto ponudim mesto drugemu, ampa!( naposled ostajam na tem mestu jaz,« pravi Salvi, »Kljub temu pa je vsako leto navdušenje večje. Načelnik pa ne bi zmogel voditi vsega brez odbornikov in trenerjev. Pridružile so se nam tudi nove sile, predvsem starši otrok, kar me zelo veseli.« Letos nastopa Breg v treh mladinskih prvenstvih (začetniki, U13 in U14) in članski deželni C-ligi, redno trenira tudi skupina minibasketa. Skupno vadi približno 70 košarkarjev pod vodstvom petih trenerjev. Z Borom sodelujejo v ekipi U15, z manjšim številom igralcev pa v ekipi U17 in U19. Je v primerjavi s prejšnjimi leti v vaših mladinskih ekipah več otrok? Vsako leto se nam pridruži več slovenskih otrok, večinoma iz dolinske občine. Pridružilo se je tudi nekaj otrok, ki so sicer začeli pri naši nogometni sekciji, drugi pa so prej trenirali pri Boru. Letos trenirajo pri Bregu tudi štirje fantje iz Milj. V nekaterih prvenstvih še vedno sodelujete z Borom. Kako opredeljujete zdaj to sodelovanje? Pred dvema letoma smo sodelovanje z Borom na mladinskem področju zapisali tudi v pisni obliki. Šlo je predvsem za sestavljanje skupnih ekip, ker nismo imeli zadostnega števila igralcev za sestavo kvalitetnih ekip. Z Borom pa nismo sestavili piramide, kot npr. pri Jadranu. Na članski ravni ima namreč vsak klub svojo avtonomijo. Ker v obeh klubih vadi zdaj večje število mladih igralcev, sloni sodelovanje na konkretni zamenjavi igralcev, v to pa nismo več primo-rani. Sodelovanje je vseeno pomembno, saj nam omogoča večjo bazo in torej večji izbor igralcev. Sergio Tavčar je v našem intervjuju postavil v razmislek, da bi se morali društvi t. i. mestnega pola opredeliti, kdo bo nosilec projekta. »Društvi, ki skupaj delujeta na mladinski ravni, ne moreta konkurirati in se med seboj spopadati.« Kaj mislite o tem? Naše sodelovanje sloni na tem, da sta društvi enakovredni sili. Na članski ravni doslej nismo imeli potrebe po sodelovanju, saj smo nastopali v drugih ligah. Ne izključujem, da se bomo v naslednjih mesecih ali letih drugače opredelili. Sedaj smo pri Bregu polni navdušenja in skušamo delati kvalitetno. Usmerjeni smo predvsem v kvalitetno mladinsko delovanje. Veliko smo vložili v kvali- tetne trenerje. Upamo, da bo iz naših vrst izšlo kaj igralcev za celotno našo košarko, ne samo za Breg. Trudimo se maksimalno in mislim, da so rezultati že na naši strani. Društva nam zavidajo mlade igralce letnikov 9796. Upam, da bodo prav oni prevzeli naloge fantov, ki igrajo v članski ekipi. Ali ni tako načrtovanje prerano? Mogoče res ... Imamo namreč generacijsko luknjo. Upal sem, da nam bodo druga društva v tem času pomagala, da bi to zapolnili. Pri Bregu bi lahko dobili mesto tisti mladi igralci, ki ne pridejo v poštev v članskih ekipah oziroma ki igrajo še v D-ligi: igrali bi lahko na višji ravni. Z dobrim trenerjem bi pridobili na znanju in nato bi se v matična društva vrnili z novimi izkušnjami. To je bil tudi začetni načrt. Seveda ne bomo obdržali C2-lige zato, da bi kupovali tujce ali Italijane ali kogarkoli. Mladi iz drugih klubov pa se vam niso pridružili ... Tako je. Res je tudi, da smo sprva načrtovali, da bi v prvi ekipi igrali tisti, ki so lani napredovali, kar se ni zgodilo. Kljub temu smo želeli sestaviti kvalitetno ekipo. Zdaj prevladuje navdušenje in dobri rezultati dajejo pravi pogon delovanju. Gledalcev je vedno več, veliko je otrok in staršev. Je navdušenja vseeno veliko, čeprav stopi na igrišče veliko manj brežanov? Seveda. Pri Bregu smo nove igralce sprejeli kot svoje. V ekipi prevladuje dobro vzdušje, kar se kaže tudi navzven in se tega vsi zavedajo. Izbire so bile dobre. Nobenemu gledalcu ni žal, če na tekmi navija za igralca, ki ni zrasel v našem klubu. Imate pri košarkarski sekciji kake načrte? Vselej obstaja želja, da bi bilo delovanje dan za dnem boljše. Rad bi, da bi Breg postal vse bolj podoben profesionalnemu klubu. Doslej smo delovali samo prostovoljno, ker smo sedaj številnejši, saj se nam je pridružilo kar nekaj novih sil, pa bi bil ta preskok možen. S profesionalnostjo mislim predvsem na to, da bi delo porazdelili med več odbornikov, kar bi omogočilo kvalitetnejše delo posameznikov. Vsak bi se lahko podrobneje in boljše posvečal eni stvari. Kaj še? Želim, da bi pridobili še kakega pokrovitelja, da bi lahko kvalitetno izpeljali vse naše dejavnosti in druge projekte, kot so na primer izleti in ogledi tekem višjih lig. Naši panoji pa že kažejo, da nas podpira veliko podjetij. Mogoče je med željami tudi napredovanje? Menim, da mora imeti vsaka ekipa ambicije in cilj. Če je za zagon in elan ter redno treniranje potrebno, da si za cilj postavimo napredovanje, lahko to potrdim. Sicer pa vemo, da to ni naš cilj in ne vem, če smo sploh še v igri za napredovanje. Se košarkarska sekcija spopada tudi s kakimi težavami? Problem je prenasičenost telovadnice, saj je terminov premalo. Dvorano si delimo z odbojkarsko sekcijo in rekreacijo. Zato trenirajo nekatere ekipe tudi v šoli pri Domju in v Lonjerju. To pa ni dobro, saj menim, da mora vsak igralec trenirati tam, kjer igra, ter tako občutiti eno telovadnico za svoj dom. Vsi se zato že sprašujemo, kdaj bomo dobili novo športno dvorano v dolinski občini. Je želja po novi športni dvorani realna? Zaenkrat so to sanje. Realnost pa je včasih zelo blizu: potrebno bi bilo, da bi idejo izdelali, predložili načrt in mogoče pridobili potrebna finančna sredstva. Gotovo je z besedami težko graditi karkoli. Menim, da bi lahko z našim trudom in pomočjo dolinske občine, ki vseskozi podpira športno delovanje in mladinsko dejavnost, res kaj naredili. Zdaj je to le ideja. Bi še kaj dodal? Upam, da bomo kmalu uredili tudi trenerske licencami naših trenerjev iz Slovenije. Veronika Sossa NEMOGOČI PAR Športni uspeh? Vedno mi uspe ujeti avtobus. Najljubši športni mentor? Ali je bil kdo? Kdaj ste bili zadnjič v športni opremi? Prejšnjo nedeljo. Za prebolevanje gripe je trenirka najboljša oprema. Rekreacija: kaj, kdaj, kako, koliko in kje? Jutranji tek od sobe do kopalnice in od kuhinje do avta. Brez dopinga. Najljubši športnik, športni klub, reprezentanca? Ingemar Stenmark je bil moja velika otroška ljubezen. Najljubšega kluba nimam, saj so mi bolj všeč individualni športi, kot recimo umetnostno drsanje. Zato naju s hčerko navdušuje Mao Asada, seveda tudi Tanja Romano. No, nekoč smo doma navijali za Jugoslavijo. Športnik med kolegi? Ne da bi vedela. Dobite vstopnici za ogled olimpijskih iger. S kom greste v London? S hčerko. Športna kultura: kdo je selektor slovenske nogometne reprezentance? Videla sem ga po TV, a ne vem, kako se imenuje. Matjaž Kek. Poznate Deana Oberdana? Se poznava. Vem, da je igral ali morda še igra košarko. (pv) Študijski uspeh? Uspeh ... Matura na Prešernu. Najljubši učitelj ali profesor? Sem se je bal na osnovni šoli. Učiteljica Campana. Kdaj si bil zadnjič v gledališču, na razstavi ali v muzeju? Lani v Villi Manin na razstavi sodobne umetnosti. Branje: kaj, kdaj, kako, koliko, kje? Mojih treningov in treningov mojih ekip je toliko, da za branje ni časa. Nekaj več ga je poleti, takrat preberem kakšno lahkotno kriminalko. Najljubša glasba, knjiga, film? Leta 1987 sem rekel mami, da grem na koncert Šank rokov, sem pa šel v Reggio Emilio na koncert U2, ki so moja najljubša skupina. Film Boter, knjige ni. Intelektualec v tvojem športu? Michele Mian. Dobiš vstopnici za ogled Lou-vra. S kom greš v Pariz? S punco. Splošna kultura: naštej tri romane Borisa Pahorja. Hu ... Ujej. Za maturo sem bral ... Ah, ne vem. Nekropola, Parnik trobi nji, Mesto v zalivu, Spopad s pomladjo, Vila ob jezeru ... Poznaš Matejko Grgič? Matejko? Ne. (pv) »Vlada je razpravljala tudi o jutrišnji nogometni tekmi in sklenila, da bo slovenska reprezentanca premagala rusko z 1:0.« (Preroška šala Boruta Pahorja, 17. 11.) »Iz izpada Slovenije ne bom delal tragedije.« (Iz prenagljenega komentarja Dimitrija Križ-mana, Primorski dnevnik, 3. 4. 2009) SKGZ prireja srečanje: Zakaj naj pristopim k SKGZ? Delegatski sistem, participativna demokracija, vodstvo in individualno članstvo. Danes, 18. novembra 2009. (Konkurenca tekmi Slovenija : Rusija, Primorski dnevnik) »Za fešto sem. Potlej bomo vid-li.« (Loris Mania o vpoklicu v reprezentanco za tekmo zvezd, STV Rai, 20. 11.) »Bravi!« (Voditelj Filippo Gaudenzi ob koncu vesti o italijanskih uspehih na kotalkarskem SP, TG1, 22. 11.) 360 STOPINJ Kristian Mili Zanimiva knjiga, gledališka predstava dobra večerja in ... boks Kristian Miliani, rojen 13. avgusta 1979, se z nogometom ukvarja ljubiteljsko. Letos nastopa z ekipo Body Fashion v ljubiteljskem tržaškem prvenstvu 7:7 Venezia Giulia (1. divizija). Nogomet je začel igrati pri šestih letih pri cicibanih proseškega Pri-morja. Mladenič doma iz Repniča, stanuje sicer v Bazovici, je s člansko ekipo Primorja igral tudi v promocijski ligi. Pred tem pa je igral tudi pri združenih mladinskih ekipah Zarje. Kristian se je po končani višji srednji šoli (maturiral je na znanstvenem liceju France Prešeren v Trstu, na katerem je bil tudi večkrat izvoljen kot »mister realna«) zaposlil na prevoznem in špedi-terskem podjetju. Stan: poročen Ostali športi: tek, boks, telovadba Moj mentor: Miloš Tul Ostale dejavnosti in konjički: branje, gledališče, večerje v dobri družbi Dnevniki, revije, TV-dnevnik, TV-oddaja: Primorski dnevnik, Il sole 24 ore; Focus; TG3; Report, Annozero, Ballaro Spletna stran: www.google.com Knjiga na nočni omarici: zgodovinske, Coelho-ve knjige (zadnja je Alhi-mist) Najljubša glasba: balkanska, narodno-zaba-vna, rock in hard-rock Naljubši film: Il Padrino 1, 2 in 3 Moj lokal: trenutno jih tukaj pri nas primanjkuje, drugače jih je kar nekaj v središču Trsta, Ljubljane in na slovenski Obali. Najljubša jed: hajduški čevapčiči Najljubša pijača: Heineken 0,33 l, mrzla in v steklenici ani ŠPORTNA SLIKOVNA KRI2ANKA Mi je všeč/mi ni všeč: vse kar je dobro/vse kar je slabo Najljubši športnik: Kaka in »Jure« Giorgio Lo-renzi Najljubša osebnost: Berlusconi, ej, se hecam ... , nekoč je to bil Tito, zdaj pa se mora taka osebnost šele roditi Najljubše počitnice: vse, dovolj, da se doživi nove izkušnje. Vsekakor posebno všeč mi je bilo v Parizu in v Polineziji letos in v Španiji leta 2006. Če ne bi izbral svojega športa, bi bil ... bokser Moja himna: Zdravljica Moj vrstni red (ljubezen, zdravje, prijatelji, šport): ljubezen, prijatelji, zdravje, šport REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV ITALIJANSKI NOGOMETAŠ (ANTONIO) MALALAN IGOR OSEBNI ZAIMEK (JAZ, TI ...) TROJANSKI JUNAK PRIPOMOČEK V UČILNICI STAROSTA ITALIJANSKI KNJIŽEVNIK (UMBERTO) UDA TURK AZEGUO VICINI SERGIO TAVČAR AM. KOMIK LAUREL HOLANDSKA JADRNICA PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK AM. IGRALKA UUJMAN TRNAT OKRASNI GRM 2LAHTNA KAPLJICA PRIPADNIK JUD. LOČINE MESTO V KOLUMBIJI GLAVNO MESTO STARE BABILONIJE BERI ŠPORTNO PRILOGO PD ORODJE 2ANJIC VALENTINO ROSSI PREDSEDNIK TRŽAŠKEGA CONI BORRI PORAZ V BOKSU IZR. POLITIK RABIN FRANCOSKI KIPAR (AUGUSTE) AVSTRALSKI MEDVEDEK VREČAR JUS OSCAR ROBERTSON IVO DANEU SLOVARČEK - AKAD = staro mesto Babilonije • AST = nemški filozof • ESEN = pripadnik judovske ločine • RODIN = francoski kipar 14 Torek, 24. novembra 2009 KOŠARKA / MOŠKA DRŽAVNA C-LIGA - Dragocena zmaga v gosteh Jadran v Vidmu ustrezno reagiral Grbčevi fantje zaostajali z 92:85, a izsilili podaljšek - Odločilni koš dosegel Franco 77\ Bolje v gosteh? Virtus Udine - Jadran Qubik caffe 95:97 po podaljšku (15:24, 37:41, 66:64,85:85) JADRAN: Oberdan 14, Ban 8, Slavec 19, Marušič 4, Sosič 16, Franco 8, Semec 6, Zaccaria nv, Malalan 1, Coco 21. PON: Oberdan (40), Marušič (43). Jadran je v devetem krogu državne C-lige po podaljšku premagal videmski Virtus. Grbčevi varovanci so začeli zelo zbrano: v napadu so zadevali izpod koša in z razdalje, v obrambi pa so uspešno omejili nasprotnikove strelce. Oberdan in soigralci so vodstvo prevzeli takoj po sodniškem metu, ob izteku prve četrtine pa so ga s trojko Slavca povečali na devet pik. Po dvominutnem odmoru so domačini zmanjšali zaostanek, predvsem na račun treh trojk bivšega jadranovca Crisafullija (na koncu 16 točk), nikoli pa niso utegnili izenačiti. Vi-demčani so za prvi preobrat poskrbeli šele v dvaintrideseti minuti. Po mnenju pomožnega trenerja Dellisantija sta bila sodnika v tretjem delu precej pikolovska, saj sta dosodila nekaj osebnih napak jadranovcem, ko so nasprotnika spremljali v obrambi, čeprav se ga niso dotikali z rokami. Na nasprotni strani pa niso dosodili nekaj prekrškov na metu iz razdalje. Proteste Jadra-nove klopi so nemudoma kaznovali s tehnično napako, eno v tretji četrtini in eno na začetku četrte. Tretjo tehnično napako pa si je prislužil kapetan Oberdan, zmeraj v tretjem delu. Proste mete je zmeraj izvajal Palombita, ki je enega tudi zgrešil. Dodatnih žog v napadu Virtus ni utegnil uspešno izkoristiti proti dobri Jadranovi obrambi. Grbčevi fantje so v tem delu v glavnem zaostajali za pet do šest točk, ob izteku pa so se približali na dve. Zadnja četrtina je bila zelo izenačena, razlika med ekipama je znašala po eno ali dve točki v korist ene ali druge ekipe. Štirinajst sekund pred koncem rednega dela so jadranovci pri izidu 85:85 s petimi sekundami odlične obrambe prisilili nasprotnike, da izgubijo žogo na izvajanju iz outa. V naslednji akciji sta sodnika dosodila prekršek v napadu Oberda-nu, ki je moral tudi z igrišča zaradi petih osebnih napak. V poslednjih petih sekundah igralci Virtusa niso dosegli zmagovitega koša. Na račun tega pa se sploh niso Borut Ban je v podaljšku odlično nadomeščal kapetana Oberdana, saj je hladnokrvno zadel štiri proste mete kroma demoralizirali: po minuti in pol podaljška so s trojko Palombite in dvema košema že vodili z 92:85. Kazalo je, da bodo dosegli zanesljivo zmago, ko so Slavec in soigralci strnili svoje vrste v obrambi in cele dve minuti onemogočili nasprotnikom pot do koša. V napadu pa so s prodori izsilili več osebnih napak. Dvakrat je to storil mladi Borut Ban, ki je v podaljšku odlično nadomeščal kapetana Oberdana, saj je hladnokrvno zadel vse štiri proste mete. V petinštirideseti minuti je bilo stanje spet izenačeno (95:95), trideset sekund pred koncem pa sta sodnika Slavcu dosodila podobno osebno napako v napadu kot Ober-danu ob koncu rednega dela. Palombita je na nasprotni strani zgrešil prodor, Franco je ujel odbito žogo in nasprotniki so na njem takoj zagrešili prekršek. Jadranov steber je bil izza črte prostih metov obakrat uspešen, na nasprotni strani pa je blokiral poslednji met domačina Castalda, ki mu je žoga dobesedno padla v roke po zgrešenemu metu soigralca. (M.O.) NAJBOLJSI STRELCI Ta teden: Haskič (Br) 23, Coco (J) 21, Slavec (J) 19, Zeriali (Br) 17, Sosič (J) 16, Oberdan (J), Buttignon (Br) in Alberti (B) 14, Klarica (Br) 13, Sila (B) in Crevatin (B) 12. Skupno drž. C-liga: Sosič 141, Coco 91, Slavec 75, Marusič 58, S. Ferfoglia 49, Franco 47, Oberdan 40. Skupno dež. C-liga: Klarica (Br) 158, Haskič (Br) 150, Alberti (B) 113, Madonia (B) 81, Šušteršič (b) in Crevatin (B) 78, Buttignon (Br) 68, Krizman (B) 67, Secchet (Br) 63, Bole (B) 56, Štokelj (B) 49, Bozic (Br) 46, Zeriali (Br) 34, Lokatos (Br) 32. Skupno D-liga: Švab 115, Zaccaria 75, Lisjak 61, Paoletič 52, Gantar in Godnič 27. DEŽELNE LIGE - V soboto derbi moške C2-lige na 1. maju Derbi 0:7 ali 7:0 Takšna je serija zmag Brega oziroma porazov Bora - Kontovel se spogleduje s končnico, bo pa trda V soboto ob 20.30 se bosta Bor in Breg v okviru devetega kroga deželne košarkarske C-lige spoprijela na Stadionu 1. maja pri Svetem Ivanu. Glede na stanje na lestvici in na popolnoma obratno razpoloženje v dveh taborih (Brežani imajo za sabo sedem zaporednih zmag, Svetoivančani pa ravno toliko porazov) so seveda Brežani nesporni favoriti za gladko zmago. Toda slovenski obračuni so nas že tolikokrat navadili na nepričakovane razplete, da košarkarji Radenske - ki so v soboto proti Arditi po visokem zaostanku le pokazali določene znake prebujanja -najbrž niso brez možnosti za presenečenje. Pritisk bo seveda velik v obeh taborih: borovci krvavo potrebujejo točke, saj delijo zadnje mesto z videmskim CUS in bi neposredno izpadli, ko bi se prvenstvo končalo danes, Bregovi fantje pa, ker se preprosto od njih pričakuje nov zanesljiv uspeh. Obeta se torej najverjetneje zelo borben derbi, ki bo prav gotovo privabil veliko gledalcev na tržaško tribuno. V obeh moštvih je tudi kar nekaj posameznikov, ki so v preteklih sezonah nastopali za tokratne nasprotnike. Medtem je Santos tudi po nedeljskem derbiju v Miljah ostal ne-poražen in torej še naprej vodi s polnim izkupičkom. Breg in Roraigran-de (skozi šivankino uho na igrišču vi-demskega CUS) delita drugo mesto z enim samim porazom in sta prednost pred najbližjimi zasledovalci poveča- la na štiri točke. V ozadju ostaja liga izjemno izenačena, vsakdo lahko premaga vsakogar, dejansko v vseh ekipah odloča o zmagi peščica najbolj nadarjenih in izkušenih mož. V beli skupini deželne D-lige je bil v osmem krogu Kontovel prost, osmo zaporedno zmago pa je nanizal videmski Geatti Basket Time. Če bi Gerjevičevi varovanci letos res ne smeli imeti težav z obstankom (štiri osvojene zmage so že pomemben zaklad), pa jih čaka hud boj za uvrstitev v play-off (od drugega do petega mesta), kar bi bil prestižen cilj. Najprej je vsekakor treba premagati pe-pelko, goriški Dinamo, v soboto, ob 20. uri pri Briščikih. Breg uspešen tudi brez Samca Sila že prava sila za Bor Borovi košarkarji sicer še niso našli poti iz rezultatske krize, iz tedna v teden bolje pa se s soigralci ujema novembrski prihod Borut Sila, ki je bil v soboto v Gorici med boljšimi z 12 točkami. Novi trener Zovatto mu zaupa tako na položaju branilca kot tudi v vlogi organizatorja igre. Proti Bregu bil znal biti med protagonisti, navsezadnje bo to zanj posebna tekma. Za klub iz dolinske občine je namreč igral štiri leta (in začel priprave na letošnjo sezono), še naprej pa pri Bregu tudi vodi mladinske postave. Breg uspešen težavam navkljub Da razpolaga Breg s kakovostnim, za deželno C-ligo prvovrstnim kolektivom, so v prvenstvu ugotovili že vsi. Preseneča pa zlasti dejstvo, da so Krašov-čevi fantje tako uspešni kljub poškodbam, zaradi katerih ekipa še ni nikoli nastopila v popolni zasedbi. Samec, najbolj odmevna poletna okrepitev, je igral dejansko samo dve tekmi, zanesljivi Sechet pa je manjkal v treh dvobojih. K temu je treba dodati, da so zaradi drugih obveznosti oziroma dopusta bili na več srečanjih odsotni tudi Jev-nikar, Klabjan, Lokatos in Zeriali. Jadran je v nedeljo dosegel že drugo zaporedno zmago v gosteh, medtem ko je bil pred domačim občinstvom uspešen le enkrat. Po številu doseženih in prejetih košev pa se igra jadranovcev v gosteh ne spreminja v primerjavi z domačimi nastopi. Na tujem povprečno dosegajo 72,4 točk, doma pa 69; prejemajo pa jih 74,8 oz. 71,3, tako da je povprečna razlika za desetinko in pol točke manjša na domačih tleh. ©Mesec in pol dosegljivih zmag Jadran bo moral v naslednjih krogih dokazati, da se lahko upravičeno bori za končnico, saj bo igral samo proti nasprotnikom, ki imajo največ štiri točke več na trenutni lestvici. V nedeljo bo na Opčinah gostil San Vendemiano (6), teden pozneje bo moral v Benetke (8), 12. decembra pa bo gostil Gorico (10). MARZIO KRIZMAN Moramo verjeti, da zmoremo -nič ni nemogoče Marzio Krizman, letnik 1976, je že prava ikona Bora Radenske. V belo zelenem dresu igra od sezone 2003-04, od takrat pa ostaja vselej zvest svetoivanskemu klubu. V soboto ste sedmič zapored ostali praznih rok ... Začeli smo dobro, a je v tretji četrtini nastopil pravi black-out, kar je naša hiba in jo moramo čim prej odpraviti. Naposled pa smo le reagirali. Škoda, da sem tokrat v končnici zatajil prav jaz. Je po tvojem mnenju ekipa konkurenčna za deželno C-ligo? Manjkajo nam predvsem izkušnje. Opažam pa, da se lahko še izboljšamo. Reakcija po tretji četrtini, ko smo zaostajali za 20 točk, nato pa vse nadoknadili, je pomemben korak v pravo smer. Lahko jo azu-memo kot začetek preobrata. V ekipo je pristopil Borut Sila. Kaj je on vnesel v skupino? Predvsem izkušnje in več sigurnosti v napadu. Dobili smo tudi novega trenerja in novega soigralca. V bistvu gre za nov začetek. Še naprej moramo verjeti, da zmoremo. Nič ni nemogoče. Kakšno je vzdušje v ekipi? Dobro. Ne smemo popustiti in ne smemo izgubiti navdušenja. Seveda so treningi po tolikih porazih zahtevni s psihološkega vidika, še naprej pa se trudimo in veliko treniramo. Dokazali smo že, da lahko enakovredno igramo z vsemi. Manjkajo nam izkušnje, a imamo druge vrnile. Predvsem veliko volje. Kakšna je tvoja vloga v ekipi? Kot ostali starejši igralci pomagam mlajšim. Sam na primer sledim Crevatinu, da bi se izpopolnil in dozorel. Svoj doprinos pa moram še izboljšati. Si mogoče sumil, da bo začetek tako težak? Delno ja, ampak ne iz rezul-tatskega vidika. Menim, da bi lahko vknjižili dve točki proti Fagagni, v soboto pa bi najbrž lahko tudi zmagali. Odločilne so bile naše naivne napake, ki jih moramo čim prej odpraviti. (V.S.) C-liga IZIDI 9. KROGA NPG - Pordenone 74:73. Rovigo - NBU 70:68, Virtus UD -Jadran Qubik 95:97, Spilimbergo - Codroipo 71:84, San Daniele - Caorle 58:82, Oderzo - San Vendemiano 52:73, Pool Venezia - Montebelluna 61:74, Padova - Marghera 83:71 Caorle 9 7 2 584:486 14 Pordenone 9 7 2 681:556 14 Codroipo 9 6 3 685:655 12 Oderzo 9 6 3 625:579 12 Padova 9 5 4 649:628 10 NPG 9 5 4 603:601 10 Marghera 9 5 4 652:658 10 Pool Venezia 9 4 5 606:612 8 NBU 9 4 5 658:664 8 Virtus 9 4 5 621:641 8 Montebelluna 9 4 5 609:638 8 Jadran Qubik 9 3 6 638:659 6 San Vendemiano 9 3 6 607:677 6 Spilimbergo 9 3 6 667:709 6 San Daniele 9 3 6 609:669 6 Rovigo 9 2 7 515:629 4 PRIHODNJI KROG: NBU - Spilimbergo, Montebelluna - San Daniele, Pordenone - Virtus UD, Marghera - Rovigo, Jadran Qubik - San Vendemiano (29.11 ob 18.00), Caorle - Pool Venezia, Codroipo - Oderzo, Padova - NPG. C2-liga IZIDI 8. KROGA Ardita - Bor Radenska 69:65, Servolana - Goriziana 88:65, UBC - Alba 68:92, CUS Udine - Roraigrande 71:73, Venezia Giulia- Santos 66:74, Breg - CBU 75:67, Collinare - Latisana 78:73, Ronchi Credifriuli 90:95 Santos 8 8 0 621:517 16 Breg 8 7 1 642:579 14 Roraigrande 8 7 1 616:596 14 Latisana 8 5 3 647:598 10 Alba 8 5 3 662:616 10 Ardita 8 5 3 577:581 10 Servolana 8 4 4 638:607 8 UBC 8 4 4 578:591 8 Collinare 8 4 4 601:620 8 Venezia Giulia 8 3 5 563:545 6 CBU 8 3 5 596:625 6 Goriziana 8 3 5 500:550 6 Ronchi 8 2 6 617:646 4 Credifriuli 8 2 6 650:700 4 Bor Radenska 8 1 7 550:609 2 CUS Udine 8 1 7 559:737 2 PRIHODNJI KROG: Servolana - UBC, Goriziana - CUS Udine, Credifriul - Collinare, Bor Radenska - Breg (28.11 ob 20.30), Latisana - Santos, CBU - Ardita, Roraigrande - Venezia Giulia, Alba - Ronchi D-liga vzhod izidi 8. KROGA Grado -Romans 76:94, Sbrindella - Monfalcone 76:64, Dentesano - Perteole 61:43, San Vito - Dinamo 76:61, NAB - Geatti 73:80, Don Bosco - Villesse 88:72, Kontovel ni igral. Geatti 8 8 0 621:512 16 Sbrindella 7 6 1 545:491 12 Monfalcone 8 6 2 596:561 12 Romans 7 4 3 524:469 8 Dentesano 7 4 3 478:423 8 San Vito 7 4 3 531:519 8 Kontovel 7 4 3 448:453 8 Grado 8 3 5 562:590 6 Villesse 7 3 4 463:523 6 Don Bosco 7 2 5 445:500 4 Perteole 8 2 6 578:606 4 NAB 7 1 6 508:562 2 Dinamo 5 1 4 332:376 2 PRIHODNJI KROG Perteole - Grado, Romans - San Vito, Villesse - Sbrindella, Kontovel - Dinamo (28.11 ob 20.00), Don Bosco - NAB, Geatti - Dentesano NAJ DOSEŽKI m ml FRANCESCO COCO Drugi najboljši strelec tega kroga, sicer pa najboljši Jadranov realiza-tor zadnjih dveh krogov Francesco »Franc« Coco je končno dobil pravi ritem: »Igram nekoliko več. Zakaj na prvih tekmah nisem bil tako uspešen, si sicer ne znam razlagati. Nisem bil še vformi,« pravi Coco, ki je v zadnjih dveh krogih dal 40 točk. Ob treningih vadi met tudi sam: »Trikrat do štirikrat tedensko grem na zunanje pokrito igrišče z očetom. Veni uri mečem na koš tudi do 700-krat. To mi daje več sigurnosti in mi omogoča, da žogo usmerim tja, kamor želim.« Najraje meče iz klasične pozicije beka, boljši je pri metih za dve točki, večje zadoščenje pa ima ko zadene trojko. V prodorih ni učinkovit, zato ne sili radpod koš. Rekordni izkupiček točk je dosegel v kategoriji kadetov (66 točk), na članski ravni pa je več kot trideset točk. zadel v deželni C-ligi, »v državni pa še ne.« Prosti meti: Buttignon 3:4 Za 2T: Klarica 6:8 Za 3T: Haskič 7:13 Statistika flop: prosti meti: Bo-zic 1:6. (V pregled smo vnesli samo statistike Brega, ker statistik ostalih ekip nismo prejeli) / ŠPORT Torek, 24. novembra 2009 15 umetnostno kotalkanje - Tanja Romano po nastopu na SP »Na grdi tekmi sem bila oškodovana predvsem jaz« Medalja v kombinaciji ji veliko pomeni - Želi nadaljevati, a je odvisno tudi od sponzorjev »Na tako grdi tekmi, na kateri nobena tekmovalka ni pokazala tega, kar zmore, sem bila na koncu najbolj oškodovana prav jaz.« Oseminštirideset ur po nastopu na svetovnem prvenstvu v Nemčiji, na katerem se Tanja Romano prvič po šestih letih, ni vrnila domov z dvema zlatima medaljama, temveč »le« z zmago v kombinaciji, poletovka ni spremenila svojega mnenja, je pa malo bolj jezna kot takoj po tekmi, ko je predvsem prevladovalo razočaranje zaradi drugega mesta v prostem programu. »Ponavljam, kar sem že povedala. Zelo mi je žal, da se mi nastop ni posrečil tako kot sem želela in pričakovala. Zal mi je zaradi velikega truda, ki sem ga tudi letos vložila v priprave in žal mi je zaradi tega, ker je vse teklo kot po olju, podrlo pa se je tik pred nastopom. Očitno je, da psihološko nisem bila tako dobro pripravljena na tekmo in da je influenca, ki sem jo staknila teden pred odhodom v Nemčijo, na moje razpoloženje in kondicijo vplivala bolj kot sem si mislila. Tudi to, da se je tekmovanje razvleklo čez cel teden in da sta bila med kratkim in dolgim programom dva dneva odmora, se je na koncu pokazalo kot negativno. Vzelo mi je veliko energij, energij pa ni bilo dovolj. Po drugi strani sem si ponovno ogledala posnetek nastopa zmagovalke Debore Sbei in se mi zdi, da njena zmaga ni popolnoma zaslužena, saj je v bistvu dobro izvedla le dva skoka, dvojni axel in trojni toelop, pokazala je torej manj kot jaz. Takšno je bilo splošno mnenje po tekmi. Čutila pa sem ob sebi veliko solidarnost mnogih in veliko kritik na račun žirije. Mislim, da je bila ta solidarnost iskrena, čeprav je v našem ko-talkarskem svetu dosti hinavščine. Si po svojem nastopu mislila, da boš vendarle zmagala? Ne nisem bila gotova, da bom zmagala, še posebno, ko sem videla nizke ocene kolumbijskega in portugalskega sodnika. V mojem taboru je vsekakor prevladovalo mnenje, da me lahko Sbei premaga le, če opravi brezhiben nastop. To se nato ni zgodilo, tekmovala je pod svojimi sposobnostmi, a je vseeno zmagala. To me malo moti. Uspelo ji je, kar ni uspelo niti tebi. Naslov v prostem programu je osvojila že ob prvem nastopu med članicami. Glede na okoliščine ji to v končni fazi zdaj lahko celo škodi. Res. Ona je zelo nadarjena tekmovalka, mora pa še veliko napredovati. Ste se po tekmi pogovorili? Čestitala sem ji za zmago. Kaj pa ona? Ona? Nič ni rekla. Kdor preveč zmaguje, postane antipatičen. Drugo mesto ni tragedija. Vem, da nikoli ne delujem prepričljivo, ko trdim, da je zame vsako leto težje, ker vsi od mene pričakujejo vedno več, ampak je to čista resnica. Kot ni le obrobljena fraza, ki jo vedno ponavljam, da je tekma pač tekma in nič ni vnaprej gotovo. Si pa osvojila naslov v kombinaciji. Koliko ti pomeni? Iskreno rečeno, dosti! S štirinajstim naslovom sem namreč na večni lestvici zmagovalk prehitela Raffaello Del Vinaccio, s katero sva si bili izenačeni. Na to so me sicer opozorili drugi, sama o tem sprva nisem razmišljala, sem pa zaradi tega srečna. Postavimo trditev. Če si prej količkaj razmišljala o tem, da bi to prvenstvo lahko bilo zate zadnje, zdaj zagotovo že kuješ maščevanje za Tanja Romano ima zdaj v svoji zbirki osem svetovnih naslovov v kombinaciji in šest v prostem programu corbelletti prihodnje leto in imaš dodaten motiv za vztrajanje. Nikoli nisem razmišljala o tem, da bi nehala. Prihodnost je odvisna od pogojev in od mojih sponzorjev. Sama mislim nadaljevati, takšnega dodatnega motiva pa res nisem želela imeti.« A. Koren balinanje - C-liga GTN potisnil Gajo na sam rep lestvice V deželnem prvenstvu C-lige se nadaljujejo bledi nastopi našega predstavnika, ki je v soboto gladko podlegel Moimaccu s 14:6, svoje navijače pa so tokrat razveselili balinarji Portualeja, ki so prisilili vodečo Villaraspo na delitev točk. Res, da v Gajinem taboru že veliko tednov upajo na boljše čase, a kljub temu, da upanje zadnje umre, se le z upanji ne pride daleč. Sedaj, ko je mimo prvi del prvenstva je izkupiček Rosatijevih dokaj skop. Brez osvojene zmage so gajevci dobro pričeli letošnje prvenstvo z dvema remijema. Kar pa je najbolj zaskrbljujoče za nadaljevanje prvenstva je sobotni uspeh zadnjeuvrščenega GTN, ki je potisnil Gajo na sam rep lestvice. Usoda gajevcev bo po vsej verjetnosti znana že v soboto, ko bodo sprejeli v goste prav direktnega tekmeca za obstanek. Razen nekaterih posameznikov pa razpolagajo zeleno-rumeni z izredno povprečnim igralskim kadrom, kot potrjujejo izidi v klasičnih disciplinah. Če izvzamemo popoln izkupiček v Laipaccu so gajevci v 12-ih nastopih v dvojicah in trojkah izborili le 2 zmagi. Sobotni obračun v Krminu se je dobro začel za gajevce, saj sta bila v BOZ z enakim izidom 23:22 uspešna tako Sancin kot Cal-zi. Skop izkupiček Leghisse in Capitania (3 oz. 4 točke) v tehničnem zbijanju ni kazal na obetajoče nadaljevanje. Pekoč poraz Gaje je nato uspelo lomiti le Sancinu, ki je bil uspešen med posamezniki. Veliko bolj razveseljive novice pa prihajajo z vrst Portualeja, kjer so se ponovno postavili v ospredje slovenski predstavniki. Vztrajni veteran Doljak je v svoji paradni disciplini bližanju in obveznem zbijanju prisilil k predaji (22:20) nič manj kot vsem dobro poznanega Scapinella, nekaj podobnega pa je uspelo tudi Micheliju, ki je bil z 21:19 boljši od Taddea, pravi podvig pa je opravil med posamezniki, ko je proti Doljakovemu nasprotniku že izgubljal z 0:7, na koncu pa zasluženo slavil s 3:11. Odločilni točki za svojo ekipo sta prispevala Tenze in Skupek v dvojicah, ko je slednjemu ob izteku časa (10:9) uspelo zadeti balinčka. (Z.S.) navijaštvo in ples - V Berlinu Elite Beach cup košarka - Deželno prvenstvo U14 Poenostavitev koreografije Dom v okrnjeni p°stavi se je skupini Fairies obrestovala ni nudil odpora nasprotniku ^^ # ■ «JiVV Enakovreden le v uvodni četrtini - Poraz Brega in Poleta/Kontovela v prvenstvu U13 Elite Beach cup je v berlinskem vodnem parku Tropical Island Resort že prava stalnica v koledarju članov in članic Cheerdance Millenium. Tudi letos so se z gostovanja vrnili z več dobrimi in spodbudnimi rezultati. Tekmovanje, ki so ga navadno prirejali januarja meseca, so tokrat izvedli dva meseca prej, tako da so v Berlin letos navijačice, navijači in plesalke potovali že drugič. Tokrat je nastopilo približno 1200 tekmovalk (približno 800 tekmovalcev manj kot januarja letos) iz 11 evropskih držav: Nemčije, Hrvaške, Poljske, Danske, Avstrije, Slovenije, Italije, Češke, Ukrajine, Švedske in Norveške. Najštevilnejši so bili domači tekmovalci, veliko je bilo tudi slovenskih ekip. Člani Cheerdance Millenium so bili edini iz Italije, predstavili pa so se s štirimi ekipami, ki so nastopile v štirih različnih kategorijah. Najuspešnejše so bile tokrat plesalke Fairies v kategoriji članskih pompom skupin, ki so bile boljše od slovenskih Puščic in hrvaške ekipe Noa. Rezultat osemčlanske skupine, ki jo sestavljajo Daša Ukmar, Ester Gregori, Katerina Iscra, Martina Timeus, Kim in Stephanie Furlan, Lara Iscra in Nikol Krizmancic, je bil povsem nepričakovan. To nam je potrdila tudi Nikol Krizman-cic, trenerka in članica zmagovalne skupine: »Presenečene smo bile nad našim uspehom, saj vse izhajamo iz navijaštva, ostale ekipe pa sestavljajo dekleta, ki se izključno ukvarjajo s plesom,« je pojasnila Nikol, ki je tudi članica navijaške skupine Sprites, Daša in Ukmar in Ester Gre-gori pa tekmujeta tudi v mešani navijaški skupini Elves. Po neuspehu na evropskem prvenstvu na Švedskem, kjer so bile med 18 nastopajočimi ekipami Fairies zadnje, so koreografijo poenostavile: »Na seminarju v okolici Ljubljane so nam namreč svetovali, naj koreografijo poenostavimo. Tako smo tudi storile in namesto vnašanja novih elementov, smo osnovne skoke in piruete dovršeno večkrat ponovile. To se je zelo obrestovalo,« je povedala Nikol, ki pri ekipi skrbi za tehnično plat, koreografije pa sestavlja Ester Gregori. V Berlinu so tekmovale v konkurenci petih ekip. V skupini so združene dekleta od letnika 1994 do 1987. Skupina Sprites je v Berlinu dosegla cilj, saj je stopila na stopničke -osvojila je 2. mesto; želja, da bi navija-čice premagale norveško ekipo Vi-queens Wannabes, pa se jim ni uresničila. »Po nastopu sploh nismo upale. Naposled pa smo za zmagovalkami iz Norveške zaostale samo 0,70 točke, kar kaže, da ne zaostajamo veliko za tekmicami,« je povedala članica četvorke Nastja Milič. Nastop Nastje Milič, Tine Križmančič, Nikol Krizmancic in Jasne Kneipp ni bil brezhiben, saj jih je izdala trema, opravile pa so nekaj napak. Skupno je nastopilo 18 ekip. Skupina Fairies s pokalom zmagovalk Elite Beach cupa Sanja Sossi in Martina Zubalič sta v kategoriji mladinskih plesnih pom-pom parov osvojili 10. mesto med 28 pari in torej presegli primarni cilj. Prvič sta mladinki predstavili novo koreografijo. Članska mešana skupina Elves pa je bila med 14 skupinami osma. Zmagali so slovenski Zmaji. Koreografija skupine Elves je bila v primerjavi z ostalimi ekipami nekoliko lažja in tudi elementi niso bili popolnoma čisti. Skupino sestavljajo Mitja Kemperle, Rayan Starc, Martin Kovač, Daša Ukmar in Ester Gregori. Člani in članice Cheerdance Millenium se bodo zdaj pripravljali na novoletni plesni festival, tekmovalno sezono pa bodo nadaljevali na tekmah v Sloveniji, maja pa se bodo udeležile mednarodne tekme, ki jo prireja zveza ICU. UNDER 15 MOŠKI Bor Zadružna kraška banka - Terzo 45:84 (9:15, 18:22, 30:57) BOR: De Luisa 6, Bole 5, Bachi 5, Ster-nad 10, Kocijančič 4, Perco 4, Mattiassich 8, Castriotta 3, Semen, Milič, trenerja Fa-bio Sancin in Dejan Faraglia. TRI TOČKE: Mattiassich in Sternad 1. Naraščajniki Bora in Brega so ponovno igrali dokaj dobro prvi dve četrtini, nato pa popustili in klonili pred vsekakor boljšim nasprotnikom. V prvem polčasu sta obe ekipi zadeli bolj malo, domači pa so vseskozi držali stik z gosti. V nadaljevanju so se košarkarji Terza razigrali, gostitelji pa so odpovedali, preveč je bilo prekrškov in izgubljenih žog. UNDER 14 MOŠKI Dom - Alba 29:69 DOM: Bensa 22, Visintin 2, Pe-teani 3, Nanut 2, Antonello 0, Zavadlal 0, Primožič 0, Cociancig 0, Osso 0. Trener Brumen. Domovci so v drugem krogu zaigrali v okrnjeni postavi, kar je vplivalo na končni izid. Zaradi bolezni ni bilo dveh nosilcev igre, dva igralca pa sta igrala kljub povišani temperaturi. V prvi četrtini so bili varovanci trenerja Brumna enakovredni gostom in zaostajali po desetih minutah samo za pet točk, nato pa je prevladala utrujenost in predvsem daljša nasprotnikova klop. Pohvalo si zasluži Bensa, ki je bil z 22 točkami najboljši strelec in se je boril vse do konca. Za domovce je bil to tudi krstni nastop, saj morajo tekmo prvega kroga proti Goriziani še odigrati. UNDER 13 MOŠKI V prvenstvu U13 nastopajo na Tržaškem tri naše ekipe. Bor in Breg v rumeni skupini, Polet/Kontovel pa v rdeči. Najboljši dve ekipi vsake skupine se bosta uvrstili nato v elitno skupino, ostale pa v tolažilno. V prvem krogu sta tek- mo odigrali Breg in Polet/Kontovel, tekma Don Bosco - Bor pa je odpadla. Breg - Azzurra »A« 33:52 (8:10, 17:18, 37:20) BREG: Stefancic, Sparta, Gelleni 4, Stagni, Fonda 8, Sema 4, Giacomini 14, Zobec 2, Tul, Vascotto; trener Sila. V prvi tekmi so se brežani pomerili proti prvim favoritom prvenstva Azzurri »A«. Prvi polčas so se enakovredno upirali močni ekipi in ob polčasu zaostajali le za točko. V drugem polčasu so varovanci trenerja Sile nekoliko popustili v obrambi, kar so gostje znali izkoristiti in si priigrali nekoliko višjo prednost. Na koncu je zasluženo slavila Azzurra. Pohvale si zaslužijo tudi igralci Brega, ki so dokazali, da se lahko kosajo tudi z močnejšimi ekipami. Intermuggia - Polet/Kontovel 101:52 (29:10, 53:15, 77:32) POLET/KONTOVEL: S. Ciuch, R. Ciuch, Grgič 7, Antler 7, Coloni 1, Geletti 6, Ukmar, T. Danev 15, A. Daneu 12, DellAnno 4. Trener: Vremec. V prvem krogu so igralci ekipe Po-let/Kontovel doživeli hladno prho. V krstnem nastopu v uradnem prvenstvu so se varovanci trenerja Vremca soočili z višjimi in boljšimi tekmeci, ki so upravičeno zmagali. V prvih dveh četrtinah so jih Milj-čani popolnoma prekosili (delna izida četrtin 29:10 in 24:5), v zadnjem delu pa so gostitelji reagirali in zaigrali bolj prepričano. □ Obvestila OOZUS obvešča, da bo tečaj za učitelja 1. stopnje in Učitelja 2. stopnje v kraju Forni di Sopra od 25. do 30. decembra. Teoretični del bo od 15. do 18. decembra. Prijave (do 11. decembra) sprejemajo v uradih ZSSDI. Kandidati morajo imeti Modro kartico in postati/biti člani OOZUS-a s poravnano članarino. Seminar IVSI (za U2 in U3) bo kraju v Forni di Sopra 19. ali 20. decembra; seminar ISIA (U3) pa na Rogli, 5. in 6. december. Prijave prek uradov ZSSDI. Kontaktna oseba Livio Rožič 3475453272. Dvoboj rarbava priiogo Primoniirg j Jinrbjii An Torek, 24. novembra 2009 Ugani kdo sem! 1 B Torek, 24. novembra 2009 ODBOJKA / TEKMA KROGA - Derbi sosednjih vasi zasluženo pripadel Valu Servis, Ombratova simultanka, in Makučeve pravočasne poteze Soča v Štandrežu ni ponovila igre iz prejšnjega kroga - Val bi se lahko potegoval za play-off 6. KROG »Dobre številke«, a poraz V moški C-ligi je Olympia Fer Style kljub enajstim uspešnim blokom in nobenemu zgrešenemu sprejemu ter dobrim odstotkom učinkovitosti v napadu skoraj vseh svojih odbojkarjev izgubila s 3:0 proti izkušeni ekipi Il Pozzo/Re-manzacco. Razlika v posameznih setih je bila minimalna, po mnenju trenerja Jerončiča pa bi bila zmaga gotovo v dometu, če bi lahko računal na doprinos Matije Komjanca. V isti ligi je na zadnjem mestu in še vedno brez točk Sloga, ki pa je bila proti Fincantieriju zelo blizu točke, če upoštevamo, da sta se kar dva seta zaključila šele na razliko. Mladi slogaši v tej ligi plačujejo davek neizkušenosti, pozitivno pa je, da vsi, tudi najmlajši, iz tekme v tekmo napredujejo. V ženski C-ligi so slogašice na domačih tleh izgubile proti Blu Volleyu, ki je pred tem zmagal le en set. Odbojkarice Sloge List so naletele na pravi črn dan, njihov poraz pa je na zadnje mesto potisnil združeno ekipo Bora in Brega, ki je sicer v soboto prišla do prve točke. Dodatno hladno prho pred serijo tekem proti konkurentom v boju za obstanek predstavlja poškodba Ivane Flego. S. Andrea očitno Boru/Bregu Kmečka banka ne prinaša sreče, saj si je lani na tekmi proti njemu gleženj zvila Maria Della Mea. V moški D-ligi je bil Naš prapor proti Lignanu v glavnem nemočen. Boljše bi se mu lahko upiral le, če bi vsi igrali na višku svojih sposobnosti. V ženskem delu tega prvenstva je nov korak naprej v boju za obstanek naredil Kontovel, ki je pravzaprav na lestvici zelo blizu ekip, ki se potegujejo za nastop v končnici. Go-volley Kmečka banka pa zaradi neizkušenosti in pomanjkanja menjav (trener Petejan je imel na razpolago le šest igralk) ni mogel uspešno kljubovati Il Pozzu. Sobotni derbi klubov predstavnikov sosednih vasi Štandreža in Sovodenj se je torej iztekel z zmago prvih. Premoč ekipe, ki jo vodi trener Robert Makuc, je bila vsem očitna. Poleg tehnične prevlade so domačini Vala tokrat vnesli v igro izredno zagrizenost in požrtvovalnost. Po uspešnem začetku so z dobro igro nadaljevali tudi v preostalem delu srečanja. Predvsem so dobro servirali, tako da so imeli igralci v modrih dresih precej težav s sprejemom in posledično so bili njihovi napadi dokaj predvidljivi, kar je še olajšalo nalogo domačih blokerjev. Poleg že navedenih prednostnih faktorjev zaslužijo omembo tudi trener, korektor in rezervni podajalec. Robert Makuc, ki je navidezno odmaknjen od dinamike srečanja, je vedno pravočasno odreagiral glede na trenutne težave ekipe in predvsem opravil menjave, ki so se potem izkazale za odločilne. Ombrato je v zadnjem nizu odigral pravo simultanko. Z odličnim servisom in nekaterimi lepimi zaključki pri mreži je tehtnico niza, in posledično tudi srečanja, nagnil na stran svoje ekipe. Aljoša SEDMERKA TEDNA Z derbija v Štandrežu bumbaca Devetak je tokrat zalagal napadalce z odličnimi podajami in pogostokrat zbegal blok nasprotnikov. Varovanci trenerja Battistija tokrat niso ponovili pozitivnega nastopa iz prejšnje sobote. Večinsko NAŠE ŠTEVILKE Na derbiju moške C-lige se je izkazal rezervni podajalec Vala Aljoša Devetak, ki je večkrat omogočil svojim napadalcem, da so imeli na drugi strani mreže slabše postavljen blok. Med tol-kači pa je bil najboljši Michele Ombrato (20 točk), ki je bil odločilen še posebno v zadnjem nizu. Dobro je ta teden igral tudi center Olympie Martin Persolja (8 točk), ki je napadal kar z 88% učinkovitostjo. V moški D-ligi je bil pri Našem praporu najbolj uspešen Luka Kuštrin (14 točk). Pri ženskah je bila za prvo točko združene ekipe Bora in Brega v C-ligi med najbolj zaslužnimi Katja Vodopivec, ki je dosegla 23 točk in imela več kot 50% učinkovitost v napadu. V D-ligi pa sta se pri Kontovelu izkazali rezervna po-dajalka Giulia Antognolli, Ilenia Cassanelli (8 točk) pa je odlično nadomestila bolno Lisjakovo. Top scorerji tedna Moški: Ombrato (V) 20, Valentinčič (O) 18, Terčič (O) in Cettolo (S) 15, Kuštrin (NP) 14, Testen (So) 13, D. Faga-nel (V) 10. Ženske: Vodopivec (B-B) 23, Bukavec (K) 18, Fazarinč (Sl) 17, Cvelbar (Sl) 13, Spetič (B-B) in Mania (G) 12, Flego (B-B) 11, Grgič (B-B) 10. Skupno Moška C-liga: Ombrato (V) 113, Valentinčič (O) 87, Cettolo (Sl) 86, D. Fa-ganel (V) 73, Testen (So) 69, Terčič (O) 64. Juren (So) 52, Komjanc (O) 49, Tau-čer (Sl) 45. Moška D-liga: Kuštrin 63, Boschini 58, Braione 43, Bernetič 39, Juretič 22. Ženska C-liga: Fazarinc (Sl) 72, Fle-go (B-B) 66, Vodopivec (B-B) 63, Ba-budri (Sl) 60, Spanio (Sl) 59, Spetič (B-B) 50, La Bianca (Sl) 46, Cvelbar (Sl) 39. Ženska D-liga: Bukavec (K) 116, Ver-ša (K) 74, Mania (G) 64, I. Černic (G) 61, Danielis (G) 43, Bressan (G) 31, Starc (K) in Lisjak (K) 29. breme v napadu je slonelo zgolj na ramenih krilnega igralca Gregorja Testena. Ta, potem ko je bil v prvih dveh nizih prava gonilna sila svojega moštva, je v tretjem nizu, ko ni niti enkrat zadel v črno, odpovedal na celi črti. Njegovi soigralci, če izvzamemo prvi niz, tokrat niso blesteli in vsakokrat ko niso našli poti iz težkega položaja, so delovali kot, da bi se jim zasidrala v glavi nemoč preobrata. Po sobotnem derbiju so od-bojkarji Vala potrdili vlogo favoritov v medsebojnih obračunih med slovenskimi predstavniki in obenem tudi nakazali možnost, da se lahko z resnim pristopom potegujejo za igranje v podaljšani končnici prvenstva. Tudi tokrat štandreška telovadnica sicer ni pokala po šivih, vendar je bilo število gledalcev vsekakor zadovoljivo in nad običajnim poprečjem, če ga primerjamo z minulim prvenstvom. (J.P.) UNDER 16 ŽENSKE - Na Tržaškem Bor (z Govolleyjem) boljših kar z dvema Konec tedna se je na Tržaškem zaključila prva faza letošnjega pokrajinskega prvenstva U16, v kateri je bilo štirinajst nastopajočih ekip (med temi so bili tudi Bor A Kinemax, Bor B in Sokol/Kontovel) razdeljenih v štiri manjše skupine. Decembra se bo začel drugi del: 7 najboljših ekip se bo med sabo pomerilo v skupini zmagovalcev, ostale pa bodo igrale v skupini poražencev. V skupini zmagovalcev bo na sporedu tudi notranji derbi med združeno ekipo Bora in Govolleya Kinemax, ki je glavni favorit za osvojitev pokrajinskega naslova, in Borom B, ki si je nastop v skupini najboljših zagotovil nekoliko nepričakovano. Združeni ekipi Sokola in Kontovela pa je uvrstitev med najboljše spodletela zaradi slabših nastopov v povratnem delu kvalifikacij, ko je bila zaradi poškodb in bolezni večkrat okrnjena. Bor A je v prvem delu šestkrat zmagal in ni izgubil niti enega seta, še najbližji delnemu presenečenju pa je bil pravzaprav zadnjeuvrščeni Lucchini. V zadnjem krogu so varovanke trenerke Nacinovi brez večjih težav odpravile Sokol/Kontovel s 3:0 (25:14, 25:10, 25:10). Razlika med ekipama, ki sta obe nastopili okrnjeni, je bila očitna, plave pa so igrale zelo zbrano, tako da so bile od-bojkarice Kontovela in Sokola povsem nemočne. V isti skupini je Volley3000 po pričakovanjih gladko premagal Lucchini in si tako zagotovil končno drugo mesto in s tem tudi nastop v skupini zmagovalcev. Bor B je prvo fazo prvenstva sklenil z gladkim porazom z 0:3 (7:25, 7:25, 23:25) proti zanj premočni Alturi A , ki v približno enakem sestavu igra tudi v 1. diviziji. Gom-bačeve varovanke, ki bodo lahko v glavnem še dve leti nastopale v tej kategoriji, so se nasprotnicam dobro upirale samo v zadnjem setu, ko so slednje igrale z rezervami. V zadnjem krogu je bil na sporedu tudi povratni obračun med Triestino Volley B in Liber-tasom, ki ga je s 3:1 osvojila prva. Končni vrstni red skupine H: Bor A Kinemax 18, Volley3000 9, Sokol/Kontovel 7, Lucchini 2. Končni vrstni red skupine P: Altura A 18, Bor B 12, Triestina Volley B 6, Libertas 0. Končni vrstni red skupine L: Coselli in Triestina Volley A 9, Oma B 0.Končni vrstni red skupine N: Virtus in Volley Oma 9, Altura B 0. v skupini ekipama Skupina zmagovalcev: Bor A Kinemax, Volley 3000, Altura A, Bor B, Coselli, Virtus in Triestina Volley A. Skupina poražencev: Volley Oma, Sokol/Kontovel, Lucchini, Triestina Volley B, Libertas, Oma B, Altura B. Na Goriškem Soča Rast - Staranzano 0:3 (13:25, 18:25, 17:25) SOČA RAST: Braini 3, Cabrelli 4, Čajič 0. M. Devetak 0, S. Devetak 3, Lupin 2, Mosetti 5, Pertot 10, Blasina. Trener: Lucio Battisti Okrnjena združena ekipa Soče in Sloge je naletela na črn dan in tako gladko izgubila proti vrstnicam iz Štarancana, ki nikakor niso bile boljše od njih. Domačinke so igrale preveč nihajoče (v drugem nizu so na primer zapravile prednost 11:6) in naredile preveč napak, da bi lahko slavile. Vrstni red: Fincantieri, Mossa, Cormons, Staranzano in Millenium Farra 3, Ronchi, Soča Rast, Torriana, Millenium Lucinico 0 (Ronchi s tekmo manj, Soča in Staranzano s tekmo več). Moška C-liga izidi 6. KROGA PAV Natisonia - Prata 3:2, FerroAlluminio - CUS TS 3:0, Val Imsa - Soča ZBDS 3:0, Porcia -Basiliano 0:3, Fincantieri - Sloga 3:0, Olympia Fer-Style - l Pozzo 0:3, Buia ni igrala Prata e s 1 17:S 1e Buia s 4 1 1S:3 14 PAV Natisonia s s 0 1S:4 14 Il Pozzo e s 1 16:B 14 Basiliano e 3 3 14:9 11 Val Imsa e S S 12:10 10 Soča ZBDS s S 2 10:8 9 Ferro Alluminio s 3 2 10:9 B Fincantieri s 2 3 B:9 e CUS TS s 1 4 4:13 3 Olympia Fer-Style 6 1 s 4:1e S Porcia e 1 s 4:1B 0 Sloga e 0 e 2:18 0 PRIHODNJI KROG: CUS Trieste - PAV Natisonia, Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje - FerroAllumino (28.11 ob 20.00), Basiliano - Fincantieri, Sloga - Porcia (2B.11. ob 20.30), Il Pozzo - Val Imsa (29.11 ob 1 B.00), Buia - Olympia Fer-Style, Prata bo prosta Moška D-liga izidi 6. KROGA Altura - Cordenons 3:0, San Serg io - Volley club 3:2, Lignano - Naš prapor 3:0, Pippoli - Vivil 1:3, Broker - Reana 0:3, Travesio in Cervignano nista igrala. Lignano e S 1 16:S 1S Vivil S S 0 1S:2 14 Volley Club S 3 2 13:9 10 Pippoli UD 4 3 1 10:e 9 Altura 4 3 1 10:S B Travesio S 2 3 B:11 7 Reana e 2 4 10:14 e Naš prapor e 2 4 8:14 e Cordenons S 2 3 B:12 S San Sergio S 2 3 B:13 S Broket TS S 1 4 S:12 3 Cervignano 4 0 4 S:12 2 PRIHODNJI KROG Cordenons - Cervignano, Volley Club - Altura, Naš prapor - Pippoli (2B.11. ob 20.30), Vivil - Lignano, Reana - San Sergio, Travesio - Broker ANTONELLA FAIMANN Libero mora biti zbran Združeni ekipi Bora in Brega se je letos po nekajletnem premoru zaradi družinskih obveznosti pridružila Antonella Faimann (letnik '76), ki igra v vlogi libera. Ob koncu lanske sezone je le občasno trenirala, nato pa z veseljem sprejela vabilo, da postane novi libero plavih: »Odbojka mi je še vedno zelo všeč in jo rada igram, poleg tega pa je bila to zadnja priložnost, da spet zaigram s svojimi bivšimi soigralkami.« Antonella je zadnjič igrala v C-ligi leta 2001, nato pa zanosila, tako da sezone ni zaključila. Nivo letošnjega prvenstva se ji ne zdi pretirano visok. »Razen nekaterih ekip, ki se potegujejo za napredovanje, druge niso bistveno boljše od nas, tako da upam, da bomo čim prej zaigrale dovolj uspešno, da si zagotovimo vsaj potrebne točke za obstanek. Moramo pa biti bolj vztrajne in dosledne, saj je igranje v C-ligi gotovo precej bolj zahtevno kot v D-ligi. Sicer smo v zadnjih tednih na treningih in tekmah pokazale določen napredek.« Borovi odbojkarici je vloga libera všeč, čeprav je po njenem ena izmed najtežjih in ji je nekoliko žal, da ne more napadati, po drugi strani pa brez sprejema in obrambe ni igre. »Če hočeš biti kot libero uspešen, moraš biti zelo zbran, večkrat pa je potrebno tudi predvideti, kaj bodo naredile nasprotnice. Vrnitev na igrišče po tolikih letih premora ni bila lahka, mislim pa, da kljub temu dobro opravljam svojo nalogo. Vem, da soigralke od mene pričakujejo, da bom dobro sprejemala in branila, in mi zaupajo.« Antonella, ki je zaposlena kot knjigovodkinja, ima tudi sedemletno hčerko, ki trenutno rol-ka pri Mladini in hodi k otroški telovadbi v okviru Borovega projekta Teci, skači, meči. Z njo se je že pogovarjala tudi o odbojki. »Rekla mi je, da bi rada igrala odbojko, ker jo igram jaz, upam pa, da bo odbojko igrala, predvsem ker ji bo všeč.« (T.G.) v Ženska C-liga izidi 6. KROGA Sloga List - Blu Volley 1:3, Rojalkennedy - Chions 0:3 , S. Andrea -. Bor Breg Kmečka ban 3:2, Pordenone - Martignacco 1:3, Volleybas - Talmassons 0:3, Millenium -System volley 3:0, Sangiorgina - Tarcento 2:3. Sangiorgina e S 1 17:4 1e Millenium e S 1 1S:S 1S Martignacco e S 1 16:B 14 Talmassons e 4 2 1S:e 13 Chions e 4 2 14:7 12 Pordenone e 4 2 14:9 12 S.Andrea e 4 2 14:11 10 Sloga List e S S 11:14 7 Tarcento e 3 3 11:14 7 RoyalKennedy e 2 4 10:1S 7 Volleybas e 1 S 7:1S S System Volley e 1 S e:1e 4 Blue PN e 1 S 4:1e 3 Bor Breg KB e 0 e 4:18 1 PRIHODNJI KROG Blu Volley - Sangiorgina, Chions - Sloga List (29.11. ob 17.30), Bor Breg KB - Royalkennedy (28.11. ob 18.00), Martignacco - Volleybas, Talmassons -Pordenone, System Volley - S.Andrea, Tarcento - Millenium V ženska D-liga izidi 6. KROGA Vivil -Cordenons 3:0, Il Pozzo - Govolley Kmečka banka 3:0, Kontovel - Altura 3:0, Rizzi - Volley Gemona 3 :1, Buia - Trivignano 2:3, Mossa - Azzano 3:0, Volley Carnia - Fincantieri 3:0 Vivil e e 0 1B:1 1B Rizzi e S 1 1S:4 1S Trivignano e S 1 17:S 1S Volley Carnia e S 1 1 e:7 13 Cordenons e 4 2 14:10 12 Kontovel e 4 2 1S:11 10 Volley Gemona e 3 3 12:10 10 Buia e 3 3 9:12 7 Pradamano e 2 4 9:13 7 Azzano e 2 4 7:14 S Govolley KB e 2 4 7:14 s Altura e 1 S 7:1e S Mossa e 1 S e:1S 4 Fincantieri e 0 e 0:1B 0 PRIHODNJI KROG: Cordenons - Volley Carnia, Govolley Kmečka banka - Vivil (2B.11. ob 20.30), Altura - I Pozzo, Volley Gemona - Buia, Trivignano - Rizzi, Azzano - Kontovel (2B.11. ob 20.30), Fincantieri - Mossa / ODBOJKA Torek, 24. novembra 2009 19 pokrajinska prvenstva - 1. ženska divizija na Tržaškem Slogašice obdržale stik z vrhom Na Goriškem pa je Soča tokrat razočarala - Under 14 moški: troboj na Opčinah pripadel Olympii - Under 14 ženske: Kontovelke osvojile »maraton« proti Boru 1. ŽENSKA DIVIZIJA Na Tržaškem Sloga Dvigala Barich - Volley 3000 3:1 (25:18, 25:21, 21:25, 25:16) SLOGA DVIGALA BARICH: Cernich 3, Goruppi 13, Kralj 4, Malalan 4, Maurovich 10, Milcovich 1, Pertot 3, Michela Spangaro 15, Teresa Spangaro 9, Valič 0, Žerjal, Barbieri (L). Trener: Martin Maver Slogine novinke v ligi so v tem krogu spet zmagale in osvojile vse tri točke. Naše igralke so opravile dober nastop, tekma sama pa je bila privlačna in v prvih treh setih zelo izenačena. V prvem so bile slogašice stalno v vodstvu, drugi je bil izenačen vse do konca, v tretjem pa so gostje odločno reagirale, izkoristile tudi trenutek nezbranosti v vrstah Sloge Dvigala Barich in zasluženo osvojile niz. Več pa niso zmogle, saj so naše odbojkarice v zadnjem setu zaigrale še bolj učinkovito in svoje nasprotnice spravljale v težave že z zelo ostrimi servisi. (Inka) Ostali izidi: Altura - Cus 0:3, Oma - S. Andrea 3:0, Coselli - Libertas 3:2, Virtus - Volley Oma bo danes, Breg Alta Informatica - Killjoy bo 9.12. Vrstni red: Cus 12, Oma 11, Sloga Dvigala Barich 10, Virtus 9, S. Andrea in Altura 6, Coselli 5, Libertas 4, Volley 3000 3, Killjoy, Volley Oma, Breg Alta Informatica 0 (Breg Alta Informatica, Killjoy, Virtus in Volley Oma s tekmo manj). Na Goriškem Grado - Soča Pizzeria Frnažar 3:1 (25:17, 25:19, 26:28, 25:20) SOČA PIZZERIA FRNAŽAR: Beuciar, Camauli, Gallizia, Gabbana, Černic, Povšič, Nanut, Zavadlav, Turus (L). Trener: Paola Uršič Sočanke so tokrat izgubile proti ekipi, ki je bila gotovo v njihovem dometu, na žalost pa so nastopile zelo okrnjene. Poznala se je predvsem odsotnost standardne podajalke Marussijeve, kljub temu pa bi lahko varovanke trenerke Paole Uršič slavile, če bi zaigrale z drugačnim pristopom. Bile so premalo motivirane in v odločilnih trenutkih povsem popustile. Vrstni red: Cormons 17, Millenium Azzurra/Farra in Ronchi 15, Pie-ris/Vivil 12, Villesse 11, Capriva 9, Soča Pizzeria Franžar 7, Morarese in Grado 6, Millenium Lucinico 5, Turriaco 2, Sta-ranzano, Mossa, Monfalcone 0 (Mora-rese, Staranzano in Turriaco s tekmo manj, Soča, Cormons in Millenium Lu-cinico s tekmo več). 2. ŽENSKA DIVIZIJA Izidi 2. kroga: Hammer - Konto-vel/Sokol 3:0 (o tekmi smo že poročali), Virtus - Poggi 2000 3:1, Poggi Oma - Trie-stina Volley 0:3, Roiano Gretta Barcola -Coselli 3:0, Prevenire - Bor Zadružna kraška banka bo 10.2.2010. Vrstni red: Hammer in Virtus 6, Poggi 2000, Bor Zadružna kraška banka, Triestina Volley, Roia-no Gretta Barcola in Kontovel/Sokol 3, Prevenire, Coselli in Poggi Oma 0 (Preve-nire in Bor ZKB s tekmo manj). UNDER18 ŽENSKE Tržaško-goriško prvenstvo Skupina A Volley 3000 - Breg 3:1 (25:9, 25:12, 23:25, 26:24) BREG: Colsani, Giacomini, Grgič, Zobec, Palcich, Nadlišek, Kraljič, Novel-lo, Kalin. Trener: Breda Berzan Kljub slabemu začetku so bile tokrat okrnjene Bre-žanke zelo blizu osvojitve vsaj ene točke, saj so zadnji set izgubile na razliko. V prvih dveh nizih so varovanke Brede Berzan slabo sprejemale, tako da sploh niso mogle graditi igre, od tretjega seta dalje pa so zaigrale kot prerojene. Žal so bile nasprotnice v končnici četrtega seta prisebnejše, tako da našim igralkam ni uspelo izsiliti tie-breaka. Naj še omenimo, da so tokrat stopile na igrišče tudi tri najmlajše odbojka-rice, in sicer Kraljičeva, Novellova in Kalinova, ki so dobro opravile svojo nalogo. Ostali izid: Killjoy - Millenium 0:3, Libertas - Kontovel/Sokol bo danes ob 20.30 v Ul. della Valle, Triestina Volley ni igrala. Vrstni red: Millenium 9, Volley 3000 8, Kontovel/Sokol in Libertas 6, Triestina Volley 4, Killjoy 3, Breg in 0 (Volley 3000 s tekmo več, Killjoy z eno, Libertas z dvema tekmama manj). Skupina B Sloga Dvigala Barich - S. Andrea 3:2 (21:25, 25:18, 25:22, 25:27, 15:8) SLOGA DVIGALA BARICH: Ca-brelli, Lorenzi, N. in T. Malalan, K. in T. Pertot, Spangaro, Stancich, Valič, Barbieri (L). Trener: Martin Maver Slogine mladinke so v tretjem krogu končno prebile led in osvojile prvo zmago. Ta bi bila lahko še izdatnejša, saj so naše igralke pri stanju v setih 2:1 z zelo borbeno igro nadoknadile zaostanek 16:22, nanizale 8 zaporednih točk in že vodile 24:22, a se S. Andrea ni predal in v razburljivi končnici obrnil rezultat v svojo korist. V odločilnem tie breaku so Slogašice spet zaigrale zelo zbrano in na-digrale svoje nasprotnice, zmaga pa jim bo prav gotovo vlila samozavest v pričakovanju novih nastopov. Vrstni red: Virtus 9, Altura 6, Bor Ki-nemax in Pieris/Vivil 3, Sloga Dvigala Barich 2, S. Andrea 1 (Altura in Pieris/Vivil s tekmo manj). UNDER 16 MOŠKI Deželno prvenstvo Sloga Tabor - Prata 1:3 (17:25, 16:25, 25:19, 20:25) SLOGA TABOR: Antoni 8, Cetto-lo 2, Krečič 2, Michelli 2, Pečar 15, Pelikan 0, Riosa 0, Sosič 5, Taučer 9. Trener: Ivan Peterlin V četrtek je bila v Repnu zaostala tekma v prvenstvu U 16, za katero je naša združena ekipa sprejela preložitev, ker so bili igralci Prate bolni na dan, ko bi morala biti na sporedu po koledarju. Uslužnost pa se naši ekipi ni »splačala«, saj je imel trener Peterlin tokrat bolne Derbi under 14: v ospredju Kontovelke, v ozadju borovke kroma kombinacijami. Sloga je z nastopom zadovoljila, še posebno ob dejstvu, da je v ekipi vrsta igralcev izpod najvišje starostne mere. Virtus s svojimi začetniki Olympii sploh ni bil dorasel, slogašem pa je nudil nekaj več odpora, čeprav jih nikoli ni resneje ogrožal. OLYMPIA: Cobello, Corsi, A. in S. Čavdek, Hlede, K. in S. Komjanc, Lupo-li, Manfreda, Princi, Terpin, Winkler. Trener: Ivan Markič SLOGA: Babuder, Benčina, Krečič, Impellizzeri, R. in L. Mazzoleni, Strain. Trener: Ivan Peterlin Izidi: Sloga - Olympia 0:2 (9:25, 11:25), Olympia - Virtus 2:0 (25:6, 25:2), Sloga - Virtus 2:0 (25:13, 25:20). Vrstni red: Olympia 6, Sloga 3, Virtus in Coselli 0 (Coselli z dvema tekmama manj). (Inka) Brežanke so tudi v drugem krogu igrale pet setov in spet potegnile krajši konec. Tokrat pa so igrale precej boljše kot na uvodni tekmi. Pokazale so tudi veliko borbenost, saj se tudi po vodstvu domače ekipe z 2:0 niso predale in so tako zasluženo izenačile stanje v nizih, v odločilnem petem setu pa jih je nato kljub dobremu začetku žal izdala prevelika živčnost. V prvih dveh nizih je imel Breg največ težav v sprejemu, tako da si je domača ekipa v uvodnem priigrala odločilno prednost po 13. točki, v drugem pa celo povedla 10:1. Naše igralke so nato zaostanek skoraj v celoti nadoknadile, za zmago pa je bilo že prepozno. So pa z dobro igro nato nadaljevale in zasluženo osvojile tretji in četrti set, v petem pa je bila odločilna serija nerodnih napak na lahkih žogah. Kljub porazu zasluži pohvalo celotna ekipa, še posebno dobro pa je igrala Lara Kraljič. Ostali izid: Lucchini - Libertas 3:0. Vrstni red: Virtus 5, Lucchini 5, Breg 2, Libertas 0. Skupina C Kontovel - Bor 3:2 (25:18, 25:23, 16:25, 23:25, 15:6) KONTOVEL: Ban, Brankovic, Cas-sanelli, Guidone, Poiani, Ravbar, Roma, Sossi, Starc, D. in N. Vattovaz, Viezzoli. Trener: Tanja Cerne BOR: Pozzo, Rabak, Costantini, Zonch, Ghersi, Olivo, Giannotti, Furioso, Pučnik, Quaia. Trener: Mitja Gombač Po dolgi in izenačeni tekmi so Kon-tovelke strle odpor Borovih štirinajstletnic in si tako priborile prvo zmago v letošnjem prvenstvu. Gombačeve varovanke so sicer tekmo začele dobro in povedle v uvodnem nizu 10:5, v nadaljevanju pa je Kontovel z dobrimi servisi zaostanek najprej nadoknadil, nato pa prepričljivo slavil. Borovke Fantje Olympie in Sloge under 14 nastopili na deželnem pokalu kroma Altura - Bor Kinemax 3:0 (25:5, 25:18, 25:19) BOR KINEMAX: Cella, Grasso, Kneipp, Miloševic, Pučnik, Viviani, Zonch, Žerjal, Hauschild (L). Trener: Betty Naci-novi V drugem krogu prvenstva mladink so se morale borovke sprijazniti z gladkim porazom. Altura je dokazala, da je precej boljša od naše ekipe. Učinkovito napada iz vseh pozicij in predvaja že veliko bolj izdelano igro. Naše igralke, ki so bile za nameček okrnjene, so srečanje začele zelo slabo. Domačinke so jih poservirale in tako zelo hitro osvojile uvodni niz. Trenerka Nacinovi je takrat spremenila postavo in borovke so se v drugem in tretjem setu boljše upirale favoriziranim nasprotnicam, ki pa so bile objektivno premočne. Naj še omenimo, da je celo tekmo dokaj dobro odigrala Angela Grasso, na mreži pa sta bili učinkoviti le Katerina Pučnik in Martina Cella. Bor Kinemax - Virtus 0:3 (15:25, 16:25, 21:25) BOR KINEMAX: Cella 9, Grasso 2, Kneipp 2, Pučnik 11, Viviani 0, Zonch 0, Žerjal 6, Visintini 1, Rabak 1, Hauschild (L). Trener: Betty Nacinovi Borovke so še drugič zapored ostale praznih rok in izgubile proti Vir-tusu, ki ima povprečno dve leti starejšo ekipo, tako da je bil poraz pravzaprav pričakovan. Tekma je bila veliko bolj izenačena, kot bi se dalo sklepati iz delnih izidov, saj so bile akcije v glavnem dolge, a so naše igralke s težavo prihajale do točk, saj je bil njihov napad na splošno premalo učinkovit. Trenerka Betty Nacinovi je na igrišču zvrstila vse svoje odbojkarice, pohvalo pa zaslužita Martina Žerjal in Janja Hauschild. svoje igralce, tako da je Sloga Tabor nastopila okrnjena (brez Fiorellija, Kovica in Trenta). Kljub temu so naši fantje odigrali dobro tekmo, še zlasti v zadnjih dveh setih, ko so bili prodorni v napadu in učinkoviti tudi v bloku, tako da smo z njihovim nastopom tokrat kljub porazu lahko res zadovoljni. (Inka) Vrstni red: Triestina Volley in Gemona 12, Cervignano in Il Pozzo/Re-manzacco 9, Fincantieri 8, Prata in Cor-denons 6, Torriana in Olympia Hlede A. I. 3, Sloga Tabor 1, Win Volley in Aurora Volley 0 (Torriana in Sloga Tabor s tekmo manj). UNDER 14 MOŠKI Deželni pokal Mladinski moški odbojkarski sektor v kategoriji under 14 preživlja letos rahlo krizo, vsaj po vpisanih v deželno prvenstvo sodeč. Prijavljenih je namreč le sedem ekip (lani 10), zato bo prvenstvo steklo šele konec januarja. Pri deželni odbojkarski zvezi so se zato odločili, da priredijo »Deželni pokal U 14«, da bi mladim odboj-karjem omogočili čim več igranja. Prijavilo se je osem ekip (poleg tistih, ki so vpisana v deželno prvenstvo je pristopil še tržaški Virtus), ki so jih razdelili v dve tekmovalni skupini. Turnir bo potekal v obliki trobojev, ki jih bodo društva priredila izmenično. V nedeljo je bilo organizacijsko breme na ramenih Sloge, ki je v telovadnici na Opčinah gostila goriško Olympio in tržaški Virtus, Co-selli pa je bil v tem krogu prost. Troboj je zmagala Olympia, ki je tudi pokazala daleč največ: ekipa je uigrana in predvaja že dovršeno odbojko, s hitrimi napadi s centra in tudi drugačnimi UNDER14 ŽENSKE Na Goriškem Capriva - Olympia Bandelli Rože Fiori 3:0 (25:14, 25:17, 25:15) OLYMPIA BANDELLI ROŽE FIORI: Bergnach, Speranza, Srebrnič, Keber, Terpin, Terčič, Pahor, Bandelj, Marassi, Winkler, Car-gnel, Kosič. Trenerka: Meta Okroglič V Koprivnem so odbojkarice Olympie zaigrale precej boljše kot na prejšnjih tekmah, a kljub temu gladko izgubile. Domača ekipa je bila namreč starejša in tehnično boljša. Na igrišču so se zvrstile vse razpoložljive odboj-karice in vse dobro opravile svojo nalogo. Soča - Ronchi 2:3 (21:25, 25:21, 13:25, 26:24, 12:15) SOČA: Abrami 0, Berlot 6, Černic 2, Cotič 22, Malič 10, Mermolja 0, Peressini 5, Selini 1, Trener: Štefan Cotič Sočanke so po pravem maratonskem boju (tekma je trajala skoraj dve uri) morale priznati premoč ekipe iz Ronk, ki ima v svojih vrstah več visokih odbojkaric. Razen tretjega seta, v katerem je naša ekipa odpovedala na celi črti, so bili ostali zelo izenačeni, tako da so o končnem zmagovalcu odločale malenkosti. Vrstni red: Capriva 9, Soča 7, Delfino blu 6, Grado 3, Ronchi 2, Olympia Bandelli Rože Fiori, Moraro/Mariano, Cormons, Fin-cantieri, Staranzano, Millenium 0 (Cor-mons s tekmo manj, Delfino blu in Millenium z eno, Soča, Olympia in Capriva z dvema tekmama več). Na Tržaškem Skupina A Virtus - Breg 3:2 (25:20, 25:23, 25:27, 17:25, 15:8) BREG: Barut, Klun, Kalin, Kraljič, Novello, Zaccaria, Cenzon, Gruden. Trener: Daniela Zeriali so nato nekoliko spremenile postavo in začele igrati bolj učinkovito, čeprav so precej grešile, set pa so spet osvojile domačinke. V tretjem nizu je bil nato Kontovel v povsem podrejenem položaju, v četrtem pa že visoko vodil (15:9), a je Boru uspelo izsiliti igranje tie-breaka, v katerem so varovanke Tanje Cerne svoje nasprotnice po-servirale. Sokol - Coselli Blu 0:3 (9:25, 12:25, 8:25) SOKOL BAR IGOR: Abrami, Fer-foglia, Kojanec, Moro, Peric, A. in M. Pertot, Rauber, Simeoni, Tomasini, H. in L. Zi-darič. Trener: Norči Zavadlav. Coselli Blu, ki je glavni favorit za osvojitev naslova pokrajinskega prvaka, je bil za našo ekipo pretrd oreh. Tržačanke so bile v vseh elementih boljše od domačink, v težave pa so jih večkrat spravile že s svojim servisom. Razlika med ekipama pa je bila očitna tudi na mreži. Vrstni red: Coselli Blu 6, Bor 4, Kon-tovel 2, Sokol 0. PO&VET O NOVOSTI 11 NÀ FISKALNEM PODROČJU ZA Športna društva M^'EIJ, 25. rtDiifAlllrï 21HH9 □I) JO, uri (Lvpritni SKI) luí" Gndtii t Nabrtttml i.s'vm-.h i i1 l^j'l ghirí.T.-J-l'.'U'.ir iirtW hj nhM Jr. .fJhunrt iVrii ui V 20 Torek, 24. novembra 2009 NOGOMET / elitna liga - Po devetih krogih sprememba na vrhu lestvice Po porazu v Torviscosi Kras zapušča prvo mesto Vodilno mesto prevzela ravno Torviscosa - Domača obramba se je bolje izkazala kot Krasov napad komentar Dvojni poraz Krasa in Vesne ni zaskrbljujoč Dvojni poraz Krasa in Vesne je obe moštvi naših društev stal prvega mesta na lestvici. Sicer kriško moštvo, ki zaostaja le eno točko za vodilno dvojico, ima tekmo manj, saj so se prejšnji teden zaradi odsotnosti re-prezentanta v nogometu na mivki Micheleja Leghisse pri Vesni odločili, da preložijo tekmo. Poraza obeh ekip pa ne gre dramatizirati, saj so oboji igrali v gosteh proti tekmecema v boju za najvišja mesta. Pri Krasu se ponavlja pravilo letošnjega prvenstva: ko Kneževič ne doseže gola, Kras ne zmaga. Že pred tekmo proti Tor-viscosi je trener Musolino nasprotnika označil za ekipo, ki svoje zmage gradi na neprepustni obrambi. In trdnjava Torviscose, ki je v desetih krogih prejela le tri zadetke, je zdržala tudi proti najboljšemu napadu. Krasova napadalna vrsta je v prejšnjih devetih nastopih dosegla kar 16 zadetkov, a tokrat so Kneževič in soigralci udarjali z glavo ob zid. Vsak napad se je izjalovil in seveda, če ne dosežeš gola, največ kar lahko iztržiš je neodločen izid 0:0, a Kras je gol prejel po samih štirih minutah igre in nato zaman poskušal izenačiti, čeprav je imel na razpolago v bistvu celo tekmo, da bi to poskušal narediti. Prvič v prvenstvu je morala sklonjenih glav z igrišča tudi Vesna. Usodno je bilo gostovanje v San Da-nieleju. Tudi za Križane je bil usoden edini gol domače vrste. Promocijska liga pa je letos v znamenju izenačenosti. Lani je Kras v tem prvenstvu pometel s konkurenco, tokrat imamo pri vrhu kar pet ekip v razdalji ene točke. In Vesna nima nič manj adutov od tekmecev, da bi ji na koncu le uspelo osvojiti tisto prvo mesto, ki edino zagotavlja prestop v višjo ligo. Žal postaja v tem prvenstvu vse težji položaj Sovodenj. Točka proti Unionu je zlata vredna, a tam pri dnu so začeli hiteti, tako da bo tekma prihodnjega kroga proti pepelki prvenstva za goriško moštvo izrednega pomena. 3. amaterska liga Mladost še v težavah Novi trener Stojan Kravos ni čarovnik in doberdobska Mladost se je tudi s tržaškega gostovanja vrnila praznih rok. Tržaški Montebello Don Bosco je zmagal s 3:0. Gostitelji so povedli že po desetih minutah. Nogometaši Mladosti (čeprav se nekateri niso strinjali z odstavitvijo trenerja Fabia Samba), so sicer reagirali in so poskusili izenačiti. V drugem polčasu so gostje znova popustili in Montebello Don Bosco je izkoristil nezbranost doberdobskih nogometašev. Gostitelji so še dvakrat zatresli Custri-novo mrežo in s tem je bilo tudi tekme konec. Mladost ni imela več moči. »Po pravici rečeno nismo pričakovali večjih podvigov, saj mora novi trener Kravos šele spoznati večino fantov. Pri društvu srčno upamo, da bomo čimprej rešili vse težave in da bodo rezultati v kratkem boljši,« pravijo v taboru Mladosti. V prihodnjem krogu bo Mladost igrala proti solidni Mossi, ki je četrta na lestvici. V Doberdobu pričakujejo reakcijo fantov. Po devetih krogih je Kras zapustil prestol. Musolinovi varovanci niso več na prvem mestu, prehitela pa jih je ravno Torviscosa, ki je Kneževičeve varovance v nedeljo premagala. V Torviscosi je šlo za tekmo med najboljšim napadom prvenstva (Kras, 16 doseženih golov v 10 tekmah) in daleč najboljšo obrambo (Torviscosa, 3 prejeti goli v 10 tekmah). Prevladala je ravno obramba domače ekipe, ki je zdržala tudi proti Kneževiču in Viglianiju. Zadostoval je gol Panozza po štirih minutah igre. Kljub temu, da je imel Kras celo tekmo na razpolago, da bi izenačil uvodni zadetek gostov, Musolinovim varovancem ni uspelo zadeti. Odločilni dogodek tekme se je torej zgodil že na začetku srečanja. Po kotu za domače in nastali gneči je domačemu igralcu uspelo izkoristiti slabo posredovanje Krasove obrambe in premagati vratarja Bossija, ki je nadomeščal poškodovanega Contenta. Po prejetem golu so Bat-ti in soigralci poskušali priti nasprotniku do živega, a obramba Torviscose je bila tudi tokrat vedno na mestu. Zlasti v drugem Krasov branilec Michele Banello (arhivski posnetek) kroma polčasu je bila domača obramba stalno pod pritiskom, saj je Kras srčno iskal gol. Vendar z zelo organizirano igro je Tor-viscosi vselej uspelo uspešno posredovati in se občasno tudi podati v napad. V prvem polčasu Torviscosa se ni zadovoljila z doseženim golom. Poskušala je podvojiti in tako postaviti zmago na varno, a načrt ji je spodletel delno zaradi netočnosti napadalcev in delno zaradi lepih posegov Bossija. Kras je bil nevaren le v 22. z Viglianijem. V drugem polčasu so Re-penci večkrat poskušali premagati domačega vratarja Busa, a edine prave priložnosti Kneževiču ni uspelo izkoristiti. Za športnega vodjo Krasa Gorana Kocma-na je Torviscosa zelo organizirana ekipa, ki pa se pretežno brani: »Po kakovosti so po mojem mnenju nekatere ekipe boljše, začenši s Fontanafreddo.« 2. amaterska liga - Pozitiven krog za Brežane in Primorje Breg _ dobiva pravo podobo Še o derbiju Primorje-Zarja Gaja - Bečaj: Sami smo krivi za poraz - Zidarich: Delitev točk bi bila bolj pravična Postave in izidi V ospredju Matteo Pipan (Primorje) in Daniel Franco (Zarja Gaja) kroma Breg je v nedeljo igral kot je treba. Agresivna igra, veliko teka, lepe akcije in natančni streli v vrata. Ekipo iz Krmina so premagali z zgovornim 4:1. »Če smo proti Zarji Gaji zgrešili številne priložnosti za gol, tokrat ni bilo tako. Igrali smo zelo dobro,« meni Bregov spremljevalec Lorenzo Zupin. »Cormonese je dobra ekipa, tako da nismo imeli prav lahkega dela. Mi smo povedli in gostom je uspelo izenačiti. V drugem polčasu pa smo igrali zelo dobro in smo zasluženo zmagali. Pohvalil bi Bussija, ki je dvakrat zatresel nasprotnikovo mrežo, in Danieleja Degrassija, ki je dokazal, da je lahko v tej ligi izredno koristen igralec.« Pri Bregu zdaj upajo, da bodo nadaljevali po tej poti. Sobotni derbi med Primorjem in Zarjo Gajo je bil še kar zanimiv. Ekipa proseškega društva je z zmago prekinila negativno serijo dveh zaporednih porazov. S porazom pa je konec pozitivnega niza Zarje Gaje (tri zaporedne zmage). Nekdanji slovenski reprezen-tant, zvezni igralec Zarje Gaje Vili Bečaj je prepričan, da bi se lahko tekma odvijala povsem drugače. »V prvem polčasu smo bili mi absolutni gospodarji na igrišču. Morali bi še vsaj dvakrat zatresti mrežo Primorja in s tem bi bilo najbrž tudi tekme konec. V drugem polčasu pa smo žal popustili in vsa čast Primorju, ki je poskrbel za pre- obrat. Vsekakor sem zadovoljen s prikazano igro. Igrali smo veliko bolje kot proti Bregu, čeprav smo v tistem primeru zmagali,« je ocenil Bečaj. Nogometaš Primorja Omar Zi-darich je bil po tekmi seveda zadovoljen: »Končno smo zmagali. Tri točke so za nas pravi kisik, čeprav je treba priznati, da bi bil bolj pravičen neodločen izid. Predvsem v prvem polčasu smo mi igrali zelo slabo in Zarja Gaja bi lahko še vsaj dvakrat zatresla našo mrežo. V drugem delu smo stopili na igrišče bolj zbrani in uspel nam je preobrat.« Svoje varovance je pohvalil tudi trener Bojan Gulič: »Res je, da smo izkoristili vse naše priložnosti, to pa še en pomeni, da fantje niso reagirali. Nasprotno. V drugem polčasu smo igrali dobro. Na prvi del tekme pa je treba čimprej pozabiti. Igrali smo pod vsako kritiko. Odslej pričakujem več kontinuitete in tudi boljšo igro.« (jng) ©Pri kriški Vesni so klonirali Chebra Pri Vesni so očitno klonirali Martina Che-bra. Kot smo lahko prebrali na enem izmed krajevnih italijanskih časopisov sta v postavi ekipe kriškega društva nastopala dva Chebra. Cheber z majico številka 8 je igral... bolje od Chebra s številko 7. Prvi si je zaslužil oceno 6,5, drugi pa 6! ELITNA LIGA Torviscosa - Kras 1:0 (1:0) KRAS: Bossi, Paravan, Tomizza, Centazzo (Orlando), Banello, Bagon (Cipracca), Batti, Bertocchi, Kneževič, Bernabei (Mosca), Vigliani. Trener: Musolino. PROMOCIJSKA LIGA San Daniele - Vesna 1:0 (1:0) VESNA: Dovier, Bertocchi, Bibalo, Gulič (Visentin), Degrassi, Leghissa, Cheber, Donda, Salice (Ronci), Leone, Stradi (Guida). Trener: Veneziano. Juventina - Villesse 1:1 (0:0) STRELEC ZA JUVENTINO: v 5.dp Stabile. JUVENTINA: Furios, Morsut, Trevisan (Pittia), Gerometta, Masotti, Furlan (Giannotta), Radovac, Pantuso (Cadez), Kovič, lansig, Stabile. Trener: Tomizza. Union - Sovodnje 1:1 (0:1) STRELEC ZA SOVODNJE: v 44. Trampus. SOVODNJE: Burino, Tomšič (Galliussi), Pacor, Colapinto, Trampus, Simone, E.Kogoj, Bernardis, Miličevič (Losetti),Reščič, Stergulz. Trener: Sari. 2. AMATERSKA LIGA Breg - Cormonese 4:1 (2:1) STRELCI ZA BREG: v 10. Bussi, v 44. Esposito, v 5.dp Sovic, v 17.dp Bussi. BREG: Barbato, Farra, Sovic, Laurica, Coppola, L.Degrassi, Pernorio, Bussi, Esposito (Krevatin), D.Degrassi (Laghezza), Ursis. Trener: Petagna. 3. AMATERSKA LIGA Montebello - Mladost 3:0 (2:0) MLADOST: Custrin, Ferletič, Kobal, Batistič, Gobbo (Bagon), Vizintin, Radetič, Bressan, Bensa, Demarchi (Zorzin). Gagliano. Trener: Kravos. STRELCI EKIP NAŠIH DRUŠTEV 9 golov: Kneževič (Kras), Puzzer (Primorje); 8: Pipan (Primorje); 5: M. Leghissa (Vesna), Siccardi (Primorje), Micor, Lanza (Primorec); 3: Reščič, Portelli (Sovodnje), Moscolin (Primorec), Krevatin (Breg), Gagliano (Mladost); 2: Vigliani (Kras), Kovic, Marini, Catanzaro, Masotti (Juventina), Sau (Primorec), D. Degrassi, L. Degrassi, Snidar, Bussi (Breg), Bečaj, Milič, Zocco, Bernobi (Zarja Gaja), Colasuonno, Ferro (Primorje); 1: Giacomi, Centazzo, Batti, Bernabei (Kras), Cadez, Pantuso, lansig, Stabile (Juventina), Bernardis, Martellani, Miličevič, Trampus (Sovodnje), Bibalo, P. Carli, Cheber, Bertocchi, Stradi, Guida, Donda (Vesna), Udina (Primorec), (Primorje), G. Križmančič, Mihelčič (Zarja Gaja), Esposito, Sovic (Breg), Ferlez, Vitturelli, Visintin (Mladost). Elitna liga izidi 10. kroga Azzanese - Pro Cervignano 2:0, Monfalcone - Sevegliano 1:1 , Muggia - Tolmezzo 1:0, Rivignano - Fincantieri 0:1 Sarone - San Luigi 0:3, Torviscosa - Kras 1:( ), Tricesimo - Pro Fagagna 0:0, Virtus Corno - Fontanafredda 1:0. Torviscosa 9 6 2 1 10:3 20 Kras Koimpex 10 7 1 2 16:8 22 San Luigi 10 5 3 2 14:9 18 Pro Cervignano 10 5 2 3 10:6 17 Virtus Corno 10 4 4 2 14:12 16 Tricesimo 10 4 4 2 8:8 16 Fontanafredda 10 4 3 3 14:9 15 Fincantieri 10 4 3 3 14:12 15 Pro Fagagna 10 3 5 2 10:9 14 Azzanese 10 3 4 3 14:14 13 Monfalcone 10 3 3 4 11:9 12 Muggia 10 2 5 3 10:11 11 Rivignano 10 2 2 6 7:13 8 Tolmezzo 10 2 1 7 8:12 7 Sevegliano 10 1 3 6 7:15 6 Sarone 10 0 3 7 6:24 3 PRIHODNJI KROG Kras - Monfalcone Promocijska liga IZIDI 10. KROGA Buttrio - Centro Sedia 0:0, Gemonese - Lumignacco 4:0, Juventina -Villesse 1:1, Martignacco - Staranzano 1:0, Pozzuolo - Ponziana 0:1, San Daniele - Vesna 1:0, Trieste Calcio - Pro Gorizia 1:0, Union -Sovodnje 1:1. Buttrio 10 5 4 1 13:6 19 San Daniele 10 5 4 1 113:8 19 Vesna 9 5 3 1 12:7 18 Trieste Calcio 10 5 3 2 19:11 18 Juventina 10 5 3 2 12:9 18 Martignacco 9 4 4 1 11:9 16 Union 10 4 3 3 16:11 15 Gemonese 10 4 1 5 17:15 13 Ponziana 10 3 4 3 10:10 13 Lumignacco 10 3 4 3 8:11 13 Pro Gorizia 10 3 2 5 15:14 11 Staranzano 10 1 7 2 6:7 10 Villesse 10 2 4 4 6:10 10 Sovodnje 10 1 4 5 11:16 7 Centro Sedia 10 1 3 6 4:14 6 Pozzuolo 10 0 3 7 3:18 3 PRIHODNJI KROG Sovodnje - Pozzuolo, Centro Sedia - Juventina, Vesna - Gemonese 1. AMATERSKA LIGA IZIDI 10. KROGA Azzurra - Turriaco 3:2, Capriva - Costalunga 1:0, Fogliano - Primorec 4:1, Gradese - Domio 3:0, Pro Romans - Isonzo 1:2, Ronchi - San Lorenzo 1:1, San Giovanni -Mariano 2:0, Zaule - Medea 2:2. Zaule 10 5 4 1 15:12 19 Fogliano 10 5 3 2 19:11 18 Pro Romans 10 5 3 2 19:11 18 San Lorenzo 10 4 5 1 20:14 17 Domio 10 5 2 3 18:13 17 Azzurra 10 4 4 2 13:11 16 Ronchi 10 4 4 2 12:13 16 San Giovanni 10 4 3 3 12:9 15 Turriaco 10 4 3 3 12:13 15 Primorec 10 3 2 5 15:17 11 Capriva 10 3 2 5 7:14 11 Isonzo 10 2 4 4 10:12 10 Mariano 10 1 5 4 8:13 8 Costalunga 10 2 2 6 6:12 8 Medea 10 0 7 3 8:12 7 Gradese 10 2 1 7 11:17 7 PRIHODNJI KROG Primorec - Azzurra 2. AMATERSKA LIGA IZIDI 10. KROGA Brreg - Cormonese 4:1, Chiarbola - Romana 1:3, Fiumicello - Pieris 2:2, Opicina - Muglia 0:2, Primorje Zarja Gaja 3:1, San Canzian - Piedimonte 0:2, Sant'Andrea - Esperia 0:2, Sistiana Begliano 1:0 Muglia 10 8 0 2 15:5 24 Esperia 10 5 4 1 17:9 19 Sistiana 10 5 4 1 13:8 19 Pieris 10 5 3 2 18:8 18 Begliano 10 4 3 3 12:17 15 Breg 10 3 5 2 14:10 14 Primorje 10 4 2 4 26:22 14 Piedimonte 10 3 5 2 11:9 14 San Canzian 10 4 2 4 15:13 14 Opicina 10 4 1 5 11:16 13 Zarja Gaja 10 4 1 5 11:18 13 Cormonese 10 3 3 4 15:18 12 Sant'Andrea 10 3 1 6 14:19 10 Romana 10 2 2 6 11:15 8 Fiumicello 10 0 5 5 14:21 5 Chiarbola 10 0 5 5 11:20 5 PRIHODNJI KROG Cormonese - Primorje, Zarja Gaja - Sant'Andrea, Piedimonte - Breg 3. AMATERSKA LIGA IZIDI 10. KROGA Audax - Torre 0:2, Aurisina - Lucinico 2:' , Cgs - Ruda 1:2, Montebello - Mladost 3:0, Mossa - Roianese 3:1 , Poggio - Campanelle 2:1, Sagrado - Terzo 1:1, Villa prosta. Terzo 10 7 2 1 25:8 23 CGS 10 6 2 2 22:15 20 Torre 10 5 3 2 15:10 18 Mossa 9 5 1 3 19:14 16 Montebello 10 4 4 2 13:9 16 Ruda 9 4 3 2 14:11 15 Roianese 9 4 2 3 13:14 14 Sagrado 9 3 4 2 15:12 13 Villa 9 3 2 4 12:10 11 Aurisina 10 3 2 5 10:19 11 Poggio 9 2 3 4 10:12 9 Mladost 9 2 2 5 7:17 8 Lucinico 9 1 4 4 10:14 7 Audax 9 2 1 6 14:25 7 Campanelle 9 0 3 6 12:21 3 PRIHODNJI KROG Mladost - Mossa / RADIO IN TV SPORED Torek, 24. novembra 2009 21 nogomet - Ekipa kriškega društva po porazu v gosteh ni več na vrhu lestvice Vesna prvič brez točk Sovodenjci so zadihali V sovodenjskem taboru zadovoljni z reakcijo in z igro - Tokrat nekoliko bolj bled nastop Juventine V 10. krogu promocijske lige so se v nedeljo najbolj veselili Sovodenjci, ki so se s težkega gostovanja iz Lauzacca vrnili s pomembno točko. Kriška Vesna je klonila v San Danieleju del Friuli. Juventini pa je na domačem igrišču odščipnil točko Villesse-ju. »Povsem pravično,« so športno priznali v Juventininem taboru. Sovodenjci so tokrat igrali proti solidni ekipi Union 91. »Z doseženo točko smo več kot zadovoljni. Še bolj pa s prikazano igro,« je ocenil predsednik belo-modrih Zdravko Kuštrin. »V prvem polčasu smo igrali zelo dobro. Igrali smo boljše kot Union 91, ki se je v glavnem branil. Mi smo zasluženo po-vedli s Trampusom. V drugem delu so gostitelji reagirali in pritisnili na plin. Unionu je uspelo izenačiti. Naši fantje niso popustili in proti koncu tekme smo znova prevzeli pobudo v svoje roke. S kančkom sreče bi lahko odnesli domov vse tri točke,« pravi Ku-štrin, ki je pohvalil mladega Stergulza in Mi-ličeviča. V nedeljo bo v Sovodnje prišel zad-njeuvrščeni Pozzuolo. »Treba bo absolutno zmagati,« je odločno dodal sovodenjski predsednik. Emiliano Leone (Vesna) kroma Vesna je v San Danieleju del Friuli prvič letos izgubila. »Zaradi tega ne bo konec sveta,« pravi športni vodja Paolo Vi-doni. »Prvih trideset minut smo igrali dobro in nasprotnik je bil v težavah. Žal pa smo bili pred vrati gostiteljev nenatančni in nam ni uspelo zatresti domače mreže. Nekoliko nepričakovano je nato povedel San Daniele, ki je sicer dobra ekipa. Naša obramba je nekoliko zaspala, čeprav je bil po mojem mnenju nasprotnik igralec v prepovedanem položaju.« V drugem polčasu je Vesna igrala napadalno. Sodnik naj bi po mnenju Vesninega športnega vodje spregledal enajstmetrovko v korist »plavih«. »Bolj pravičen bi bil neodločen izid,« je še dodal Vidoni, ki je pohvalil Leoneja. Neodločen izid je delno zaustavil tudi Juventino, čeprav športni vodja Gino Vn-ti ni bil enotnega mnenja. »Resda smo le izenačili proti borbenemu Villesseju, kljub temu pa smo se še dodatno približali vrhu lestvice. Vesna je izgubila in tudi ostali niso bili uspešni,« pravi Vinti, ki je še priznal, da rdeče-beli tokrat niso bili najbolj razpoloženi, predvsem na sredini igrišča. »Zvezna linija ni bila briljantna. Villesse je v obrambi deloval zelo organizirano, tako naši napadalci niso imeli lahkega dela. Pri nas je dobro igral le Stabile, ki je bil kot vedno zelo dinamičen,« je ocenil Vinti. (jng) ob 20.45 v križu Vesna jutri proti Martignaccu Kriška Vesna bo jutri nadoknadila tekmo proti Unionu Martignaccu, ki so jo preložili pred devetimi dnevi zaradi nastopa Micheleja Leghisse z državno reprezentanco na mivki na SP FIFA v Dubaju. Union Marti-gnacco je v nedeljo z 1:0 premagal Staranzano in ima tako le dve točki manj od Vesne. Vesno čaka torej težka tekma. Trener Vene-ziano najbrž še ne bo imel na razpolago vseh varovancev. Pod vprašajem sta tako Grgič kot De-bernardi. Jutrišnja tekma bo v Križu ob 20.45. mladinski nogomet - Na Tržaškem in na Goriškem Dober nastop najmlajših Visoko so premagali solidni Trieste Calcio B - Okrnjeni začetki Pomladi niso igrali dobro - Mladost in Juventina dobro Pomlad - Trieste Calcio B 4:0 (4:0) STRELCI: Bolognani 2, Sanzin, Ar- duini. POMLAD: Ghira (Carli), Kovacic, Renar, Stojkovič, Simeoni, Čubej (Sedmach), Bolognani, Sanzin, Caselli, Ardui-ni, Rebula. Trener: Žeželj. Pet minut v prvem polčasu je bilo dovolj, da so si gostitelji zagotovili zmago proti solidni ekipi iz Svetega Sergija in tako potrdili, da se lahko borijo za mesta na rvhu lestvice. Trieste Calcio je igral dobro predvsem v fazi obrambe, tako da so Že-žljevi varovanci naleteli na precej težav. V 20. minuti je Bolognaniju uspelo prvič za-tresti nasprotnikovo mrežo. Bolognani je s solo akcijo ugnal nasprotnikovo obrambo in premagal še vratarja. Zadetek je gostujočo ekipo povsem zmedel. Nezbranost je Pomlad izkoristila s Sanzinom, ki je izkoristil lepo Arduinijevo podajo in zadel v polno. V 25. minuti je Matija Arduini znova zbežal nasprotnikovim branilcem in podal v sredino kazenskega prostora, kjer se je branilec Trieste Calcia dotaknil žoge z roko. z bele točke je bil Arduini natančen. V drugem polčasu je Pomlad še naprej igrala dobro in nasprotnik je bil brez moči, saj je bil vratar Carli stalno v brezdelju. Ostali športi: Domio - Sistiana 0:3, Esperia - Cgs B 1:1, Muggia - Mont./D. Bosco 10:0, S. Andrea - Fani Olimpia 3:1, Cgs A je bil prost. Uradni vrstni red: Muggia 15, Cgs A, Sistiana 12, Pomlad 9, Domio, 7, S. Andrea 7, Mont./D. Bosco 3, Esperia 2, Fani 0. Prihodnji krog: Pomlad bo prosta. NARAŠČAJNIKI Izidi 8. kroga: Cgs - Esperia 0:1, Opi-cina - Ponziana 0:4, San Luigi B - Zaule 4:1, S. Andrea - Roianese 4:0, Sistiana - Domio 5:0, Trieste Calcio B - Mont./D. Bosco 4:0, Pomlad je bila prosta. Uradni vrstni red: Ponziana 24, Pomlad 12, Mont./D. Bosco 12, Sistiana 12, Esperia 10, S. Andrea 8, Opicina 5, Domio 4, Zaule 3, Roianese 3, Cgs 2. Prihodnji krog: Pomlad - Cgs. DEŽELNI MLADINCI Vrstni red: Kras 25, San Luigi* 24, Monfalcone 19, Muggia 18, Trieste Calcio* 16, San Giovanni in Vesna 14, Ponziana 12, Opicina 10, Aquileia 9, Staranzano 8, Pro Gorizia* in Juventina 7, Fincantieri* 5 (* s tekmo manj). ZAČETNIKI 11:11 Pomlad A - Trieste Calcio A 0:7 (0:4, 0:1, 0:2, za federacijo 0:3) POMLAD: Paoli (Kofol), Skivjani, Cherin, Ghersinich, Suppani, Paolucci, Ko-cman, Gregori, Glavina, Košuta, Lončar Kapetan Pomladi Matija Arduini sprejema žogo v nasprotnikovem kazenskem prostoru kroma (Genzo). Trenerja: Pahor in Paolucci. Okrnjena Pomlad je tokrat igrala slabo in zasluženo izgubila. Od Pomladi si pozitivno oceno zasluži le Kofol, Paolucci in Glavina. ZAČETNIKI 7:7 Mladost - San Canzian 2:2 (0:1, 1:0, 1:1) STRELEC MLADOSTI: Juren 2. MLADOST: Glessi, Devivo, Petejan, Sarafin, M. Faidiga, Mosetti, Persoglia, Tre-visan, Cosani, Juren. Trener: Peric. Mladost je igrala dobro in borbeno. Pri varovancih trenerja Paola Perica so se izkazali Martin Juren, Martina Devivo in Janez Petejan. Staranzano - Juventina 2:1 (0:1, 2:0, 0:0) JUVENTININ STRELEC: Clancis. JUVENTINA: Braini, Clancis, Vacher, Lutman, S. Antonini, Lenarduzzi, Mar- kovič, Jacumin, Mutavčič. Trener: Mare-ga Včerajšnja tekma v Štarancanu je bila vseskozi izenačena. Juventina je igrala borbeno. maurizio vidali Poraz ni tragedija Kras in Sloga si pomagata Krasov odbornik Maurizio Vidali je pri re-penskem društvu odgovoren za mladinski sektor. 42-letni Repenc pozorno spremlja tudi nastope članske ekipe, ki je sicer v nedeljo drugič letos izgubila v Torviscosi in tako zgubila tudi primat na lestvici. »Nič hudega. Prvenstvo je še dolgo, tako da poraz v Torviscosi ni tragedija. V nedeljo zaradi službenih obveznosti nisem bil na gostovanju, vsekakor pa so mi povedali, da je Torviscosa takoj povedla, nato pa so se Furlani stalno branili. Nam pa ni uspelo za-tresti mreže. Škoda, zaslužili bi si neodločen izid. V nedeljo nas čaka še ena težka tekma. V Repnu bomo gostili Monfalcone,« je dejal Vidali. Pravzaprav je vsaka tekma v elitni ligi težka. Vsaka tekma je poglavje zase. Tu ni slabih ekip in vsi se borijo do konca. Elitna liga je že zelo težko in kakovostno prvenstvo. Mi imamo lepo skupino fantov, ki so med seboj tudi dobri prijatelji. To je zelo pomembno. Repenski navijači se peljejo tudi na vsa gostovanja. Tako je. Okrog ekipe se je ustvarilo pozitivno vzdušje in skupinica navijačev spremlja ekipo tudi na gostovanja. V Repen pa prihajajo gledalci od vsepovsod. Pri Krasu ste pred leti znova postavili na noge mladinski sektor. Od leta 2005, ko je priskočila na pomoč družina Kocman, imamo znova ekipe cicibanov in mlajših cicibanov. Začeli smo s sedmimi fantki (trener je bil legenda repen-skega nogometa Darko Škabar), vsi iz re-penske šole Gradnik. Letos pa imamo že 27 otrok, ki prihajajo od Devina, Barkovelj, Pa-drič. Repenci so že manjšini. K nam prihajajo, ker vedo, da imamo tu slovenske trenerje in ker ves trening poteka v slovenščini. Na to smo zelo pozorni. Vsekakor smo odprti vsem in k nam se lahko pridružijo tudi italijansko govoreči otroci. Poskrbeli smo tudi na kvalitetne trenerje. Z otroci te starosti je treba delati kvalitetno, drugače ne bodo nikoli postali dobri nogometaši. Še nekaj bi dodal. Prosim. Pred kratkim smo z društvom Sloga, ki upravlja telovadnico v Repnu, dosegli dogovor, da bomo tudi mi s cicibani trenirali v repenski telovadnici. S Peterlinom smo v odličnih odnosih in nam je hitro priskočil na pomoč. Od 1. decembra do 1. marca bomo tako ob torkih lahko trenirali na zaprtem. To je velika pridobitev, saj se je v preteklosti tudi pripetilo, da smo pozimi zaradi slabega vremena zelo malo trenirali. Na Občini Repentabor si tudi občinski svetnik. Letos sem prvič kandidiral na listi župana Pisanija in sem bil izvoljen. Sem član volilne komisije in z velikim veseljem in odgovornostjo spremljam dogajanje v naši občini. Ker smo pri športu, moram dodati še, da sem tudi član smučarskega kluba Brdina. jng) karate - 13. pokal Alpe Adria v Pradamanu Enajstkrat na stopničkah Člani zgoniškega kluba Shinkai osvojili štiri zmage, tri druga in štiri tretja mesta - Na zmagovalnem odru tudi v skupinskih katah V nedeljo je deželna sekcija združenja Libertas priredila v Pradamanu pred Vidmom turnir v karateju, ki je veljal kot 13. pokal Alpe Adria, kot 11. Pokal Samurai in kot finalno srečanje za deželni naslov Libertas. Udeležilo se ga je devet deželnih klubov, kot gostje pa so se prijavili tudi atleti tolminskega karate kluba Goryu. Udeležencev,od otrok do starejših agonistov, je bilo skoraj 200, kar množično pa je bilo zastopstvo zgoniškega Shinkai kluba (27 atletov). Organizator je prvouvrščenim na tem turnirju za nagrade podeljeval kolajne, štirim najbolje uvrščenim atletom na vseh treh preizkušnjah celotnega turnirja (od katerih se je oktobrska odvijala v Zgoniku) je dodelil pokale, grb pa je šel deželnemu prvaku Libertas za vsako posamezno kategorijo. Na nedelski tekmi so se shinka-jevci odlično izkazali, saj so si prislužili Shinkaijevi udeleženci tekme v Pradamanu kar štiri prva mesta (Marika Farinelli, Marko Coslovich, Fiorenza Badila, Agnese Mastromauro), tri druga mesta ( Elia Ceper, Mija Ukmar in Badila Leonardo) in štiri tretja mesta (Martina Budin ter Jernej, Lenart in Milena Legiša). Pokal za najboljšo uvrstitev na treh preizkušnjah so prejeli Mija Ukmar, Mar- ko Coslovich, Fiorenza Badila, Martina Budin, Agnese Mastromauro in Jernej Legiša, drugouvrščeni pa so bili Thomas Balzano, Marika Farinelli in Lenart Legiša. Grb deželnega prvaka Libertas so si na osnovi točk istoimenskih turnirjev priborili: Ukmar Mija, Marko Coslovich, Fiorenza Badila, Martina Budin, Agnese Mastromauro, Milena, Jernej in Lenart Legiša. Naši športniki so se dobro izkazali tudi v skupinskih katah, kjer je trojica Milena Legiša. Martina Budin in Ivana Saražin osvojila drugo mesto, fantje (Lenart in Jernej Legiša ter Matteo Blo-car) pa so bili v tej disciplini prvi. 22 Torek, 24. novembra 2009 GORIŠKI PROSTOR jadranje - Na nagrajevanju 41. Barcolane H V VI • V • Tržaški župan Dipiazza: Mitja Kosmina častni občan! v »Zgled za vse mlade, nikoli ni popustil«- Nagrajen Pink Storm (Cupa) in drugi slovenski jadralci TRST - Tudi v zadnjem poglavju -na nagrajevanju - letošnje 41. Barcolane je bil glavni protagonist slovenski jadralec Mitja Kosmina, zmagovalec letošnjega jesenskega pokala. »Mitja Kosmina je zgled za vse mlade. Čeprav je bil vedno drugi, ni nikoli popustil,« je na nedeljskem slavnostnem nagrajevanju 41. Barcolane na Pomorski postaji povedal tržaški župan Dipiazza. Prvi občan mesta Trst je še dodal, da je Kosmina tudi promotor Barcolane in Trsta: »Prav zato bom občinskemu odboru predlagal, da bi mu podelili naziv častnega občana mesta.« Predlog so prisotni sprejeli z aplavzom, Kosmina pa se je v pozdravu zahvalil Di-piazzi: »Ganjen sem. Čutim, da sem pripadnik tega zaliva in tudi samega mesta. Veliko sem potoval, a še vedno je Trst najlepše mesto na svetu. To je v bistvu tudi potrditev, da je filozofija odprtosti edina prava pot.« Dipiazza naj bi na Občini čimprej sprožil postopek za dodelitev naziva, v pričakovanju sklepa pa Kosmini, ki je tudi član upravnega odbora tržaškega nogometnega kluba Triestine, podaril svojo značko s helebardo (simbolom Trsta), ki jo je imel pripeto na suknji. Uvodnemu nagovoru je sledilo nagrajevanje. Ker je šlo letos za 41. izvedbo, so organizatorji po tradiciji nagradili 41. uvrščenega iz vsake kategorije, ob tem pa še 10-odstotkov uvrščenih posadk iz vsake kategorije (ob prvih treh še ostale, glede na število prijavljenih jadrnic). Mitja Kosmina dvignil pokal Barcolane v spremstvu posadke Na najvišjo stopničko kategorije 9 je stopila tudi letos posadka Pink Storm (JK Čupa), ki je letos dosegla deseto zmago. Slovenska posadka, ki je bila prisotna na nagrajevanju, je prejela tudi Trofejo Gio-vannija Sigovicha - nagrado, ki jo prejme prvouvrščena v kategoriji 9. Med nagrajenci je bilo tudi nekaj predstavnikov naših klubov in veliko posadk iz Slovenije. Slavnostno nagrajevanje se je zaključilo s podelitvijo pokala Barcolane, ki ga je navdušeno dvignil Mitja Kosmina, z njim pa se je veselila celotna posadka. V nabito polni dvorani Saturnia na Pomorski postaji so si obljubili, da se ponovno srečajo na 42. Barcolani, ki bo 10. oktobra 2010 z startnim znakom ob 10.00. / i Söderling Na sklepnem teniškem mastersu v Londonu je drugi dan bojev za presenečenje poskrbel Šved Robin Soderling. S 4:6 in 4:6 je namreč premagal Španca Rafaela Nadala. Da Ros CONI je 22-letnega kolesarja Giannija Da Rosa kaznoval z 20-letno prepovedjo nastopanja. Da Rosa so na letošnjem treningu v Padovi ujeli pri pre-prodajanju prepovedanih poživil. 4 Nico Rosberg Po odhodu svetovnega prvaka Jensona Buttona k McLarnu so pri Mercedesu našli novega dirkača. To bo 24-letni Nemec Nico Rosberg, ki je zadnja štiri leta sedel za krmilom moštva Franka Williamsa. za gledališčnike, za športnike ... Za'n^m bSUorsKi dnevnik še bližji-da bi jim ^ leto 2010 ¡e zev t^v^uw^r^tÄ.P«»«-'' 210 evrov in jo je bodo tudi objavljali z nakazilom na eneg Banca rividale - Krneča » nodružnica Trst su 1T56P0301Ö ___--«nnni <5102 Banca d. O**' . podružnica Banca di Civ.dale -^ druinlcaTrst Zadružna banka Doberdob Zadružna kraška banka naupra,p,morske9adne^aV—- ZA INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 , računa: IT56 F• OM™ ££ 0000000.9^2 računa: 0.00000.0730 št. računa: IT7H-" VJUI - „„».primorskih Hmorski dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji. o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Gripa je slovenskim šolarjem prizanesla, toda ne povsod Osnovni šoli na Plešivem in v Števerjanu zdesetkani Po zagotovilih šolskega osebja doslej niso ugotovili primerov nove gripe Vročina, kašelj in vnetje grla še niso znak za novo, pandemsko gripo, ki jo prinaša virus A-H1N1, pač pa so v veliki večini primerov simptomi »le« navadnega prehlada ali gripi podobnih obolenj. Otroci so seveda tem najbolj podvrženi, saj je njihov imunski sistem manj odporen, druženje v vrtcih ali šolah pa pripomore k širitvi virusov med sovrstniki in posledično tudi med družinskimi člani. Zdravniki zato svetujejo, naj ob prvih znakih slabega počutja otroci raje ostanejo doma, tako da v zadnjih časih beležimo v vrtcih in šolah vse večjo odsotnost otrok. Kakšno pa je stanje v vrtcih, osnovnih in nižjih srednjih šolah na Goriškem? Zanimalo nas je namreč, ali je morda tudi tu opaziti večjo odsotnost, in še to, ali so zabeležili primere nove gripe. Najprej smo preverili, kako je v otroških vrtcih, kjer je stanje, nepričakovano, spodbudno: v vseh desetih vrtcih nam je osebje zagotovilo, da doslej niso zabeležili nikakršnega primera nove gripe, pa tudi odsotnosti niso vznemirljive. Med najpogostejše vzroke za odsotnost so sogovornice vključile predvsem tradicionalen kašelj, zamašen nos ali želodčne motnje, nekatere so mednje vstavile še otitis oz. vnetje ušes, spet druge pa so nam zaupale, da so nekateri malčki iz previdnosti raje kar doma. V vrtcu v Doberdobu so si oddahnili, saj je situacija danes rožnata v primerjavi s tem, kar je bilo pred dvema tednoma, ko je zaradi prehlada in trebušnih motenj zmanjkalo kar 31 malčkov na skupnih 47. V štandreškem vrtcu so nam potrdili, da je bil preplah pred primeri okužbe z gripo A odvečen, saj se je izkazalo, da je šlo za sezonsko gripo, medtem ko so nas v romjanskem vrtcu opozorili na primer škrlatinke. Najbolj zdravi pa so nedvomno malčki iz Sovodenj, saj so bili včeraj v vrtcu prav vsi prisotni. Nekoliko drugačna slika se je pokazala na osnovnih šolah, kjer izstopata šoli s Ple-šivega in iz Števerjana, ki sta bili naravnost zdesetkani: na Plešivem je zmanjkalo kar 15 Števerjanski osnovnošolci ob začetku letošnjega šolskega leta; v zadnjih dneh bi zaman iskali na šoli druščino nasmejanih učencev, saj jih je bilo včeraj samo devet od skupno šestindvajsetih bumbaca učencev na skupnih 27, zbolela pa je tudi ena učiteljica, na števerjanski osnovni šoli pa je še veliko huje, saj so se včeraj znašli le v devetih namesto v šestindvajsetih. Sicer so vzroki za izostanek od pouka tako na teh dveh šolah kot na ostalih vselej vročina in pa prehlad. Odgovor, na katerega smo največkrat naleteli, je bil ta, da je stanje »v normi z zimsko sezono«, tako da kakih masovnih primerov obolenj ali nove gripe ne gre beležiti. Svetla izjema so mali učenci vrhovske osnovne šole, ki so presenetljivo vsi zdravi. Preverili pa smo seveda tudi stanje na nižjih in višjih srednjih šolah, kjer je v večini primerov zmanjkal po en dijak na razred, največkrat pa še ta ne. (sas) GORICA - Občina Solidarnostna košarica spet na prodaj Z včerajšnjim dnem je spet na voljo solidarnostna košarica, ki so jo na pobudo goriške občine uvedli pred natanko enim letom. Za 8,90 evrov je na prodaj v trgovini Semolic (Ulica Kugy 26), supermarketu Conad (Ulica Locchi 10), supermarketu A&O (Kapucinska ulica 1), supermarketu Komauli (Ulica Don Bosco 169), Euromarketu Mosetti (Ulica Carducci 41), trgovini Hasaj Helga (Trg Battisti 6) in marketu Nanut v Štandrežu. Solidarnostna košarica s steklenico olja, kilogramom moke, šestimi jajci, konzervo s paradižniki, konzervo fižola, litrom mleka, paketom kave, kilogramom piškotov, paketoma testenin in kilogramom riža je na prodaj prav vsem v zadnjem tednu vsakega meseca, zanjo pa ni potrebno predstaviti nikakršne dokumentacije ali prošnje. Število oseb, ki sega po njej, narašča, pravijo na občini, kar je pokazatelj finančne stiske med ljudmi. Nekateri jih kupijo tudi z namenom, da jih potem podarijo pomoči potrebnim ali človekoljubnim organizacijam. Na občini napovedujejo, da bodo decembrsko solidarnostno košarico »obogatili« z jedmi, ki so primernejša za božična praznovanja, in da razmišljajo o spremembah v izboru proizvodov. K pobudi sta pristopili zadrugi ribičev Lisert in Marco Polo, ki v pokriti tržnici za isto ceno prodajata košarico s školjkami in ribami. GRADIŠČE - Prometna nesreča Poškodovani voznici helikopter službe 118 ni mogel pomagati V Gradišču se je včeraj huje ponesrečila 63-letna voznica, A.R. iz Gradišča, ki so jo v tržaško Katinaro odpeljali z rešilnim vozilom, ker zaradi slabega vremena in zlasti nizke megle helikopter službe 118 ni mogel pristati. Po informacijah, ki so jih posredovali reševalci, se je prometna nesreča zgodila okrog 8.30 v Ulici Campi v Gradišču, v neposredni bližini občinskega štadiona Colaussi. Ženska se je pripeljala s svojim avtomobilom tipa Lancia Y, iz še nepojasnjenega vzroka pa je izgubila nadzor nad njim - ugibajo, da jo je obšla slabost -, zavozila s ceste, trčila v obcestno oviro, pri čemer se je avtomobil prevrnil na bok. Ženska je bila v njem ukleščena. Iz avta so jo potegnili goriški gasilci. Kljub temu, da so na kraju na voznici ugotovili le udarec v glavo, so zaradi bojazni, da je morebiti utrpela notranje poškodbe, sklenili, da jo napotijo na Katinaro. Vreme je preprečilo pristanek helikopterja, zato pa so jo v Trst odpeljali z rešilcem. NOVA GORICA - »Javno« sta se samozadovoljevala Kaj jih vleče na Ulico Gradnikove brigade? Kaj jih vleče v Ulico Gradnikove brigade, se sprašujejo novogoriški policisti, ki so ob koncu tedna kar dvakrat ukrepali zoper moška, ki sta se sa-mozadovoljevala na javnem kraju. Eden od dveh je bil italijanski državljan. V noči na petek, okrog pol tretje ure zjutraj, je Novogoričanka policiste obvestila o tem, da se pred vhodom v stanovanjski blok na Ulici Gradnikove brigade samozadovoljuje moški. Za njeno opozorilo, da bo poklicala policiste, se ni zmenil, ampak se je začel še bolj zagreto masturbirati. Ob prihodu policijske patrulje je zbežal med parkirane avtomobile, a so ga ujeli, pri čemer je moški pobesnel in se znesel nad policistoma, tako da sta morala uporabiti fizično silo in plinski razpršilec. Ko sta ga obvladala, sta ga vklenjenega pripeljala na policijsko postajo, kjer so ugotovili, da gre za 49-letnega italijanskega državljana. Zara- KTtJfPP Vabimo Vas na 'PROJEKCIJO FILMA 28-obletnica Kulturnega doma Gorica LETEČA _ IMKMJiki USm h n^TX? i r Tk Kulturni dom Gorica (Ul. I. Brass 20) DANES, 24. novembra 2009, ob 18. uri | Vstop prost Info: Kulturni dom Gorica tel. 0481 33288. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Ob 100-obletnici prvega poleta bratov Rusjan GLEDALIŠKA PREDSTAVA V ABONMAJU SSG 2008/09 EDA-ZGODBA BRATOV R0&JAN Besedilo in režija: Neda RUSJAN BRIC 100-obletnici prvega poleta Edvarda Rusjana Kulturni dom Gorica (Ul. I. Brass 20) DANES, 24. novembra 2009 ob 20.30 Info: Kulturni dom Gorica tel. 0481 33288. 28-obletnica Kulturnega doma GORICA / TRST Četrtek, 26. novembra 2009 1 1 APrimorski ~ dnevnik NOVA GORICA V Hitu grozijo z daljšimi stavkami di kršitev zakona o varstvu javnega reda in miru so mu policisti izdali plačilni nalog ter ga kasneje izpustili. Le dan kasneje, v soboto okrog 11. ure dopoldne, sredi belega dne, so novogoriški policisti spet prejeli klic občanke, ki jih je obvestila, da iz stanovanja vidi moškega, ki se v tretjem nadstropju garažne hiše na Ulici Gradnikove brigade samozadovoljuje. Policijska patrulja se je odzvala na klic in moškega zasačila. Zaradi neprimernega vedenja na javnem kraju so 34-letniku iz okolice Nove Gorice napisali položnico po zakonu o varstvu javnega reda in miru. Naj spomnimo, da so novogoriški policisti že pred kakšnim letom dni nekajkrat posredovali v garažni hiši na Ulici Gradnikove brigade, kjer je svoje »premoženje« razkazoval italijanski državljan, včeraj pa nam ni uspelo izvedeti, ali je šlo v petek za istega človeka. (nn) Uroš Kravos foton.n. V obeh Hitovih novogoriških igralnicah, Perli in Parku, so igralniški delavci v soboto znova stavkali. Pri šesturni stavki so se jim proti pričakovanjem pridružili tudi študenti, ki delajo na igralnih mizah in na katere je računala uprava družbe, pred obema igralnicama pa so stavkajoče, podobno kot pred tednom dni, podprli tudi zaposleni, ki trenutno niso bili v službi. Kot je napovedal predsednik sindikata igralniških delavcev (SIDS) v Hitu, Iztok Černigoj, bodo s stavkami nadaljevali v decembru in po potrebi tudi v januarju, po potrebi pa jih bodo razširili še na Drive Inn na mejnem prehodu Vrtojba in v Corono, ki deluje v bližini Kobarida. Izrazil je tudi prepričanje, da bo uprava v končni fazi vendarle popustila in bo morala prisluhniti njihovim dvanajstim stavkovnim zahtevam, ki jih zaenkrat apriorno zavrača. »Z naše strani smo ponudili maksimum, tri konstruktivne predloge, da bi se zbližali, in resnično smo bili prepričani, da bodo sindikalisti sprejeli naše predloge, žal pa na nasprotni strani ni bilo interesa, da bi prišli skupaj in začeli racionalno razmišljati,« je pogajanja s sindikatom komentiral Uroš Kravos, vodja pogajalske skupine Hitove uprave. Uprava je predlagala, da se odpoved podjetniške kolektivne pogodbe zamrzne do 31. oktobra 2010, da se v naslednjem letu postopoma uvede nov sistem razporejanja delovnega časa in da se do omenjenega roka postopoma rešujejo odprta vprašanja glede ostalih stavkovnih zahtev SIDS. Pogajalci so predlagali tudi, da uprava do konca marca pripravi osnutek sistema participacije delavcev pri dobičku iz poslovanja, vse to pa pod pogojem, da sindikat zamrzne napovedane stavkovne aktivnosti do 31. oktobra 2010. Stavkovni odbor je zavrnil vse omenjene predloge in ponudil svoje, ki so jih strokovni sodelavci Hi-tove uprave vzeli pod drobnogled. »V četrtek smo prejeli tudi dodatne termine za stavko v decembru in januarju, v tem trenutku pa je izredno težko napovedati, kolikšna bosta zaradi tega direktna in neposredna škoda v podjetju,« je povedal Kravos in pojasnil, da bodo Hitovi gostje zaradi tega odšli na druge lokacije oz. h konkurenci. Dodal je, da trenutno nimajo nobenega datuma za nadaljevanje pogajanj. »S tem, ko predstavniki SIDS niso privolili v naše predloge, se morajo zavedati, da so na svoja pleča prevzeli tudi velik del bremena in postavili na kocko negotovosti 1.750 zaposlenih v Hitu,« je še dejal in kljub na videz brezizhodni situaciji izrazil prepričanje, da bodo v prihodnje vendarle prišli do nekega dogovora. Černigoj je izrazil razočaranje nad dopisom Kapitalske in Slovenske odškodninske družbe, da v celoti podpirata upravo pri izvajanju sanacijskih ukrepov, in nad izjavami Kravosa, češ da SIDS ni pripravljen na pogajanja in zavrača vse njihove predloge. »Na upravo Hita smo samo v zadnjih štirih mesecih naslovili 14 dopisov za ureditev posameznih problematik, štiri pobude za sestanek ter celovita predloga za spremembo podjetniške kolektivne pogodbe in sporazuma o delovnem času, a brez vsakega odziva, kar najlepše potrjuje, kakšen dialog si je uprava zamislila s sindikati,« je izpostavil in poudaril, da je v podjetju še vedno precej takih, ki prejemajo dva- ali trikrat višjo plačo od krupjejev, zaposleni pa so v službah, ki so same sebi namen, in izrazil prepričanje, da bi morali začeli varčevati pri slednjih, ne pa pri igralniških delavcih, ki se jim pravice krčijo že nekaj let. Nace Novak 24 Torek, 24. novembra 2009 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Krstna predstavitev knjižne zbirke Goriške Mohorjeve družbe Kljub finančni stiski zanimiva bralna bera Koledar, mladinska Marko in note, kriminalni roman Umor v zaspanem mestu in memoarska Inventura NA GORIŠKI PREFEKTURI Letošnji prejemniki državnih odlikovanj Na goriški prefekturi bo danes ceremonija ob podelitvi državnih odlikovanj reda »za zasluge republike« občanom iz goriške pokrajine. Letošnji prejemniki so politični in družbeni delavec Nicolo Fornasir (komendnik), Pietro Bellucci (oficir republike), Alberto Alberti (vitez republike), Claudio Macrini (vitez republike), Giancarlo Marega (vitez republike), Riccardo Millan (vitez republike), Francesco Montalto (vitez republike), Michele Pallini (vitez republike) in Claudio Spanghero (vitez republike). Odlikovanja podeljuje predsednik republike. Z včerajšnje predstavitve v galeriji Ars na Travniku »Spet je leto naokoli in naša b'ndima je pod streho.« S temi besedami je Marko Tavčar po pozdravu Oskarja Simčiča sinoči v galeriji Ars nad Katoliško knjigarno uvedel krstno predstavitev letošnje knjižne zbirke Goriške Mohorjeve družbe. »Letošnji zbirki se poznajo neugodne finančne razmere, v katerih delujemo, po vsebinski plati pa je zbirka vseeno zanimiva,« je pojasnil Tavčar ter dodal, da je koledar jedro, okrog katerega se oblikuje vsakoletna zbirka. Jože Markuža, ki je koledar uredil, je povedal, da se Koledar Goriške Mohorjeve družbe za leto 2010 kaže v novi obliki in podobi, saj so slikovne priloge v koledarskem delu ter na platnici delo akademske slikarke in izvedenke mozaične umetnosti Megi Uršič Calzi, ki je likovno opremila tudi Naš koledar 2010. V nadaljevanju je pojasnil, da prinaša koledar prispevke, ki govore o življenju in delu Slovencev v Italiji z verskega, zgodovinskega, družboslovnega, poljudnoznanstvenega in leposlovnega področja ter poročila o delovanju kulturnih organizacij, društev in ustanov na Goriškem in Tržaškem, deloma pa tudi v Benečiji in Ka- bumbaca nalski dolini. Markuža je poudaril še, da ima letošnji koledar 301 stran, kar pomeni, da je najobsežnejši v zadnjih letih: v njem so objavljeni prispevki 61 avtorjev, obogateni s 125 fotografijami. »Po navadi vključimo v zbirko vsako leto vsaj eno otroško oziroma mladinsko knjigo,« je v nadaljevanju povedal Tavčar in predal besedo ilustratorki Jasni Merku, ki je s celostranskimi ilustracijami opremila knjigo z naslovom Marko in note Nadje Kriščak, že pokojne tržaške avtorice, pu-blicistke in urednice na Primorskem dnevniku, ki je bila tudi duša folklorne skupine Stu ledi iz Trsta. Merkujeva je povedala, da sta bili z Nadjo veliki prijateljici, ob ustvarjanju ilustracij pa se je ta vez še okrepila, pa čeprav se je avtorica poslovila že pred 18 leti. O zgodbi je povedala, da govori o dečku, ki je igral violino, ker pa mu je vadba jemala vse več časa, ki bi ga raje preživljal z drugimi otroki, si je zaželel, da bi vsi zvoki izginili s tega sveta, kar se je tudi zgodilo, a je bilo potem vse skupaj tako žalostno, da si je zaželel, da bi se zvoki vrnili. V odsotnosti koroškega avtorja Martina Kuchlinga je Tavčar predstavil njegov kriminalni roman Umor v zaspanem mestu, skupno večernico vseh treh Mohorjevih družb, celovške, celjske in goriške. V grobem gre v delu za umor koroškega Slovenca Igorja Tropina, vodjo biroja za narodno skupnost pri deželni vladi v Celovcu in iskanje krivca umora, ki se duhovito razpleta vse do nepričakovanega razpleta. Tavčar je povedal, da je 39-letni Kuchling leta 1998 izdal že pesniško zbirko Okamenela sled, dve leti pozneje pa še roman z naslovom Iskanje Nataše, ukvarja pa se tudi s prevajanjem iz nemščine in z urednikovanjem. Kot zadnja je bila predstavljena še knjiga z naslovom Inventura, ki jo je napisal gozdarski inženir v pokoju Janko Žigon. Gre za memoarske zapise o dogodivščinah iz otroštva, obdobja šolanja, zgodah in nezgodah pri delu v gozdarstvu, smučarske in planinske zgodbe, vojaške zgodbe ter novejše sodobne prigode avtorja, rojenega leta 1932 v Vrtojbi. Včerajšnji predstavitvi v Gorici bosta sledili še predstavitev v ljubljanskem Cankarjevem domu, 26. novembra, in v Tržaški knjigarni v Trstu, 2. decembra letos. Nace Novak Razstava o prvi svetovni vojni »Prva svetovna vojna na Črnem vrhu« je naslov razstavi, ki jo bo tržiška občina v sodelovanju s kobariškim muzejem odprla jutri v dvorani Palazzetto veneto v ulici SantAm-brogio v Tržiču. Ob tem naj bi obiskovalce privabili tudi na ogled tematskega parka prve svetovne vojne. Razstava bo na ogled do 13. decembra. Brigada se ne bo odselila Goriški župan Ettore Romoli se je včeraj sestal s poveljnikom konjeniške brigade Poz-zuolo Del Friuli, generalom Giovannijem Fungom. Ta mu je zagotovil, da sedeža konjeniške brigade - ki je med drugim edina v italijanski vojski - ne bodo umaknili iz Gorice. Tako je ovrgel govorice minulih dni. Trst je naš v Novi Gorici Igrani film Trst je naš, ki traja 27 minut in je kot projekt AGRFT nastal v koproduk-ciji z RTV Slovenija, bodo vrteli drevi ob 20.15 v mali dvorani Kulturnega doma Nova Gorica (Bevkov trg 4) v okviru Filmskega gledališča. Avdicije za natečaj Pecar V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici se danes nadaljuje deveti mednarodni klavirski natečaj Giuliano Pecar. Žirija, ki jo sestavljajo Dario De Rosa, Vincenzo Balzani, Igor Lazko, Erwin Kropfitsch in Siavush Ga-dijev, bo od 10. do 16. ure ocenjevala nastopajoče. Zaključni večer z nagrajevanjem zmagovalcev bo v soboto, 28. novembra, ob 20.30 v deželnem avditoriju. Konvencija o pravicah otrok Unicef prireja danes posvet ob 20-letnici konvencije o otrokovih pravicah. V dvorani klasičnega liceja Dante Alighieri (Drevored 20. septembra) v Gorici se bodo od 9.30 do 13. ure številni gostje pogovarjali o (ne)iz-vajanju in (ne)spoštovanju konvencije, ob njih pa se bodo oglasili tudi nekateri dijaki. Diploma za Livia Fellugo Liviu Fellugi iz vinogradniškega podjetja v Bračanu bo Videmska univerza podelila specialistično diplomo »honoris causa« iz vinarstva in enologije. Ceremonija bo v Vidmu 11. decembra. TRŽIČ - Drevi Baklada proti nasilju nad ženskami Ob jutrišnjem mednarodnim dnevom boja proti nasilju nad ženskami so si goriška pokrajina, tržiška občina ter številna združenja žensk z Goriškega zamislili pobudo - ba-klado proti nasilju, ki bi širšo javnost opozorili na prevečkrat zamolčano in nevidno socialno hibo, ki se v sodobni družbi žal vse bolj širi. Udeleženci se bodo zbrali drevi ob 20. uri na Trgu Republike v Tržiču, kjer bodo skupaj prižgali bakle, nato pa se pomaknili do dvorane deželnega sveta, kjer bodo krajevne upraviteljice in prostovoljke združenj žensk spregovorile o nasilju nad ženskami. Lani se je 123 žensk zateklo po pomoč k združenju Da donna a donna v Ronkah: največkrat so potrebovale podporo zaradi psihološkega nasilja (96%), mnoge pa so zaupale tudi primere fizičnega oz. spolnega nasilja znotraj domačih sten, se pravi tam, kjer naj bi paradoksalno vladala ljubezen. Podatki, ki jih je posredovalo združenje, kažejo še na dejstvo, da se je v primerjavi z letom 2007 število obiskovalk dvignilo za 28,7 odstotk. Da bi se lahko pobude udeležilo čim več ljudi, je goriška pokrajina poskrbela za avtobus »enakih možnosti«, ki bo brezplačno povezoval Gorico in bližnje zaselke s Trži-čem. Avtobus bo štartal izpred sedeža Pokrajine Gorica na Korzu ob 19. uri in se nato ustavil v Gradišču, Foljanu, San Pier d'Isonzu, Turjaku, Pierisu, Škocjanu, Štarancanu, Ronkah in naposled še v Ronke. V obratno smer bo krenil ob 22.30 iz Ul. Ros-selli. Več informacij je na voljo na tel.št. 0432/942031. GORICA - Letošnja 51. Cecilijanka je mimo Uglašeni na želje mladih »Ko se nekateri zbori na koncertih in tekmovanjih uveljavijo v mednarodnem okviru, je to priznanje za vso slovensko kulturo« Gripa ni prizanesla niti pevcem, zato je z nedeljskega programa letošnje Ce-cilijanke izpadel mešani pevski zbor Rupa-Peč - zbolela je namreč dirigentka -, pa tudi marsikateri udeleženi zbor je nastopil v okrnjeni zasedbi. Vendar zaradi tega tradicionalna zborovska revija ni bila nič manj praznična, k čemur je prispevalo tudi istočasno obeleževanje jubileja Zveze slovenske katoliške prosvete, ki pevsko prireditev organizira. Na jubilejni pečat letošnje Cecilijan-ke sta opozorila oba govornika. Dario Bar-tinazzi je na prvem, sobotnem večeru poudaril, da je »zveza zrasla na temeljih glasbe in zborovskega petja«, in ugotavljal: »Pe-t'e in glasba sta za Slovence, ki živimo v Italiji, temelj narodnega obstoja. Zato so Zveza slovenske katoliške prosvete in njene članice v vseh teh letih vlagale veliko truda in energije ravno na glasbenem področju, in to iz več razlogov. Prvi je ohranjanje slovenske zavesti in izročila skozi slovensko pesem. Pesem, ki je včasih donela pod vsako vaško lipo, na trgih, na poljih, ob domačem ognjišču ne sme v pozabo. Zato je vloga, ki jo opravlja zveza, neprecenljiva... Res je, da pri nekaterih zborih primanjkuje članov oz. mladih moči, vendar na Goriškem lahko trdimo, da se je tok preusmeril. Pri nas so si mladi sami izborili prostor in ustanovili nove skupine, ki bolj ustrezajo njihovim željam. Tudi večji mešani zbori so s trdim delom in požrtvovalnostjo v zadnjem desetletju presegli le družabni namen in velikokrat dosegajo odlične in zavidljive uspehe na državnih in meddržavnih tekmovanjih.« Svoje razmišljanje je tako nadaljeval: »Prihodnost naše zveze je lahko možna le s pomočjo in doprinosom mladih ljudi. Danes mlademu človeku ni dovolj biti član nekega društva, ampak mu je bolj do tega, da pokaže, kaj zmore, da mu je dana in zau- pana odgovornost, za katero bo dal vse od sebe, čeprav jo bo morda včasih polomil. To je Zveza slovenske katoliške prosvete razumela. S postavitvijo operete Grofica Marica je na primer dokazala, kljub petdesetletni starosti, da je njeno telo mlado in živo, nasmejano in vedro, ljubeznivo in igrivo, polno mlade energije.« V nedeljo popoldne, ko je bila dvorana centra Bratuž nekoliko manj nabito polna v primerjavi s sobotnim večerom, pa je publiko nagovorila Franka Padovan, predsednica Zveze slovenske katoliške prosvete: »Cecilijanka ostaja verodostojna podoba zborovskega ustvarjanja v širšem prostoru dežele FJK, pa tudi zunaj nje. Med vloge zborovskega petja sodi namreč tudi posredovanje slovenske pevske kulture neslovenskemu okolju, zato je priznanje za celotno slovensko kulturo, če se nekateri zbori s koncerti in tekmovanji uveljavijo v širšem mednarodnem okviru.« Spomnila je še, da je bila zveza ustanovljena z osnovnim namenom, »da bi bila kulturna dejavnost goriških slovenskih katoliških društev bolje povezana in usklajena,« uspeh jubilejne postavitve Grofice Marice pa je »dokaz, da s skupnimi močmi, sodelovanjem in požrtvovalnostjo lahko marsikaj dosežemo«. Nedeljski spored, ki sta ga v slovenščini in italijanščini povezovala Martina Va-lentinčič in Nikolaj Pintar, je sklenil »hudomušni intermezzo« deklet Bodeče neže, ki so najprej izvrstno zapele, za kar jih je publika nagradila z bučnim ploskanjem in z vzkliki »bravo« ter si izborila še dodatek. Nato so pevke prejele v dar rožice, spet zapele in sredi splošnega navdušenja zalučale rožice poslušalcem v dvorani. Če je bilo sporočilo letošnje Cecilijanke svežina mladih sil, je to najbolje utelesil zaključni nastop vrhovskih deklet. Franka Padovan med nedeljskim nagovorom (desno) in »naskok« deklet Bodeče neže na rožice (spodaj) foto l.k., bumbaca w •f * ¿p?* ■. ¿V P. *■, ?£' / GORIŠKI PROSTOR Torek, 24. novembra 2009 2 S gorica - Rusjanovo letalo Eda 5 odslej v KB centru Spomeniki niso dovolj, potreben je nov »vzlet« Maketo sta odkrila Grazia Rusjan, pilotova nečakinja, in izdelovalec Jožef Silič Grazia Rusjan in Jožef Silič ob pravkar odkriti maketi letala bumbaca Včeraj pod večer so na notranjem dvorišču KB centra na goriškem Korzu odkrili maketo Rusjanovega letala Eda 5. Odkritje sodi v niz prireditev, ki potekajo po raznih krajih v mestu ob 100-letnici prvega vzleta na Rojcah. Včerajšnja pobuda je v četrt stoletja četrta po vrsti v oskrbi Združenja slovenskih športnih društev v Italiji in je vpisana v ciklus ovrednotenja bratov Rusjan v našem mestu. Dogajanje se je začelo z nastopom skupnega moškega pevskega zbora Jezero - Skala pod vodstvom Aleša Hobana. Uvodni pozdrav je okrog sedemdesetim udeležencem posredoval Boris Peric, predsednik finančne družbe KB 1909, ki je lastnica KB centra. Opozoril je na simbolno, miselno in vsebinsko povezavo med prvim vzletom in ustanovitvijo Kmečke banke, dogodkov, ki sta se odvijala oba istega leta na začetku prejšnjega stoletja. Bilo je obdobje sunkovitega razvoja slovenske narodne skupnosti v Gorici, ki pa ga je prekinila prva svetovna vojna. Sporočilo tedanjega dogajanja za današnji čas pa je smelost, ki se ji ne smemo odpovedati, prav nasprotno: ni dovolj odkrivati spomenikov, zamisliti si je potrebno tudi kakšen nov »vzlet«. Vili Prinčič in Aldo Rupel sta obnovila dogajanja, povezana z epopejo bratov Rusjan, ne le v zadnjem letu, temveč tudi Napis na športni palači v Ulici Brass, v dolini Korna Za odstranitev fašističnega »Me ne frego« Že dalj časa kraljuje na pročelju športne palače v Ulici Brass, v dolini Korna, večji napis, sicer znano fašistično geslo »Me ne frego« (Požvižgam se). Nanj je javnost opozoril nekdanji goriški občinski svetnik in odbornik za šport Ottavio Romano, sicer vodilni predstavnik Stranke komunistične prenove. V času svojega mandata namreč ni zasledil morebitnih boljševiških napisov po stenah občinskih športnih objektov, tako da sedanjega odbornika za šport, sicer predstavnika gibanja Fiamma Tricolore, Sergia Cosmo prosi, naj poskrbi za takojšnjo odstranitev motečega napisa. gorica - Občinski poklon Rusjanoma Na županstvu oddali 500 ožigosanih razglednic Akcijo bodo ponovili jutri - V sredo odkritje spomenika pred sedežem pokrajine v zadnjih 25-30 letih, ko je pravzaprav bilo potrebno rešiti pozabe tako pomembno izročilo. Zahvalila sta se tudi vsem, ki so bili široko dovzetni za denarno nabirko, ki je omogočila izdelavo in namestitev sicer majhnega, a ličnega spomenika. V imenu krajevnih uprav sta spregovorila odbornika Marko Marinčič za pokrajino in Stefano Ceretta za občino. Prvi je opozoril na dejstvo, da se še do pred nekaj meseci nobena javna ustanova ni zavedala obletnice, a je pokrajina Gorica nato le pravočasno pristopila. Končni rezultat bo viden jutri, 25. novembra, ko bo pred pokrajinsko palačo odkrit spomenik bratoma Rusjan. Glede prihodnosti pa bo pomembno, da bosta obe jezikovni komponenti prebivalstva uravnovešeno in enakovredno sodelovali, kajti za »vzlet« sta enako pomembni obe krili nekega letala, tako Rusjanovega kot - v prispodobi - tukajšnje skupnosti. Predstavnik občine je pozdravil prisotne in izrazil prepričanje, da bo vsem težavam navkljub mogoče graditi neko skupno pripoved. Maketo sta odkrila Grazia Rusjan, pilotova nečakinja, in izdelovalec Jožef Silič iz Šempetra. Program in nastope je povezovala Barbara Uršič. Pevski zbor je zapel vmes in tudi na koncu s povabilom prisotnim, da nazdravijo odkritju in vsebini povedanega. (ar) V veži goriškega županstva je v nedeljo deloval premični poštni urad, ki je bil namenjen izključno prodaji in žigosanju spominskih razglednic ob proslavljanju stoletnice prvega poleta bratov Rusjan. Pobudo za tisk razglednice in izdelavo namenskega poštnega žiga je dala goriška občinska uprava, ki se je s tem vključila v proslavljanje za Gorico pomembne obletnice. Tako kot oktobra, ko je v okviru prireditve Okusi na meji podobno filatelisti-čno pobudo izpeljal slovenski filatelistični klub Košir iz Trsta, je tudi nedeljski dogodek naletel na veliko zanimanje med ljudmi. Že takoj po odprtju poštnega urada se je v veži občinske palače zbrala lepa množica ljubiteljev spominskih razglednic. V glavnem je šlo za člane raznih filateli-stičnih društev, ki jih je na Goriškem, pa tudi v deželi FJK, kar nekaj, bilo pa je tudi veliko takih, ki se na podobne stvari spomnijo le ob obletnicah pomembnejših dogodkov iz preteklosti. In stoletnica prvega poleta bratov Rusjan nedvomno sodi mednje. Iz občine so posredovali podatek, da nedeljska pobuda privabilo pre- ko 300 oseb, oddanih pa je bilo preko 500 žigosanih razglednic. Pri razdeljevanju razglednic, lepljenju in žigosanju znamk je bila prisotna tudi nečakinja pionirskih bratov, Grazia Rusjan, ki so jo sprejeli župan Ettore Romoli, odbornik Stefano Ceretta in prefektinja Maria Augusta Marrosu. Na razglednici je upodobljeno letalo Eda 1 v prvotni verziji z obema bratoma zraven, na hrbti strani pa je prilepljena znamka za 0,52 evra iz serije znamk, ki so jih italijanske pošte izdale leta 2003 v spomin na italijanske pionirje letalstva. Vtisnjen je tudi žig, na katerem sta razvidna silhueta letala s fotografije na prednji strani in napis »Centenario primo volo fratelli Rusjan 1909-2009«. V spodnjem levem kotu razglednice je natisnjen še grb občine Gorica in napis v italijanščini, da je bila razglednica izdana za to jubilejno priložnost. Zaradi velikega zanimanja bodo akcijo ponovili na istem mestu jutri od 10. ure do 13.30, torej v času, ko bodo pred palačo goriške pokrajine ob 12. uri odkrili spomenik z izklesanima obličjema Edvarda in Jožeta Rusjana. (vip) Poštni urad v veži goriške občinske palače in zbiratelji spominskih razglednic s posvetilom bratoma Rusjan bumbaca gorica - Preiskava med podjetniki Sest milijonska davčna utaja Goriška finančna straža je v preteklih dneh razkrila skoraj šest milijonsko davčno utajo in nezakonito izterjevanje javnih prispevkov za skupnih 350 tisoč evrov. Na zatožni klopi so se znašli trije goriški podjetniki, ki se ukvarjajo s trgovanjem industrijskih strojev in orodja na debelo, z vzdrževanjem računalniških aparatur, pa še s trgovanjem kozmetičnih proizvodov na debelo. Med rutinskim nadzorom nad gospodarskim delovanjem v goriški pokrajini, so finančni stražarji ugotovili več nepravilnosti v poslovanju treh podjetnikov. Najprej so opravili te-meljitejšo davčno kontrolo, ki je vključevala tudi pregled posameznih bančnih računov, in naposled odkrili ukano. Trije osumljenci naj bi po podatkih, ki jih je posredovalo poveljstvo finančne straže, prikrili plačilo neposrednih davčnih obveznosti v višini 4 milijonov evrov in pa plačilo 1,4 milijona evrov v okviru deželnega dav- ka na proizvodne dejavnosti Irap; ti isti naj bi obenem opeharili državo za več kot 300 tisoč evrov z utajo davka na dodano vrednost Iva. To pa še ni vse, saj je preiskava pokazala, da so si nezakonito prilastili tudi kakih 350 tisoč evrov javnih prispevkov. Finančna straža namreč preverja, ali izpolnjujejo koristniki javnih prispevkov vse ustrezne pogoje za prejem finančne pomoči oziroma kako bodo izdane prispevke nato tudi uporabili. In ravno pri tem se je izkazalo, da so trije podjetniki z nezakonitimi fakturami in s pomočjo šestnajstih sodelavcev opeharili dežele Kampanijo, Veneto in Lacij. Tudi njim so izdali kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma davčne utaje. Številne nepravilnosti so prišle na dan predvsem med preverjanjem bančne dokumentacije: vsi trije osumljenci so namreč nezakonito poslovali predvsem v spletu, misleč, da ne bo nihče odkril teh oblik prodaje. gorica - Slovik Magris in Jančar v mestu dialoga Claudio Magris balbi Drago Jančar kroma Claudio Magris je danes vse bolj znan tudi v Sloveniji, o čemer priča slovenski prevod njegovega zadnjega romana Na slepo -Alla cieca, ki je izšel med poletjem pri Slovenski matici. Drago Jančar pa se uveljavlja kot eden izmed najbolj branih tujih avtorjev Italiji, kar potrjujeta nagradi Mediterraneo in Hemingway, ki sta mu bili letos izročeni v Cosenzi in Lignanu. Gre za prestižni nagradi, ki imata odmev v javnosti, zaradi tega pa postaja z Borisom Pahorjem »ambasador« slovenske kulture med Italijani. Magris in Jančar sta tudi prijatelja, rada nastopata skupaj, čeprav sta njuni življenjski zgodbi različni. Jančarja, ki je avtor spremnega eseja v prevodu Magrisove knjige, se še drži sloves disidenta, Magris pa od nekdaj pripada vodilnim krogom italijanske književnosti in kulture, čeprav je do njih vselej kritičen. Njuni eksistenci in pisateljski izkušnji se v resnici prepletata. »Ravno zaradi tega njunega prepletanja smo pomislili, da je Gorica primeren kraj za javno srečanje z njima. Gorica kot kraj prepletanja kultur in jezikov, kraj dialoga.« S temi besedami je znanstvena direktorica izobraževalnega konzorcija Slovik Matejka Grgič včeraj napovedala, da bosta Magris in Jančar v petek, 27. novembra, z začetkom ob 18.30 v gosteh v goriškem Kulturnem domu. Z njima bo Veronika Brecelj, prevajalka Magrisovega romana. Vstop na srečanje s pisateljema bo prost, zagotovljeno bo simultano prevajanje, zaradi česar si pobudniki obetajo kar množičen odziv občinstva. Izid slovenskega prevoda Magrisovega romana je v resnici le izhodišče petkovega srečanja, saj bo to predvsem priložnost za javni razmislek o identiteti in krizi identitet, ki sledi zrušenju sistemov. To je tudi zlata nit Magrisovega romana, v katerem je skozi pripovedi umskega bolnika z več osebnostmi povzeta vsa zgodovina človeštva, je še povedala Grgičeva, medtem ko je Igor Komel včeraj poudaril novo obdobje sodelovanja med Kulturnim domom in Slovikom. Slovik, ki je po rojstvu goriški, a ima deželne in prekomejne razsežnosti, organizira poleg rednih dejavnosti tudi javna srečanja, katerih namen je predstaviti emi-nentne osebnosti. Najprej sta to bila Milan Kučan in Dimitrij Volčič leta 2007, nato, v lanskem letu, Slavoj Žižek. Na vrsti sta Ma-gris in Jančar, ki sta »izvrstna sogovornika znotraj srednjeevropske stvarnosti, ki se nenehno spreminja. Njuna dela, poznana in cenjena po vsem svetu, se vedno pogosteje pojavljajo tudi v "sosednjih" knjižnicah in knjigarnah: število slovenskih prevodov Magrisovega opusa in italijanskih prevodov Jančarjevega nenehno narašča, krog njunih bralcev se širi in ustvarja vse večje zanimanje za njune teme,« razlagajo pri Sloviku. To je razlog, da so Magrisa in Jančarja - pisatelja, a tudi opazovalca, misleca in ustvarjalca novih kulturnih perspektiv - povabili v Gorico. Mesto dialoga bo za en večer prisluhnilo njunemu dialogu. 26 Torek, 24. novembra 2009_GORIŠKI PROSTOR ŠTANDREŽ - Podeljujeta jo rajonski svet in župnija Damjan Paulin letošnji dobitnik nagrade Klas Damjan Paulin je letošnji dobitnik nagrade Klas, ki jo podeljujeta štandreški rajonski svet in župnija. Priznanje mu bodo izročili v okviru praznovanja vaškega zavetnika sv. Andreja, in sicer v nedeljo po prvi maši okrog 11. ure. Damjan Paulin je vsestranski kulturni in politični delavec, zaradi svojega neutrudnega dela na društvenem in publicističnem področju pravi narodni bu-ditelj. Rojen je leta 1943 v Štandrežu, po izobrazbi je agronom, do upokojitve pa je bil funkcionar dežele FJK. Prve njegove za- dolžitve v organiziranem življenju Slovencev segajo v konec 60. let minulega stoletja. Številne so etape njegovega političnega nastopanja, najprej na listi SDZ, nato pa še na listi SSk; kot predstavnik obeh strank je bil v Gorici občinski svetnik in tudi odbornik. Od ustanovitve slovenske konzulte na občini je bil njen član in štiri leta njen predsednik. Vodilno mesto je imel pri stranki SSk in Svetu slovenskih organizacij. Bil je dalje dolgoletni predsednik Prosvetnega društva Štandrež, član njegovega dramskega odseka - v 40 letih je odigral kar 30 vlog -, od leta 1984 in za obdobje 20 let je bil predsednik Zveze slovenske katoliške prosvete, od njenega nastanka pa tudi predsednik Zadruge Goriške Mohorjeve. Danes je še predsednik Katoliškega tiskovnega društva, odbornik Kulturnega centra Lojze Bratuž, pevec v domačem zboru in član paritetnega odbora za izvajanje zaščitnega zakona. Napisal je in uredil preko deset knjig z domoznansko vsebino, za svoje zasluge pa je že prejel vrsto priznanj. Tem bo v nedeljo dodal še štandreški Klas. Gino Pipia na odru Kulturnega doma bumbaca GORICA - Vrnitev staroste krajevne avtorske scene Pipiov Orlando Kulturni dom je bil prizorišče ene izmed najbolj uspešnih goriških produkcij zadnjih let Kulturni dom je bil v petek prizorišče ene izmed najbolj uspešnih goriških produkcij zadnjih let. Gino Pipia in skupina I Trovieri sta na njegovem odru krstno uprizorila Pripoved o Orlandu (»La fiaba di Orlando«). Starosta krajevne avtorske scene (pravzaprav edini goriški pravi kantavtor, čigar prva plošča »Gorizia in un scarto-zo« je izšla pred 30 leti) je že več časa razmišljal o celovečerni predstavi, neke vrste rock-operi. Poleg stalnih spremljevalcev, sočlanov skupine I Trovieri, je zbral okrog sebe še vrsto drugih goriških glasbenikov in pred dvema letoma začel s pisanjem daljše uglasbene pripovedi o ljubezni, zanosu in strasti, ki jih vsak izmed nas hrani v sebi. Viteška literatura je navdihnila številne kantavtorje in tako je tudi Pipia v renesančni književnosti našel vezne verze za svojo predstavo. Izbral je Orlandov mit: bolj umirjenega, človeškega, tudi manj znanega Orlanda iz Boiardovega dela Zaljubljeni Orlando (»L'Orlando innamorato«), ki je vsem bolj znan iz nekaj deset let kasneje napisanega epa Besneči Orlando (»L'Orlando furio-so«) Lodovica Ariosta. Uprizoril je torej lik Orlanda, ki predstavlja vse ljudi (tako moške kot ženske), ki ljubijo, z vrhunci in padci, z radostmi in mukami. Odtod je Pipia dal svojemu delu naslov - Pripoved o Orlandu - in podnaslov - Fantazije, dvoboji, ljubezni, čarovnije preprostega človeka. Goričani so do zadnjega kotička napolnili veliko dvorano Kulturnega doma in očarano spremljali res vabljivi in dobro izvedeni splet pesmi in besedil, ki je bil zelo premišljen, ravno tako kakovostna je bila glasbena podlaga. Pipia je iz bogate zakladnice lastnih hitov potegnil na dan tudi nekaj starejših skladb ta- ko v goriškem narečju kot v italijanščini, dobršen del osemnajstih skladb v poldrugo uro trajajoči predstavi pa je bilo napisanih izrecno za Pripoved o Orlandu. Verze iz srednjeveškega epa in povezovalna besedila sta zelo čustveno brala Mariolina De Feo in Marco Donda, v prvi odrski vrsti so se Pipii pridružili tako pevka Laura Bisiach kot številni gostje, za napol prozornimi kulisami pa so bili člani »glasbene delavnice« I Trovieri, in sicer pevka Laura Bisiach, kitarist Sandro Bucciol, basist Walter Petri, bobnar Paolo Salustri in pianist Ginafranco Mascalchin; iz dvorane je dogajanje nadzoroval šesti član ansambla, Guido Sedran. Skoraj vsi nastopajoči so umetniški sopotniki Gina Pipie, ki je v svojem 40-letnem glasbenem nastopanju sodeloval v številnih sestavah različnih goriških skupin. Posebno bučen je bil aplavz za Maura Tesolina, ki sodi med najboljše goriške rock kitariste vseh časov, vendar pohvalo zaslužijo prav vsi nastopajoči na odru, tako violinist Giorgio Magnarin kot harmonikar Giampaolo Mrach, tenor saksofonist Paolo »Paolo-ne« Gregorig in sopran saksofonist Ros- sana Michelini. Predstavo je poživila tudi balerina Caroline Bagnati, kanček srednjeveškega vzdušja pa je s skladbo »Can-zone, poesia antica« prispeval ansambel antične glasbe Dramsam v sestavi Giu-seppeja Paola Cecereja, Fabia Accursa in Giampaola Capuzza. Predstava je nastala v sodelovanju z združenjem Pantha Rei, v imenu katerega je publiko pozdravila Maria Donata Cos, in s podporo Fundacije Goriške hranilnice. Svoje je prispevalo tudi prizorišče, goriški Kulturni dom, ki po številu predstav in raznolikosti ponudbe v Gorici res nima konkurence. Ravnatelju Kulturnega Doma Igorju Komelu so se tako Cosova kot Pipia iz srca zahvalila, Komel pa je Pipii izročil priznanje festivala Across the Border za leto 2009. Gostom (brezplačnega) večera so delili tudi zgoščenko, ki je bila posneta v studiu Audiomark, z vsemi skladbami in besedili Pripovedi o Orlandu. Predstava bo v prihodnjih mesecih uprizorjena še drugje po deželi in morda tudi dlje. Upati je, da jo bodo ponovili v Gorici, ker je resnično vredna ogleda. Aleš Waltritsch -/ CVETLIČARNA KOIOL TRG IVAN^ ROPA 13 ■ v (nj iL\iJL- v ¡^mpclru-) T^JiLMriiLiiriii GOREČI { Ttu 003fts(C)5 wa i i si ) ODPIRA SVOJA / VRATA V AEVENT tlitrtcJi 26. november uli J 3h ADVENTNO NOVOLETNA RAZSTAVA LEFOVAGULNII Čutim Cvetje [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. Razstave MIŠKA PO GORICI je naslov razstave fotografij Marka Vogriča, ki bo do 5. decembra na ogled v kavarni Caffe Trieste na Trgu Guglielmo Oberdan, 1 v Ronkah med 10. in 23. uro (ob ponedeljkih zaprto). V GALERIJI A. KOSIČ v Raštelu je na ogled razstava akvarelov in olj slikarja Andreja Kosiča; od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. V GORIŠKI PODRUŽNICI ZADRUŽNE BANKE DOBERDOB IN SOVODNJE na Korzu Verdi 55 bo do 31. decem- bra na ogled izviren izvod Slave Vojvodine Kranjske Janeza Vajkarda Valvasorja, katero razstavlja lastnik Roman Gergolet. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo do 26. novembra na ogled fotografska dokumentarna razstava ob 28-letnici Kulturnega doma Gorica v poklon bratoma Rusjan z naslovom 100 let brnenja na goriškem nebu. V GALERIJI ARS na Travniku 25 v Gorici je na ogled likovna razstava umetnika Štefana Turka; do 28. novembra od torka do sobote po urniku Katoliške knjigarne (tel. 0481-531407). U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »New Moon: The Twilight Saga«. Dvorana 2: »Montifilm« 17.00 »Cheyenne, trent'anni«, »Alicia en el pais«; 21.00 »L'uomo con l'albero d'oli-vo«; »Pierluigi Bellavite: Da Trieste al monte Olimpo«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.30 - 20.00 - 22.10 »Lebanon«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 19.50 -22.10 »New Moon: The Twilight Saga«. Dvorana 2: 17.30 - 20.30 »2012« (Digital 2k). Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Gli abbracci spezzati«. Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Segreti di famiglia«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 18.00 - 20.40 »Genova«. ~M Gledališče KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE vabi v nedeljo, 29. novembra, ob 18.30 v Kulturni dom v Sovodnje na ogled gledališke predstave Krčmarica Mi-randolina v režiji Borisa Kobala. Igrajo tečajniki tretjega letnika gledališke šole Studio Art. ~M Koncerti PEVSKA SKUPINA MUSICUM prireja ob 10-letnici delovanja koncert z naslovom Visoka pesem 28. novembra v goriški stolnici, kjer bo skupina Mu-sicum z mezzosopranistko Eriko Re-guljovo, baritonistom Eugeniom Leg-giadrijem Gallanijem in organistom Marcom Colello ob 20. uri prvič izvedla oratorij »Il cantico dei cantici«. Dne 13. decembra bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž oblikovala še koncert z naslovom »Vse najlepše...«. S podporo ZCPZ bodo izdali tudi zbirko osmih skladb. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v četrtek, 26. novembra, ob 20.30 koncert zbora Carmina Slovenica iz Maribora, ki bo ob tej priložnosti predstavil tudi novi CD, ki nosi naslov Na juriš! Zaradi velikega zanimanja je že v polnem teku rezervacija vstopnic pri blagajni Kulturnega doma v Gorici (ul. Brass 20 - tel. 0481-33288). V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v soboto, 28. novembra, ob 20.15 nastopila ameriška blues pevka Sandra Hall z njeno skupino Gnola Blues Band. Koncert sodi v cikel jesenski glasbeni tris 2009; informacije na tel. 0038653354013, www.kulturnidom-ng.si. 3 Obvestila SOVODENJSKA OBČINSKA UPRAVA bo v naslednjih dveh tednih opravila niz srečanj z občani: v Rupi danes, 24. novembra, ob 19. uri. GORIŠKI SEDEŽ ZDRUŽENJA LOČENIH STARŠEV FJK prireja vsak torek ob 20.15 v večnamenskem centru v Ul. Baiamonti 22 v Gorici odprta srečanja za pomoč ločenim staršem; danes, 24. novembra, bo predavanje na temo mobbinga; informacije na tel. 3493884549, amps.gorizia@yahoo.it, www.mammepapaseparati.org. KD OTON ŽUPANČIČ prireja čajanko z naslovom S&G - Po sledeh sladke gu-bance v soboto, 28. novembra, ob 17. uri v Kulturnem domu Andreja Buda-la v Štandrežu. Organizatorji vabijo udeležke in udeležence, naj spečejo in s sabo prinesejo tipično gubanco, ki jo bo posebna žirija tudi ocenila; informacije in prijave na tel. 347-8800556 (Sara Boškin) in tel. 338-7956855 (Erika Nardin). LETNIKI 1934, rojeni v občini Sovodnje ob Soči, vabijo soletnike na pogovor za organiziranje jubilejnega srečanja v sredo, 25. novembra, ob 19. uri v Rupo, v društveni prostor blizu cerkve; informacije na tel. št. 0481-532092 (Emil D.) ali 0481-882285 (Ivič K.) NA SEDEŽU DRUŠTVA JEZERO V DOBERDOBU bo v četrtek, 26. novembra, ob 20. uri predvajanje filma Trst je naš!. Filmski večer prireja mladinski odsek kulturnega društva Jezero. OBČINA DOBERDOB obvešča, da socialna delavka ne bo sprejemala kot običajno v ponedeljek, 30. novembra, pač pa, v sredah, 25. novembra ter 2. decembra; informacije na tel. 0481784736. OBČINA DOBERDOB obvešča, sprejetje variante št. 8 k splošnemu občinskemu regulacijskemu načrtu. Sklep bo na razpolago v občinskem tehničnem uradu (od ponedeljka do petka med 8. in 12. uro, ob sredah med 15. in 17. uro) do 31. decembra in v tem roku lahko vsakdo pisno predloži do-berdobskemu županu svoje opombe in nasprotovanja. Poročilo glede okolja in sinteza bosta na razpolago za obdobje 60 dni na tehničnem uradu. PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR bodo Zveza slovenske katoliške prosvete, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov podelili društvom in organizacijam ali posameznikom. Predloge za priznanje zbira Zveza slovenske katoliške pro-svete na podlagi javnega razpisa. Priznanje za tiste, ki delujejo v goriškem prostoru, se praviloma podeli februarja za ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju. Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra 2009 na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete - 34170 Gorica-Gorizia, Drevored 20. septembra 85, s pripisom na ovojnico »Predlog za priznanje«. RIBIŠKO DRUŠTVO VIPAVA prireja društveno večerjo v soboto, 12. decembra, v Kulturnem domu v Sovod-njah. Odrasli 20 evrov, otroci 15 evrov. Vpisovanje v gostilnah Pri Francetu in Rubijski grad. UPOKOJENCI CISL prirejajo v soboto, 12. decembra, tradicionalno predbo-žično praznovanje v gostilni Transalpina v Gorici; informacije in vpisovanje na sedežu v ul. Manzoni 5 v Gorici ali na tel. 0481-533321 od ponedeljka do petka. ZDRUŽENJE CUORE AMICO bo izvajalo brezplačno kontrolo krvnega pritiska, holesterola in koncentracije sladkorja v krvi (na tešče) v sredo, 25. novembra, od 9. do 11. ure na županstvu v Mošu. 0 Prireditve GORIŠKI MUZEJ prireja predavanje in predstavitev knjige Goriška med vojnama. Slovenci in fašizem na Goriškem 1920-1926 danes, 24. novembra, ob 20. uri na gradu Kromberk. Na prireditvi bosta spregovorila avtor Drago Sedmak in publicist Borut Rutar KULTURNO DRUŠTVO OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža prireja srečanja na temo Gojiti starševstvo v Kulturnem domu Andreja Budala v Štandrežu. Strokovna vzgojiteljica Paola Scarpin bo 26. novembra ob 19. uri govorila na temo Očetovstva: razglabljanje in soočenje med moškimi in 3. decembra ob 19. uri na temo Joka: oblika komunikacije; informacije na tel. 3280309219 (Tanja Gaeta). Vstop bo prost. OD PADCA IMPERIJEV DO ROJSTVA NOVIH EVROPSKIH DRŽAV je naslov dvodnevnega posveta, ki ga v okviru projekta o prvi svetovni vojni prirejata Fundacija Goriške hranilnice in Goriški raziskovalni inštitut za pogajalstvo. Posvet bo potekal na sedežu fundacije v Ulici Carducci v Gorici in se bo začel v četrtek, 26. novembra, ob 10.30 s predavanjem Emilia Genti-leja, nato bo Dimitrij Volčič uvedel in vodil predavanja Micheleja Torresa, Carla Jeana in Silvia Fagiola, ob 12.15 bo na vrsti Fulvio Salim-beni. Popoldne od 15.30 dalje bodo predavali Pietro Del Negro, Alberto Monticone, Ulderico Bernardi, Rita Bernini in Giorgio Pressburger. V petek, 27. novembra, bodo zjutraj predavali Fabio Todero, Paolo Gaspari, Roberto Todero, Paolo Volpato, Marco Mantini, David Erik Pipan, Silvo Stok, Nicola Persegati, Paolo Pizzamus, Stefano Zucchiatti in Giorgio Millocco. SKRŠD TRŽIČ IN SKRD JADRO vabita na predstavitev zgodovinske knjige Kras, avstroogrskega vojaka Abela Kornela, ki jo bo predstavil raziskovalec njegovega dela Dario Frandolič v petek, 4. decembra, ob 18. uri v prvem nadstropju občinske knjižnice v Tržiču. SLOVIK prireja javno srečanje med Claudiom Magrisom in Dragom Jančarjem z naslovom Na slepo v petek, 27. novembra, ob 18.30 v Kulturnem domu v Gorici. Sodelovala bo Veronika Brecelj; predvideno je simultano predavanje. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo ob 28-letnici delovanja Kulturnega doma danes, 24. novembra, ob 18. uri projekcija filma Leteča brata Rusjan in ob 20.30 gledališka predstava Eda - Zgodba bratov Rusjan. Id Osmice BERTO TON KIČ v Doberdobu ima odprto osmico. Ponuja domač prigrizek in toči belo ter črno vino. OSMICA PRI DREJČETU v Doberdobu je odprta ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178377. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78268. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Bruna Franco vd. Prijon iz bolnišnice v cerkev pri Madonini in na glavno pokopališče. DANES V FARI: 14.00, Elisa Maiutto vd. Zanchetta (iz tržiške bolnišnice ob 13.30) v cerkvi in na pokopališču. / KULTURA Torek, 24. novembra 2009 27 FILMSKI FESTIVAL SCIENCE + FICTION - Režiser Roger Corman v Trstu Hollywood si danes ne more privoščiti, da bi šel proti toku Sinoči so mu podelili nagrado Urania dArgento, pred tednom dni pa oskarja za življenjsko delo Trst gosti v teh dneh mednarodni festival znanstvenofantastičnega filma Science+Fiction. V kinu Cinecity (v nakupovalnem centru Torri d'Europa) v popoldanskih in večernih urah vrtijo dolgometražne in kratkometražne filme z znanstvenofantastično tematiko, razne retrospektive in tematske sklope (podroben spored je dostopen na spletni strani www.scienceplusfiction.org). Častni gost včerajšnjega dne je bil režiser, producent in distributer Roger Corman. Organizatorji festivala so mu izročili nagrado Urania d'Argento, za svojo bogato kariero pa je pred tednom dni prejel oskarja za življenjsko delo. Ameriški režiser, po izobrazbi inženir, se je v popoldanskih urah srečal tudi s študenti tržaške univerze. S posredovanjem Leonarda Gandinija jim je spregovoril o svoji bogati filmski karieri, ki se je začela sredi 50. let prejšnjega stoletja z nizom filmov, posvečenih Ed-gardu Allanu Poeu in ga kmalu okronala za kralja samostojne in nizkoproračun-ske filmske produkcije: filme je snemal v nekaj dneh, zanje potrosil relativno nizke vsote, a vseeno užival množično podporo gledalcev. Baje je samo s filmom The Intruder (L'odio esplode a Dallas) utrpel finančno izgubo; za film o rasistični Ameriki ni leta 1961 našel nobenega producenta, pretili pa so mu celo s smrtjo. Ameriški režiser, ki mu pripisujejo tudi to zaslugo, da je v svo- jih filmih ponudil odskočno desko Jac-ku Nicholsonu, Robertu De Niru, Petru Fondi in številnim igralcem, je spregovoril predvsem o svojem ustvarjanju v 60. letih. Mladi, ki so takrat na ulicah demonstrirali proti vojni v Vietnamu, so se istovetili s samostojno filmsko produkcijo, predvsem pa s Cormanovimi filmi, na primer z The Wild Angels ali Trip, v katerih je Corman spregovoril o motociklistih-upornikih in o prividih uživalca mamil. V naslednjem desetletju je podpisal na desetine znanstvenofantastičnih filmov, a tudi gangsterskih zgodb in »dementnih« srhljivk, nato se je posvetil predvsem poklicu produ-centa in distributerja. Corman je povedal marsikaj zanimivega o hollywoodski filmski produkciji. »Hollywoodproizvaja danes tehnično neoporečne filme, z neverjetnimi efekti in perfektno fotografijo. Scenariji pa so največkrat šibki, anonimni. Zaradi izredno visokih stroškov, ki jih zahtevajo taki filmi, si Hollywood ne more privoščiti, da bi šel proti toku, da bi bili nekateri krogi s filmom nezadovoljni. Pred štiridesetimi leti smo si režiserji lahko dovolili tudi sporna stališča, danes pa ne.« Corman zato posebno ceni režiserja Michaela Moora, »saj je eden redkih, ki so ekonomsko in ideološko samostojni. Filmska produkcija bo vitalna, če se mu bodo pridružili tudi drugi režiserji.« (pd) Gost letošnje izvedbe festivala je režiser Roger Corman, kralj nizkoproračunskih filmov, tako imenovanih »B- kroma OPENSKA GLASBENA SREČANJA - Pianistki sta bili gojenki GM »Domač« klavirski duo Tokratno nedeljsko glasbeno srečanje sta oblikovali Beatrice Zonta in Vesna Zuppin ci uspešno dokončali študij; po diplomi na konservatoriju Tartini sta nenehno nadgrajevali svojo izobrazbo ter dosegli še prestižno diplomo v klavirski komorni igri na beneškem konservatori-ju Benedetto Marcello, kjer sta prejeli tudi štipendijo kot najboljši diplomantki akademskega leta 2008, številna priznanja pa sta poželi tudi na zahtevnih tekmovalnih preizkušnjah. Openski nastop je, mimo handikapa neprimernega glasbila, potrdil kakovost dua, ki je svoj program odprl s Sonato op.17 Hermanna Götza; tudi odkrivanje skoraj neznanih skladateljev izraža radovednost in željo do poglabljanja glasbene kulture: nemški komponist, ki je v svojem relativno kratkem življenju deloval kot organist (v švicarskem Winterthuru), pianist, dirigent in glasbeni kritik, si je ustvaril tehtno zaledje s študijem na berlinskem konservatoriju pri Hansu von Bülowu in njegova dela so cenili tudi umetniki kot Gustav Mahler , Carl Reinecke in Felix Weingartner. Götz ni izrazito originalen skladatelj, kajti v svoja dela je prelival dediščino nemške romantike po vzoru Mendelssohna in Schumanna; Sonata op.17 lepo razvija glasbene misli ter jih bogati z domiselno harmonsko obdelavo, ki je v izvedbi dua tekoče in dopadljivo povezala tri stavke. Sledila sta dva Slovanska plesa Antonina Dvoržaka, št. 2 in št.7 iz op. 72, ki sta pianistkama nudila lepe možnosti temperamentne in muzikalno zaokrožene interpretacije. Svoj nastop je duo sklenil s Šestimi skladbami op.11 Sergeja Rachmaninova, ki so že več časa stalnica njunega repertoarja. Ubranost dua se izraža v igri, ki je venomer lepo usklajena in ubrana v enovitem in-terpretativnem načrtu; ravnovesje, ki je v štiriročnem muziciranju neobhodno potreben element, je nekoliko trpelo zaradi neuravnovešenih registrov klaviature, Beatrice Zonta in Vesna Zuppin pa sta tudi to težavo premostili in poželi dolge in navdušene aplavze dokaj številnega občinstva ter za dodatek izbrali ljubki Menuet iz Debussyjeve Petite Suite. Katja Kralj Prosvetna in kulturna društva so vezno tkivo naše manjšine, organizacije, ki trdovratno kljubujejo globalizaci-ji in standardizaciji; njihov obstoj zagotavljajo številni prostovoljci, ki svoj prosti čas žrtvujejo za skupno korist, mimo prostovoljnega dela pa so potrebna vsaj minimalna finančna sredstva za realizacijo bolj ambicioznih projektov. V to kategorijo sodijo nedvomno Openska glasbena srečanja, pobuda, ki jo je pred več kot dvajsetimi leti sprožila Nives Košuta: glasbene sezone, ki jih oblikuje Luca Ferrini, so kraškim nedeljam dodale kulturno vsebino in privabile dokaj širok krog obiskovalcev. Ugledni domači in tuji glasbeniki so že nastopili v openskem Prosvetnem domu, vrata so bila vedno odprta tudi mladim in sodelovanja z glasbenimi šolami s Tržaškega, Slovenije in Koroške so postala stalnica, ki utrjuje čezmejne vezi ter širi zamejski kulturni prostor. Nad kulturne dejavnosti pa se zgrinjajo vedno bolj črni oblaki, klestenje prispevkov je že hudo prizadelo pomembne insti- Duo Zonta-Zuppin med nedeljskim nastopom na Opčinah kroma tucije in perspektive so še bolj žalostne: kritično stanje stopa v ospredje v pogovorih z organizatorji in z glasbeniki, ki se jim možnosti za delo drastično zmanjšujejo, izraža pa se tudi v podrobnostih, ki nikakor niso stranskega pomena. Openski Prosvetni dom ne premore lastnega koncertnega klavirja, zato mora instrument vsakokrat najeti in včasih se zgodi, da je kvaliteta glasbila neprimerna koncertnemu nivoju; morda nakup vsaj povprečno dobrega glasbila ne sodi v prioritete kulturnega društva Tabor, toda dejstvo, da je KD Barkovlje z odločilno podporo Nore Jankovič in drugih radodarnih članov prišlo do lastnega klavirja, bi morda lahko sprožilo nabiralno akcijo, ki bi za vas, kot so Opčine, ne pomenila nemogočega napora. Ta razmišljanja so se oglasila ob prvih notah koncerta, ki sta ga oblikovali Beatrice Zonta in Vesna Zuppin, klavirski duo, ki se igri posveča z resnostjo in navdušenjem. Pianistki izhajata iz razreda prof. Aleksandra Rojca, s katerim sta na Glasbeni mati- LJUBLJANA Umrla je pisateljica Kristina Brenkova V Ljubljani je umrla pesnica, dramatičarka, prevajalka in urednica Kristina Brenkova. Avtorica, ki je bila tudi mati legendarne zbirke Čebelica, se je rodila leta 1911 v Horjulu. V zgodovino slovenske otroške in mladinske literature se je vpisala z deli Deklica Delfina in lisica zvitorepka, Partizanka Kristina in Hiša ob potoku.Brenkova je v Ljubljani študirala psihologijo in pedagogiko, iz slednje je leta 1939 tudi doktorirala. Leta 1941 se je pridružila OF, od leta 1949 pa do upokojitve leta 1973 je bila urednica pri Mladinski knjigi. Pri svojem pisateljskem delu je snov zajemala iz otroštva, življenja svoje družine, NOB, v svojih igrah pa je posegala tudi v ljudsko izročilo. Ime Kristine Brenkove je bilo več kot pol stoletja sinonim za slovensko otroško in mladinsko književnost. Ob pisanju se je posvetila tudi prevajanju in v slovenščino prevedla nekatera ključna dela svetovne mladinske književnosti, med njimi Piko Nogavičko. Prejela je že Levstikovo nagrado za življenjsko delo, leta 2000 je bila uvrščena na častno listo Hansa Christina Andersena, leta 2007 je prejela priznanje glavnega mesta Ljubljana. (STA) založništvo tržaškega tiska Nova pesniška zbirka Alenke Rebula Pri Založništvu tržaškega tiska je izšla nova pesniška zbirka Alenke Rebula z naslovom V naročju. »Alenka Rebula nam po svoji globinski poti, nekako kot reka ponikalnica, vrača pesem. Pesem ni več šifra s kristalnimi odsevi, ki počiva na od bralca oddaljeni strani. Ni pisava, v kateri moraš ugibati, kje se skriva emocija. Pesmi Alenke Rebule zmorejo močno metaforiko, nenavaden čustven naboj in obenem milino, ki se obrača do sočloveka, do otroka, do moškega, do očeta, do matere, do naroda, do drugega, ki vendarle je in ni izginil. Beseda ljubezen ni več popevkarsko banalna. Vrača se nam kot zavest o sebi, ki potrebuje trud. Pomeni odnos do drugega, ki zahteva boj in muko, a pomeni okritje, da drugi je, da lahko pride, se odkrije in potem nismo pribiti na križ gluhe samote. Pesmi Alenke Rebule niso le estetska kreacija, ampak govorijo o času, v katerem smo, pomenijo pričevanje o naši usodi in biti. Govorijo o človeku in svetu v luči res- ničnosti, ki prihaja iz ustvarjalče-vih razkrivajočih se globin, iz poguma pričevalke. V tem smislu so v poetični poplavi redke kot roka, ki ti pomaha sredi množice.« (Ace Mermolja) Knjiga, ki jo bogatijo ilustracije Mete Wraber, bo krstno predstavitev doživela na knjižnem sejmu v Ljubljani v soboto, 28. decembra; takoj zatem pa se bosta avtorica in ilustratorka srečali tudi s tržaškimi bralci. Na Ptuju festival komornega gledališča S predstavo Znamke, nakar še Emilija v izvedbi Gledališča Koper se je sinoči na Ptuju začel 6. Slovenski festival komornega gledališča SKUP'09. Na festivalu letos sodelujejo skoraj vsa slovenska gledališča, zvrstilo se bo 11 predstav, s podelitvijo nagrad za najboljše komorne stvaritve v preteklem letu pa se bo festival zaključil 5. decembra. Dogodek pripravlja Mestno gledališče Ptuj, kjer so že napovedali, da bo vodenje festivala za prihodnja štiri leta prevzel selektor, ki ga bodo javnosti predstavili na zaključni prireditvi. Obenem so se na Ptuju odločili, da festival po novem postaja bienalen in se bo izmenjeval s festivalom monodrame. (STA) 28 Torek, 24. novembra 2009 GORIŠKI PROSTOR / politika - Gospodarski minister Tremonti tarča napadov svojih kolegov V vladi polemike, a premiera skrbi le »reforma« pravosodja Demokratska stranka pripravlja demonstracije - Berlusconi rock zvezdnik leta RIM - Gospodarski minister Giulio Tremonti »izvaja pravico do veta v odnosu do ostalih ministrov«. »Gre za slepo, mračno in konservativno blokado, ki vsevprek zavira pobude vseh ministrov. Vsi zaradi tega trpimo. Malo manj tisti iz vrst Severne lige, in to ne iz filozofskih, ampak iz oportunističnih razlogov.« Tako je v nedeljskem intervjuju za dnevnik Corriere della Sera povedal minister za javno upravo Renato Brunetta, ki je prepričan, da bi morala vlada korenito spremeniti svojo gospodarsko politiko, in sicer tako, da bi spodbujala razvoj. Predsednik vlade Silvio Berlusconi je že v nedeljo iz Katarja, kjer se mudi na obisku, poklical po telefonu Tremontija in mu potrdil svoje zaupanje. Včeraj pa je skušal zadevo minimizirati tudi v pogovoru s časnikarji. »V vladi se ne dogaja nič zaskrbljujočega. Gre za normalno dialektiko, čeprav bi bilo bolje, da bi ostajala na ravni notranjega soočanja,« je dejal. Berlusconija slej ko prej skrbi predvsem sodstvo, točneje reforma za skrajšanje sodnih procesov, ki bi ga rešila vsaj pred nekaterimi sodnimi postopki. V Katarju je dejal, da bo osebno pojasnil Italijanom, »pri čem smo«, seveda potem, ko se bo vrnil domov. Senatna zbornica bo vsekakor že danes začela obravnavo zakonskega predloga, katerega prvi podpisnik je načelnik Ljudstva svobode Maurizio Gasparri. Sindikat sodnikov in javnih tožilcev ANM je včeraj opozoril, da bi odobritev zakonskega predloga izničila 50 odstotkov sodnih postopkov v teku v Rimu, Bologni in Turinu ter od 20 do 30 odstotkov v teku v Firencah, Neaplju in Palermu. Pravosodni minister Angelino Alfanose se je ogorčeno odzval, da gre za »nemogoče podatke«, ter od ANM zahteval pojasnila. Sicer pa je minister na simpoziju na milanski univerzi Bocconi dejal, da bo v finančnem zakonu za prihodnje leto zahteval več sredstev za sodstvo, češ da bo vlada skušala tudi na tak način pospešiti procese. Za Demokratsko stranko - kot sicer za celotno opozicijo - je Gasparrijev zakonski predlog absolutno nesprejemljiv. »Če ga vlada ne umakne, ne more od nas pričakovati sodelovanja pri sprejemanju reform na pravosodnem področju,« je dejal pod-tajnik stranke Enrico Letta. Sicer pa je Letta skupaj s predsednico demokratov Rosy Bindi včeraj napovedal, da bo stranka 11., 12. in 14. decembra priredila v velikih mestih po vsej Italiji demonstracije proti vladi in še posebej proti premierju pod geslom: »Vedno njegovi problemi, nikoli naši«. Revija Rolling Stone Italia pa je Berlusconija razglasila za rock zveznika leta. Naslov naj bi si zaslužil s svojim »rockovskim« življenjskim slogom. Decembrska platnica revije Rolling Stone minister rotondi - Izjava »Vsakdanji premor za kosilo škoduje delu in vsej državi« MILAN - »Premor za kosijo je škodljiv za delo in sploh za vso državo, ker dejansko ustavi proizvodnjo v Italiji«. To je včeraj izjavil minister za izvajanje vladnega programa Gianfranco Rotondi, ki odločno nasprotuje za Italijo značilni in zakoreninjeni praksi. Minister je vsekakor pojasnil, da ne snuje nobenega zakonskega predloga v tem smislu. Rotondi je bil v intervjuju za spletno stran Klaus-Condicio mnenja, da »ne smemo vsiljevati delavcem, kdaj morajo jesti. Toda ugotovil sem, da so najbolj produktivne ure prav tiste, ko se lotimo kosila«. Zato je minister Rotondi tudi poudaril, da »kdorkoli ima samostojno delo, bi premor za kosilo ukinil«. Sicer ni Rotondi, kot rečeno, vložil nobenega zakonskega predloga za prepoved premora, čeprav se mu sam odpoveduje že dvajset let. Delavci morajo seveda jesti, pravi minister, toda bolje bi bilo, če bi glede tega lahko vsak ravnal, kot se mu najbolj vzljubi. To je seveda nemogoče, vendar bi lahko premore za kosilo smotrneje razporejali, kot se to dogaja v drugih državah, je dodal. Ukinitev premora je vsekakor svetoval kolegom v poslanski zbornici, ker se po njegovem mnenju »ob uri kosila najbolje dela«. Toda ministrovo mnenje sploh ni v skladu z mišljenjem Italijanov. Ti na osnovi nedavne raziskave raje umirjeno sedejo k mizi in vse bolj zavračajo fast food in sendviče. eu - Polemika Zakaj je »pogorel«? RIM - Če je propadla kandidatura Massima DAleme za zunanjega ministra EU, je za to kriva italijanska vlada. Tako je načelnik socialistične stranke v Evropskem parlamentu Martin Schulz povedal v intervjuju za dnevnik La Repubblica. Schulz je dejal, da bi Britanka Cha-terine Ashton prav gotovo ne uspela, ko bi Berlusconi uradno predlagal D'Alemo. Italijanski premier pa ne le, da tega ni storil, ampak je tudi »naščuval« nekatere konservativne kolege, naj napravijo vse, kar je mogoče, da bi kandidatura nekdanjega italijanskega premiera propadla. Na te izjave pa se včeraj ostro odzvali mnogi predstavniki vladne večine. Berlusconijev glasnik Paolo Bonaiuti je dejal, da je Ashtonovo predlagala ravno evropska socialistična stranka, zunanji minister Franco Frattini pa je Schulza direktno obtožil, da laže, kar naj bi vedela vsa Evropa. PISA - Vojaško letalo strmoglavilo med vadbo Pet mrtvih, eden je Tržačan Letalo C-130 takoj po vzletu treščilo na železniško progo - Major Bruno Cavezzana, doma iz Trsta, je bil eden najbolj izkušenih italijanskih pilotov Levo razbitine letala C-130 hercules, zgoraj major Bruno Cavezzana ansa nogomet - Stavniške prevare Devet aretacij v zvezi s prirejanjem izidov POTENZA - Policija je včeraj v zvezi s prirejanjem izidov nogometnih tekem aretirala devet oseb, vključno s predsednikom nogometnega kluba Potenza SC, 27-letnim Giuseppejem Po-stiglionejem. Iz tožilstva so sporočili, da so aretacije povezane s stavniškimi prevarami in članstvom v kriminalnih združbah. Aretirani so osumljeni prirejanja izidov v B ligi v sezoni 2007/08 in na sedmih tekmah najvišje amaterske lige lansko sezono. Postiglione naj bi sodeloval pri omenjenih stavah in ob tem »pobasal« 86.000 evrov, ko je na različnih stavnicah vložil denar na tekmo Ravenna - Lecce, odigrano 26. aprila 2008. V preiskavi je pod drobnogledom še več kot 20 ljudi, so še sporočili tožilstva. Postigline naj bi bil med drugim povezan z domnevnim mafijskim šefom Antoniom Cossidenteme. Kot so poudarili preiskovalci, gre za zelo zapleteno zadevo. Sicer pa se akcija proti prirejanju izidov uokvirja v širšo tovrstno akcijo na evropski ravni. HF abitne G Giuseppe Postiglione ansa dva aretirana Korupcija v popotresni obnovi v Abrucih PESCARA - Karabinjerji so včeraj aretirali dve osebi zaradi korupcije pri popotresni obnovi v Abrucih. Za zapahi sta se znašla 50-letni podjetnik Claudio DAles-sio, pooblaščeni upravitelj družbe Fira Servizi, in 59-letni Italo Mile-ti, nekdanji deželni odbornik za delo iz vrst Ljudstva svobode. Zaporni nalog je izdal sodnik za predhodne preiskave Luca De Ni-mis na predlog javnega tožilca Gennara Varoneja, in sicer v okviru preiskave, poimenovane »Ground zero«. Preiskovalci so ugotovili, da sta DAlessio in Mileti izvajala nezakonite pritiske na javne funkcionarje, ki so odločali o tem, komu dodeliti dela za obnovitev stavb zdravstvenega podjetja. Šlo naj bi za gradbena dela v skupni vrednosti 15 milijonov evrov. Aretiranca bosta zaslišana danes. Sicer pa so v preiskavo vpleteni še drugi ljudje. benetke Rekorden obisk na 53. bienalu umetnosti BENETKE - V Benetkah se je v nedeljo končal 53. bienale umetnosti, ki se po navedbah organizatorjev letos lahko pohvali z rekordnim obiskom. V minulih petih mesecih in pol si je namreč bienale, ki je letos potekal pod motom Ustvarjanje svetov, ogledalo več kot 360.000 ljubiteljev umetnosti. V Benetkah se je od 7. junija predstavilo 90 umetnikov iz 77 držav. Slovenijo je zastopal Miha Štrukelj. Nagrado za najboljšega umetnika letošnjega beneškega bienala je prejel Nemec Tobias Rehberger, profesor na Stadelschule v Frankfurtu. Priznanje za najboljši nacionalni paviljon so dobile ZDA za Topo-loške vrtove Bruca Naumana. Srebrnega leva za najboljšega mladega umetnika pa so prisodili Nathalie Djurberg s Švedske. 53. bienale umetnosti je potekal v času svetovne gospodarske krize, a je kljub temu ohranil svoj proračun. Umetniški direktor bienala Daniel Birnbaum pričakuje celo pozitivne učinke krize in meni, da bi umetnost spričo nje lahko postala opaznejša. Naslednji bienale bo v mestu na vodi potekal leta 2011. PISA, TRST - Vojaško transportno letalo C-130 hercules je včeraj ob 14.10 takoj po vzletu strmoglavilo na železniško progo v bližini letališča Galileo Galilei pri Pisi. V grozoviti nesreči in eksploziji je izgubilo življenje vseh pet članov posadke. Šlo je za vadbo, inštruktor pa je bil štiridesetletni major Bruno Cavezzana, ki se je rodil v Trstu, že več let pa je živel v Toskani. Po besedah raznih vojaških pilotov je bil eden najboljših italijanskih pilotov. Včeraj se je inštruktor Cavezzana s štirimi vojaki udeležil letalske vaje, že po vzletu pa je bilo nekaj narobe. Letalo je 100 do 150 metrov nad zemljo obrnilo levo proti morju, nato pa nenadoma desno. Zavrtelo se je in strmoglavilo na bližnjo železniško progo (na trasi Pisa-Cecina) ter eksplodiralo. Takoj so posegli gasilci, karabi-njerji in služba 118, slednja pa ni mogla nikomur pomagati. Nekateri očividci so po navedbah televizije RAI povedali, da naj bi se letalo med vzletom s krilom dotaknilo tal. Nek gostinec, ki dela v bližini letališča, je zatrdil, da se je na letalu že takoj po vzletu vnel požar. Kakorkoli že, letalo C-130 se je v zraku zavrtelo, med strmoglavljenjem pa je pretrgalo žice elektrovoda. Nesreča je ovirala tako železniški promet kot letalski promet, saj se vojaško letališče nahaja tik ob civilnem. Italijanska vojska je razložila, da je C-130 hercules, ki ga proizvaja ameriško podjetje Lockheed, štirimotorno transportno letalo. Tovrstna letala uporabljajo razne vojske v številnih mednarodnih misijah. General Stefano Fort, ki poveljuje 46. letalski brigadi, je dejal, da je bilo ponesrečeno letalo novo. Včeraj še ni bilo znano, ali je nesrečo povzročila človeška napaka. 40-letni major Bruno Cavezzana, poveljnik 50. skupine 46. letalske brigade, je bil zelo izkušen pilot. Rodil se je v Trstu, že več let pa je živel v Ponsaccu pri Pisi. Zapušča ženo Sabrino Martinelli iz Modene in 15 mesecev staro hčerko. Oče Silvano, ki stanuje v Ul. Eremo v Trstu, je včeraj za tiskovno agencijo ANSA povedal, da se je njegov sin pridružil vojaškemu letalstvu točno dvajset let od tega, takoj po opravljenem državnem izpitu na znanstvenem liceju, ko je bil star 20 let. Brunova kariera je bila sijajna, prepotoval je pol sveta in postal inštruktor. »Letel z neverjetnim navdušenjem,« je pristavil oče. V nesreči so umrli tudi 28-letni Gianluca Minichino, 30-letni Salvatore Bi-dello (oba iz Neaplja), 44-letni Maurizio Ton iz Pise in 39-letni Gianluca Larice iz Mester. Svojcem Cavezzane in ostalih žrtev sta včeraj izrazila sožalje tudi tržaški župan Dipiazza in predsednik deželnega sveta FJK Edouard Ballaman. / SVET Torek, 24. novembra 2009 29 podnebje - Okoljski ministri povezave so se zbrali pred konferenco v Koebenhavnu Carlgren: EU zelo blizu cilju 30-odstotnega zmanjšanja izpustov Okoljevarstvena organizacija Greenpeace poziva k 40-odstotnemu podnebje V Koebenhaven zagotovo pride 65 voditeljev ODENSE - Svojo udeležbo na vrhu ZN o podnebnih spremembah prihodnji mesec v danskem Koebenhavnu je zaenkrat potrdilo 65 svetovnih voditeljev, med njimi voditelji iz Brazilije, Nemčije, Francije, Velike Britanije, Španije, Avstralije, Indonezije in Japonske, je v nedeljo razkril danski premier Lars Loekke Ra-smussen. Poleg 65, ki so svojo udeležbo na vrhu v Koebenhavnu že potrdili, so še številni drugi voditelji nakazali, da bodo prišli v dansko prestolnico, le da tega še niso uradno sporočili, je na letnem kongresu svoje stranke v mestu Odense še povedal premier. Danski premier je sicer 12. novembra formalna vabila za udeležbo na mednarodni okolj-ski konferenci, ki bo potekala od 7. do 18. decembra v Koebenhavnu, naslovil na 191 šefov držav in vlad. Kot je ocenil, njihov odziv dokazuje, da se je svetovni politični vrh pripravljen udeležiti konference in je prepoznal, da "politični momentum" kaže proti Koebenhavnu kot mestu, kjer bi lahko dosegli ambiciozen dogovor v boju proti globalnemu segrevanju. Koordinatorka decembrskega dogodka, danska ministrica za podnebje Connie Hedegaard je sicer medtem v televizijskem pogovoru posvarila pred prevelikimi pričakovanji in ocenila, da je od konference realistično pričakovati dogovor o obvezujočem 16- do 17-odstotnem zmanjšanju izpustov CO2 do leta 2020. Strokovnjaki ZN medtem pozivajo k dogovoru o 25- do 40-odstotnem zmanjšanju toplo-grednih emisij v naslednjih desetih letih v primerjavi z letom 1990, EU pa je svoje stališče izdelala na včerajšnjem izrednem srečanju okoljskih ministrov, o katerem poročamo na drugem mestu. Švedski minister Cargren, predsednujoči ministrom EU zda - S 60 glasovi proti 39 Senat potrdil začetek razprave o zdravstveni reformi WASHINGTON - Ameriški senat je v nedeljo zgodaj zjutraj odstranil prvo proceduralno oviro na poti do potrditve zakona o reformi zdravstvenega sistema in s 60 glasovi proti 39 izglasoval začetek razprave o predlogu, ki ga je v sredo podal vodja senatne večine Harry Reid iz Nevade. Reid je ob koncu celodnevne sobotne razprave pozval republikance naj se ne bojijo demokratične razprave, vendar pa so vsi razen enega, ki ni bil prisoten, glasovali tudi proti začetku razprave o predlogu zakona, čeprav bodo imeli v nadaljevanju največ amandmajev. Senat bo razpravo o predlogu zakona začel konec meseca, po počitnicah zaradi nacionalnega praznika Zahvalni dan, ki ga praznujejo v četrtek. Potrditev začetka razprave, za kar so predlagatelji potrebovali 60 glasov v 100 članskem senatu, ni bila zanesljiva skoraj do samega glasovanja, saj sta demokratski senatorki Blanche Lincoln iz Arkansasa in Mary Landrieau iz Louisiane podporo obljubili čisto na koncu. To pa še ne pomeni, da bosta skupaj s še nekaterimi konzervativnimi demokrati podprli tudi konec razprave, za kar bo podpornikom reforme prav tako potrebno zbrati 60 glasov. Za potrditev senatnega predloga zakona bo potem potrebna le navadna večina 51 glasov. Predstavniški dom je predlog reforme že potrdil pred dvema tednoma in če bo svoj predlog potrdil tudi senat, bo potrebno oba uskladiti in ta usklajeni predlog ponovno dati na glasovanje v obeh domovih. Šele takrat ga bo lahko predsednik ZDA Barack Obama podpisal v zakon. (STA) BRUSELJ - Švedski okoljski minister Andreas Calgren je včeraj v Bruslju po zadnjem ministrskem srečanju na ravni EU pred Koebenhavnom poudaril, da je EU "enotna in dobro pripravljena na to, da na srečanju v Koebenhavnu zagotovi uspeh". Ocenil je tudi, da je EU "zelo blizu" temu, da se v Koebenhavnu zavzame za 30-odstotni cilj zmanjšanja izpustov. EU se je namreč za zdaj zavezala k 20-odstotnemu zmanjšanju toplogrednih izpustov do leta 2020 in le pogojno za 30-odstotno, če bodo primerljive zaveze sprejele tudi njene mednarodne partnerice, predvsem ZDA. Evropski komisar za okolje Stavros Dimas je ob tem poudaril, da je potreben "moralni pritisk z zgledom". Predsedujoči zasedanju Carlgren je še izpostavil, da Koe-benhavn za EU ni eden od korakov, temveč ključni korak - mejnik v boju proti podnebnim spremembam, zato si bo prizadevala za celovit dogovor, ki bo vključeval vse države. Ob tem je menil, da bi predvsem ZDA in Kitajska morali storiti več. Na včerajšnje izredno srečanje okoljskih ministrov EU v Bruslju, ki so pilili pogajalsko taktiko EU za Koebenhavn, so se že odzvali v mednarodni okoljevarstveni organizaciji Greenpeace, kjer pozdravljajo izjavo švedskega predsedstva EU, da se "EU približuje cilju 30-odstotnega zmanjšanja izpustov". Obenem v Greenpeaceu EU pozivajo, naj "vodi z zgledom" in čim prej uskladi svoje cilje za zmanjšanje izpustov s stališči znanstvenikov z vsega sveta, ki pozivajo k zavezam za najmanj 40-od-stotno zmanjšanje toplogrednih izpustov. "Nič manj ne bo dovolj," poudarjajo v organizaciji. (STA) gospodarstvo - OECD Razvite države so se izvile iz recesije PARIZ - Države članice Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) so se v tretjem letošnjem četrtletju izvile iz recesije. Gospodarska rast v skupini 30 najbolj razvitih držav se je v primerjavi s četrtletjem prej povečala za 0,8 odstotka, je včeraj objavil OECD. Med članicami OECD je samo Velika Britanija v tretjem četrtletju beležila padec gospodarske rasti, a se razmere v državi kljub temu izboljšujejo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Velika Britanija, Francija, Nemčija, Italija, Japonska in ZDA so v tretjem četrtletju v primerjavi z drugim četrtletjem skupaj zabeležile 0,7-odstotno gospodarsko rast. Za Kanado zaenkrat še ni podatkov. Rast v šestih industrijsko najbolj razvitih državah je bila sicer različna; gibala se je med 1,2-odstotno rastjo na Japonskem do 0,4-odstotnim padcem v Veliki Britaniji. Ameriško gospodarstvo je po 0,2-od-stotnem padcu v drugem četrtletju v tretjem zabeležilo 0,9-odstotno rast. Kot je ob objavi zadnjih napovedi prejšnji teden opozoril OECD, se države izvijajo iz recesije, toda okrevanje bo šibko. To je včeraj potrdil tudi generalni direktor Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Dominique Strauss-Kahn. (STA) V drugi krog volitev Basescu in Geoana BUKAREŠTA - V drugem krogu predsedniških volitev v Romuniji, ki bo 6. decembra, se bosta pomerila sedanji predsednik Traian Basescu in vodja socialdemokratov Mircea Geoana. Kot kažejo skoraj dokončni uradni izidi, je za Basescuja v nedeljo glasovalo 32,43 odstotka volivcev, za Geoano pa 31,16 odstotka. Volitve so sicer zaznamovali očitki o nepravilnostih. Glede na rezultate volilne komisije po preštetju 99,81 odstotka glasov sta se v drugi krog uvrstila Basescu in Geoana, tako kot so že v nedeljo zvečer predvidevale vzporedne volitve. Na tretje mesto od skupno 12 kandidatov se je uvrstil vodja liberalcev Crin Antonescu, ki je prejel 20,02 odstotka glasov. Ravno glasovi njegovih podpornikov pa bi bili lahko odločilni v drugem krogu, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Znanemu kitajskemu aktivistu tri leta zapora CHENGDU - Znanemu kitajskemu aktivistu in pravniku Huang Qiju je sodišče v mestu Chengdu na jugozahodu Kitajske izreklo triletno zaporno kazen, potem ko ga je obsodilo "nezakonitega posedovanja državnih skrivnosti". Obtožbe proti Huangu naj bi bile povezane z njegovim poročanjem o protestih staršev, katerih otroci so umrli v lanskem potresu v Se-čuanu. Kot so sporočili iz organizacije Kitajski branilci človekovih pravic (CHRD), je sodišče v Chengduju, prestolnici province Sečuan, Huanga spoznalo za krivega nezakonitega posedovanja vladnih dokumentov. V CHRD so obenem prepričani, da je obsodba posledica Huangove pomoči staršem, ki so prepričani, da je bila za porušenje številnih šol v lanskem potresu v Sečua-nu in s tem visoko število žrtev med otroci kriva predvsem slaba gradnja. Iraške volitve še vedno pod vprašajem BAGDAD - V Iraku so včeraj dosegli dogovor o amandmaju k volilnemu zakonu, na katerega je iraški podpredsednik Tarik al Hašemi minuli teden vložil veto in s tem ogrozil za januar prihodnje leto predvidene splošne volitve. A kljub amandmaju bo al Ha-šemi verjetno znova dal veto na zakon in tako izvedbo volitev do določenega datuma znova postavil pod vprašaj. Iraški podpredsednik je minulo sredo vložil veto na 8. novembra končno sprejeti volilni zakon. Zakon je vrnil v parlamentarni postopek, ker je želel, da poslanci ponovno preučijo določbo glede števila poslanskih sedežev, rezerviranih za Iračane, ki živijo v tujini. (STA) srbija - Včeraj slovesno odprtje Ob meji s Kosovom največje vojaško oporišče PREŠEVO - V bližini kraja Bujano-vac na jugu Srbije je bilo včeraj odprto doslej največje in najmodernejše vojaško oporišče v Srbiji. Slovesne otvoritve oporišča "Jug", ki se nahaja na hribu pet kilometrov od Bujanovca, se je udeležil srbski politični vrh, medtem ko so lokalni albanski politiki posvarili pred nepotrebno militarizacijo območja. Oporišče je le nekaj kilometrov oddaljeno od meje s Kosovom, ki pa je za Beograd tudi po enostranski razglasitvi neodvisnosti Kosova februarja lani še vedno le administrativna mejna črta in ne državna meja. Meja z Makedonijo je medtem od oporišča oddaljena kakih 30, meja z Bolgarijo pa 90 kilometrov. Srbija je z gradnjo oporišča začela leta 2003. Oporišče se razteza na 35 hektarih, gostilo naj bi okoli 1000 vojakov, vanj pa naj bi vložili približno 20 milijonov evrov, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Po navedbah srbskega ministra za obrambo Dragana Šutanovca razpolaga z najmodernejšim vadbiš-čem, na katerem se bodo lahko vojaki urili za sodelovanje v mirovnih misijah ZN. Obstajajo tudi načrti, da bi oporišče še dodatno razširili, tako da bi obsegalo kar 65 hektarov. Zupan Bujanovca Shaip Kamberi je medtem posvaril pred odprtjem oporišča, ki po njegovem ne bo na noben način prispevalo k stabilnosti regije. Albanci na jugu Srbije bodo sedaj z vseh strani obkroženi z vojaki, pa je ob tem opozoril župan Preševa Ragmi Mustafa, pri čemer je imel poleg oporišča v mislih še pripadnike Natove misije Kfor na Kosovu, poroča APA. V treh občinah na jugu Srbije - Bu-janovac, Preševo in Medvedja - živi okoli 70.000 pripadnikov albanske narodnosti. Leta 2001 so tu več mesecev potekali spopadi med skrajnimi albanskimi skupinami, ki so se borile za priključitev regije Kosovu, in srbskimi varnostnimi silami. Za priključitev območja Kosovu se je na referendumu v začetku 90. let prejšnjega stoletja sicer izrekla tudi večina lokalnega prebivalstva. Oblasti v Beogradu referenduma niso priznale. (STA) filipini - Tudi novinarji V političnem nasilju ubitih več kot 20 ljudi MANILA - Na jugu Filipinov je bilo v izbruhu političnega nasilja ubitih 21 ljudi, med njimi so tudi novinarji, je sporočila vojska, ki je včeraj našla njihova trupla. Za njihovo smrt naj bi bila odgovorna skupina ljudi, povezana z vplivnim lokalnim politikom. Kot je pojasnil tiskovni predstavnik vojske Romeo Brawner, so trupla odkrili v mestu Amaptuan, okoli 900 kilometrov južno od Manile. Med žrtvami naj bi bilo 13 žensk in osem moških, njihovo identiteto pa še preverjajo. Med žrtvami, ki so bile ugrabljene, naj bi bili po nekaterih podatkih nekateri člani družine, med drugim soproga, in zavezniki župana bližnjega mesta, ki naj bi kandidiral za guvernerja večinsko muslimanske province Maguindanao. Prav tekmovalnost med njegovim klanom in kla-nom trenutnega guvernerja naj bi bile vzrok za ugrabitev in usmrtitve. Po nekaterih navedbah so bile žrtve obglavljene, česar pa vojska še ni potrdila. Kot piše francoska tiskovna agencija AFP, so na jugu Filipinov, ki je tudi prizorišče konflikta med vojsko in muslimanskimi uporniki, nasilna obračunavanja med rivalskimi političnimi klani pogosta. (STA) fizika - Od petka spet v pogonu Pospeševalnik v Cernu za zdaj zadovoljivo deluje ŽENEVA - Znanstveniki so včeraj izrazili zadovoljstvo nad delovanjem največjega pospeševalnika delcev, ki so ga v petek po 14 mesecih ponovno zagnali. Kot je pojasnil direktor za po-speševalnike in tehnologijo pri Evropskem centru za jedrske raziskave (Cern) Steve Myers, so v Velikem hadronskem trkalni-ku že pognali dva snopa protonov tudi v nasprotni smeri. "Napredek, ki smo ga dosegli, nas približuje trenutku, v katerem bo trkalnik delal s polnim pogonom," je dodal Myers, kot poroča ameriška tiskovna agencija AP. Znanstveniki sicer še preizkušajo trkalnik, preden ga bodo polno zagnali in nato sprožili trke delcev. Največji pospeševalnik delcev na svetu so ponovno zagnali v petek, potem ko je bil v okvari praktično že vse od njegovega zagona 10. septembra 2008. Že po 36 urah delovanja se je namreč pokvaril električni transformator, kar so hitro popravili, nato pa je prišlo še do poškodb na izolaciji in drugih delih okoli 29 velikih elektromagnetov, ki sestavljajo pospeševalnik. Magneti so sicer ključni za delovanje pospeševalnika. V pospeševalniku namreč pospešujejo atomske delce skoraj do svetlobne hitrosti in jih nato zaletijo med seboj. S tem pa znanstveniki želijo poustvariti razmere, podobne trenutku po velikem poku, s katerim naj bi nastalo vesolje. Veliki pospeševalnik v Cernu naj bi znanstvenikom tako omogočil boljši vpogled v nastanek materije, poleg tega pa naj bi s pomočjo pospeševalnika odpravili nekatere sive lise v znanosti na tem področju. (STA) 30 Torek, 24. novembra 2009 GORIŠKI PROSTOR / LJUBLJANA - Začetek snemanja čez teden dni Goran Vojnovic in njegov celovečerni film Piran - Pirano Goran Vojnovic, uspešen pisatelj, dobitnik nagrade Prešernovega sklada za roman Čefurji raus!, po stroki pa režiser, bo začel snemati celovečerni igrani film Piran - Pirano po lastnem scenariju. Prva klapa bo padla v ponedeljek, 30. novembra, v ljubljanskem studiu Viba filma, je v imenu ustvarjalcev sporočil Jože Biščak iz agencije GiEDON. Film Piran - Pirano realizira Arsmedia s finančnimi sredstvi Filmskega sklada RS in tehničnimi uslugami FS Viba film, v koprodukciji z Jadran filmom Zagreb in RTV Slovenijo ter v sodelovanju z občino Piran. Film bo končan in predpremierno predstavljen septembra 2010 na Prvomajskem trgu v Piranu, distribucija v kinematografih Slovenije pa se bo začela oktobra 2010. Direktor fotografije bo Radovan Čok, glasba je delo Tamare Obrovac, kot scenografka bo sodelovala Urša Loboda, kot kostumografka Zvonka Ma-kuc, oblikovalka maske Mirjam Kavčič. Montažo so zaupali Janezu Briclju, snemalec zvoka bo Jože Trtnik, oblikovalec zvoka Boštjan Kačičnik in direktor filma Frenk Celarc. Producent Vojnoviceve-ga celovečernega filmskega prvenca je Franci Zajc. V mednarodni igralski ekipi so tako preverjena imena kot tudi obetavni ali celo povsem neznani obrazi. Režiser se je odločil za ekipo interpretov, v kateri so Mustafa Nadarevic, Boris Cavazza, Nina Ivanišin, Moamer Kasumovic, Francesco Borc-hi, Peter Musevski, Nataša Tič Raljan, Janko Petro-vec, Daniel Veznaver, Laura Podogoršek, Marko So-sič, Jožica Avbelj, Gregor Zorc, Matej Puc, Alek-sandar Rajakovic Sale, Miha Nemec, Miranda Ca-harija, Maja Gal Štromar, Urška Bradaškja, Marijana Brecelj, Matevž Biber, Kristijan Guček, Primož Forte, Miodrag Petrovic, Valter Dragan, Dušan Jo- vanovic, Slobodan Maksimovic, Gojmir Lešnjak Gojc, Gregor Bakovic in drugi. Piran - Pirano je film o prepletu treh nenavadnih življenjskih usod. Italijan Antonio, Bosanec Veljko in Slovenka Anica so v vojno zašli kot otroci in so bili vsi, vsak na svoj način, njene žrtve. Pol stoletja kasneje njihova kratka skupna pot v zadnjih dneh vojne, polna strahu, obupa, ljubezni in mnogih drugih nedoumljivih čustev, spet oživi, ko se Antonio pred smrtjo vrne v Piran, da bi še enkrat videl svojo rojstno hišo. Leta 1980 v Ljubljani rojeni Goran Vojnovic je diplomant ljubljanske AGRFT, smer filmska in televizijska režija. V času študija je režiral dva uspešna kratka filma (Fužine zakon in Sezona 90/91), ki sta si oba prislužila mednarodni nagradi, prikazana pa sta bila na številnih mednarodnih festivalih. Po koncu študija je napisal scenarij za film Sre-tan put, Nedime Marka Šantica ter zanj prejel nagrado za najboljši scenarij na festivalu na Dunaju. Film je postal eden najuspešnejših slovenskih kratkih filmov in med drugim osvojil Srce Sarajeva in bil nominiran za nagrado Evropske filmske akademije (EFA). Leta 2006 je v produkciji Arsmedie režiral kratki film Moj sin, seksualni manijak, ki je imel mednarodno premiero na festivalu Cinema Jove v španski Valenciji. Leta 2008 je v produkciji TV Slovenija posnel kratki igrani film Kitajci prihajajo in zanj letos na Festivalu slovenskega filma osvojil posebno priznanje žirije. Leta 2008 je izšel njegov literarni prvenec Če-furji raus!, ki je postal uspešnica in bil že večkrat ponatisnjen. Po romanu je nastala gledališka predstava, Vojnovic pa je napisal tudi scenarij za celovečerni film. Je soavtor zbornika Skrito.si in avtor prispevka o slovenskem filmu za knjigo Slovenija danes. Vojnovic je bil pomočnik oziroma asistent režije pri celovečernih filmih Kakor v nebesih, tako na zemlji, En dan resnice in Prehod, kratkih filmih Vikend paket, Agape in Samo en korak, celovečernemu dokumentarnemu filmu Leteča brata Rusjan ter TV nadaljevanki Anica. Na TVS režira oddajo Obzorja duha in oddaje v nizu To bo moj poklic. O filmu in drugih temah piše za Dnevnik, Zurnal in druge medije. (STA) GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Orazio Bobbio - La Con-trada Loretta Goggi: »S.p.A. Solo per Amo- re« / Režija: Gianni Brezza. Urnik: v petek, 27. in v soboto, 28. ob 20.30 ter v nedeljo, 29. novembra ob 16.30. Gledališče dei Fabbri Pino Roveredo: »Caracreatura« Nastopajo: Maria Grazia Plos in Massi-miliano Borghesi. Režija: Franco Pero. Urnik: danes, 22. novembra ob 16.30. Stalno gledališče FJK Rossetti »Storia di un astronauta« / Režija: Fa-bio Poggiali, nastopa: Fabio Poggiali. Urnik: danes, 24. ob 21.30, jutri, 25. ob 18.00, v četrtek, 26. in v petek, 27. ob 21.00, v soboto, 28. ob 21.00 ter v nedeljo, 29. novembra ob 17.00. Plauto: »Metti in salvo il tesoretto« / Nastopa Enrico Tedeschi. Režija: Walter Mramor. Urnik: jutri, 25. novembra ob 20.30. »La passione secondo Luca e Paolo« / Nastopata Luca Bizzarri in Paolo Kes-sisoglu. Režija: Giorgio Gallione. Urnik: v četrtek, 26. novembra ob 20.30. GORICA Kulturni dom Danes, 24. novembra ob 20.30 / »EDA - Zgodba bratov Rusjan«. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder Danes, 24. novembra ob 19.30 / Se- bastjan Horvat, Andreja Kopač, Eva Nina Lampič: »Pot v Jajce«. Jutri, 25. novembra ob 16.00 / Andrej Rozman Roza in davor Božič: »Neron«. V četrtek, 26. novembra ob 19.30 / Andrej Rozman Roza in davor Božič: »Ne-ron«. V ponedeljek, 30. novembra ob 18.00 / Andrej Rozman Roza in davor Božič: »Neron«. Mala drama Danes, 24. novembra ob 20.00 / Milena Markovic: »Barčica za punčke«. Jutri, 25. novembra ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmeniki«. V četrtek, 26. četrtka ob 20.00 / Evri-pid: »Helena«. V petek, 27. in v soboto, 28. novembra ob 20.00 / Dušan Jovanovic: »Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni«. V ponedeljek, 30. novembra ob 20.00 / Evripid: »Helena«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 24. novembra ob 19.00 / Peter Stone, Jue Styne in Bob Merrill: »Su-gar - nekateri so za vroče«. Jutri, 25. novembra ob 15.30 in ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Reklame, seks in požrtija«. V četrtek, 26. novembra ob 19.00 / Peter Stone, Jue Styne in Bob Merrill: »Sugar - nekateri so za vroče«. V petek, 27. novembra ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Reklame, seks in požrtija«. V soboto, 28. novembra ob 19.30 / Dragica Potočnjak: »Za naše mlade dame«. Mala scena V četrtek, 27. novembra ob 20.00 / Eric-Emmanuel Schmitt: »Mali zakonski zločini«. V soboto, 28. novembra ob 20.00 / Andrej Jus: »Balade za vsakdanjo rabo«. V petek, 27. novembra ob 20.00 / ErikEmmanuel Schmitt: »Mali zakonski zločini«. V soboto, 28. in v ponedeljek, 30. novembra ob 20.00 / Andrej Jus: »Balade za vsakdanjo rabo«. Slovensko Mladinsko Gledališče V sredo, 25. novembra ob 10.00 Zgornja dvorana / »Kekec« režija: Branko Potočan. V četrtek, 26. novembra ob ob 9.30 / Neda Rusjan Bric: »Eda - zgodba bratov Rusjan«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Giuseppe Verdi: »Il trovatore« Urnik: danes, 24. in v petek, 27. ob 20.30 ter v soboto, 28. novembra ob 17.00. Stalno gledališče FJK Rossetti Danes, 24. novembra ob 21.00 / Luca Barbarossa in Neri Marcorè: »Attenti a quei 2«. V soboto, 28. ob 20.30 in v nedeljo, 29. novembra ob 16.00 / »La dame aux camelias«. Nastopa balet praške Opere. Urnik: v soboto, 28. ob 20.30 in v nedeljo, 29. novembra ob 16.00. V ponedeljek, 30. novembra ob 20.30 / Eggner trio: F. Mendelsohn: »Trio op. 66«; A. Piazzola: »The four seasons«; J. Brahms: »Trio op. 8«. ■ WUNDERKAMMER Festival antične glasbe V soboto, 28. novembra ob 20.30 Grad Svetega Justa - dvorana koncertov / »Come chiara luce del giorno«. Nastopa nizozemska skupina »Red Rose Four. ■ WUNDERGARTEN Glasovi geta Danes, 24. novembra ob 20.30 Gledališče dei Fabbri / »Accrocco«. Nastopajo Fabio Accurso in Stefano Rocco. TRBIŽ Občinsko gledališče V torek, 1. decembra ob 20.45 / Nastopata: Veronika Eberle - violina in Oliver Schnyder - klavir. GORICA Kulturni dom V četrtek, 26. novembra ob 20.30 / v okviru »8-letnice Kulturnega doma v Gorici« koncet zbora »Carmina slove-nica« iz Maribora. Kulturni center Lojze Bratuž Goriška stolnica V soboto, 28. novembra ob 20.00 / »Visoka pesem«, nastopa skupina Musi-cum z mezzosopranistko Eriko Regu-ljovo, baritonistom Eugeniom Leggia-drijem Gallanijem in organistom Mar-com Colello, prvič bodo izvedli orato-rij »Il cantico dei cantici«. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom V četrtek, 26. in v petek, 27. novembra ob 19.30 Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije: dirigent: Giordano Bellincampi; solistka: Alisa Weilerstein - violončelo. SNG Drama V soboto, 28 in v nedeljo, 29. novembra ob 19.30 / Wolfgang Amadeus Mozart / Gioachino Rossini: »Gledališki direktor / Ženitna pogodba«. Šentjakobsko gledališče Danes, 24. in jutri, 25. novembra ob 9.30 in ob 10.00 / S. Makarovič: »Mali Kakadu« (muzikal za otroke). Kino Šiška - Prostor urbane kulture Danes, 24. novembra ob 20.00 / nastopa skupina Living Colour. V četrtek, 26. novembra ob 21.00 / nastopa skupina »Yu Go! Serija (3. del)«. V nedeljo, 13. decembra ob 21.00 / nastopa: »The Kilimanjaro Darkjazz en-samble« in »Bong-Ra«. V torek, 15. decembra ob 19.00 / nastopa skupina Noctiferia / predstavitev nove plošče "Death Culture" / Nastopata še skupini: Dickless Tracy in Mordenom. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Tržaška knjigarna: na ogled je razstava Franka Vecchieta: »XS sizes ali dela manjšega formata«. Ogled je možen ob urniku Tržaške knjigarne. Narodna in študijska knjižnica: je na ogled razstava Tanje Kralj »Mandale«. Urnik: ob delavnikih od 9. do 18. ure. Razstava bo do 10. februarja 2010. Muzej Revoltella (Galleria "Scarpa"): do 6. decembra je na ogled razstava: »Livio Rosignano. Kava ... Burja ... In ljudje. Poklon Trstu«. Urnik: odprto vsak dan od 10.00 do 18.00. Ob torkih zaprto. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. RONKE V kavarni Caffe Trieste na Trgu Gu-glielmo Oberdan 1 je na ogled razsa-ve fotografij Marka Vogriča pod naslovom : »Miška po Gorici«. Urnik: do 5. decembra, od torka do nedelje med 10. in 23. uro, ob ponedeljkih zaprto. GORICA V Podružnici Zadružne Banke Doberdob in Sovodnje (na Korzu Verdi 55): bo do 31. decembra na ogled izviren izvod Slave Vojvodine Kranjske Janeza Vajkarda Valvasorja, ki ga razstavlja lastnik Roman Gergolet. Galerija A. Kosič (Raštel 5-7, Travnik 62) je na ogled razstava akvarelov in olj slikarja Andreja Kosiča. Urnik: od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. V Kulturnem domu: je na ogled dokumentarna razstava pod naslovom: »Brata Rusjan - 100 let brnenja na goriškem nebu«. Ogled je možen do 30. novembra. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: od- prto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. KOPER - PIRAN Galerija Loža Koper in Mestna galerija Piran: Valentin Oman - razstava »Ara Pacis«, slike. Ogled je možen še danes, 22. novembra. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: razstava slik Janeza Mo-horiča. Razstava bo predvidoma na ogled do sredine novembra. Odprto od torka do nedelje od 10.00 do 18.00 Vsako nedeljo, izpred cerkve v Štanjelu ob 15.30, do konca oktobra: nedeljsko turistično vodenje za individualne obiskovalce vključuje ogled gradu Štanjel, galerije Lojzeta Spacala, cerkve sv. Danijela, Kraške hiše, Stolpa na vratih in Ferrarijevega vrta. Ogled poteka približno 90 minut. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Galerija CD: do 15. decembra bo na ogled razstava Dušana Tršarja pod naslovom "Retrospektivna kiparska razstava". Mala galerija: do 20. decembra je na ogled fotografska razstava Benke Pul-ko pod naslovom: »Črno-bela mavrica«. / RADIO IN TV SPORED Torek, 24. novembra 2009 31 18.40 20.25 20.30 20.50 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika Tv Kocka: Prvi aplavz: Lorenzo Da-ri, Vesna Gruden, Aleksija Terčon (baterija in klavir štiriročno) Deželni TV dnevnik Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 6.05 6.10 6.30 6.45 10.00 11.00 11.25 12.00 13.30 14.10 16.15 16.50 18.50 20.00 20.30 21.10 23.40 1.15 Aktualno: Euronews Aktualno: Anima Good News Nad.: Julia Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Aktualno: Unomattina Aktualno: Verdetto finale Aktualno: Occhio alla spesa 17.00 Dnevnik in vremenska napoved Variete: La prova del cuoco Dnevnik - Gospodarstvo Variete: Festa italiana Aktualno: La vita in diretta Dnevnik - Parlament Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 23.35 Dnevnik Kviz: Affari tuoi Nad.: Giuseppe Moscati (It., '06, r. G. Campiotti, i. K. Smutniak, B. Fiorello) Aktualno: Porta a porta Nočni dnevnik in vremenska napoved Rai Due 6.00 Aktualno: Tg2 Eat Parade 6.15 Aktualno: Agenzia RiparaTorti 6.25 19.00, 1.20 Talent show: X Factor 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.35 Aktualno: Un mondo a colori - Files 9.50 Aktualno: Dieci minuti di... pro- grammi d'accesso 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri (v. G. Magal- li, A. Volpe, M. Cirillo) 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno (v. M. Setta) 14.45 Aktualno: Italia sul Due (v. L. Bianchetti, M. Infante) 16.10 Nan.: La signora del West 17.40 Variete: Art Attack 18.05 Dnevnik - kratke vesti, vremenska napoved, športne vesti in rubrike 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 22.40, 0.50 Dnevnik 21.05 Nan.: Senza traccia 22.40 Nan.: Law & Order 23.25 Šport: 90° Minuto Champions 1.10 Dnevnik - Parlament Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.15 Dok.: La Storia siamo noi 9.15 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.20 Aktualno: Cominciamo Bene - Prima, sledi Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, vremenska napoved, športne vesti in rubrike 12.25 Aktualno: Tg3 Punto donna 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Vento di passione 14.00 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.50 Dnevnik - rubrike 15.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 15.15 Variete: Trebisonda 15.20 Nan.: Zorro 16.00 Aktualno: Tg3 GT Ragazzi 16.35 Aktualno: Melevisione 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 18.10 Vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Le storie di Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Aktualno: Ballaro 23.20 Variete: Parla con me 0.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 11.40 12.30 13.30 14.05 15.10 16.10 17.00 19.35 20.30 21.10 21.50 23.20 Nan.: Vita da strega Nan.: Quincy Nan.: Hunter Nad.: Bianca Nan: Giudice Amy 17.35 Dnevnik in prometne informacije Nan: Wolff - Un poliziotto a Berli-no Nan.: Un detective in corsia 18.55 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum Nan.: Hamburg Distretto 21 Nad.: Sentieri Film: Cavalca, vaquero! (western, i. R. Taylor, A. Gardner) Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Film: Il mistero del lago (triler, i. A.C. Morariu, L. Flaherty) 0.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Film: L'acchiappasogni (i. M. Freeman, T. Jane) Canale 5 8.40 9.55 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 16.55 18.00 18.50 20.00 20.30 21.10 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa-nicucci, C. Brachino) 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello pillole Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum Dnevnik, okusi, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Resničnostni show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) Talent show: Amici Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) Dnevnik - kratke vesti Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti) Nad.: Sapori e dissapori (kom., ZDA/Avstral., '07, r. S. Hicks, i. C. Zeta-Jones, A. Eckhart, A. Breslin) 22.10 Dnevnik - Kratke vesti in vremenska napved 23.30 Aktualno: Matrix (v. A. Vinci) O Italia 1 6.05 6.30 8.55 9.30 10.20 11.20 12.15 12.25 15.20 16.20 17.10 19.30 20.05 20.30 21.00 22.00 23.15 Nan.: Still Standing 13.40, 17.45 Risanke Nan.: Happy Days Nan.: A-Team Nan.: Starsky & Hutch Nan.: The Sentinel Aktualno: Secondo voi 18.30 Dnevnik in športne vesti Nan.: Wildfire Nan.: Il mondo di Patty Nan.: Hannah Montana Nan.: La vita secondo Jim Risanke: Simpsonovi Kviz: Prendere o lasciare Film: Rush Hour - Due mine va-ganti (akc., ZDA, '98, r. B. Ratner, i. K. Leung, J. Chan) Dnevnik - Kratke vesti in vremenska napoved Variete: Chiambretti Night - Solo per numeri uno 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.05 Pregled tiska 9.00 Aktualno: L'eta non conta 9.30 15.35 Dokumentarec o naravi 10.10 Nan.: The flying Doctors 10.55 Formato famiglia 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 13.05 Dok.: Borgo Italia 14.05 Aktualno: ... Nel baule dei tempi 14.35 Klasična glasba 17.00 Risanke 19.00 Variete: Attenti al cuoco 20.00 Športne vesti 20.10 Aktualno: Pagine e fotogrammi 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Perche??? 21.45 Dok. odd.: La grande storia 22.45 Aktualno: Videomotori 23.35 Košarkarska tekma: Basket Brindisi - Basket Snaidero UD LA 6.00 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.00 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.30 0.35 0.55 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: L'ispettore Tibbs Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: Hardcastle & McCormick Film: Il giorno del delfino (pust., ZDA, '73, r. M. Nichols, i. G.G. Scott, T. Van Devere) Aktualno: Cosi stanno le cose Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: The District Dnevnik 1.15 Aktualno: Otto e mezzo Dok.: Impero Variete: Victor Victoria Nočni dnevnik Aktualno: Prossima fermata (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Na potep po spominu (pon.) 9.20 18.40 Risanke 9.40 Otr. nad.: Ribič Pepe (pon.) 10.05 Poučno-razvedr. odd.: Ajkec pri re- stavratorjih (pon.) 10.35 Zgodbe iz školjke 11.10 Dok. serija: Južni tihi ocean (pon.) 12.05 Večerni gost (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Ars 360 (pon.) 13.40 Pisave (pon.) 14.05 Duhovni utrip (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Marči Hlaček 16.10 Lutk. serija: Notkoti 16.25 Dok. nan: Na krilih pustolovščine 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 0.30 Pogled na... (pon.) 18.00 Big father 18.30 Žrebanje Astra 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Piramida 21.00 Dokumentarec: Pesem upora, Partizanski pevski zbor 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Dok. odd.: Ubijalska kupčija 1.00 Nad.: Strasti (pon.) 1.30 Iz arhiva TVS: TV dnevnik 24.11.1991 (pon.)0 (t Slovenija 2 6.30 1.30 Zabavni infokanal 7.30 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 24.11.1991 (pon.) 7.55 Studio city (pon.) 8.55 Seja državnega zbora, prenos 16.00 Koš 16.25 Glasnik 16.50 Mostovi - Hidak (pon.) 17.25 Nan.: Brat bratu (pon.) 18.00 V dobri družbi s Smiljanom 19.00 Večerni gost (pon.) 20.00 Mlad. serija: Muzikajeto 20.35 Globus 21.30 Dok. serija: Obrazi drugačnosti, zadnji del 22.00 Film: Dediščina Evrope 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Kuharski recepti 14.50 Kino premiere 15.10 Arhivski posnetki 16.00 Sredozemlje 16.30 Artevisione - magazin 17.00 Meridiani - Aktualna tema 18.00 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.15 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športne vesti 19.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 20.00 Srečanje z... 20.40 Nautilus 21.10 »Q« - trendovska oddaja 22.15 Glasb. odd.: Zaigramo si televizijo 23.15 Biker explorer Tv Primorka 8.00 9.00 9.05 10.00 10.05 15.50 17.20 18.00 18.40 20.00 20.30 21.30 22.00 22.30 23.00 0.30 Dnevnik TV Primorka, kultura, vremenska napoved in videostrani Novice 19.00, 23.30 Mozaik 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani 17.20 Hrana in vino, oddaja o ku-linariki (pon.) Nogomet: Uefa Futsal Cup, 1/8 finala Hrana in vino Izzivi mladih Pravljica Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved in Kultura Primorski tednik Asova gibanica Šu kham - za soncem Med Sočo in Nadižo Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo in vremenska napoved Videostrani RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik, sledi Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka - iz sveta znanosti; 8.40 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.10 Zborovska glasba; 18.00 Iz dežele črnih tančic; 18.40 Jezikovna rubrika; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.0015.00 Aktualno; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Z asfalta v eter; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Iz kulturnega sveta; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 Inte-lekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.50 Torkov klicaj; 17.15 18. vzporednik; 17.45 Šport; 18.00 Fiesta latina; 18.50 Večerni sporedi; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasb. jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprto za literaturo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Arsov logos; 16.50 Koncerti na tujem; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Dnevnik; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Po poteh elektroakustične glasbe; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Torek, 24. novembra 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ôVdT nevihte veter megla rahel sneg z sneg fjlAJ^Ui. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA ^ 990 OSLO 5/6° 1010 K0BENHAVN -X-, - VP BERLIN 9/14 O 1020 LIZBONA O 12/18 ŽENEVA 7/12 O MILAN O 9/10 DUNAJ 3/4 O LJUBLJANA 0 6/11 BEOGRAD O 4/10 O KIJEV 2/9 A o GRADEC 3/11 TRBIŽ O 3/10 o 1/9 KRANJSKA G. CELOVEC O 2/8 O TRŽIČ 4/10 o 2/7 S. GRADEC M. SOBOTA O 3/10 MARIBOR 4/11 CELJE 5/12 O PTUJ O VIDEM O 6/14 ČEDAD O 7/13 GORICA O 9/14 N. GORICA 8/13 O KRANJ O LJUBLJANA 6/11 POSTOJNA O 5/10 KOČEVJE N. MESTO 6/12 O ZAGREB 7/13 O ÍNAPOVED ZA DANES Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. O SOFIJA -1/15 SKOPJE o 1/15 ?/15 ¿îï; ATENE ^ „ ~ -s,» " Od obale do Predalp bo prevladovalo pretežno oblačno do povsem oblačno vreme. V nočnih urah se bodo lahko pojavljale meglice, lahko tudi goste. V hribovitem svetu, zlasti v notranjih predelih pa bo le nekaj oblačnosti zaradi visokih kopren. V zahodni Sloveniji bo oblačno, drugod bo delno jasno z jutranjo meglo po nižinah. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 6, na Primorskem okoli 8, najvišje dnevne od 7 do 14 stopinj C. J C Nad srednjo Evropo dotekajo močni zahodni tokovi, našo deželo pa varujejo Alpe, zaradi tega se bo v nižjih plasteh ozračja še vedno zadrževal vlažen zrak. Med četrtkom in petkom pa nas bo « dosegla atlantska fronta. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.16 in zatone ob 16.25 Dolžina dneva 9.10 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 12.26 in zatone ob 23.34 i. Domik Nad jugozahodno Evropo je območje visokega zračnega pritiska, nad severozahodno in severno Evropo pa ci-klonsko območje. Topla fronta se prek srednje Evrope omika proti vzhodu in večinoma ne vpliva na vreme pri nas. BIOPROGNOZA Danes se bodo pri najbolj občutljivih občasno pojavljale vremensko pogojene težave, večini ljudi pa vreme ne bo povzročalo opaznih težav. MORJE Morje je mirno, temperatura morja 14,9 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.45 najvišje 23 cm ob 13.31 najnižje -2 cm, ob 15.50 najvišje -1 cm, ob 22.10 najnižje -25 cm. Jutri: ob 5.23 najvišje 29 cm ob 13.06 najnižje -11 cm, ob 17.38 najvišje 3 cm, ob 23.07 najnižje -25 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........10 2000 m............4 1000 m............9 2500 m............0 1500 m............7 2864 m...........-2 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu dosegel 5, po nižinah 4 in pol. O GRADEC 1/11 TOLMEČ O 2/10 TRBIŽ O 2/11 o -1/10 KRANJSKA G. ¿h» CELOVEC O 0/8 O TRŽIČ 2/11 VIDEM O 5/14 O PORDENON 6/13 ČEDAD O 6/13 GORICA O 8/14 O N. GORICA 7/13 O KRANJ o LJUBLJANA 4/12 POSTOJNA O 3/10 KOČEVJE o 0/9 S. GRADEC CELJE 3/12 O M. SOBOTA O 1/10 MARIBOR 2/12 N. MESTO 4/13 O ZAGREB 5/14 O Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Od obale do Predalp bo pretežno oblačno do povsem oblačno vreme, lahko se bodo pojavljale meglice in tudi rosenje, zlasti v drugi polovici dneva. V Alpah bo delno jasno, pojavljal se bo izrazit temperaturni obrat. Popoldne bo od juga oblačnost naraščala. (NAPOVED ZA JUTRp \ V zahodnih krajih bo jutri pretežno oblačno, drugod še delno jasno. V jutranjem času bo ponekod po nižinah megla. Čez dan bo pihal jugozahodni veter. biologiJa - Prvi globalni popis Morske globine skrivajo na tisoče nenavadnih bitij WASHINGTON - V temačnih morskih globinah, kamor sončna svetloba nikoli ne seže, prebiva na tisoče živalskih vrst, je po skoraj desetletju raziskav v nedeljo sporočila mednarodna ekipa znanstvenikov. Kot so ugotovili, pod globino 200 metrov, kjer se konča sončna svetloba, prebiva 17.650 vrst morskih živali. Znanstveniki že skoraj desetletje pripravljajo prvi globalni cenzus morskega življenja, ki ga bodo končali oktobra prihodnje leto. Pri projetku sodeluje več kot 2000 znanstvenikov iz 80 držav, ki so s posebnimi kamerami, sonarji in drugimi pripomočki sodobne tehnologije od leta 2000 popisali 17.650 vrst živali, od rakcev in rakovic do nenavadnih črvov. Večina bitij, ki živijo v temačnih morskih gladinah, se prehranjuje z odpadki živali, ki plavajo v plasteh morja, kamor sonce še seže. Druga pa so se prilagodila prehranjevanju z nafto, žveplom in metanom, pa tudi s potopljenimi kostmi kitov in drugo nenavadno "hrano". Kot je povedal upravnik Biogeo-grafskega informacijskega sistema za Morski dumbo oceane (OBIS) Edward Vanden Berg-he, so znanstveniki pri raziskovanju morja ugotovili, da število vrst z naraščanjem globine dramatično upada, kar seveda ni presenetljivo. Kljub temu pa si raziskovalci odkrili 5722 vrst, ki živijo na globini več kot 1000 metrov. Med najbolj presenetljivimi živalmi, ki so jih odkrili raziskovalci, je tudi "bizarna, raztegnjena žival, identificirana kot Neocyema". Ta živi na globini na 2000 in 2500 metrov. Gre šele za peti odkriti primer te vrste. Na globini med 1000 in 3000 metri pa so znanstveniki našli velik primerek redke primitivne osmeronoge živali s plavutmi, splošno poimenovani Dumbo. Plava namreč z ušesom podobnimi plavutmi, ki spominjajo na iz otroške literature in risank znanega letečega slončka Dumba. Morski Dumbo je dolg skoraj dva metra, s šestimi kilogrami pa je največji od le peščice kadarkoli odkritih primerkov te vrste. Znanstveniki bodo cenzus glede na napovedi objavili 4. oktobra 2010, do njega pa je že sedaj mogoče dostopati na spletni strani www.coml.org. (STA) biologiJa Redko knjigo Darwina našli na stranišču LONDON - Iz londonske avk-cijske hiše Christie's so napovedali prodajo redke prve izdaje knjige O izvoru vrst Charlesa Darwina. Dragoceno knjigo bodo prodali po tem, ko so jo našli na stranišču za goste v neki družinski hiši v Oxfordu. Doslej so po podatkih Christie's našli kakih 1250 kopij omenjene knjige, natisnjene leta 1859. Na knjižni polici na stranišču najdeno knjigo bodo prodali danes, ko bo minilo natančno 150 let, odkar je bila izdana. Pri Christie's ocenjujejo, da se bo prodala za okoli 60.000 dolarjev. Znamenita knjiga, ki v originalu nosi naslov "The Origin of Species" je eno temeljnih del biološke znanosti in znanosti nasploh. V njej je Darwin predstavil za tisti čas revolucionarno teorijo naravne selekcije in postavil temelje sodobnemu razumevanju evolucije. Na Kubi brezplačni implantati penisa HAVANA - Kubanske oblasti impotentnim Kubancem, ki jim viagra ne pomaga, zagotavljajo brezplačne implantate. Po besedah kubanskega urologa Carlosa Yipa so operacijo, s katero moškim vgradijo implantat iz silikona in srebra, ki reši težave z erekcijo, med drugim izvedli tudi pri večjem številu moških, starejših od 40 let, iz pokrajine Ca-maguey na vzhodu države. Po pisanju kubanskega časnika Juventud Rebelde je poseg za kubanske državljane povsem brezplačen. Doslej na Kubi takih operacij sploh niso opravljali. Oblasti v Havani želijo z brezplačnimi implantati omogočiti moškim uživanje v spolnih odnosih ter zvišati kakovost življenja moških in žensk. Tovrstne implantate najpogosteje potrebujejo sladkorni bolniki, moški, ki imajo težave s cirkulacijo ter tisti s povečano ravnjo holesterola v krvi. (STA) vesolJe - Kot drugi v zgodovini Astronavt med misijo na ISS postal očka Randy Bresnik CAPE CANAVERAL - Astronavt Randy Bresnik, ki je trenutno na misiji na Mednarodni vesoljski postaji (ISS), je postal očka. Kot je včeraj sporočil astronavt, je njegova soproga Rebecca včeraj rodila hčerkico Abigail. Bresnik, ki je tokrat prvič na misiji na ISS, je drugi astronavt, ki je postal očka, medtem ko je bil v vesolju. Pred njim se je to zgodilo astronavtu Mikeu Finckeju, ki je leta 2004 prav ta- ko dobil hčerko. Bresnikova soproga je dejala, da je nekoliko razočarana, ker njen mož ni mogel biti ob njej ob srečnem dogodku, vendar pa, kot je dodala, "nista mogla izbirati, kdaj se bo rodil njun otrok". Paru so zdravniki sprva napovedali, da ne bosta mogla imeti otrok, zato sta posvojila dečka iz Ukrajine, ki je zdaj star tri leta. Nekaj mesecev po posvojitvi je Rebecca Bresnik zanosila. (STA)