Posamezna ttevfi-
ka I Din mesečno, če •• »prejema list * upraii, naročnina 4 Din, na dom tn po potti dostavljen list 5 Dta. • Celoletna naročnina je 50 Din. polletna 25 Din. četrtletna 13 Din. Cene inse-ratotn po dogovoru
I>ONET>ECJSKI
SLOVENEC
Uredništvo: Kopitarjeva uL št. 6/111. Teleion ŠL 40 01, 40-02, 40-03. 40-04 in 40-05. List izhaja vsak ponedeljek
Uprava: Kojiilar-jeva ulica štev. (i. Postni ček. račun. Ljubljano 16.050. Teleion štev 4001.
Razhod v Budimpešti
Veličasten zaključek 34. evharističnega kongresa
Budimjiešta, 29. majnika 1938.
Papežev odposlanec kardinal Pacelli je imel na zaključnem zborovanju evharističnega kongresa, ki spada med najlepše med 34 evharističninii kongresi, ki so dosedaj na različnih krajih sveta jtoveličevali sv. Reš. Telo, krasen govor, v katerem je dejal:
Poslovilni govor kardinala Pacellija
»Evharistični kongres I. Iflifs gre h koncu. Trg junakov, ki je bil te dni središče nepozabnih dogodkov, ki so razveseljevali oči in osrečevali srca, danes zadnjikrat gleda ogromno mednarodno družimo sv. Hešnjega Telesa. Občutje slovesa lega na to zaključno poglavje v proslavah evharističnega Kralja. Ta ura slovesa pa posvečena in tolažljivo razsvetljena po duhovni vsebini cerkvenega praznika, ki ji daje svoj časovni okvir. Učenci, ki svojih oči niso mogli odtrgati od svojega Gospoda, ki se jc, ves spremenjen, vračal nazaj k svojemu Očetu, in ki se niso mogli ločiti od oblaka, ki je legel med Njega in njegove, so bili iz angeljskih ust poklicani nazaj k stvarnosti zemeljskega življenju in k nalogam, ki jih čakajo. »Kaj stojite in gledate proti nebu?« Podoben poziv se ponavlja tudi nh tej uri. Po zakljuritvi teh od božje luči ožarjenih evharističnih dni prihaja za vsakega izmed nas potreba, dn se vrne nazaj v trdo in s težavami preobloženo vsakdanje življenje. V tem vsakdanjem življenju ho treba pokazati s stvarnimi dejanji, kar smo te dni v svetem navdušenju občutili v globini svojih duš.«
»Vi boste moji spnznavalci in moje priče.« Tako se glasi veliki poziv teh dni na vsakega, kdor sc je telesno ali vsaj v duhu udeležil tega slavija. Pričevali boste za mene. tako kliče evharistični Rešenik slehernemu izmed nas, v trenutku, ko sc ogromna reka romarjev pripravlja, da se vrne nazaj v domovino. Svet, ki ste ga zapustili. ko ste odšli na romanje, isti svet, pravim, boste zopet našli, ko se vrnete. Toda vi sn ne smete vrniti isti, vi se ne sinete vrniti brez svete brezpogojne in ncvklonljive volje, da boste ta svčf skušali spremeniti, preosnovati v duhu itešenika. ki so mu bili posvečeni ti nepozabni-dnevi. Mogoče je ta apostolska naloga, fe jo po-merjamo po trpki vsakdanjosti življenja, težja od uspehov, ki jih pričakujemo. Mogoče jc to, toda ne pozabite: On. ki nam je izročil to obvezno poslanstvo. On bo na isli način, kot v inla-deniški dobi krščanstva tudi sedanjemu rodu človeštva dal binkoštne milosti za obnovo sveta, čc jih boste v pravem ponižnem duhu želeli in za nje prosili.«
»Če bi iskali zadnje in najgloblje vzroke za današnjo vnanjo in duhovno stisko, lii dere med človeštvom z vedno hujšim mrzličnim pulzom in z vedno bolj grozotnimi vročinskimi pojavami, bi morali priznati ali vsaj zaslutiti, da leži na dnu sodobne stiske duhovna lakota, duhovna slabokrvnost, ki redi in podžiga v tisočih oblikah se pojavljajoče moralno zastrupljcvanje. Za t«i bolezen v knjigah, ki jih je napisala človeška modrost, ni zdravil. Čc sc ne bo posrečilo, današnjega človeka v iskreni ljubezni pripeljati nazaj k živini studencem, iz katerih so pila stoletja, ki so bila polna vere, današnjega človeka vrniti nazaj k pravilnemu umevanju svoje osebnostne in družabne biti, ki sta zasidrani na verskih temeljili, in inu dati trdo nravno osnovo, na kateri ho mogel trdno stati ia katero čuva ne samo človeška postava, ampak veličastvo božjega zakona, potem ne bo mogoče zastrupljevalnega procesa v sodobnem človeškem občestvu več zaustaviti.«
»Kje imamo v zgodovini človeštva časovno dobo, ki bi bila večja po nalogah, kakor jc naša, večja tudi po ncedinosti glede smernic in potov, večja predvsem po nasprotstvih v prepričanju in v trmastih strasteh, ki ženejo v bojevita medsebojna obračunavanja? Ta velikanska, skoraj bi rekel satanska nasprotstva, ho treba premagati, ali jih vsaj omiliti. Toda čc hi jih hoteli premagati samo s zemeljskimi sredstvi, hi bilo delo jalovo, ki bi mu sicer nc odrekli človeškega spoštovanja, a ki na noben načia nc bi vodilo do uspeha. A čeprav čedalje bolj postaja jasno, da
sodobne stiske z vnanjimi silami ni mogoče premagati. sc na drugi strani fronte med ljudmi vedno bolj trmasto ustnljujejo in postaja tragika babilonske zmede med ljudmi, med njihovimi koristmi, od naroda do naroda, od države do driave, vedno bolj očitna. In vedno bolj daleč od nas jc mir, za katerim vsi hrepenimo.«
»Cerkev ni poklicana, da v časovnih vprašanjih zavzema stališče med raznimi strujami in načini, kako se uveljavljajo pri pobijanju sodobne stiske. Njena služba, ki je posvečena resnici, in njeno upostolstvo ljubezni, ki se raztrga na ves svet, izključujeta vsako pristransko stališče. V praktičnem, stvarnem zasledovanju svoje usode in svoje sreče hodi vsak narod v okviru velikega božjega odrešilnega načrta svoja lastna pota, ki odgovarjajo njegovim močeni, njegovim sposobnostim, njegovim življenjskim potrebam, njegovi varnosti in njegovi zemljepisni legi. Pod liogojcm. da so božje postave spoštovane in da je blagor duš zavarovan, Cerkev zasleduje včasih jako različna pota narodov s tisto ljubeznijo in širokosrčnostjo, s katero vsaka mati zasleduje razvoj in rast svojih otrok. Cerkve nc ovirajo nobeni predsodki in ji nikoli ne manjka razumevanje ia nujnosti, ki jih časovne prilike zahtevajo. Cerkev nima nezaupanja napram novemu zaradi novega. V očeh Cerkve ima vsak narod iu vsaka doba svoj od božje previdnosti določen prostor v skupnem odrešilnem načrtu večnega Roga. Cerkev ve, da duh včasih nc veje samo i lahnimi
Tctcrčki, ampak festo tudi v obliki viharnih slin-koT neurij.«
>Zato pa stališče Cerkve in vernih kristjanov v sedanjih viharnih dneh ni stališče ohupancev, ii i stališče strahopetno nazaj v prošlost gledajočih. Kajti Krlstu, ki smo se mu tukaj poklonili, je postavljen »a vse čase in za vsa razdobja. Ce nekateri duhovni vodilni besedniki sedanje dobe — s tem da nadaljujejo in še povečavajo davne zmote — mislijo, da bodo srečo posameznikov in srečo občestva dosegli brez Kristusa ali celo proti Kristusu, potem smemo verjeti, da je za nas napočila doba, ko bomo morali pričati za Kristusa — »Kritis mihi testes«. Potem je prišel čas, ko vstaja neizbežna dolžnost za vsakega kristjana, da se vrže v hoj proti lako zmotnim razvojem ter hrani načelo cerkve, da je treba vse obnoviti v Kristusu. Ni ga lepšega in bolj dragocenega darila, ki ga moremo pokloniti človeškim občestvom in državam, ki so na njih zgrajene kakor uresničitev poštenega soglasja med zenicijskinii in večnostniini rilji tako, da zemeljski cilji ver-nostnih namenoma in hote ne ovirajo.«
Kardinal Pacelli je na to razvijal lo misel dalje in globlje .in zaključil svoj krasni govor z besedami sv. pisma: »Mane nobiscum«. z nami ostaui Itog. (ako moli verno ljudstvo, z nami v tem nsodnem hudem rusu.
Množice so se poleni začele razhajati. Jugoslovanski romarji so opolnoči že zapustili madžarsko ozemlje.	4 .
Papežev blagoslov po radiu
Narodi so se posloviti od kongresnega mesta
Castel Gandolfo, dne 29. maja. AA. (Havas.) Sv. oče Pij XI. je danes dopoldne po radiu na-(lovoril vernike na bndimpeilnnskem evharisličnem kongresu. Sv. oče je med drugim dejal, da je srečen, ko more bili zaradi izuma radia v neposrednem »liku o terniki, ki so zbrani na evhnri-rtitnem konfjresu v Budimpešti. Zalem je podelil vsem udeležencem budimpeštanskega kongresa blagoslov, na kar je dejal:
Prosim Vsemogočnega, da bi skoraj doživeli boljše čase, kakor so današnji, da bi sc razgnali oblaki, ki nam neprestano napovedujejo težke viharje. Vsemogočni naj z lučjo nebeške resnice prežene iz človeških src mrak in zablode.
Budimpešta, 29. maja. b. Papeški legat kardinal Pacelli je prejel brzojavko od sv. očeta Pija XI., v kateri glavar katoliške Cerkve želi, da na mednarodnem evharističnem kongresu r Budimpešti prevladuje čut ljubezni, sloge in miru
Vojna na Kitajskem
Ilongknng, 28. maja. AA. (DNB) Po vesteh, ki so prispele sem, so danes dopoldne jajionska letala bombardirala mesto Kanton. Ob 10.30 se je pojavilo nad mestom 72 japonskih letal, ki so vrgla okoli 150 bomb. Ob tej jirilik je bilo ubitih okoli 600 ljudi, tisoč pa je bilo ranjenih. Poleg tega je bilo pojiolnoiiia porušenih nad 200 hiš. Zahodni del mesta je zaradi požara, ki je izbruhnil, popolnoma uničen.
šanghaj, 28. maja. b. Vojni dopisnik INS jio-roča, da prodirajo jajionske čete v za padu i smeri lunghajske železnice ter da so zavzele tudi mesto Sunčav blizu Kvajteha, ki je bil naslednji vojni cilj Jajionrev. Langfeng, ki so ga Japonci zavzeli pred dvema dnevoma, je zopet prizorišče krvavih borb, v katerih so Kitajci z. nepričakovanim napadom zavzeli zopet večji del mesta nazaj. Japonska letala pa so napravila več napadov na Kanton. Železniško |irogo so porušili na raznih krajih, tako da je na njej promet pojx>lnoma ustavljen. Danes dopoldne je 15 japonskih letal ponovno napadlo Kanton ter v 45 minutah vrglo veliko število bomb na mesto. Škoda še ni ugotovljena. Ob 1.30 je bil drugi letalski napad.
Po fioročilih iz severnega llonana so sprednje čete 2 japonskih oddelkov prispele v Vajten, zahodno od Sučava.
Pontifikalna sv. maša papeževega delegata nn Trgu junakov.
r srcih vseh vernikov, kardinal Pacelli se je zahvalil sv. očetu in mu odgovoril, da budimpeitan-ski evharistični kongres predstavlja veliko zmago ideje miru.
Na zadnji javni seji kongresa je kardinal iu priinas Španije Uoma y Tonias burno pozdravljen od navzočih opisal strahote španske državljanske vojske in številne žrtve med katoliško duhovščino, kajti vPliliS" število duhovnikov so rdeči ubili. Kardinal je izjavil, da se navzlic vsemu temu
Kardinal Pacelli prihaja.
katoliki v Španiji lepo razvijajo in >e z. največjim navdušenjem borijo proti komunizmu.
V opoldanskih urah je šla po glavnih ulicah Budimpešte zaključna procesija z Najsvetejšim, ki so se je udeležili \si cerkveni dostojanstveniki, zastopniki vlade, neštevilna duhovščina in redovniki ter redovnice, mladina in katoliške organizacije ter velika zastopstva ljudstva v narodnih nošah. 100.000 ljudi je gotovo stalo v špalirju pri tej zadnji javni počastitvi sv. Rešnjega Telesa. Po procesiji je bil blagoslov na Trgu junakov, nakar je bilo zadnje in zaključno zborovanje narodov. Pri lej priliki je imel papežev zastopnik, kardinal Pacelli zaključni govor. (Odlomek i/, govora prinašamo na drugem mestu. Op. ur.) Zatem so se začele ogromne množice romarjev poslavljali iz Budimpešte.
Budini|ieštnnski 31. mednarodni evharistični kongres spada med najbolj uspele* korfgrese, kar jih je videl svet.
Po španskih bojiščih
Neprestane borbe pri Teruelu in Kataloniji
Salamanca, 29. maja. AA. (Havas) Uradno j>o-ročilo nacionalističnega vrhovnega jioveljstva pravi med drugim, da je sovražnik poskušal napasti nacionalistične postojanke pri Trempu. Sovražnik jc bil povsod odbit in je pretrpel velike izgube. Na odseku pri Gatelloni nacionalisti naglo napredujejo. Na teruelskem bojišču pa so zavzeli Mocliuelos Lomas in prelaz Escandon. Sovražnik je včeraj na tem bojišču pustil 445 mrtvili. Nacionalisti so vjeli 330 sovražnikov.
Torucl, 29. maja. AA. (DNB) Po velikih topniških pripravah so čete generala Vorele danes začele z močnim napadom vzhodno od Teruela.
Napad je pojiolnoma uspel. Nacionalisti so prebili sovražno bojno črto ter prodrli do ceste Teruel Sagunt. Po tem velikem uspehu so začeli nacionalisti boj jiroti celi vrsti utrdb, ki jih imajo rdeče čete oli prelazu Kskandoni. Ti jtoložaji [iredstav-Ijajo celo trdnjavo nad cesto Sagunt-Teruel. Z obmorskega bojišča poročajo o novih uspehih generala A ranile.
London, 29. maja. AA (Reuter). Iz Valencijo poročajo, da je v soboto zadela bomba angleško ladjo (Ireatend v valencijskem pristanišču, in da se je ladja lakoj potopila.
Mirne volitve na Češkoslovaškem
Manifestacija češkoslovaških legionarjev
Praga, 29. maja, b. Današnja druga nedelja občinskih volitev jc potekla v miru in redu. Edini težji incident se je dogodil preteklo noč okoli 2 zjutraj v vasi Tišovi pri Hrasnici v severozapadni Češki. Tam jc prišlo do spopada med pristaši Hcnleina in pristaši nemške socialnc demokratske stranke, torei med samimi Nemci. V tem spopadu so tudi streljali. En pristaš su-detsko nemške stranke je hudo ranjen, tri osebe pa lažje. Iz Hrahnice so takoj poslali 75 orožnikov, ki so napravili red.
Po dosedanjih vesteh v teku današnjega dne ni nikjer prišlo do neredov. To dejstvo je tem značilnejše ki važnejše, ker so se to nedeljo bile volitve izključno na deželi in v mnogo več občinah, kakor prejšnjo nedeljo. Volitve so bile danes v 2740 občinah, in sicer v 1660 občinah na Češkem, 740 na Moravskem in nekdanji Šleziji, 22 na Slovaškem in 54 v Podkarpntski Rusiji. Nemci imajo večino v 823 občinah. Ker je bilo v mnogih občinah jx>stavljeno tudi več skupnih list, so volitve v teh občinah odpadle. Mnoge češke občine so na ta način prihranile denar in ga darovale za narod-noobrambne namene. Volitve so bile končane ob 5 popoldne in do 6 posamezni izidi še niso bili znani.
Kakor pravijo jioročila iz Prage je češkoslovaško ministrstvo za narodno obrambo izdalo odlok, da se ljudstvo odstrani z vseh vojaških r>ostaj in vseh ostalih mest, kjerkoli se nahajajo vojaški objekti. Ta ukrep je bij izdan zaradi tega, da bi se preprečili kakršnikoli incidenti o jiriliki današnjih občinskih volitev.
Henlein o Angležih
Praga, 29. maja. AA. Konrad Henlein je sprejel posebnega dopisnika lista Pesty Hirlap« in mu dal izjavo, v kateri se je dotaknil svojega obiska v Angliji. Izrazil je svoje mišljenje, da sc Velika Britanija samo iz poštenih pobud zanima zu Srednjo Evropo. Glede sodelovanja med stranko sudclskih Nemcev in madžarsko stranko n« Češkoslovaškem, je llenlein dejal, da morata prva kot druga zastopati nacionalne interese. V.a-
radi pravične notranje ureditve češkoslovaške države morala obe Ii dve stranki delati na lo, du se odstrani sistem, ki nosi pečat centralizma.
Pragu, 29. maja. AA. (Havas) Opaža se, da je razgovor, ki ga je imel češkoslovaški ministrski predsednik dr. Milan Hodža snoči s sudetsko-nemškima narodnima poslancema Kundtom in IV-tersom precej omilil splošno najietost. Iz. dobro-poučenih krogov se doznava, da sta omenjena narodna poslanca izročila češkoslovaškemu ministrskemu predsedniku pismo Konrad llenleina. Politični krogi mislijo, da vodstvo sudetsko-nemške stranke, zdaj več toliko ne govori o neprestano poudarjenem pogoju za razgovore s češkoslovaško vlado, pač pa, da so se začela že kompromisna pogajanja.
Italija-Nemčija
Italija pravic Avstrije do Trsta ni prenesla na Nemčijo
Borlin, 28. maja. AA. (DNB) Nemški zunanji minister v. Ribbentrop iu italijanski veleposlanik Attl eiko sta jiod|iisal danes celo vrsto SfKirazu-mov, ki se nanašajo na razna vprašunja v zvezi s priključitvijo Avstrije k Nemčiji. Med drugim ie [Kvlpisan tudi sporazum o blagovnem in plačilnem prometu. Kalija Nemčiji ni pripoznala pravic, ki jih je svojčas Avstrija imela v tržaški Inki.
Naročnike, ki imajo še kaj zaostanka na naročnini, prosimo, da ga čim prej poravnajo, da jim moremo zagotoviti redno prejemanje lista. Naročnina sc pošilja zaradi priročnosti po »Slovenčcvih« položnicah štev. 10.650. Vrhu srednjega dela položnice naj se pa vselej označi, koliko naročnine naj se vpiš» ua račun »Ponedcljskega Slovenca«.
Mladinski tabori
V Stični
Stična, 29. maja.
Po vsej slovenski deželi je naša mladina sredi najživahnejših priprav za svoj veliki ndadinski praznik v Ljubljani, od katerega nas loči komaj mesec dni. Treba je predvsem preizkusiti moči in sposobnosti, ali so dovolj zrele za ta veliki dogodek ali pa je treba še kaj dopolniti do čim večje dovršenosti. Temu namenu služijo zlasti celodnevne prireditve posameznih okrožij fantovskih odsekov in dekliških krožkov, ki so poleg lega, da imajo velik prosveten pomen v ožji domačiji, še preizkušnja, nekakšen ognjen krst za naša dekleta in fante, da bodo v Ljubljani pred zastopniki mednarodnega katoliškega sveta čim do-stojnejše predočili pota in cilje sodobne slovenske mladine.
Danes je sliško okrožje fantovskih odsekov skupno z dekliškimi krožki priredilo v Stični mladinski dan z javnim telovadnim nastopom, ki je pokazal, da se mladina ua tem prelepem kosu do-ienjske zemlje v polni meri zaveda resnosti svojega prosvetnega poslanstva. Na prireditev je prihitelo od blizu in daleč prav lepo število ljudi, čeprav je bila prireditev namenjena mladini. — Vreme je bilo prirediteljem naklonjeno, tako da se je mogla celotna prireditev' izvesti v polnem obsegu.
Ze dopoldne se je nabralo v Stični lepo število mladine, članov in članic ter mladcev in mladenk, od katerih jih je bilo mnogo v krojili. Ob 10 dopoldne je bila v prostorni cerkvi stiškega samostana sveta maša z ljudskim petjem, ki jo jo daroval ravnatelj Rakovnika dr. Blatnik iz Ljubljane. Dr. Blatnik je imel med sv. mašo na zbrano mladino tudi krasen cerkven govor, v katerem je med drugim poudarjal pomen polne in vsestranske katoliške dejavnosti, ki je danes ravno Slovencem tako potrebna. Za slovensko mladino se bije danes hud boj: ali bo ostala zvesta Kristusu in njegovi- cerkvi ali se bo obrnila proti njemu. Ta boj pa zahteva od katoličanov celih, borbenih ljudi.
Po maši sta bili zborovanji moške in ženske mladine v prostorih prosvetnega doma. Fantom je govoril zastopnik Zveze fantovskih odsekov g. prof. Jesenovec iz Ljubljane, ki jim je na osnovi gesla: Bogu olroci, domovini sinovi, nikomur hlapci! razgrinjal program Zveze fantovskih odsekov in jih v lepih besedah bodril k vztrajnemu in požrtvovalnemu delu za katoliško stvar med slovenskim ljudstvom. Dekletom pa je govorila zastopnica Vodstva dekliških krožkov gdč. Dobovškova, ki jim je predočila program dekliških krožkov in orisala prosvetno in telesno-vzgojno delo v njih.
Po zborovanju je bila skušnja za popoldanski telovadni nastop, po kosilu pa skupne šmarnice z ljudskim petjem v samostanski cerkvi.
Popoldne je prihitelo v Stično še več ljudstvu iz bližnje in daljnje okolice, od katerih jih je precej prišlo na okrašenih vozovih. Po šmarnicah je mladina odkorakala na kolodvor k popoldanskemu vlaku, s katerim se je pripeljal podbuu dr. Stanko Majcen s soprogo. O. podbana in g. soprogo so pozdravili zastopniki faniovske podzveze in okrožja, mladina pa jima je izročila cvetje. Nato se je razvil pester sprevod med polji proli Stični na čelu z godbo prosvetnega društva z Viča.
Višek prireditve jc bil popoldanski javni telovadni nastop na prostornem travniku poleg samostanske cerkve, ki mu je prisostvovala nad dva-tisočglava množica ljudi. Pred nastopom je spregovoril odbornik Zveze fantovskih odsekov g. Ivo Peršuh, ki se je v vznesenih besedah spomnil pokrovitelja junijskega mladinskega tabora v Ljubljani Nj. Vel. kralja Petra II. Godba je zaigrala državno himno, množica pn je navdušeno vzklikala svojemu mlademu vladarju in pokrovitelju njenega največjega praznika. Telovadni nastop je pokazal, da sc je mladina z vso resnobo oprijela telesno-vzgojnega dela v lantovskih odsekih, ki temelji na modernih gimnastičniih načelih. člani, članice, mladci in mladenke so izvajali zaporedoma proste vaje za leto 1938, s katerimi bodo nastopili čez mesec dni na ljubljanskem stadionu. V splošnem je treba poudariti, da so vaje izpadle prav dobro, sem in tja bo seveda Ireba še marsikaj izglnditi, saj pn je tudi še mesec ilni časa. Presenetljivo pa je vendar, da so mogli fantje in dekleta po komaj enoletnem življenju v telovadnici nuditi toliko. Lepe so zlasti proste vaje članic s svojimi ljubkimi, lahkotnimi in sproščenimi gibi, ki pa vendar zahtevajo od deklet veliko zbranosti iu obvladanju telesa. Proste vaje članov in mladcev so sestavljene na načelih moderne telesne vzgoje, ki upošteva razvoju človeškega organizma koristne gibe, dasi za oko ne dosežejo morda tolikšnega efekta, kakor ga doseže izvajanje gibov, preračunanih na učinkovitost. Lepo so bile ludi simbolične vaje članic in mladenk. Tudi v panogi orodne telovadbe (drog in bradlja) so člani pokazali za komaj enoletno delo mnogo. Zbrana množica je fante in dekleta od ločke do točke nagrajala z navdušenim ploskanjem in vzkliki. — Telovadne točke je dovršeno spremljala priznana godba Prosvetnega društva z Viča pri Ljubljani.
Celotna mladinska prireditev stiškega okrožja je prav lepo uspela. Prireditelji so lahko veseli, da se jim je trud, ki so ga položili vanjo, tako plodonosno obrestoval I
V Poljanah
Poljano, 29. maja.
Na današnji tabor v Poljanah se je zgrnila vsa mlada poljanska dolina od škofje Loke do Zirov, manjše skupine članov ZFO in prijateljev te mladine pa so prišle tudi iz bolj oddaljenejših krajev. Sicer so nasprotniki hoteli kaj nekulturno škodovati prireditvi s tem, dn so v zavetju noči potrgali nekaj lepakov, toda lo ni imelo prav nobenih posledic. Kljub temu so bile Poljane danes polne vesele mladine, ki se je v strumnih vrstah zgrnila dopoldne k maši in zborovanju, popoldne pa k telovadnemu nastopu.
Tik pred mašo je prišel v Poljane g. ban dr. Natlačen, pokrovitelj tabora, ki ga jc vsa množica članov in članic v krojili, moškega in ženskega naraščaja in narodnih noš veselo pozdravljala. Sv. mašo jo imel kanonik dr. Gregorij Žerjav, ki je zbrano mladino ludi nagovoril z lepim verskim govorom. Po maši je bilo na prostem pred cerkvijo zborovanje, ki ga je vodil domači župnik. Ko je prebral vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju in knezu-namestniku, jim je vsa množica v navdušenju pritrdila. Brzojavke so bile poslane tudi predsedniku vlade dr. Stojadinoviču, notranjemu ministru dr. Korošcu in ministru dr. Kreku. Nato pa je burno pozdravljen prvi izpregovoril ban dr. Natlačen, ki je v kratkih, krepkih besedah in v lepi primeri opisoval pomen in izdatnost »loge in združenih sil. Za njim je govoril gimna-
zijski ravnatelj dr. Capuder. Kljub pripokajočemu soncu je prostor pred cerkvijo do zadnjega ostal poln in pogled na to živahno množico pisanih krojev in narodnih noš, ki je z napeto pozornostjo sprejemala govornikove besede, je bil očarljivo lep.
Popoldne so bile najprej jako slovesno in lepe šmarnice, ki jih je opravil g. kanonik dr. G. Žerjav ob asistenci poljanskega in lučenskega župniku in pri katerih je spet močno prišlo do izraza ljudsko potjo, ki so ga podpiralo strnjene vrste fantov in deklet, ki so stale po sredi cerkve. Po šmarnicah je bil na okrašenem, dovolj prostornem travniku telovadni nastop, ob katerem so nismo mogli uačuditi izurjenosti in izvežbanosti samih kmečkih fantov in deklet. Med telovadnim nastopom, ko so telovadišfie napolnili člani, Članice, mladci in mladenke in ostali moški in ženski naraščaj, je stopil na govorniški oder urednik /Slovenca g. Ilija. Ves travnik je bil pol članstva ZFO, ob straneh pa prav tako poln glodalcev iz vseh krajev in vsa množica je krepko pritrjevala govornikovini izvajanjem.
Po govoru jo bilo šo nekaj telovadnih točk, med katerimi so zlasti žele veliko odobravanje vaje na krogih. Ves čas prireditve dopoldne in popoldne je krepko igrala logaška godbn in tako šo bolj poživljala veselo in navdušeno razpoloženje. Razšli smo se v zavesti, da ta rod krepko sledi nalogam časa in da je v dosedanji telesni in duševni vzgoji že dosegel uspehe, ki so mu v ponos, narodu pu v oporo.
*
Rrngaii, 29. maja. AA (Havas). Italijanski kralj in cesar Viktor Flmonuel je snoči z letalom prispel v Bengazi. To letalo je pilotiral maršal Bnlbo.
Začetek
treznostnega tedna
Ljubljana, 29. maja.
Danes se jo pričel treznosti!i teden zn Slovenijo, ki ima namen, da pridobi čira najširše plasti slovenskega naroda, zlasti pa mladino, za idejo treznosti. Veliki lepaki v jedrnatih stavkih opozarjajo narod po vsej deželi nn boj proli ulkoholi-ziranju iu alkoholu.
Oficielnu otvoritev trezuostuega ledna je bilu danes ob 10 dopoldne v dvorani Akademskega doma. Navzoči so bili v imenu bana načelnik socialnega oddelka g. Kosi, za škofa dr. Rožmana kanonik dr. Zupan, zastopnik mostne občino dr. Logar, ravnatelj Higienskega zavoda dr. Pire, zastopnik apelacijskega sodišču dr. Mastnok, inšpektor prof. Jeglič, zastopniki Prosvetne zveze in Zvezo kulturnih društev, zu Rdeči križ g. Starman, predstavnik Karitativno zveze dr Levičnik, predsednik Slomškovo družbe g. štrukelj, zastopnici ženskih zvez: za Krščansko žensko zvezo gdč. Anica Le-barjeva in za Splošno žensko društvo ga. Oovekar-jeva, za Skavtsko zvezo g. Knaflič, za Zvezo jugoslovanskih hranilnic dr. Pretnar.
Prvi je govoril predsednik pripravljalnega odbora za trczuostni teden šolski upravitelj g. Jnnko Grad, ki je označil pomen treznostnega tedna ter pozdravil vse navzoče zastopniko. Za njim je govoril dr. Pire, ki je opisal, kako namerava odbor izvesti borbo proti alkoholizmu. Dežela je zdaj žo preplavljena z lepaki proti alkoholizmu, prirejena bodo zborovanja in predavanja, na katerih bodo sprejete obširne resolucije, ki bodo izročene odločujočim činiteljem. O tem bo izdana tudi brošura, ki bo razdeljena med najširše plasti narodn.
Protialkoholna razstava je sicer zdaj odpadla, kor je bil prekratek rok zanjo, zato pa bo v večjem obsegu prirejena v jeseni.
Zborovanje slovenskih profesorjev
Ljubljansko profesorsko društvo je imelo svoj redni lotni občni zbor v nedeljo, dne 29. maja. V predsedstvo zbora jo bil izvoljen dr. Perhavec kot predsednik, prof. Verblč in šerko kot podpredsednika in prof. P. Urankar, Sušteršič in Lenarčič kot tajniki. Predsednik so je najprej spomnil v minulem letu umrlih članov: direktorja N. Marolta, prof. Kobala, Jeraja, Vodnika, Vesenjaka, Vere Dostal-Novakove in dr. Laha. Nalo so bile poslane pozdravne brzojavke kralju Petru II., knezu-namestniku Pavlu, prosvetnemu ministru in inšpektorju I.oskovšku, pozdravno pismo pa banu dr. Natlačenu. Občni zbor so brzojavno oz. pismeno pozdravile sekcije iz Novega Sada, Banja Luke, Belgrada, Niša in Sarajeva, dočim se je osebno udeležila po svojem delegatu zagrebška sekcija. Bansko upravo sta zastopala načelnik prosvetnega oddelka dr. Lovro Sušnik in'inšpektor Marko Ba-juk. Načelnik Sušnik je v pozdravnih besedah obljubil, du bo banska uprava storila vse za uresničenje pravičnih zahtev in želja profesorskega stanu. Iz njegovih izvajanj je bilo razvidno njegovo neumorno prizadevanje za napredek našega šolstva in prosvete. Profesorjem jc obljubil, da se bodo mogli v miru in brez zunanjih vplivov posvetiti svojemu šolskemu in kulturnemu delu. Zastopnik in tajnik Glavne uprave profesorskega društva g. Markovič. je v daljšem, nad enournoin govoru, informiral člane o delu Glavne uprave in o težnjah, ki ji onemogočajo znželjene uspehe. Z velikim optimizmom je pozdravil prevzem prosvetnega resorja po sedanjem ministru Magarašc-viču, ki je kot šolnik pokazal popolno razumevanje za naša stanovska in šolska vprašanja. Delegat zagrebške sekcije dr. Tkalčič je v imenu hrvatskih profesorjev pozdravil občni zbor in se zelo laskavo izrazil o žilavi borbi slovenskih profesorjev za slovensko kulturno in književno samobitnost.
Kor so bila poročila že predhodno tiskana in razdeljena med člane, so bila le dodatna poročila o najnovejših aktualnih zadevah in debata o poročilih.
Končno je občni zbor soglasno sprejel naslednji resoluciji:
1.	Dn so čimprej uzakoni novela zakona o srednjih šolah, ki naj med drugim uvede avtomatično napredovanje profesorjev, tako da dosežejo profesorji po 25 službenih lotih 111-2 pol. skupino, da se odpuščenim in upokojenim profesorjem v letih 1932 in 1933 brez disciplinskega postopka priznajo izgubljena leta za napredovanje in penzijo, da se ukine določba o suplentih-volonterjih in urede druga vprašanja, ki sc tičejo gmotnega po-ložuja profesorjev.
2.	Po dosedanjih projektih za uveljavljenje zakona o učnih knjigah jo vsako privatno zalaganje slovenskih učnih knjig de facto onemogočeno, čeprav projekti de iuro priznajo tako pravico privatnim založnikom. Taka izločitev učnih knjig iz slovenske knjižne produkcije bi pomenila zn našo narodno kulturo nepopravljivo kulturno škodo. Zadeva učnih knjig naj se uredi tako, da slovenska knjižna produkcija ne bo oškodovana v tako bistveni zadevi. Učne knjige za slovenske šole morajo biti slovenske po sestavi in izdelavi. Zato naj g. minister prosvete ureditev učnih knjig za slovensko področje prepusti g. banu drav. banovine.
V zvezi s tem prosimo, da se uredi tudi pouk slovenščine in srbohrvaščine v višjih razredih srednjih šol v smislu predlogov kralj, banske uprave in Slavističnega društva v Ljubljani.
Občni zbor je razpravljal dalje o šolsko-peda-goškili vprašanjih, o zdravstveni zaščiti mladine s higijenskimi šolskimi poslopji in o splošnih šolskih ler prosvetnih vprašanjih. Z zvezi s tem je sprejel večje število samostojnih predlogov.
Vojni minister se je vrnil
Belgrad, 29. maja. m. Z jutranjim vlakom se je vrnil v Belgrad s svojega obiska pri turški armadi v Turčiji vojni minister, armadni general Marič. Na postaji ga je v imenu predsednika vlade dr. Stojadinoviča sprejel iu pozdravil njegov kabinetni šef v zunanjem ministrstvu dr. Dragan Protič. Pri sprejemu je bil navzoč tudi turški poslanik na našem dvoru Hajdar Aklaj.
JRZ v Jagodini
Belgrad. 29. maja. m. V Jagodini je bil danes skod JRZ, katerega se je udeležilo nad 0000 pristašev. Na shodu sta govorila ministra Simonovič in čvrkič, za njima pa še več drugih govornikov. Minister Simonovič sc je v svojem govoru bavil z vsemi notranjepolitičnimi vprašanji, predvsem s tako zvauim hrvatskim vprašanjem. Kritiziral je sporazum opozicije, ki tega vprašanja nili malo ne more rešiti. Ostro jo napadal srbijanske opo-zicionalce, ki so podpisali ta sporazum. Zatem jc analiziral dosedanje delo kr. vlado in poudarjal, da mora vlada gledati ua lo, da bo državo še bolj okrepila. Narod je tudi prepričan, da sedanja vlada varuje in brani njegove interese, ter se zaradi tega tudi v vedno večjem številu oklepa JRZ, in lo ludi v hrvatskih krajih, kjer jo ljudstvo nespametne abstinenčne politike že silo. O uspehih kr. vlade v notranji in zunanji politiki kakor tudi na gospodarskem in socialnem polju je polom obširno govoril poštni minister čvrkič. Zborovalci so soglasno odobrili dosedanje delo vlade ter jo iKizvali, naj lo dolo neustrašeno nadaljuje.
Belgrad, 29. maja. m. Dolgoletni svetnik na tukajšnjem nemškem poslaništvu von Janson je prestavljen za nemškega generalnega konzula v Gdansk.
Peter Zivkovič
Belgrad, 29. maja. m. Davi se je. vrnil v Belgrad s svojega slabo uspelega agitacijske.ga potovanja po vzhodni Bosni predsednik JNS Peter Zivkovič. V pojasnilu, ki ga je JNS dala časnikarjem, pravijo funkcionarji JNS, da je. Zivkovič imel po liosni okoli 40 konferenc, razen tega pa da so ga pristaši JNS tudi sprejeli in pozdravili v več kol sto krajih. Kake uspehe in navdušene sprejeme in sestanke je imel Zivkovič po Bosni, jo Slovenec« kakor ludi vsi ostali listi že poročal. Vodja JNS, ki je svoječasno šlcl svojo pristaše samo na milijone, se je zadovoljil in čutil zolo srečnega, če se je njegovemu vabilu odzvalo nekaj slo ljudi in' prišlo na pogovor o lepem in slabem vremenu, kakor na primer v Bosenski Kostajnici. Po informacijah iz JNS bo Zivkovič. za sedaj ostal v Belgradu. Morda misli, da bo v Belgradu prej pričakal lepšega vremena, ki pa za JNS nikakor noče in ne mara nastopiti.
Belgrad, 20. maja. m. V Belgrad je včeraj dospel znani francoski znanstvenik in strokovnjak 5 za kožne in venerične bolezni, vseučiliški profesor i dr. Lotric. Ime) bo lu več predavanj.
30 nemških letal v Belgradu
Belgrad, 29. maja. AA. Danes ob tO dopoldne je priletelo na zemunsko letališče 30 nemških letai. Nemška letala je pozdravila pred Belgra-dom skupina 50 naših lovskih letaj in jih pospremila do zeinunskega letališča. Po nekaj krožnih poletov nad Belgradom, bo se letala spustila na zemunsko letališče. Prvi se je spustil z letalom poveljnik eskadrilje brigadni general Hel-muth Foerster v spremstvu polkovnika Knausa. Nemške goste so pozdravili predstavniki jugoslovanskega vojnega in civilnega letalstva na čelu s poveljnikom zrakoplovstva armijskim generalom Simovičem in zastopnikom predsednika aerokluba inž. Tadijem Sondermajerjem. Na letališču je prispel ludi nemški poslanik na našem dvoru Viktor v. Heeren, nemški vojaški odposlanec v Belgradu brigadni general v. Faber, nemški generalni konzul Franz Ncuhauser in osebjo nemškega poslaništva. Sprejema se je udeležila tudi nemška kolonija v Itelgradu ler veliko število Belgrajčanov. Nemškim gostom so izkazali vojaške čnsii. Po običajnih pozdravih so je poveljnik nemško eskadrilje general I^oerster odpeljal v Belgrad na uradni obisk, člani njegovega spremstva pa so se odpeljali v častniško menzo, kjer so sc spoznali z jugoslovanskimi tovariši.
Belgrajske vesti
Belgrad, 29. maja. m. Ob priliki rojstnega dne predsednika češkoslovaške republike dr. Beneša jo priredila Zveza jugoslovansko-češkoslovaških lig snoči v Kolarčevi ljudski univerzi slavnostno akademijo. Na njej jo imel slavnostni govor o dr. Bonešu predsednik Zveze Slovan čirič in predsednik belgrajske jugoslovansko-češkoslovaške lige Ifofnianovič. Na sporedu je bilo tudi več glasbenih točk, ki jih je izvajal orkester kraljeve garde.
Belgrad, 29. maja. m. V Kruševcu je bil dnnes položen temeljni kamen za častniški dom. V Kruševcu se bo po izjavi pravosodnega ministra zidala tudi centralna jetnišnica za vse kaznjence, ki so obsojeni na zaporno kazen do enega leta.
Belgrad, 29. maja. m. Občinska uprava v Novem Sadu jc odločno nastopila proti vsem pekom, ki so svoječnsno preveč povišaii ceno kruhu, sedaj so jo pa premalo znižali. Vsi taki peki so bili zaradi neupravičenega navijanja cen občutno, kaznovani.
Belgrad, 29. maja. m. Novo imenovani ravnatelj belgrajske opere Lovro Malačič, bivši dirigent zagrebške opere, je danes prevzel posle v belgrajski operi.
Belgrad, 29. maja. m. Belgrajsko Seljačko kolo, gospodarska organizacija bivših samostojnih demokratov, jo priredilo snoči v Inženirskem domu kulturni večer, nn katerem je govoril o vlogi vasi v javnem življenju predsednik tega društva Adam Pribičevič. vod iu bivših snniostoiiiili demokratov.
Slovenska razstava likovnih umetnikov v Mariboru
Maribor, 2'J. maja.
Dnnes so odprli vseslovensko reprezentativno razstavo likovnih umetnikov. Zbran je bil pri otvoritvi ves kulturni Maribor, iz slovensko prestolnice pa je dospelo odlično odposlanstvo likovnih umetnikov in kulturnih delavcev. Bana dr. Natlačena, ki je prevzel pokroviteljstvo nad razstavo, je zastopal okrajni glavar dr. Šiška, daljo so bili navzoči zastopnik knezoškofa dr. Tomažiča kanonik dr. Osterc, okrajni glavar Eilotz, zastopnik mastnega poveljnika major čubelič, mostni župan dr. Juvan, zastopnik ljubljanskega župana dr. Mole, predstojnik mestne policije dr. Trstenjak, obmejni komisar Krajnovič, upravnik gledališča dr. Brenčič, ravnatelj II. rcal. gimnazije Prijatelj, zastopniki raznih društev in korporacij. Med go-sli iz Ljubljano pa smo opazili upravnika Narodno galerije, fniciatorja in neumornega organizatorja razstave Zormana, predsednika Društva likovnih umetnikov Vavpotiča, dr. Rajka Ložarja, izmed umetnikov pa Tratnika, Toneta Kralja, Zdenka Kalina, Putriha, Zupana.
Predsednik Umetniškega kluba dr. Šnuderl jo pozdravil predstavnike oblasti ter imel daljši govor o razvoju slovenske umetnosti. Končno so je zahvalil upruvniku Narodne galerije, Zormnnu za iniciativo, za organizacijo in opremo razstave pa vsem sodelujočim umetnikom, predlagal je, da se odpošljejo brzojavke Nj. Vel. kralju Petru, Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu in pokrovitelju banu dr. Natlačenu. Prosil je zatem zastopnika bana, da razstavo odpre.
Okrajni glavar dr. Janko šiškn je kot zastopnik pokrovitelju bana dr. Natlačena želel, da tii imela razstava tisti uspeh v narodnostnem pogledu, kakor ga zasluži ter jo je proglasil za odprlo.
Nato je povzel besedo še predsednik društva slovenskih likovnih umetnikov Vavpotič. Naglašal jo zgodovinski pomen te slovenske reprezentativno razstave, ki bo za razvoj slovenske likovne umetnosti prav tako pomembna, kakor jo bilit 1. reprezentativna razstava v Ljubljani pred dolgimi leti.
Danes si' je ogledalo razstavo nenavadno veliko ljudi. Vzbuja pa po pravici tako močno zanimanje, kakor ga ni povzročila v Mariboru doslej še nobena umetniška prireditev. O razstavi sami in njenih umetniških kvalitetah in odlikah bomo pa še izčrpno poročali v »Slovencu-;:.
Občni zbor JNV
Zagreb. 29. inajn. Danes dopoldne ob 9.30 se je pričel ob navzočnosti zastopnikov ministrskega predsednika, šefa osrednjega tiskovnega urada dr. Lukoviča. dr. Ružica, mestnega župana dr. Pejčiča, zastopnika poveljnika IV. nrmadne oblasti general' Djordje Arandjoloviča, poveljnika savske divizijske oblasti, generala Jovana Antiča in drugih letni občni zbor časnikarskega društva. Najprej so bile odposlane brzojavke Nj. Vel. kralju Petru, Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavletu in predsedniku vlade dr. Stojadinoviču. Dalje je v imenu predsednika vlado dr. Lukovič pozdravil časnikarje ter jim želel uspeh. Na zborovanju jo. v glavnem prevladovalo razprava o pokojninskem zavarovanju. Izvoljen je bil nov odbor z dr. Brankom Sokoličcm kot predsednikom. Nato jc na Rebru župan dr. Pejčič priredil kosilo.
Obisk nemških železničarfev
Zagreb, 29. maja. A A. Danes zjutraj ob 6.35 so so s posebnim brzovlakom pripeljali v Zagreb nemški železničarji, ki končavajo svoj krožni izlet po Jugoslaviji. V Zagrebu so nemškim železničarjem priredili zelo prisrčen sprejem. Železniška postaja je bila okrašena z jugoslovanskimi in nemškimi zastavami, na peronu pa je bilo zbrano lepo število naših železničarjev pod vodstvom želczničarske godbe. Ko je posebni vlak zavozil na postajo, je množica, ki je čakala na sprejem nemških gostov, začela navdušeno vzklikali v pozdrav in mahati z zastavicami. Goste je v imenu zagrebških železničarjev pozdravil ravnatelj Zalokar. Godba jo zaigrala nemško državno himno. V imenu nemških železničarjev se je za pozdrav zahvalil podpredsednik Oton Griinbach, nakar je godba zaigrala še jugoslovansko državno himno.
Gostje, okoli' 90 po številu, so si danes razgledali zagrebško mesto in okolico. Zagrebško železn. ravnateljstvo je gostom priredilo skupno z zagrebškim združenjem železničarjev banket v hotelu »Palače«. Ob i7 so se gostje odpeljali v Ljubljano, odkoder se vrnejo v Munchen.
Zborovanje slepih
Včeraj dopoldne so se zbrali v magistralni dvorani v Ljubljani slepci iz vse Slovenije. Občni zbor njihove organizacije je pokazal veliko povezanost članstva, saj so se zborovanja udeležili slepci iz najoddaljeucjših krajev Slovenije, da se pogovore o bodočem skupnem delu in pomoči, ki jo revni člani dobivajo od svoje organizacije. — Vendar pa se moro to zoradi pomanjkanja razumevanja naše javnosti šo vedno boriti z velikimi finančnimi težavami, čeprav so že opaža, da se položaj od leta do leto boljšo. Čas pa, ko bodo preskrbljeni prav vsi potrebni slepci v Sloveniji, je pa še daleč. Za novo poslovilo leto so prognoze žo znatno boljše, posebno kor so bile pred krotkim prodane reolitele iz Kollmonove zapuščine, kar je prineslo okoli dva milijona. Denar bo naložen v Meslni hranilnici, vsakoletne obresti pa bodo razdeljene kot podpore med slepce. Zborovanje je poteklo v najlepši složuosti.
Mariborski drobiž
Maribor, 29. maja.
Občni zbor »Napredka«. — Moriborski Hrvati, združeni v svojem društvu »Napredak« so imeli snoči v dvorani hotela Novi svet svoj redni občni zbor. Vodil ga je podpredsednik inž. Milan Kio-pacli, obširno poročilo o delovanju društva pa je podal tajnik Mario Ivančič. Iz Ljubljane so. je udeležil občnega zbora predsednik tamosnjogu »Napredka« Harazim s številno delegacijo.
Lokomotiva ga je skalpirnla. Danes dopoldne ob pol 11 je šel po železniški progi na Teznem 16 letni vajenec delavnice državnih železnic Ivan Hirm. Fant je preslišal premikalno lokomotivo, ki je privozila po progi ter ga je zgrabila in vrgla pod kolesa. Hirm je dobil zelo nevarne poškodbe ter mu je med drugim kožo na glavi naravnost skalpiralo. Reševalci so ga prepeljali v bolnišnico. Pri tem pa so morali na Tržaški cesti zarodi pre-mikanjn vlakov pred zaprtimi zatvornicami zopet celo večnost čokati, da je bila cesta prosto. Bil h| žo skrajni čas, da se začno z zidanjem novo Jadranske ceste, ki bo imela viadukt pod progo.
Občni zbor „Slovenske Straže"
99
Ljubljana, '20. maja.
Samostojni odsek Slovenske Straže za bivšo ljubljansko oblast je iinel danes dopoldne svoj prvi letni občni zbor v prostorih Katoliškega tiskovnega društva. Občni zbor je vzorno vo<til prof. Boje, ki jc predsednik »Slovenske Stražo . Zborovanja so se udeležili številni zastopniki narodno-obranibnih in kulturnih društev, kar dokazuje, da jc >SS» znala razgibati zanimanje v javnosti. Profesor Boje je imel uvodni govor in je dal ludi predsedniško poročilo, ki jo bilo načelnega značaia ter je v izklesanih besedah predočilo nuroduo-obrambne naloge v Sloveniji s stališča Slove.uev kakor tudi v objemu jugoslovanske domovine. Njegov govor so z veliko pozornostjo poslušali In bo pri zastopnikih društev rodil gotovo koristno sn-
"	,____U...I	"—tnlnlk dru-
Poročllo e
so društvu izročili'zastopnik" bana, zastopnik prosvetnega načelnika kr. banske uprave in zastopnik Narodnega odbora. Nato sc jc razvila zelo pestra,
dove. Nalo je prebral tajniško poročilo tajnik dru štva g. Tonkli, blagajniško pa g. TrebSe. Poročlh nadzornega odbora je dal. g. Premrov. Poz irav
stvarna In poučna debata, v katero jo poseglo večje število govornikov. Predsednik prof. Hoje je zolo spretno vodil debato in stavljeno predloge znal zbrati v načrten delovni program, ki si gu jo osvojila Slovenska Strnžu.
Občni zbor jo poslul brzojavno pozdrave Nt. kr. ViH knezu namestniku Pavlu, predsedniku vlado dr. Stojadinoviču, notranjemu ministru dr. A. Korošcu, ministru dr. Kreku in bunu dr. M. Natlačenu. Pozdrave pa jo sprejel od notranjega ministru dr. Korošca, od ministru dr. Krekn in od dr. Žitka v imenu Slovenskih funtov.
Pri volilvuh so bili izvoljeni v odbor: Prof. Boje, prof. Terčelj, A. Tonkli, P. lirjavoc, A. Treb-še, Joško Zemljuk, za ukademiko B. (irafenauer, za akadomičarko ena zastopnica, F. Bogataj in zastopnik tiska g. Juvornik. V nadzorstvo so bili izvoljeni dr. Ivo Česnik, dr. Zitko, prof. dr. Gorjanec in dr. Jožo Kokalj.
Občni zbor je sprejel predloge in sklope, ki jih bo SS.. skušala izvesti. Članarina /naša t din na mesec. Občni zbor jo trajal do pol 1 popoldne.
Primorske vesti
Iz'ava prosvetnega ministra Bottaia v Trstu
Iz tržaških listov »Popolo di Trieste« in »Piccolo« posnemamo, da je bil italijanski prosvetni minister na nadzorovalnem potovanju po Julijski krajini. Obiskal je Irst Sežano, Operne, Senožeče, Postojno, Sv. Križ pr. Trstu, Nabrez.no, Kacio vas, Gradiško, Redipuljo in Sveto Goro. Povsod )e pregledoval tamošnje šole, predvsem se je zanimal za šole ki jih vzdržuje ustanova »Italia Rcdenta« (Osvobojena Italija). V Trstu je napovedal, da se bo tamkaj ustanovila pravna fakulteta, tako da bo Trst kot se jc izrazil, »odslej še lažje in bolj učinkovito opravljal svojo skrajno občutljivo kulturno nalogo, ki je istočasno tudi v političnem pogledu zelo občutljivega značaja.« Na zborovanju šolnikov, ki jih je poklical v Trst, je prosvetni minister dobesedno izjavil: »Po vaših žilah, ki ste najbolj pre-skušeni med vsemi italijanskimi šolniki in ki delujete tukaj že toliko let tako rekoč zakopani v te šole v borbi proti nasprotniku, po vaših žilah se pretaka italijanska kri in s krvjo tudi pravo sočustvovanje s šolo, ki je borba, katere ni ne konca ne kraja. Izjavljam,« je nadaljeval minister Bottai, »da sem z največjo zadovoljnostjo ugotovil, da |e vaše delo po teh šolah daleč napredovalo, kajti o ljudstvo je že italijansko, ker govori Hablanski jezik in ker globoko čuti tudi italijansko. Poleg vsega drugega pa je vaša šola obmejna šola. Ce |e tako, kakor je res, da je zunanja politika našega voditelja in ustanovitelja našega imperija, na rimski način pomirila narode na naši meji in jih dovedla do prijateljstva z Italijo, potem je prav gotovo tudi res, da mora v tem blagoslovljenem ozračju istrsko, tržaško in julijsko ljudstvo s svojo šolo pokazati kulturo, ki mora v prvi vrsti na državni meji biU vzorna v vsakem pogledu. Vi niste samo navadni državni uradniki, ampak ste tudi vojaki, bojevndu, ki ste stalno mobilizirani za boj, ki je dosedaj dosegel žc veliko zmag in jih bo tudi v bodočnosti se mnogo beležil.« Tržaški listi so dali velik poudarek potovanju prosvetnega ministra po obmejnih pokrajinah.
Huda nesreča, ki je
zahtevala tti žrtve
Iz »Istre« posnemamo, da se jc pri Sežani dne 21. maja zgodila strašna nesreča, ki je zahtevala troje človeških življenj. Nesreča se jc zgodila takole: Dopoldne omenjenega dne so sc vračali mle-karica Pavla Mahnič, mlekarica Emilija Novak in Jože Hubner, ki so vsi trije doma iz Povirja, iz Trsta proti domu. Ko so prekoračili železniško progo pri Farnetih, jim je pridrvel nasproti avtomobil. Tako trije kolesarji kakor avtomobil so se hoteli hkrati drug drugemu izogniti, toda bilo je prepozno. Avtomobil se je z vso silo zaletel v tri kolesarje in jih podrl, da so popadali po cesti. Šofer, ki jc jugoslovanski državljan, jih je vse tri naložil na avto ter jih odpeljal v Trst, kjer so bili takoj sprejeti v tamkajšnjo bolnišnico. Obe ženski imata polomljene noge, fant pa ima počeno lobanjo. Njihovo stanje je skrajno nevarno. Zdravniki imajo le malo upanja, da bi jih rešili.
Granata ju je raztrgala
Pri Doberdobu se je zopet pripetila strahovita nesreča, ki je užalostila vso okolico. Pred vasjo so neznani delavci, ki so imeli pravico iskati staro municijo in železje po nekdanjih bojiščih, izpraznje-vali večjo granato. Granata je kar naenkrat počila. Strahoviti pok je bil slišen daleč naokoli, tako da 60 takoj prihiteli vaščani na kraj nesreče. Kako
strašna podoba se jim je nudila. Po tleh so bili razmetani kosi človeških trupel, tla pa so bila vsa poškropljena s krvjo. Vaščani so pobrali posamezne drobce, od katerih so nekateri obvisell celo na drevju, ter jih prepeljali v vas. Granata je oba delavca tako raztrgala na drobne kosce, da dosedaj niti ugotoviti ni bilo mogoče, kdo so in katera so njihova imena. Šele oblastna preiskava bo ugotovila imena in pristojnost ponesrečencev.
Podobna nesreča se je pripetila tudi dvema malima bratcema 14 letnemu Rinaldu Pctarinu in 12 letnemu Alojziju, ki sta v daljni okolici Gorice pobirala stara razstreliva ter razbijala po manjši granati, ki je počila in oba fantka strahovito raz-mesarila. Pripeljali so ju živa v bolnišnico, toda rane so tako hude, da skoraj ni upanja, da bi ju mogli ohraniti pri življenju.
Oblasti svarijo pobiralce železa
Poveljstvo armadnega zbora v Trstu poroča: V zadnjem času so se zgodile težke nesreče s strelivom, ki jc ostalo izza časa svetovne vojne in ki ga neprevidne osebe odpirajo, da bi dobile eksploziv in železo. Projektih in eksplozivi, ki so ostali od svetovne vojne, so vsi nevarni in postanejo še nevarnejši s časom. ZaTadi tega sc nc smejo dotikati in vzdigovati in šc manj tolči s kamni ali z drugim orodjem. Kdor to dela, je v veliki 6mrtni nevarnosti. Kdor najde projektil, bombo ali kako drugo razstrelivo, mora takoj, nc da bi sc tega dotaknil, javiti najdbo najbližji karabinerski postaji ali kaki drugi vojaški oblasti. Oblast, kaleri je bilo to javljcno, sporoči najdbo artiljerijskemu povcljslvu v Trstu, ki poskrbi, da se granate uničijo. Najditelj dobi 8 lir nagrade za slo kilogramov razstreliva.
Železna vrata zmečkala otroka
Iz Košane nam pišejo, da jc zadela ugledno družino Karla Dolgana žalostna nesreča. Njegov petletni sinček sc jc igral okrog težkih, priprtih železnih vrat. Bog ve po kakšnem čudnem naključju je fantek vrata sprožil, da so se nanj podrla in ga pod seboj zmečkala. Ko so fantka potegnili izpod železne teže, je bil šc živ, toda poškodbe so bile tako hude, da jim je šc istega dne podlegel. Dolganovo družino vsi pomilujcjo.
Avto v avtobus
Na cesti med Reko in Opatijo se je dne 20. maja pripetila smrtna nesreča. Zasebni avtomobil in velik avtobus sta sc zaletela drug v drugega s tolikšno silo, da je bil avto popolnoma zmečkan Izpod ruševin železa so potegnili mrtva inž. Viktorja Sordina iz Padovo in Kuzma Marlinčiča iz Lovrane. Tretji potnik v avtomobilu inž. Stanko Kliska pa je bil nevarno ranjen in bo trajalo dalje časa, da bo popolnoma okreval.
Drobiž iz Julijske krajine
V Trstu so umrli Katarina Lalovič, 47 let; Franc Hreščak, 53 let; Jožefina Sancin, 41 let; Antonija Zafred, 36 let; Metlikovič Marija, 81 let; Marija Skoblar, 3 lela; Ernesl Piščanc, 71 let.
Žalostna smrt dunajskega študenta. V minulem poletju je mnogo nemških dijakov obiskalo našo državo. Zaradi pomanjkanja sredstev je marsikateri potoval peš in gledal, da bi mu ljubezniva sreča pripeljala na kot kakšen avto, ki bi ga sprejel in ga potegnil naprej.
Tako je potovala tudi družba treh mladih Dunajčanov, med njimi 18 letni Fritz Stidronsky. Prišli so srečno čez Reko in preko Istre v Furlunijo, 30. julija zvečer so zapustili Palmanovo in so krenili proti Padovi, V bližini S. Giorgio di Nogaro so zagledali težak ks.tijon, ki je vozil iz Červinjana. Sklenili so, da ga ustavijo in poprosijo, da bi jih šofer vzel s seboj. Fritz. se je postavil ua sredo ceste in dajal šoferju znamenja, naj ustavi. Grozen slučaj je hotel, da je v tistem hipu pri-brzel iz nasprotne strani luksuzni avtomobil nekega trgovca, ki nesrečnega študenta zaradi slepeče luči ni opazil: zadel ga jc s tako silo, da je obležal na mestu mrtev. Te dni se je vršila pred videmskim tribunalom obravnava proti omenjenemu trgovcu. Bil je pa oproščen, ker je dokazal, da zaradi slepoče luči ni mogel videti neprevidnega mladeniča.
V	Tržiču so spustili v morje 28.000 tonsko potniško ladjo »Stockholm«, zgrajeno za švedsko pa-roplovno družbo
Na paši so kiave napadle pastirja Stanka Bcn-čiča in mu zlomile hrbtenico. Smrti so ga rušili okoličani, ki so na vpitje prihiteli na pomoč.
V	Medini jc umrl nekdanji dolgoletni župan te občine Anton Zucchiatti, star 76 let. Naj v miru počival
V	Grgarju pri Gorici so ustanovili podružnico »Italia Redenta«. Občina so je zavezala, da bo na lastne stroške postavila zavetišče.
Občina v Cerknem je sprejela obveznost, da bo za ustanovo »Italia Rcdenta« odstopila prostore, da bo tamkaj nastanjena šola to ustanove.
Goriška pokrajina dobi telefonsko omrežje. Po večjih naseljih bodo polavtoniatičnc telefonske centrale ter javne govorilnice. Stroški so proračunani na poldrugi milijon lir.
Marija Sirotič iz Sovinjaka je bila pred sodiščem v Kopru oproščena V6akc krivde, ker je svoje otroke pošiljala v šolo čez državno mejo.
Samo ljubiti je morala, da tega ne bo več storila, *
V	Banjaluki v Bosni je v 36. letu starosti umrl Poljšak Albin iz Erzelja pri Vipavi. Ni bil poznan
Novi pokrajinski vodja
(Gauleiter) za Koroško
Te dni so bili Imenovani za vso bivše avstrijsko zvezne dežele novi pokrajinski vodje (Guu-loitcr). Pri tej priliki oo bilo Izvedene tudi nekatere važne spremembe v zveznem sestavu: Zgornja in Spodnja Avstrija so bosta v bodoče imenovali Obere- in Niedere Donnuc, Gradlštanska izgubi značaj posebne upravno enoto in jo priključena pokrajini Štajerski. Očitno so nioruli v tem primeru igruti posebni oziri svojo vlogo, kajti dosedanje zveze med Grudiščansko in Štajersko so bile silno šibke, ker je bila Gradiščanska orientiram! neposredno proti Dunaju.
V tej preureditvi jo biln Koroški upravno pridružena tudi Vzhodna Tirolska z Lienzom, knr je zolo razumljivo, saj la del praktično ni Imel nobene neposredne zvezo z Inoniostom.
Novi pokrajinski vodju povečane Koroške je major Hubert Klousner, dosedanji minister za politično jiropagando pri dunajski vladi. — Mnjor Klnusner je na Koroškem poznana osebnost. Za časa koroških bojev je sodeloval kot poveljnik planinskih lovcev v odseku pri Velikovcu in po prodoru fronte v Mežici. I'o končanem plebiscitu je ostal v aktivni vojski in I. 1021 napredoval v čin majorja. Kot tak je vstopil v nnrodno-soclall-stično organizacijo in bil pri zadnjih občinskih volitvah L 1082 izvoljen na listi NSDAP v celovški občinski odbor. Pod avstrijskimi avtoritarnimi režimi je najprej prevzel vodstvo tedanje ilegalne narodno social. stranke zn Koroško, v dneh prod priključitvijo pa je nekaj časa vodil nurodno socialistično stranko zn vso Avstrijo. Po priključitvi Avstrije mu jc bilo poverjeno ministrstvo zn politično propagando, v sedanji poenostavljeni dunajski vladi pa jo zastopnik pokrajinskega na-mestnika dr. Seyss-Inquarta.
Predvidoma oslano major Klausner na Dunaju do 1. maja 1039, ko bo potekla jKisebna misijo jiokrajinskega vodjo BUrckela. Dotlej bo Klaus-nerja zastopal na koroškem dosedanji pokrajinski vodja Kutschora.
Major Klausner jc doma v Rablju nad Kiinal-sko dolino in ima svoje posestvo v Dobu pri Bn-fikem jezeru. Kot rojen Korošcc podrobno pozna narodnostne razmere na Koroškem.
Nevarne povodnji tudi na Koroškem
Pri
sle koroške
i nalivih preteklegn tedna so močno nara-roške vode. Največ škode je napravila Krka
Smeh -m zabava f clovtip •
Osma žena modrobradca
CIaudelte Colbert — Oary Cooper
Kino Matica
Telefon 21-21

ITALIJA (pri PADOVI), železniški! STOPINJ	postaja liKNKTKi: BOLOGNA
BLATNE KOPKLI, KOPELI, MASAŽA
V VSAKKM HOTKMJ ZDHAVIJKNJK V Itlšl Cono ponujena za Klavno noztlo
OROIOGIO
Im LOM lODtSCMiNl
ftm L M~M
IRIESTE » VICIOHIA	. MM	cob1es1 mfggiokaio	. M-J4'
OUt IORRI	. n-s	SAIUS	. «71
MENEGOUI	.nu	ROMA	. H 71
CA5INO NUOVO		4UROR*	. is-n
BEIVEDERE	. itn	fORMENtlN	isn
MOIINO	. 11-2«	piccoio hhejti	. IS 75
mioni PEZZAIO	.»M-	SOREllf MIOMI	»!1
AtBA	. IS-Zi	BUJA MONtEOttONl	
MASSACGIO	. lit)	MOROSINI	. I»?l
SOll	. 1171	VENA D ORO	. lt-77
Pojasnila pri zdraviliški upravi A RANO (Italija) In prt
K N I T, Pelra Kodra hr. «. 11EOGH A t>
samo po Vipavski dolini,'temveč tudi po Goriškem in Krasu. Znan je bil kot najboljši harmonikar, ki je v kratki dobi pripeljal 71 deklet pred oltar. Ni ga bilo nabora, da bi ne bil naš Albin med funti. Zaradi rahlega zdravja jc prišel v Jugoslavijo ter si služil svoj trdi kruh s svojim umetnim igranjem na harmoniko. Za njim žaluje 80 let stara mati, dva brata, tri sestre ter številni prijatelji in znanci. Sveto mašo za pokojnim jc bral g. Kralj Alojzij, župnik' iz Goč na Erzelju. Tudi v Trstu pri sv. Anionu in v Banjaluki so se darovale zanj sv. maše. Naj uiu bo lahka jugoslovanska zemlja.
— URE, nakit za birmo čuden, Prešernova I.
novice
v svojem gornjem teku, kjer je zahteval« ludi dvo človeški žrtvi. Nevarno jo nurusla tudi Drava, a ker jo skoraj po vsej dolžini regulirana, ni prizadel« posebne škode. Na Zlli je najbolj razgrajal sicer neznatni Čujnski potok, ki je odnesel veliko količine desk iz Kajžarjcvo žago na Čajnu iu poškodoval tudi tamkajšnjo elektrarno.
Dobrodelne zbirke
V	maju stn so vršili v bivši Avstriji kar dvo dobrodelni zbirki: 15. maja zbirka za gradnjo mladinskih domov in 22. maju zbirka zn dobrodelni odsek narodnosoclnlisličiie stranke (NS — Volksvvohlfahrt). Kljub temu, da se jo zbiranje izvršilo dve nedelji zaporodom, sta obe zbirki pokazali presenetljive uspehe. Samo na Koroškem gredo prispevki v lopo doseltisočo mark. Celovec sani je dol pri drugI zbirki 22. maju 14.500 mark (ca. 200.000 din), kur je zu mesto 7. okroglo S5.'KX> prebivalcev vsekakor lepa vsotiea. Ta prostovoljni davek Ima svoj poseben vzgojni pomen, ker vzbuja v ljudstvu smisel zn Žrtev. Zelo zanimiva je organizacija teli zbirk. Lahko se trdi, da se podjetnim nabiralcem in nabirulkam 110 more praktično nihče izmuznili; tudi gospodje, ki drvi!« varno v luksuznih avtomobilih po mestu, so prisiljeni obetati in so oddolžili. — Iz tega 'poslane razumljiv tudi uspeh zbirk.
Drobne vesti iz Koroške
V	fnrnl cerkii v Ločah jo bila pretekli teden redka slovesnost: istega dne so so poročili triie bratje Erlaclii Iz ugledne Zlosarjove hiše v Bobju pri Baškom jezeru. Poročal je domači župnik dr. Ogris, žonltovanjski nagovor pa jo imel prijatelj iu tovnriš bratov ženinov dr. Mikulu. — Mludim parom želimo obilo sreče in blagoslova!
V	Slovenjem Plnjherku jo umrin v 01. lotu starosti skrbno in tiha slovenski! mati Ivana Strn-gar-Ogrizova. — Nesrečno nnključjo je hotelo, da jo utonil v plitvem potoku posestnik Žvcrcar, ki je bil kljub svojim OO letom šo vedno krepak in skrben gospodar.
V	školičah Jo v lopi starosti 78 let umrla Magdaleno Kramar, pd. Jnnšijova mama. Bila i>' zavedna slovonskn ninti, ki jo znaln narodno zavest vcepiti tudi svojim potomcem. Njen sin je nadvse delaven predsednik školiSkega slovenskega kulturnega društva — Nnj bi sladko počivalu dobra slovonskn mamica v domači zemlji I
Rlagovno-promotnl davek znaša odslej 2 odstotka od vsega prometu. Pri lem se všleje tudi blago zn lastno upornbo.
Grobinjsko blato bodo spremenili v kopališče, močvirje pn izsušili. Delnlo bo 200 ljudi I letu.
V	št. Kuportu pri Velikovcu je pogorelo fio-sestniku Snntnorjii gospodarsko poslopje.
Lovro Lampichlor, krojač iz Kotinare vosi, si je iz obupa vzel življenje.
FOTOAMATER
Osvetlitev
5. Razdalja objekta od aparata
Razdaljo med objektivom in medlico fotografskega aparata imenujemo slikovno razdaljo. Čc je oddaljen predmet od objektiva za več kakor 100 goriščnic ter ježi — kakor v takšnem primeru pravimo — v neskončni razdalji od ajmrata, je slikovna razdalja približno enaka goriščnici objektiva. Če razdaljo med predmetom in objektivom zmanjšamo, postane slikovna razdalja večja, zveča se pa tudi sjika predmeta na medlici. Kadar je oddaljen predmet za dve goriščnici od objektiva, je upodobljen predmet na medlici v naravni velikosti, pri še manjši oddaljenosti predmeta pa projicira objekliv na medlico sliko ludi preko njegove naravne velikosti. Čim bolj zmanjšujemo razdaljo med predmetom in objektivom, tem bolj se veča slikovna razdalja in z njo tudi velikost slike. To pravilo velja za goriščnice vseh dolžin in je zelo važno tudi pri določanju osvetlitve, kajti množina svetlobe, ki jo projicira objektiv na medlico, ni odvisna samo od njegove odprtine oziroma velikosli zaslombe, temveč tudi od goriščnice objektiva oziroma od slikovne razdalje. Praktično je torej slikovna razdalja pri določanju osvetlitve velikega pomena. Čim bolj se oddaljuje medlica od objektiva, oziroma čim bolj zdaljšujemo izteg kamere, lem bolj izgublja slika na svetlobi, in sicer pri enaki učinkoviti odprtini objektiva v kvadratnem razmerju z goriščnico objektiva Če hočemo upodobiti predmet v njegovi naravni velikosti, moramo ustanoviti objektiv na dvojno dolžino njegove goriščnice in osvetliti štirikrat več, kakor v primeru, če bi slikali isti predmet na neskončno razdaljo. Za koliko moramo osvetlitev pri zvečani slikovni razdalji podaljšali, lahko izračunamo, čc dplimn slikovno razdaljo z goriščnico ter število, ki ga dobimo, pomnožimo samo s seboj. Na
primer: snemamo predmet, ki leži v razdalji enega metra od objektiva, in sicer s kamero 9/12 in goriščnico 13.5 cm. Izteg kamere moramo zdaljšali v tem primeru za približno 2 cm, tako da znaša slikovna razdalja 15.5 cm. Po opisanem pravilu delimo slikovno razdaljo z goriščnico objektiva, torej 15.5 cm : 13.5 cm. Dobimo število 1.15, ki ga pomnožimo samo s seboj: 1.15 krat 1.15 = 1.32. Za toliko moramo osvetlitev pri ustanovitvi na 1 meter podaljšali. Slično postopamo pri vseh snemanjih na bližino. Ker preko naravne velikosti običajno ne snemamo, si zapomnimo lahko samo nekatere podaljševalne faktorje za najobičajnejše iztege oziroma slikovne razdalje. Tako moramo podaljšati osvetlitev, če je izteg kamere enak lKkralni goriščni razdalji, dvakrat, pri l^kralncm iztegu trikrat in pri dvakratnem iztegu štirikrat.
Čas osvetlitve, ki ga ugotovimo z optičnimi, kemičnimi ali električnimi svetlomeri, velja samo za snemanje predmetov, ležečih v neskončni razdalji, ter moramo osvetlitev tem bolj podaljšati, iz čim večje bližine snemamo. Dobre osvetljevalne tabele upoštevajo tudi faktor za snemanje iz bližine.
Do navidezno nekoliko bolj zamotanega problema pridemo, če uporabljamo pri snemanju dostavne leče.
Pozitivne dostavne leče izboljšajo nekoliko svet-lobnost objektiva, vendar tako neznatno, da praktično tega ni potrebno upoštevati, dočim jo negativne poslabšajo toliko, da poslabšanja nc smemo prezreti. Ako smo n. pr. zdaljšali z dostavno lečo goriščnico objektiva s svctlobnostjo 1:4.5 od 13.5 cm na 20 cm. sc je zmanjšala svetlobnost od 1:4.5 na 1:6.7 ter moramo v istem razmerju podaljšati tudi čas osvetlitve. Pri 1.5kratnem zdaljšanju goriščnice moramo osvetliti dvakrat več, pri 1.75kratnem trikrat, pri dvakratnem štirikrat več itd. Veljajo pa ti faktorji samo za snemanje v neskončni razdalji ležečih predmetov. Pri snemanju iz bližine moramo upoštevati torej tudi podaljševano faktorie zaradi dališetfa iztetfa kamere.
oziroma zaradi večje slikovne razdalje, in pri določanju osvetlitve postopati po istem pravilu, kakor smo ga opisali za snemanje brez dostavnih leč.
Če hočemo napraviti zelo velik posnetek kakšnega predmeta iz bližine, nataknemo pred objektiv dostavno lečo, ki goriščnico objektiva skrajša. S takšno lečo dosežemo dragoccn prihranek na iztegu kamere, kajli za posnetek v enaki velikosti bi potrebovali občutno daljši izteg — ki pa ni vedno na razpolago — če bi snemali brez dostavne teče, pa tudi precej bliže objekta smemo postaviti kamero. Zapomniti pa si moramo, da poslane pri tem slikovna razdalja z ozirom na krajšo goriščnico zelo velika — čeprav jc izteg dejansko krajši, kakor pri snemanju brez dostavne leče — in da 6e izpremeni tudi svetlobnost objektiva, ki sc jc z ozirom na krajšo goriščnico nekoliko izboljšala. Ker jc izpremenjena goriščna razdalja objektiva, tudi zaslončna števila niso več pravilna, ki so označena na zaslončni skali. Slučaj je torej navidezno kompliciran, kajti z zaslonko imamo pri snemanju z dostavnimi lečami vedno opravka, ker moramo brezpogojno korigirati z njo izgubo na ostrini. V takšnem primeru izračunamo relativno odprtino ler upoštevamo pri lem izpremembe, nastale zaradi uporabe dostavne leče. To dobimo na ta način, da delimo dolžino iztega z učinkovito odprtino objektiva — za silo lahko tudi s prosto odprtino objektiva. Čc jc n. pr. izleg kamere dolg 20 cm ter je učinkovita odprtina zaslonjenega objektiva 0.5, polem jc relativna odprtina 20:0.5, t. j. 1:40. Tako dobimo podlago za določanje osvetlitve.
6. Način razvijanja
Podaljšanje osvellitve zahteva izenačevalno razvijanje in razvijanje takšnih posnetkov, ki jih nameravamo povečati na zelo velike formate ter jih moramo razvili zaradi tega v drobnozrnatih razvijalcih. Prvi pogoj za uspešno razvijanje takšnih posnetkov moramo izpolniti že pri snemanju s primerno daljšo osvetlitvijo. Govorili smo že o svetlostnem obsegu objektov in o tem. da moramo osvetliti pri snemanju objektov z velikimi svetlobnimi konlrasli toliko več, da moreio tudi naigloblie sence s svojo šibko svetlobo
ustvariti v svetločulnem tvorivu dovolj krepko lalentno sliko. Takšen posnetek jc seveda v svetlinah in večkrat tudi v poltonih preveč osvetljen ler gu moramo razvijati izenačevalno. Tudi tvorivo, o katerem vemo, da ima nekoliko prestrmo gradacijo, osvetlimo nekoliko bolj bogato in razvijamo potem izenačevalno, da dosežemo primerno harmonijo v Ionski lestvici negativa.
Bogato moramo osvetliti tudi negative, ki jih nameravamo razvijati v drobnozrnatih razvijalcih. Kol približno merilo naj velja pravilo, da je odšteli od splošne občutljivosti tvoriva približno •1/10" DIN. Kakor pri izenačcvalnih razvijalcih, tako jc ludi pri drobnozrnatih zmanjšana aklivnost in učinkovanje \ globino ter razvijajo zaradi lega najšibkejše vtise svetlobe tako rahlo, da bi risbe v senčnih delili nc bilo mogoče kopirati, čc ne bi osvetlili negativa nekoliko bogatejše in so odpovedali ugodnosti, da v polni ineri izkoristimo splošno občutljivost tvoriva. DlN-vrednosl negativnega tvoriva so določa namreč po razvijanju v energičnem melolhidrohinonoveni razvijalcu, ki deluje drugače kakor izenačevalci ali razvijalci za drobno zrno. Zalo moramo osvetliti več, toda prekinili razvijanje, preden seže razvijalec ludi v globino svetločutne plasti. Če bi tega ne napravili, bi dobili kontrastno razvil negativ in ludi v drobnozrnatem razvijalcu zrno, ki bi kaj malo zaostajalo za negativi, razvilinii v običajnih razvijalcih.
Naša društva
Fotoklub Ljubljana opozarja člane, da bodo članski večeri ludi v poletni sezoni vsak torek in petek r. običajnimi sporedi. Člani odbora, načelniki odsekov in odborniki ler referenti ORF1F imajo do preklica obvezne sestanke vsak drugi petek. — Revija Photo-graphische Rundschau« bo izdala ob priliki letošnje III. mednarodne tol. razslave v Ljubljani posebno jugoslovansko številko s članki in slikami jugoslovanskih avtorjev. Člani naj predložijo v to svrho slike čimprej, da ho mogoče še pravočasno izbrati in poslati kolekcijo slik uredništvu revije, ki jih mora imeti najkasneje do 30. juniiu 1938.
NedlelfsKi šport
Zimskosporlna zveza
je polagala račune o svojem delu
Ljubljana, 29. maja.
Šestnajsti redni občni zbor JZSZ je predsednik g. dr. Pavlin otvoril ob 9 dopoldne v srebrni dvorani hotela Union. Najprej je pozval navzoče delegate, da pozdravijo Nj. Vel. kralja Petra II. s trikratnim »Ži-viio«, kar so vsi stoje in ob velikem navdušenju izvršili. Potem je pozdravil zastopnika Nj. Vel. kralja g. polkovnika Lukanca, komandanta 16. artilerijskega polita. Sledili «o potem pozdravi dr. Orla, načelnika (inanč. oddelka banske uprave, ki je zastopal ministra za telesno vzgojo raroda g. dr. V. Miletiča, zastopnika ministra za vojsko in mornarico g. armijskega generala Mariča, g. podpolkovnika Oblaka, komandanta planinskega bataljona v Ljubljani, dalje zastopnika bana g dr. Natlačena g. dr. L. Sušnika, načelnika prosvetnega oddelka banske uprave, zastopnika komandanta dravske divizi|e g. kapet. Ulepiča, zastopnika ljubljanskega župana g. inž. N. Perko, g. dr. Premrova, zastopnika VIII. oddelka banske uprave, g. kapetana Pišlerja, ki je zastopal komandanta I. plan. polka v Škofji Loki, zastopnika SKJ g. Ravhekarja, dalje g. Ivo Kermavnerja, zastopnika ZFO, Janeza Kvedra, ki ie zastopal SPD, za Jugosl. olimp. odbor je bil navzoč g dr. Pavlin, za zvezo za tujski promet pa g. dr. Žižek in končno je pozdravil še zastopnike tiska.
V svoiem nadaljnjem govoru je predsednik g. dr. Pavlin izvajal tole v izvlečku:
Velespoštovani gospod odposlanec Nj. Veličanstva kralja, velespoštovana gospoda, dragi tovariši in tova-rišice!
S koncem 1937. leta je završila naša zveza, ustanovljena dne 13. avgusta 1922, 15 letnico svojega obstanka, dočim završuje z današnjim dnem 16 letnico udejstvovanja za svoje cilje in za propagando zimskega športa in njega razmah in učvrščenje v naši kraljevini-
Ko smo po našem zedinjenju prosto zadihali v okrilju naše mlade kraljevine, se je število smučarjev, ki so se po preobratu kakor sporadične cvctke pričeli pojavljati na naših poljanah, pričelo množiti. Prva centra sta bila ravno naša bela Ljubljana s svojim gorenjskim smuškim zaledjem in svojimi v smuški zgodovini danes širom sveta znanimi Blokami, nič manj pa tudi Zagreb, koder so prvoboritelji v našem športu, naj omenim samo ime dr. Hadžija, poskrbeli za razmah. Ljubljanska zveza je že leta 192t razpisala tekme za prvenstvo Jugoslavije v Bohinju. Prvak Jugoslavije na 5 km )e poslal Janez Hlebanja s časom 21 min. 50 sek. V skokih je pa dosegel prvo mesto pokojni Jože Pogačar, ki jc, kakor velevajo časopisna poročila, v lepem stilu in še dosli sigurno skočil 9 m. Kako skromni so bili ti početki v primeri proti našim sedanjim športnim uspehom, Franca Smoleja pred svetovnim forumom Fisinih tekem v Lahtiju na Finskem drugega najboljšega Srednjeevropca, ki je pustil za seboj prav vse Nemce, Avstrijce, Švicarje, Italijane in Pcljake. Kaj pa pomeni v skokih nekdanji jugoslovanski rekord od 9 m napram dosedanjemu najboljšemu skoku našega Novšaka od 89,Vj| m, o tem mi pa tudi ni treba govoriti.
S posebnim zadoščenjem moram pri tej priliki ugotoviti, da smo bili tekom svega svojega obstanka v najožjih stikih z našo narodno vojsko, kateri ie dala Jugoslovanska zimakosportna zveza prve smuške učitelje. Naša vojska nam jc vedno stala pri našem delu ob strani z dejansko, materialno in moralno pomočjo, za kar smo ji dolžni našo globoko in iskreno zahvalo, kakor tudi vsem drugim prijateljem in podpornikom JZSZ.
Iz poročila zveznega blagajnika razvidite intere-santen pojav, da so se kljub večjemu delu in višjim podporam izdatki zelo znižali.
Iz lepo sestavljenega referata tehničnega odseka boste pa posneli gospodje vse podrobnosti o našem Športnem udejstvovanju v tu- in inozemstvu.
Vesel sem slednjič, da moram ex offo konstati-rati pri vseh naših podzvezah širom naše kraljevine lep razmah njihovega dela.
Poročati mi je slednjič v svojem predsedstvenem sporočilu, da je zvezna uprava v znak posebnega priznanja zaslug, pridobljenih za zvezo, bodisi v upravnem, bodisi v športnem pogledu, sklenila podeliti edini zlati športni znak, ki ga sme po pravilniku vsako leto oddati, za to leto g. dr. Hubertu Souvanu.
Srebrni športni znala so se nadalje podelili sledečim:
1. Jožefu Zupanu, 2. Stanetu Predaliču, 3. dr. Zdenko Šviglju, 4. Tonetu Kunstlju.
Iz vrst tekmovalcev so pa prejeli srebrn znak: Albin Jakopič in Palme Franc.
Z bronastim znakom sta pa bila odlikovana požrtvovalna tekmovalca Jakopič Avgust in Bevc Edo.
Nalo je ga. Minca Rabič-Zupanova izročila JZSZ veliko sliko razstave smuških uspehov v Mojstrani, nekaterim zastopnikom pa enake razglednice. Potem so bile odposlane z občnega zbora vdanostne in pozdravne brzojavke, in sicer Nj. Vel. kralju Petru II., predsedniku vlade g. dr. Milanu Stojadinoviču, ministru za vojsko in mornarico g. armij. generalu Ma-riču ter ministru za telesno vzgojo naroda g. dr. Vj. Miletiču.
G. dr. Orel je pozdravil občni zbor v imenu mi-
Telovadni nastop celjske šolske mladine
Celje, 29. maja. Današnji javni telovadni nastop državne real p« gimnazije in vseh meščanskih šol v Celju je pokazal lepe uspehe. Nastopu naše mladine so prisostvovali okrajni načelnik g. dr. Ivan Zobec s soprogo, poveljnik mesta in vojnega okrožja g. polkovnik Miljkovič, poveljnik celjskega polka g. polkovnik Mihajlovič, zastopnik celjskega župana in mestnega poglavarstva g. Koren, številni zastopniki korporacij, šol in okrog 3000 ljudi. Nad 1000 mladih telovadcev je izvajalo ob sodelovanju vojaške godbe pester spored ter želo za svoja izborna izvajanja priznanje občinstva. Nastop je trajal od 10—12 dopoldne in so bile točka za točko odlično izvajane. Med vsemi točkami je občinstvu najbolj ugajal rajalni nastop cigank, ki so ga ob sprem-Ijevanju vojaške godbe precizno in z efektom izvedle dijakinje dekliške meščansko šole šolskih sester. Veliko zanimanje je vzbudil nastop dijakinj višjih razredov, ki so lepo izvedle simbolične sestave prostih vaj in nastop dijakov meščanske šole ki so prikazali čedno simbolično sestavo ?Ja-dranski stražarji«. Zadnjo točko je poživila še pesem Dijakinje državne meščanske šole so izvedle simbolično sestavo -»Baruškac z učinkovitostjo. Med najlepšimi točkami sporeda je bila brez dvoma predzadnja točka, ki so jo izvedle vse deklice državne gimnazije. — Skupen telovadni nastop celjskih šol je dosegel uspehe, ki jih nismo pričakovali.
nistra za telesno vzgojo naroda, g. dr. Sušnik v imenu bana, g. dr. Žižek v imenu zveze za tujski promet, v imenu SKJ g. Ravhekar, za zvezo fantovskih odsekov pa njen načelnik g. Ivo Kermavner, nakar je prebral predsednik pozdravni brzojavki Putnika in g. Hrvojc Macanoviča.
Verifikacijski odbor ie poročal, da je od 104 članov navzočih 62, od katerih jc 13 glasov spornih, odnosno neveliavnih
Poročila posameznih funkcijonarjev se niso čitala, ker so jih vsi delegati prejeli preje, ampak jc občni zbor prešel takoj k debati posameznih poročil. Najdaljša in najdelikatnejša debala se je vnela pri poročilu generalnega tajnika g. Kunstelja, in sicer zaradi kaznovanja posameznih tekmovalcev in funkcijonarjev zaradi udeležbe na sokolskih tekmah na Češkoslovaškem. V debato so posegali razni govorniki, ki so bili vsi mnenja, da zaradi avtoritete zveze in discipline, ki je predpogoj vsake organizacije, ne gre spreminjati izrečenih kazni in to tembolj, ker celo prizadeti priznavajo, da so bile upravičene, pač pa je treba enkrat za vselej rešiti vprašanje smučarja-tekmovalca med Sokolom in Zvezo fantovskih odsekov na eni ter JZSZ na drugi strani. Dokončno se je stvar prepustila bodočemu upravnemu odboru, da zadevo čim ugodnejše reši za vse in da se predlog SKJ in ZFO obnovi, odnosno sklene dogovor glede sodclovania v smuškem športu. Ta najdelikatnejša in najvažnejša točka današnjega občnega zbora se je mnogo mirneje rešila kakor se je pričakovalo, zlasti, ker sta se zastopnika SKJ in
ZFO izjavila za sodelovanje v korist vsega jugoslovanskega smuškega športa. Predsednik g. dr. Pavlin je to debato zaključil v trdnem prepričanju, da bo odslej delo složno ne samo olajšano, ampak omogočeno.
Pri nadaljnjih poročilih, in sicer pri tehničnem, ki ga je podal načelnik g. St. Predalič, mladinskem odseku (rranjo Cvar), zdravstvenem (g. dr. Prodan), pro-pagandno-statističnem (Mr. ph. Piccoli), zbora smuških učiteljev (g. Jernej Jelenič), so bile debate prav kratke. Edino pri poročilu blagajnika g. B. Šramla se jc vnela daljša debata, ki se je sukala v glavnem glede plačevanja članarine. Blagajniško poročilo izkazuje 87.928.28 din izdatkov in 132.929.10 din dohodkov.
Nato so sledili predlogi JZSZ, Zbora smuških učiteljev, podzvez in klubov, ki so bili povečini sprejeti. Gorenjska podzveza je imela 8 predlogov. Prvi trije so bili rešeni že v debati pri posameznih poročilih glede meje med ljubljansko in gorenjsko podzvezo, o čemur se je vnela precejšnja debata, se je stvar odstopila prizadetima podzvezama. ZFO je imela predlog glede dogovora o skupnem sodelovanju, ki pa je bil že rešen obenem z onim SKJ pri tajniškem poročilu.
Za službeno glasilo zveze je v Ljubljani določen tudi »Slovenec«.
Sedež zveze za naslednje poslovno leto 06tane v Ljubljani.
Predlog blagajnika glede članskih prispevkov m proračuna za 1. 1938,39 je bil soglasno 6preiet.
Predsedujoči podpredsednik g. dr. Pire je nato odredil 10 minuten odmor za sestavo kandidatne liste. Bili 6ta dve listi, zaradi česar se je vnela ponovna debata in bil dosežen kompromis na eno listo ter končno izvoljen odbor s predsednikom dr. Cirilom Pavlinom na čelu.
Nato je povzel besedo zopet predsednik g. dr. Pavlin, ki se je zahvalil za izvolitev v prepričanju, da bomo z združenimi močmi dosegli še večje uspehe v smučarskem športu.
Sledile so slučajnosti, nakar jc zaključil g. predsednik uspeli, četudi malce burni občni zbor JZSZ.
Dirke ob 50 letnici
slovenskega kolesarstva
Ljubljana, 29. maja. Kolesarska podzveza v Ljubljani je priredila proslavo 50 letnice slovenskega kolesarstva danes dopoldne veliko cestno dirko na progi Ljubljana—Rakek, popoldne pa na dirkališču Hermesa dirkališčne dirke. Za obe dirki, ki sta se vršili pod pokroviteljstvom g. bana dr. M. Natlačena in častnim predsedstvom komandanta drav. div. oblasti generala g. L. Toniča, župana mesta Ljubljane g. dr. J. Adlešiča in častnim odborom odličnih osebnosti, je vladalo med občinstvom veliko zanimanje.
Dopoldanska cestna dirha
Točno ob 8 je slartala glavna skupina. Do konca tramvajske proge na Viču je šlo v zmernem tempu, čim pa so dirkači privozili iz Viča ven, so takoj pognali in šlo je s ca. 35 ktn. V Kožarjih eden zaostane, dočim skupina strnjeno vozi, zaradi slabe ceste pn mora zmanjšati brzino, ki pade na ra. 25 km. Na Brezovici zaostane Smrekar, ki skupine več ne ujame, vendar ne odneha. Tu pa tam kdo malo pojema, vendar takoj nadoknadi izgubljeni čas. Vodijo izmenoma Prosinek, Lavrih, Zerjal, Davidovič. Nihče se ne more odtrgati, budno pazijo drug na drugega. Čim skuša Prosinek, Lavrih ali kdo drugi pobegniti, ima takoj vse na vratu. Nekaj pred Vrhniko ima Prosinek defekt, ki ga pa takoj popravi in dohiti ostale. Skozi Vrhniko se dobro zaženejo, pa takoj popustijo, čim zavozijo v prvo strmino vrhniških klancev. Ko pa je prva strmina premagana, se zopet zaženejo in ne popustijo več. Sedaj se začne borba. Vodijo izmenoma. Prosinek in Lavrih se začneta ljubosumno gledati. Bojita se eden drugega in skušata drug drugemu pogledati v globino kolesarske duše, češ: kdo? Ne menita se več toliko za skupino, ker ta jima itak ne odide. Tik pred Logatcem ima Močnik defekt. Skupina se začne trgati. Ko začnejo voziti v planinsko polje, sreča Prosenika zopet smola. Dolgo ga ni, šele pri Planini ga opazimo daleč za seboj. Lavrih je najbrž opazil, da ima Prosinek defekt in je skušal kar največ pridobiti. Ko privozijo v klanec pred Uncem, Arnuš in Pokup^c zastaneta. Klanec je sicer kratek, toda hud. Proti Rakeku šteje skupina še 7 dirkačev. Na kontrolni postaji dobi vsak svo[o številko, ki jo mora na cilju oddati. Tu dirkači obrnejo ob severovzhodnem robu planinskega polja po novi cesti Rakek—Ivanje selo—Laze—Logatec, kjer se združi nova cesta s tržaško.
Na obratu poostrijo tempo, ki v glavnem ne preneha do Ljubljane. Sicer je cilj še daleč, pa ga že »vohajo«. Cesta je zelo lepa in pada. Se hud klanec nad Sorami in vzpetin je konec. Prosinek skuša dohiteti skupino in res se mu posreči, da jo pred Logatcem ujame skupno z Pokupcem in Ormužem. Sedaj se mu ni več bati. ker vozi s skupino, kar je mnogo lažje, kakor voziti sam in poleg tega še nadoknaditi izgubljeni čas. V začetku je bilo videti, da se mu ne bo posrečilo nadoknadili izgube časa. Toda silna vztrajnost in volja sta mu k temu pripomogla. Po vrhniških klancih so drveli s 65—70 km brzine. Z Vrhnike proti Ljubljani je vozila skupina šestih dirkačev, ker so nekateri zaostali bodisi zaradi edefekta ali pa zaradi prevelike brzine, dočim jih je v Logatcu bilo še 11.
Ta skupina je ostala do Ljubljane in v silni »končnici« se je posrečilo državnemu prvaku Pro-sineku, da je. odločil borbo v svojo korist. Presenetil je Zerjal, ki je skozi vzdržal hudo konku-lenco in dosegel tretje mesto.
Rezultati, ki so jih posamezniki dosegli, so:
1.	Prosinek G. (Gradjanski, Zagreb) 2.53.37;
2.	Davidovič D. (Železničar, Zagreb) 2.53.37'/»;
3.	Zerjal O. (Edinost, Ljubljana) 2.35.37»/»;
t. Peternel J. (Forluna, Belgrad) 2.53.37»/,;
5.	Lavrih K. (Fortuna, Belgrad) 2.55.0*/»;
6.	Krušič Salvo (Hermes) '2.55.0'/»;
7.	Vrbka Vinko (Železničar) 2.55.0»/»;
8.	Keler Rudolf (Železničar) 2.55.0«/».
Rezultat nam pove, da je časovna razlika med
posameznimi majhna in da je bila konkurenca zelo huda. Startalo je 20 dirkačev in so prišli na cilj razen dveh vsi. Povprečna hitrost je znašala 33 km, kar je za slabo cesto zelo dobro, proga pa je bila dolga 101 km.
Ob 8.30 je startala skupina juniorjev na progi Ljubljana—Logatec (60 km) in nazaj, ki se je na cilju zvrstila takole:
1.	Grabnar Fr. (Ljubljanica) 1.56.19'/»;
2.	Podmilščak Fr. (Edinstvo) 1.56.20;
3.	Dovjak Zdravko (Edinstvo) 1.56.20'/»;
4.	Štirn Tomaž (Vrhnika) 1.56.20»/»;
5.	Kogoj Franc (Edinstvo) 1.57.20;
(i. Bizilj Albin (Ljubljanica) 1.57.29;
7.	Gregorič .loško (Hermes) 1.59.5'/»;
8.	Luk man Fric (Sava) 2.12.
Dejanski zmagovalec jc bil prav za prav Premk (Hermes), ki pa je bil zaradi kršenja amaterskih pravil izključen. Vsi juniorji so vozili odlično in znaša povprečna brzina 31 km na uro. kar je za slabo cesto in težko progo zelo dober rezultat.
Popoldanske dirke
na dirkališču Hermesa so se pričele z nagovorom ljubljanskega podžupana g. dr. Ravniharja, nato so izvedli vsi sodelujoči dirkači pozdravni krog, potem so pa vozili na starinskih kolesih. Med temi vozači je bil naš prvi dirkač g. V. Bohinc. Kako smešno je bilo gledati ta kolesa z nerodnim in velikim sprednjim kolesom, da človek skoraj ne. bi mogel verjeti, da je bila vožnja na takih kolesih sploh mogoča. Ko so zasedli dirkači ta kolesa, pa niso bili videti tako neokretni, ker so dosegli z njimi precejšnjo hitrost.
Rezultati posameznih dirkalnih točk pa izgledajo takole:
Finale »lavne kategorije (3 krogi): 1. Prosinek (Gradjanski, Zagreb) 2 min. 8'/» sek; 2. Zerjal (Edinstvo, Ljubljana) 2.8'/»; 3. Davidovič (Železničar, Zagreb) 2.9'/»; 4. Lavrih (Fortuna, Belgrad) 2.10; K Kele (Železničar, Zagreb); 6. Popovič (IIKB, Zagreb).
Finale juniorjev (5 krogov): 1. Premk (Hermes, Ljubljana) 3.37»/,«; 2. Podmilščak (Edinstvo, Ljubljana) 3.38»/.»; 3. Hrasiar (D. N. M.) 3.45; 4. Zaje (Edinstvo, Ljubljana) 3.45'/»; 5. Gregorič (Hermes); 6. Pančur (Sava).
Dirka ciljev (12 krogov): L Vidigoj (Edinstvo) 20 točk; 2. Kačič Jule (Hermes) 12 točk; 3. Ilra-star Anton (Dolenc) 12 točk; 4. Trobec Ivan (Edinstvo) 10 točk; 5. Presto Metod (Edinstvo) 6 točk.
Dirka s tandemi (dvosedežna kolesa) je odpadla, ker se je kolo enemu paru že pri prvi rundi tako pokvarilo, da je bilo za nadaljnjo vožnjo neuporabno.
Medmestna zasledovalna dirka dveh moštev Zagreb—Ljubljana (10 krogov). Skupini sta star-tali nasproti. Dirkači so morali priti strnjeno na cilj. Ljubljana je imela tele dirkače: Zerjal, Premk, Močnik, Peternel, Zagreb pa tele: Prosinek I o-povič, Davidovič, Solman. Zmagala je Ljubljana v času 6 min. 58»/» sek; 2. Zagreb 7 min.
Dirke starinskih koles (2 kroga): 1. Zanoškar, 2. Koritnik, 3. Švajcar.	. . . .
Dirka onih dirkačev, ki v juniorski skupini še niso vozili (3 krogi): 1. Peternel (Hermes); 2. Štibemik (Edinstvo).
Damska dirka (2 kroga): 1. čermelj Ančka (Ljubljanica); 2. Fritsch Berta (Edinstvo); 3. Bizjak Bina.
Teniška tekma za Davisov pokal
Švedska s Jugoslavija i : O
Zagreb, 29. maja.
Danes se je pričelo tekmovanje v tenisu za Da-visov pokal med Švedi in Jugoslavijo, švedsko reprezentanco sestavljajo igralci Schroder, Rolilson in kapitan Lindberg, jugoslovansko pa Punčec, Mitič, Palala in Kukuljevič pod vodstvom kapetana dr. Miillerja. V stadionu na Salati se je nabralo do pol 5 popoldne nad 4000 navdušenih gledalcev.
Kot vrhovni sodnik je fungiral Anglež Thomson. Danes sta se najpreje odigrali igri posameznikov. Ker je igralec Mitič nenadoma zbolel za gripo, pa je moral nadomestiti Palada. Kot prvi par sta torej nastopila Jugoslovan Palada in Šved Sohroeder. Schroeder se je pokazal kot odlični igralec. V prvem setu je gladko premagal Pa-lado. V drugem setu pa je bil nekoliko izmučen zaradi vročine in je malo popustil. Ta set je zaradi tega pripadel Paladi. Kazalo je, da bo Palada dobil tudi tretji set, ker jo igro dobro pričel, vendar pa se je Schroeder pri stanju 2 : 1 popravil in tudi ta set spet odločil v svojo korist. Po kratkem odmoru sta igralca nastopila v 4 setu, ki je bil zelo zanimiv. Po petkratnem izenačenju se je končno posrečilo Paladi ta set pridobiti zase ter po stanju v setih izenačiti z 2 : 2. Tudi v zadnjem odločilnem setu je Palada dobro pričel ter je že vodil s 3:0 proti precej utrujenemu Švedu. Tedaj pa je naenkrat popustil in je bved z lahkoto odločil 6 zaporednih iger v svojo korist ter s tem odločil igro. Prva igra Palada—Schroeder se je končala 5:7, 6:1, 2:6, 8:6, 3:6. S tem si je Švedska priborila prvo točko v tretjem kolu tekmovanja za Davisov pokal.
Kmalu nato sla nastopila prvak Punčec proti mlademu švedskemu igralcu Rohlsonu. Tukaj se. je Punčec pokazal premočnega ter je prva dva seta z zelo hitro in odločno igro odločil s 6:2, 0:2 v svojo korist. Pri tem stanju je bila tekma zaradi nastale teme prekinjena in se bo nadaljevala jutri. Jutri se odigra še igra parov. Za Jugoslavijo nastopita Punčec. in Kukuljevič, za švedsko pa Schroeder in Rohlson. Jutrišnja igra parov bo vsekakor odločila zmago.
Mariborski spori
Maribor, 29. maja.
JUNIORSKO PRVENSTVO MARIBORSKE KOLESARSKE PODZVEZE.
Sodeč (Maraton) drugič prvak podzveze.
Mariborska kolesarska podzveza jc priredila v nedeljo dopioldnc na progi Maribor Hajdina-Pragersko-Slov. Bistrica-Maribor kolesarsko dirko za prvenstvo juniorjev. Start in cilj sta bila pred igriščem SK Železničarja ob Tržaški cesti. Proga je merila 64 km. Na startu, ki je bil ob 9 dopoldne, se je prijavilo 9 dirkačev, od katerih so tudi vsi prišli na cilj.
Rezultati so sledeči: 1. Sodeč Kari (Maraton) v času 2.07.27. 2. Rozman Oskar (SK Železničar) 2.0835. 3. Lene Franc (Poštela) 2.10.12. 4. Ivan Kramer (KSK Celje) 2.10.16. 5. Planinšek Josip (KSK Celje) 2.11.26, 6. Štingl Ivan (Perun) 2.12.16. 7. Unger Alojz (Perun) 2.1,2.40, 8, Kolar Drago (Poštela) 2.14.15. 9. Vodovnik Ivan (Korotan, Mežica) 2.18.
Prvak Sodeč (Maraton) jc prejel kot prvo nagrado lepo uro, šest ostalih dirkačev pa je prejelo lepa darila in kolajne. Prvih pet plasiranih ima pravico do starta za državno prvenstvo juniorjev, ki se bo vršilo v nedeljo 12. junija na progi Celje-Maribor s startom v Celju in ciljem v Mariboru. Pri današnji dirki so bili v žiriji predsednik podzveze Lešnik, Šapec, ŠtrucI, Lubša, Glavič in Stcinbuchler. Dirka je potekla v najlepšem redu in brez protestov. Pri današnjih dirkah se je opazil lep napredek juniorjev v kolesarskem športu. Do Slov. Bistrice so vozili dirkači v strnjeni skupini, na strmem polskavskem klancu pa sc je videla rutina in izvežbanost zmagovalca, ki se je iztrgal iz skupine ter je prispel skoraj 800 m pred drugim na cilj,
PRVENSTVO JE KONČANO SK Maribor — SK Železničar 0 : 0.
Danes se je na stadionu odigral preostanek prekinjene prvenstvene tekme med gornjima nasprotnikoma, ki je odločil, kdo zasede drugo in kdo tretje mesto. Železničarju je s pametno zavla-čevalno taktiko navzlic stalnim napadom Mariborom obdržati neodločen rezultat ter si s tem zagotoviti drugo mesto na tabeli.
Železničar — Rapid 4:0 (1:0).
Da se izpolni spored, sta se zedinila Železničar in Rapid, da odigrata prijateljsko tekmo. Igra je bila zelo slaba. Železničar zadeve ni vzel posebno resno. Rapid pa je imel precej pestro sestavljeno moštvo.
Belgrad-Bukarešta-Praga
Belgrad, 29, maja.
Danes popoldne se je nadaljeval triboj Belgrad-Bukarešta-Praga na igrišču BSK. Zaradi lepega vremena je bil obisk zelo zadovoljiv. Prisostvovalo je okoli 2500 gledalcev. Od odličnikov so bili prisotni romunski poslanik Kadere, odpravnik češkoslovaškega poslaništva Spaček, ministra za ljudsko telesno vzgojo je zastopal načelnik Aračič. Med drugimi je bil prisoten tudi bivši minister Djura Jankovič.
Današnja tekmovanja so zabeležila dva nova romunska rekorda, in sicer v skoku s palico je Romun Eilardt postavil nov romunski rekord 3.86 m, bivši rekord je znašal 3.79 m, ki je bil tudi Eilardtov. Drugi novi romunski rekord je v teku na 5000 m, in sicer je Romun Dino Cristea izboljšal svoj rekord od 1533 dve petine na 15.24 tri petine. Ostali rezultati so izpod normalnih rezultatov, in sicer v glavnem zato, ker Čehi niso nastopili s svojo najboljšo reprezentanco.
Rezultati so sledeči:
Skok s palico: 1. Romun Eilardt 3.86, 2. Bakov (Belgrad) 3.60, 3. Svoboda (Praga) 3.60
Skok v daljavo: 1. Lazarevič (Belgrad) 6.72, 2. Jonescu (Bukarešt) 6.71, 3. Waldhauser (Praga) 6.66.
Tek 800 m: i. Goršek (Belgrad) 1.58.2, 2. Spilka (Praga) 2:04, 3. Nemeš (Bukarešt) 2:05.3.
Met diska: 1. Hovaletz (Bukarešt) 43.95, 2. Trit-man (Praga) 40.99, 3. Bojovič (Belgrad) 40.85.
Tek 400 m z ovirami: t. Drago Stepanovic (Belgrad) 58.2, 2. Schneider (Praga) 59.6, 3. Masciuc (Bu-
karCMetanje kopja: 1. Vamanu (Bukarešt) 57.6, 2. Smejda (Belgrad) 56.80, 3. Novak (Praga) 54.94.
Tek 5000 m: 1. Cristea (Bukarešt) 15.24 tri petine (nov romunski rekord), 2. Pivonka (Praga) 15.41, 3. Hošek (Praga) 15.52 dve petine,
Kot zadnja točka je bila švedska štafeta 400-krat 300 krat 200 krat 100. Zmagala je štafeta Bukarešt v postavi Nemeš, Jordnke, Dejenariu in
Cristea v času 2.03 8 desestink. Druga je bila Praga v času 2.04 6 desetink in tretja Belgrad v času 2.05 5 desetink.
Skupno stanje točk je: Belgrad 103, Bukarešta 94, Praga 90.
S tem je Belgrad prvič v trobojiiih lahkoatletskih tekmah med državami Male zveze zavzel prvo mesto. S tem je obenem nocoj sprejel darilo predsednika češkoslovaške vlade dr. Milana Hodže bronasti kip sv. Jurija, ki jo je naklonil zmagovalcu teh trobojev. Skupno je praška reprezentanca zavzela eno prvo mesto in tri druga mesta, Bukarešta sedem prvih in tri druga mesta, Belgrad pa sedem prvih in tri druga mesta. V reprezentanci Belgrada je gostoval naš Goršek, in sicer v teku na 1500 m, kjer je zavse* prvo mesto s 4.09 dve petine, in v teku na 800 m s časom 1.58 2 desetinki. S svojim gostovanjem je priboril za Belgrad 12 točk.
Belgija: Jugoslavija 2 :2
Bruselj, 29. maja. m. Danes popoldne je gostovala naša reprezentanca v Bruslju v tekmi proti »rdečim hudičem«, kot se imenuje belgijska reprezentanca. Naše moštvo ni nastopilo v svoji najboljši postavi. Kljub temu je zadovoljivo igralo. Belgijci so skoraj do konca igre vodili z 2:1. V zadnjih sekundah igre pa je naš igralec Matošič II. zabil izenačujoči gol. Z rezultatom smo lahko zadovoljni, ker se je igralo na tujih tleh, poleg tega pa tudi naša reprezentanca, kakor rečeno, ni nastopila v svoji najboljši postavi.
Split. Hajduk : Livorno (Italija) 2 : 1.
Celje, 29. maja. SK Jugoslavija —SK rotan (Ljubljana) 7:3 (2 :2).
KO-