November 1935
NAS DOM
ŽENSKI SVET
Leto Xni. 11
Zdravstvo
Hi^iiena noseče žene in porodnice
Kako pripravimo ženo za porod:
Pred porodom se mora žena temeljito okopati v topli vodi. če nima banje, naj se dobro umije v veliki posodi. Na rokah in iiogali naj si postriže nohte, umije naj si zobe in počeše lase. Pred kopeljo ali umivanjem naj žena sama ali babica poskrbi, da je šla porodnica dobro na strani
V	tem slučajn je najboljše, da dobi žena klistir, ker polno črevesje jako obtežuje porod. Malo pred porodom naj si spodnji život še enkrat nmije s toplo vodo, kateri primeša nekaj kapljic lizola. Ko je umita, naj si pripne svežo obvezo, obleče spalno srajco, domačo obleko, obuje copate in hodi po sobi. Tako pripravljena bo laže čakala na porod.
Kako se porod javlja:
Zadnja dva tedna pred porodom se de-tetova glavica obrne proti medenici, pritisk na gornje m'gane popusti, žena iaglje diha, a hodi težje.
Nepravi popadki se pojavljajo v zadnjih lednih nosečnosti. Ti popadki so neredni, kratki in lahkeg-a značaja. Čutijo se navadno v spodnjem delu in ob straneh trebuha, nikdar pa ne v hrbtu. Nekaj ur, ali pa tudi en dan pred porodoiju se pojavi gosta sluza, pomešana s krvjo. Ta sluza je zapirala kanal in odteče, čim se pi-ično pravi popadki in se maternica začne odpirati. Pravi popadki se začenjajo postopoma, in sicer zadaj ter se širijo na spodnji del trebuha. Bolečina v hrbtu polagoma preneha, a v trebuhu ostane.
V	začetkn so ix>padki bolj redki, potem pa so čedalje bolj pogosti. Presledki se zmanjšujejo od ene ure na pol nre, 15 minut, deset minut, pet minut, proti koncu pa sleidijo brez presledka drujj za drugim.
Porod delimo v tri dobe:
Prva doba se začenja takrat, ko se začutijo pravi popadki, pa do takrat, ko je matcrnica popolnoma odprta. Ob koncu prve dobe poči mrena in voda odteče. Voda sluzi kanal med porodom, če pa poči mrena zgodaj v prvi stopnji poroda in voda odteče, imamo takozvani suhi porod, ki je počasen in mučen.
Druga doba obsega čas, ko je medenica popolnoma razširjena, pa do rojstva otroka.
Tretjo dobo ali poporodno dobo računamo od rojstva otroka do pojave posteljice ter skrčenja maternice v prvotno velikost.
V prvi dobi poroda je treba ženo držati čim največ na nogali, treba jo je bodriti in ji govoriti vesele stvari. Skrajno kruto je govoriti s tako ženo, kdaj in kako je kakšna ženska umrla na porodu ali še bogve kako mučila. Stoja porodnici omogoči, da dečja glavica hitreje in lepše stopi v medenico. Čim pa poči mrena in voda odteče, ji je treba takoj odstraniti vse potrebne komade obleke. Porodnica naj takoj leže v posteljo. Spalna srajca naj se ji zaviha do pasu in če je hladno, naj dobi povrhu še jopico. V zelo hladnih dneh, posebno če soba ni dovolj topla, je dobro, da obdrži na sebi še nogavice. Seveda morajo nogavice biti bele aü vsaj zelo svetle barve, ki smo jih preje dobro oprali in prekuhali Maio predno se prikaže otrokova glaviica, je treba ponovno umiti ženi spodnji del života. Čim pa se pojavi dečja gdavica, je treba takoj odstraniti kri in sluzo iz otrokovih očk in ustec. če tega ne stori zdravnik ali bal'ica s kako posebno raztopino, potem iaiiko uporabimo mlačno prekuhano vodo, v kateri smo namočili košček sterilizirane vate. Vse to je treba delati zelo previdno in silno nežno. Ko pa se pojavijo ramen ca, je treba dečjo glavico nekoliko dvigniti, da se .prepreči naval krvi otroku v obrazek. Ko je dete rojeno, da zdravnik ali babica otroku v oči srebrni nitrat. Ta srebi-ni nitrat prepreči oslepelost v slučaju, da so starši bili kdaj spolno bolni. Iz varnostnih ozirov je babica dolžna dati to sredstvo prav vsakemu novorojenčku, pa če so bili starši kdaj spolno bolni ali ne. V Ameriki je babica strogo kaznovana, če tega ni izvršila. Zato se prepričajte in dogovorite z babico prej o tej stvari.
Ako ima dete popkovino ovito okrog vratu, jo mora babica takoj odviti, da se dete ne zaduši. Popkovina se zaveže na dveh straneh: prvič se zaveže pičla dva centimetra od trebuščka, drugič dva centimetra bolj naprej, v sredi pa se prerže z preknhanimi škarjami. Trakec, s Icaterimi se zaveže popkovina, mora biti mehek in
:73
ozek ter prekuhan z ostalimi otroškimi	mehko krpo. Zelo prijeino je biti umit
stvarmi.	k alkoholom. Vsak dan ji počešemo lase,
Ko je od žene tudi že odšla posteljica,	pomagamo, da si umije zobe in izpere
je treba ženo takoj umiti in odstraniti za-	usta. Cez spalno srajco naj ima oblečeno
časni del postelje. Mater umijemo tako,	še jopico, da lahko sprejema obiske, ko
da ji postavimo pod hrbet prav nizko po-	se nekoliko opomore.
sodo in vlivamo čez spolovila toplo jjre-	Sicer pa je najboljše za vsako ženo,
kuhano vodo, ki jo imamo v posodi z	da gre porodit v bolnico. V bolnici hrana
rilčkom. Spodnji del telesa jo takrat ves	ni sicer bogve kako dobra, pa bo že vsaka
krvav in boleč, zato se ga ne smemo doti-	prestala tisto dni. Tam ima vsak trenotek
kati z rokami, ker lahko prenesemo ba-	na razpolago zdravnika, če se pojavijo
kterije v to odprto rano.	tezkoče. Ako pa žena noče iti v bolnico.
Ko je bolnica lopo umita in posu.šena,	potem pa naj vsaj pokliče na dom zdrav-
ji pripnemo obvezo in jo povijemo v po-	nika. žene, uvažujte in cenite vrednost
seben pas, ki je napravljen iz petih kosov	svojega zdravja in življenja! Porod spada
blaga. Vsak kos ali trak je dc >lg 140 cm in	med najresnejše kirurgične primere, ker
širok 17 cm. Ti trakovi so položijo drug	imamo opraviti z velilco odprto rano —
na drugega tako, da je presledka med	maternico. Ali ni porod, kjer gre za
enim in drugim 8 cm. Pas se v sredini po-	življenje, dovolj važen, da ga poverimo
tem dvakrat prešije v razdalji 20 cm, da se	zdravniku? Skoro noben zdravnik, še
trakovi držijo skupaj. Blago ne sme biti	manj pa babica ne more v naprej zago-
obroMjem, temveč samo obšito ali pa	toviti, da se bo porod izvršil brez težkoč.
sploh nič. Pas položimo pod porodnico	Kako strašen je položaj, ko se sredi po-
ter začnemo posamezne dele ovijati po-	roda babica zave, da ne bo mogoče brez
rodnici precej tesno ob životu. Ko smo	zdravnika. Velikokrat pride zdravnik že
ovili zadnji komad, ga pripnemo z zapon-	prepozno, ko se je dete že zadušilo in
ko. Pas je silno enostaven, vendar ga je	materi ni več pomoči,
težko popisati enostavno. Ko smo izj]od	Priznati pa moramo, da bi bilo pri se-
žene odstranili začasno posteljo, jo umili	danjih razmerah na kmetih jako težko
in povili v pas, ji damo malo toplega šib-	klicati zdravnika k vsakemu porodu, saj
kega ruskega čaja in jo pnstimo počivati.	često niti po babico ne pošljejo in opravi
Ko je bolnica počivala 6—8 ur, ji umi-	vse delo izkušena vašJia žena. Zato niso
jemo prsa in ji damo otroka, da ga po-	redki primeri, da se porodnica pri porodu
doji. Prsa morajo biti umita pred vsakim	vsa raztrga in trpi na tem vso življenje,
dojenjem in po dojenju. Otrok je zelo	Ce bi žene in možje bolj cenili zdravje
občutljiv in potrebuje zato še več čistoče.	matere in otroka, bi že dolgo preje nii-
Pozneje, ko žena vstane, naj ne doji svo-	slili, kako bodo spravili skupaj potrebni
jega deteta na sredi sobe ali morda celo	denar za strokovno pomoč pri porodu,
na pragu svoje hiše vsa razgaljena. Do-	V Ujedinjenih državah amerikanskih
ječa mati naj hrani svoje dete kje na sa-	sknšajo babice popolnoma odpraviti. Te
mem, kjer je nihče ne gleda in ne moti	smejo samo še kot pomočnice delati sknp-
otroka.	no z zdravnikom in skrbeti za nego po;
Obvezo je treba menjati materi vsake	»dnice. Tam se dobro zavedajo odgo-
3—4 nre, a po porodu šc hitreje, ker se	vornosti in važnosti poroda, saj je že
hitro napoji s krvjo. Vsakokrat je treba	marsiliatera žena plačala s svojim živ-
porodnici ponuditi nočno posodo. lo umiti	ljenjem, ker ni hotela poslušati nasveta,
s posodo z rilčkom in ji napeti svežo ob-	da bi bila poklicala ^zdravnika ali šla v
'	bolnico. Porod spada v zdravnilcovo pod-
Pri porodu so navadno precej priza-	ročje in zato tam ni šol za babice. Ba-
deti prebavni organi. Babica mora skrbeti,	bice so tam sicer še, toda samo med ijri-
da gre porodnica točno vsak dan na stran.	seljenci, ki so jih pripeljali s seboj.
Nešteto naših kmetskih žen je že izgni-	ameriška žena pa gre rodit v bolnico,
bilo življenje ravno radi tega, ker si niso	Izdatek za zdravnika je torej glavni
znale pomagati in niso vedele, kakšne	vzrok, da žene ne kličejo zdravnüca na
velike važnosti je redno odvajanje med	(iom. Včasih se tudi izgovarjajo, da nji-
nosečnostjo in po porodu.	bov dom ni primerno urejen za sprejem
Zelo velikokrat so pri porodu zapre	zdravnika. Zdravnik, ki pride v hišo, je
ženi blato in voda. Ako se voda ne pojavi	Prav veliliokrat sam doma iz kmetskega
5—8 ur po porodu in če ni zdravnika, je	m morda tudi iz siromašnega doma. Pa če
treba poskusiti s sledečimi sredstvi: Bol-	l^i tudi ne bil, inteligenten in izobražen
niči damo na mehnr tople obkladke iz	človek vse hitreje razume in oprosti,
prekuhane vode, ali pa vodo preko me-	Skrbite samo, da bo vse čisto, kamor bo
i>urja počasi curljamo v nočno posodo, ki	pogledal in kar bo prijel v roke, pa bo
! podložena bolnici.	cdnesel najboljši vtis iz vaše hiše. Vsaka
žena, ki čalta poroda, mora že preje po-
Splošna nega porodnice.	skrbeti, da bo vsa hiša čista, da bo imela
vse pripravljeno in da so v kuhinji naj-
Porodnici je treba vsak dan vse telo	nujnejše stvari in je ne bo treba z vpra-
miti ali vsaj obrisati s toplo vodo in	sanji nadlegovati v najhujših trenotkih.
74
Izdatek z& zdravnika pa je tudi malenkostno večji, kakor bi ga izdali za babico, če bi vse . delo opravila sama. Poleg tega pa ste brez skrbi, da se vam ne more ničesar zgoditi. Veliko denarja se laliko prištedi pri hrani in botrinji. Po nekaterih kmetskih domovih imajo navado, da se cele tedne po porodu vsa družina hrani s kurami, jajci, maslom in vinom, ki ga mora imeti vsaka hiša, ako že ne poln sod, pa vsaj nekaj „toplerjev". In vse to gre na račun nboge žene. Nji potem očitajo, koliko je veljal porod, in se s tem izgovarjajo, zakaj niso mogli klicati zdravnika. In vendar je hrana porodnice tako skromna. V prvih dneh sme dobiti samo mleko, čaj. prepečen kruh in dobro juho. Tretji in četrti dan dobi lahko poleg omenjenih jedi še kavo, zdrob na mleku in košček pečenega belega mesa. Peti in šesti dan mehliio kuhana jajca in zelen.tayo. Po desetih dneh se lahko vrne k običajni hrani, ako je dovolj izdatna, ako pa ni, naj nekaj časa kuha zase neko-hko boljšo hrano. Ne silite pa porodnici vina ali kamiličnega čaja, saj je uboga žena izgubila že dovolj krvi, zakaj bi temu še nasilno pripomogli. Narava že sama skrbi, da izloči iz organizma vse, kar je nepotrebnega. Posebno pa ji ne silite ka-mclic takoj po porodu, ko tako rado nastane krvavenje. Istotako ne ponujajte porodnici nctečnih jajčnih jedi, ki niso prav nič potrebne in ji lahko škodujejo. Prej omenjena hrana je popolnoma zadostna za Jjrve dni. Pri nobeni porodnici naj ne manjka kuhanega sadja, ki naj ga žena uživa toliko, kolikor hoče. čim več, tem bolje zanjo.
Kdaj naj porodnica vstane?
Če je šlo vse v redu, lahko brez skrbi vstane osmi dan po porodu. Že peti dan naj poskuša sedeti na postelji podprta z
Ugajale bi vse žene,
cji bi posvečale svoji zunanjosti večjo pažnjo. Čas in denar ne igrata pri tem najvažnejše uloge. Samo malo potrpljenja in pravilno sredstvo sta pri tem potrebna. Poskusite kremo Leodor, to povsem svileno mehko kremo, ta daje koži svež, mladosten in elastičen izraz, kateremu se zahvaljujejo mnoge, žene za srečo in uspeh. Tube po Din 14.50 in Din. 10.— se dobe v vseh prodajalnah Chlorodonia.
blazinami. Šesti dan naj sedi na postelji in drži noge na pručici. Osmi dan naj potem malo vstane in naj bo tako vsak naslednji dan malo več pokonci. Iz sobe pa naj ne hodi, dokler se ne čuti dovolj močno. Pri nas vstajajo ženske še pred tednom, ali pa že po par dneh. Domače delo ali pa strah pred možem in taščo jih goni tako rano iz postelje. Sploh trdijo. da ne sme biti ne otrok, ne porod ženi nobena ovira ipri delu. Žena, ki vstane iz porodne postelje'tako zgodaj, se po porodu le počasi popravlja, še tisto malo življenjske moči, ki je ostalo v njej, se porabi za delo in za zopetno obnovitev njenega organizma. Marsikatera žena Ilira vse življenje, ker je takrat prerano vstala. žene, pogovorite se o pravem času z možem, povejte, kako važno je za zdravje otroka in zdravje vas samih, da ostanete v postelji tako dolgo, kakor je predpisano. Pogovorite se z njim ljubeznivo, ne zadirajte se nanj, pa če se tudi on na vas., česar pa ne bo storil vsaj v tistem času ne. Polagoma se bo tudi mož navadil toplejšega govorjenja in vsa družina bo imela koristi od tega. Verjemite mi, ženske, da so naši možje veliko boljši, kakor se kažejo, samo vzgoje in dobrega vzgleda jim je treba.
L. Hočevar-Megličeva.
Žena in družba
Pravilni ton v družbi in drušlvih
Prijetna družba je mogoča le tam, kjer ima vsak posameznik v svoji govorici pravilni ton. KaJcor mora vladati mied nami bonton glede vedenja, se mora vsak omikanec podrejati glede govorice zahtevam pravilnega tona. Vsi predpisi, ki se tičejo našega vedenja, oblačenja in govorjenja v družbi, imajo isti namen: pomagati človeku, da je spodoben, prijeten, simpatičen družabnik, ali zabraniti, da bi bil družbi neznosen, zoprn, oduren, smešen ali celo gnusen. Zmotno je misliti, da je bontonsko vedenje neumno spakovanje, a prav takšna zmota je. ako si domišljajo nekatere žene, da govore v pravilnem tonu, če se izražajo kakor otroške deklice. Doseči hočejo vtisk, da
so mlajše, naivnejše, ka.kor so v resnici, pa uporabljajo poetične besede z nenaravnim glasom, da trgajo vsi družbi živce, pogumnejši pa se jim smejejo v obraz. Nepravilen ton ima žena, ki s svojo govorico strahuje vso družbo, ker neprestano cvrčeče pripoveduje, da nihče drug ne more do besede, in si domišlja, da mora vso družbo zanimati njeno prazno, a sladkobno čebljanje o stvareh, o katerih ni vredno izgubljati besed. Ne-število je žensk, ki se imajo za silno zabavne, ker brez odmora govoričijo in se brez prestanka smejejo. Mnogo jih je, ki morajo doma molčati, ker jim mož zavezuje jezik, a se zato odškodujejo v družbi ter vsipajo iz svojih ust plazove čen-čanja in krohotanja. NI pa malo takih, ki doma „hlače nosijo" in kažejo te
:75
„hlače" tudi v družbi. Ker dama zapovedujejo in. terorizirajo, imajo tudi med družbo zapovedovalno govorico, se smatrajo za najbolj pametne in izkušene ter kar zahtevajo, da jim mora vse le pritrjevati. Njih govorica je zadirčna, včasih ohola in zasmehljiva," često celo kruto kritična, neusmiljeno ostra. Manjka jim pravilni ton in zato vse beži pred njimi. So ženske, ki vse najbolje vedo in so neutrudljive v poučevanju drugih; vtikale bi se rade v tvoje najintimnejše zadeve in se brez pardona lotevajo tvoje zunamjosti, tvojega zalcona, otrok, sorodstva; polne so dobrih nasvetov, opozarjanja, namigovanja in kar odkrite graje. Skratka, indiskretne in netaktne so in njih govorica jo ydic najslajšemu smehljanju, sočutnemu zavijanju oči m sladkemu gostolenju za družbo muka in žalitev.	,	, ,
Če si vzameš truda, da nekoliko globlje pogledaš v kulturo in civilizacijo takih žen, pa gotovo ostrmiš, ko spoznaš, kako malo in površno so v istini izobražene, kako malo čitajo in še manje mislijo in čutijo. Toda tudi resnične izobra-ženke včasih nimajo v svoji govorici pravilnega, dostojnjega, družbi simpatičnega toiia. Ako komandirajo doma, v šoli ali v uradu, pozabljajo, da v družbi njih za-povedovalni ton odbija, draži, ogorčava. Vzvišene so nad vsemi drugačnimi mnenji in stališči, trmasto gonijo le svojo in ne priznavajo nikakih kompromisov. Kakor bi govorile razredu šolarčkov ali podrejenim služabnikom, kakor bi jih poslušali otroci ali možiček strahopetec in kakor bi se zavedale, da jim ne sme nihče ugovarjati, pridigajo in poučujejo. Potem ni čudno, da jih ne ljubijo v društvu ali v družbi, ki more obstojati in uspevati le v slo^ in strpnosti ter z modrimi kompromisi. So pa tudi žene, ki v družbi le zahtevajo, naj jih drugi zabavajo in naj jim drugi toplo in živahno pripovedujejo, same pa so trde in mrzle ter odgovarjajo le z „da" in „ne" ali pa z raztresenim nasmeškom. Njih ton je dolgočasen in top ter so družbi le v na-potje in zadrego.
„Ton dela muziko", pravijo, namreč muziko lepe harmonije. Tudi pravilni ton v družbi in društvu ustvarja harmonijo in prinaša simpatijo.
Kaj sme mož — kaj žena. Kakor žena ne sme omejevati osebne svobode moža, prav tako mora tudi mož ozirati se nu osebno svobodo žene. Ako zahteva mož, da inu je žena sužnja, ako jo preveč komandira, so lahko zgodi, da si želi svobodo nazaj ali pa si jo jemlje skrivaj, kar vodi čestokrat do razdora ali vsaj do odtujitve. So možje, ki mislijo, da lahko del ajo, kar hočejo: so vsak dan v gostilni, prebijejo cele noči izven dcwna, se pajdaši jo z ženskami, a bi bili silno ogorčeni, ako bi si žena do\ oliUi le majhen del vsega tega. In vendar po pravnih načelih tudi žena zase lalilco zahteva osebno svobodo. Razume se, da je ne sme zlorabljati, kakor bi je tudi mož ne smel. Značilen primer enakopravnosti osebnosti v zakonu je tajnost pisem. Večina misli, da mož sme odpirati pisma, ki jih prejema žena, a prav tako da ima žena pravico do pisem svojega moža. V resnici pa to ni res. Prav v tem se izraža dejstvo, da morata zakonca upoštevati osebno svobodo drug dru* gega, ako nočeta, da se izprcmcni skupno življenje v samosilstvo.
Vsalcdo ve, da je mož doilžan skrbed za ženo in otroke. Ako na kakršenkoli način mož tega ne more, je tudi žena dolžna, da s svojimi močmi in s svojim premoženjem prispeva za vzdrževanje rodbine. Ako ji mož ne more plačevati pomočnice, tedaj je žena dolžna, da deia rse sama. Tudi v trgovskem moževem podjetju mora žena pomagati, kolikor more, ako se izkaže resnična potreba za to. Tudi tu velja načelo, da sta oba dela dolžna zastaviti vse svoje moči za skupno življenje.
Da dobi delo v gospodinjstvu in skrb za vzdrževanje rodbine tisto ceno, ki jo zasluži, bi moralo biti pravno urejeno tako, da žena za svoje gospodinjsko delo sme zahtevati plačilo. Ker je praktiČT^o to čestokrat neizvedljivo, saj žena navadno dela v hiši zato, da si prihrani plačano moč, pa bi bilo treba ženin aa-služek vsaj knjižiti. V nemški Avstriji so si žene že pridobile to pravico. Iz tega izvii-ajo različne ugodnosti. Možje se na ta način počasi odvajajo očitati ženam, da „niso za nobeno rabo", da morajo samo oni garati. Zakonce naj veže skupnost dela, a prav tako tudi skupnost zaslužka.
Kuhinj a
Sekanica iz sivk. Osnažene, oprane in sesekljano sivke pražimo na olju ali masti s sesekljano čebulo, česnorn in peter-šiljem, osolimo in popramo ter namažemo sekanico na debelo na kruhove rezine, opražcne na masti ali maslu.
Polenta z gobami. Skuhaj polento kakor običajno. Hkratu praži gobe kakor prej. Ko se sok izduši, napravi na gobah
malo rumenega prežganja, ki ga razredči z juhov krompirjevko ali mlekom; poku-haj še nekoliko in oblij polento.
Gobe z jajci. Jurčke, ko teh ni več, pa sivke, osnažimo, zrežemo na majhne listke in jih prepražimo na olju ali masti s sesekljano čebulo, česnom in pcteršiljem, osolimo in opopramo. Ko so sok izduši, pridenemo par raztepenih jajec; navadno
76
računamo po eno jajce na osebo, in mešamo tako dol^o, da «e jajca nekoliko str-dijo. Končno lahko pridenemo pol skodelico kisle smetane, a neobhodno potrebno ni
Kisla repa na koroški način. Izperi kislo repo, da ne bo prckisla, in jo kuhaj z malo vode; prideni tudi olupljeno', na rezance zrezano kislo jabolko, košček pre-kajenega svinjskega mesa od glave ali parklja ter malo kimlja. Medtem priprafi 10 dkjf prekajene slanine in srednjeveli-ko čebu lio ter oboje sesekljaj; opraži obojo in ko je bledorunieno, dodaj žlico moke ter zarumeni. Začini .prežgauje s stlačenim strokom česna in primeša j skodelico dobre kislo smetane ter počasi še nekoliko vode od repe, da dobiš okusno, f^ladko zmešano omako. Prideni repo, dobro zmešaj in še nekoliko prevri.
Italijanski riž. Pari dober riž na masti in presnem maslu s sesekljano čebulo in pretlačcnimi paradižniki. Gotovega naloži na plitko skledo za dva prsta debelo; posipaj ga s parmezanom in razvrsti po njem za vsalco osebo po dve praženi jajci, a pazi, da ostanejo rumenjaki celi; tudi po jajcih posipaj parmezana ali kakega drugega sira. Riž daj s paradižnikovo omako na mizo.
Solata iz zelenili paradižnikov in paprike. Nepoškodovane zelene paradižnike, ki v pozni jeseni več ne pordeče, si lahko spravimo na zalogo. In sicer zrežemo Ikg takih paradižnikov na rezine, prav toliko sladke zeleno paprike očistimo zrn in jo zrežemo na rezance; j)ridenemo še pol kg narezane čebule. Vse skupaj strosemo v večjo posodo, zmerno osolijno in pustimo stati pol dne. Nato odcedimo, premešamo, stresemo v kozarce in zalijemo z vinskim kisom, v katerem se je pet minnt kuhala pičla žlica soli. Povrhu nalijemo za pest visoko stopljenega govejega loja, ki se hitro strdi. To solato pozimi preplakncmo z vodo in zabelimo z ogljem.
Kadar se mudi. Nalij na pol kg govedine in četrt kg zvežega svinjskega mesa vode kakor za juho. Kuhaj in dodaj po-znejef paradižnikove mezge. Ko je meso dovolj mehko,^ ga vzemi iz juhe in zakuhaj na njej riž ali rezance; razrezi meso, prideni ga zakuhajiemu. rižu in daj na mizo.
Bosanski lonec. Pripravi pol kg nekoliko mastne govedine, pol kg sveže svinjine, oboje zrezano na kocke; dalje malo glavo zeilja, srednjo glavo ohrovta, 30 dkg zelene paprike, očejene in zrezane na rezance, prav toliko paradižnika in par strokov česna. Dovolj velik lonec obloži z listi ohrovta, potem nalagaj vrsto mesa in vrsto zelenjave, ki naj bo vsa zrezana na široko rezance; soli sproti in opopraj ter devaj vmes drobno stlačen česen. Ko si vso pripravljeno količino porabila, polij povrhu 4 decilitre rumenega, ne preslad-kega vina. Zaveži lonec š pergamentnim papirjem in pokrij še s pokrovko. Postavi
Naš praui domači izdelek!"
lonec najprej na hud ogenj, da zavre^ potem postavi v peč ali pečico, da se jed počasi pari 2 in pol ure, tedaj je gotova.
Holaiidski lonec. Zreži na kosce H kg govedine, y^ kg svinjine in ^ kg ko-štrunovine od reberc. Različno zelenjavo, ki jo imaš na razpolago, n. pr. zelje, ohrovt, karfijoilo, kolerabo, 2 korenini Inka, 2 čebuli, korenino 'zelene, peso, fižol v stročju, zeleno papriko, paradižnike i. dr. zreži na kratke rezance oz. na majhne kosce. V globokem, loncu zarumeni na žlici masti čebulo in zrezane korenine, dodaj v posameznih vrstah meso in zelenjavo, osoU, začini s kimljem in poprom. Postavi na štedilnik oz. v peč ali pečico, da se počasi pari. Ko je meso že skoraj mehko, dodaj še kake štiri oluplje-ne, na kosce zrezane krompirje, dolij vodo ali juhe, da bo jed pokrita in kuhaj počasi. V eni uri je gotovo.
Koroški zrezii Skuhaj v slani vodi pol svinjsikih pljuč in 'A kg očejene svinjske glave. Odloči od kosti in zmelji oboje v stroju za meso. Posebej pari 15 dkg riža s K litra vode, malo presnega masla in potrebne soli. Ko je riž mehak, ga prideni zmletemu mesu, začini s sesekljanim peteršiljem, majaronovimi plevcami, poprom in drugim dišavjcm po okusu. Dodaj končno še celo jajce in nekoliko kruhovih drobtin ter dobro premešaj. Pripravi svinjsko pečico, zrezano na pravokotnike; položi na vsak pravokotnik približno 2 polni ^ei pripravljene sokanice, zavij, da dobiš podolgovato in zaokrožene zrezke, ki jih na razbeljeni masti rumeno
:77
opeci, kar naj traja približno četrt ure. Koroške zrezke daj s kislim zeljem ali z repo na mizo.
Pečenka od sme. Mesa mladih srn ne dcvamo v kvašo ali v razsol. Prirejamo ga lahko na druge načine. Ako hočemo meso peči, ga nasolimo, pokapamo z li-monovini sokom ter ga obložimo z rezinami slanine, nato ga povijemo z nitjo, da se slanina oprime mesa. Tako prirejeni kos zavijemo v pergamentni papir, ki je dobro namazan s presnim maslom. Peče naj se ob- srednji vročini v pečici. Četrt ure, preden rieseš pečenko na mizo, jo razvijemo, odstranimo pergomentni papir in postavimo pekač v pečico, da se slanina zarumeni. Meso narežemo na rezine, polijemo ga s sokom in ga serviramo s solato in brusnično omako ali z iabolčno čcžano.
Rekonvalescentom in na prebavilili bolnim predpisujejo tu- in inozemski zdravniki laliko lirano. Talca hrana, ki je lahko prebavna in pri tem zelo redilna so „Jajnine" (makaroni, špageti in julii-ne zakuhe) naše domače tovarne „Peka-tete".
Šimkova rnlada. Razbedi 4 dkg presnega masla in stresi nanj 4 dkg moke; ko se bledo zarumeni, prilivaj polagoma y, 1 mrzlega mleka, mešaj, da zavre, nakar ocls-tavi, da se shladi. Nato umešaj 8 dkg presnega masla, dodeni 20 dkg drobno sesekljane prekajene svinjine in po žlicah počasi še shlajeno mlečno omako ter začini s soljo, belim poprom, inuškatovini oreškom in dvema žlicama konjaka. Medtem stepi v trd sneg štiri beljake, pride-ni mu prav malo soli, pičlo noževo konico sladkorja, žličko sesekljanega zelenega peteišilja, pozneje še štiri rumenjake in narahlo 10 dkg moke. Položi polo namazanega papirja na pekač, pomaži za mezinec debelo pripravljeno zmes v obliki pravokotnika na papir in postavi pekač v pečico, ki mora biti prav vroča. Peči se sme kvečjemu 8 minnt. Pečeni biskvit zvrni še popolnoma vroč na polo' papirja, posipano z moko, odstrani papir, na katerem se je biskvit pekel, zvij ga v ruJado, ki jo zavij v polo, ležečo pod biskvitom. Obračaj se urno, ker se da le topel biskvit lepo zviti. Šele ko je rnlada popolnoma ohlajena, jo nanovo razvij, nadevaj jo s pripravljeno mešanico in jo zopet končno-veljavno zvij. Namazi precej na debelo 7. nadevom tudi vse vnanje strani rulade in jo povaljaj v drobno sesekljanih beljakih; povrhu pa posipaj tudi tino sesekljanega zelenega peteršilja Ko se tako prirejena šnnkova rulada na ledu strdi; jo z ostrim nožem nareži na tanke rozine, ki jih zloži na .podolgovat krožnik in jih garniraj z aspikom.
Sirovi kolački. Zgneti v testo 12 dkg presnega masla, 5 dkg sladkorja, 6 dkg zdrobljenih orehov, 14 dkg moko, 2 rumenjaka in žlico smetane. Počiva naj pol ure, potem ga razvaljaj za nožev rob de-
belo in izrezi z modelčkom kolačke, ki jih na pekaču rumeno speci. Namaži jih s sledečim nadevom precej na debelo in stisni po dva in dva skupaj: Zdrobi ^ kg dobrega kravjega sira, primešaj 1 rumenjak, 10dkg sladkorja, 2 žlici smetane, nekoliko nastrganega limonovega olupka, 3 dkg olnpljenih zdrobljenih mandljev in sneg beljolta.
Sir z jabolki. Raztepi dva rumenjaka z dvema žlicama sladkorja, primešaj pol kilograma zdrobljenega kravjega sira, dre do tri žlice kruliovih drobtin, žlico smetane, malo soli, plitek krožnik dobrih, ne prekislih olnpljenih jabolk, zrezanih na listke in nekoliko oslajenih, nastrganih limonovih olupkov po okusu, polovico pecivnega praška in sneg dveh beljakov. Deni v namazano, z drobtinami posipano kozo in peci v pečici eno uro.
Poraba sira, domačega namreč, je v naši kuhinji vse premajhna. Izvrsten „lip-tavec" si lahko napravimo doma, ako zmešamo % kg pretlačenega kravjega sira, ki pa ne sme biti kisel, 2 đkg drobno nastrgane čebule in 1 rumenjak, 6 dkg presnega masla,' pol žlice finega namiznega olja, pol žlice gorčice, soli, sladke paprike, sesekljanega kimlja, drobno zrezanega zelenega peteršilja, drobnjaka in nekaj kapljic limonovega soka. Da je pikantno, lahko primešamo še ocejeno sesekljano in pretlačeno sardelo in pol žlice sesekljanih kapar. — Nastrgan bohinjski ali vrhniški sir izdatno izboljša prav mnoge jedi. Da ga uporabljamo pri rižotu, makaronih in raznih drugih testeninah, je znano. Toda razmotamo ga tudi v juhah, primešamo sočivju in zelenjavam. Karfi-jala, zeleni grah, fižol v štročju, vse to kuhano v slani vodi, odcejeno posipamo s sirom in drobtinami ter zabeljeno s presnim maslom, pridobi mnogo na finem okusu in redilnosti. — Dobre gorke kruhke pripravimo, ako jih namažemo s presnim maslom in jih na debelo posipamo z domačim sirom. Zložimo jih na pekač in jih postavimo za toliko časa v toplo pečico, da se sir začne topiti. Nato kruhke takoj serviramo.
Dodatek mleka. Marsikatero juho izboljšaš izdatno, marsikatero prikuho ali omako na.praviš rcrliilnejšo in okusnejšo, ako primešaš zajemalko ali dve mleka. Špinača, vse vrste repe, ohrovt, rumena in nadzeoneljska koleraba, celo zelena in hren sta boljša, ako jima primešamo malo mleka. Povsod tam, kjer se dobro poda kisla smetana, je na mestu tudi mleko. Se-ve, govejim juham navadno ne pridevlje-mo mleka. Posebno primerno je mleko pri otroški in bolniški hrani.
Koščke mesa, ki jih hočemo ocvreti, povaljajmo v moki, jajcu in drobtinah šele neposredno pred cvrenjem. Ako ga pripravimo že več ur prej, posrkajo drob-tine sok iz mesa, pa se pri cvrenjn rado odloči z mesa.
:78
Praklična navodila
• smo jili svoj ?! večji slani lad izemljo in paziti, da ji)i ežerao tablico Lpomnimo tudi •tli
Dalije ali georjrine, kak( čas imenovali, treba po p porezali nekaj centimetrov gomolje izkopati; pri tem j ne rainimo. Na vsak grm pri z imenom dotične dalije, barvo, aa jih naslednjeg-a lef„ „„ zopet lahko pravilno razvrstimo. Vl molje otresemo prsti, kolitor se za enkrat da, prenesemo jili na suh prostor in jih zložinio po poUcali drugega ob drugem; nekar dm naj bodo rastline obrnjene navoda iz njih odteče. Nato po-vidno otresemo prst in zložimo ilij na police v prostor, kjer ne a tudi ni preveč toplo. V vlaz-ibah dallje rada napade plecen
rdol, da nov-no pr_ gomolje da zmrzuje, nih shrai
ki jih uniči. Dobro je, da zložimo'dalije v smrekovo žaganje ali v šotni zdrob. Zlas^fi primerno .je smrekovo žaganje, ki vsebuje smolo, a smola preprečuje plesen žaganje mora v zabojih od vseh strani obdajati gomolje. Bulcova in hrastova zagovma ni uporabna zaradi čreslovine, ki je za gomolje strupena, še neznatno nagnite gomolje rešimo gnita mesta potresemo z nim ogljem.
Sobne in balkonske c rastline v naravi, potreb čitka; po poletni bujni r jim privoščimo par mes imskega počitka nobena
včasih, ako na-zdrobljenim les-
- ispev_ hortenzife razveselje v hladno, ki ne smi
retice so, kakor le zimskega po-isti, po cvetenju ;cev miru. Brez rastlina dobru
!m
, Pelargonije, fubsije, begonijt heliotrop, ki so nas v poletji .ale z zivim cvetjem, postavimi a ne ledeno mralo sobo ali Hel
----J biti temna. Zalivamo jih pičlo
~ (-.omolje dali j, gladi jol (mečkov), kan begonij smo osušili in razvrstili v klet po poihcah. Hijacinte, tulipane, liHje, že frane m druge čebulnice smo pa že podili v prelopatano, s preležanim gnoj pomešano zemljo, da nam bo njih cvetje v zgodnji pomladi v veselje. — Palme, paproti in podobne sobno rastline naj takisto počivajo; potrebujejo malo toplote Ko se. bodo začeli dnevi daljšati m bodo silili topli solnčni žarki v sobe, tedaj pospešimo zalivanje in dodamo rastlinam novih hranilnih snovi.
Ovenelo zelenje zopet osveži, ako ga postavimo za nekaj ur v vodo. v katero smo dejali olupke limone.
Betonska tla na balkonih in terasah so pripravna in razmeroma tudi niso preveč draga. Toda imajo neiirijetno svojstvo, da Jih prav za prav ne moremo nikoli do či-stega pomesti. Vedno ostaja na betonskih tleh fin SIV prah, ki ga nosimo na podplatih v sobe. Temu zlu lahko odpomoremo na sledeči način: Zmešaj 4 dele vode in 1 del vodenega stekla (Wasserglas), ki ga dobis v drogeriji. Pomakaj omelo v to tekočino in pomaži z njo betonska tlf enakomerno. Ko se dobro posuši, namaz:
iznova, toda drugič vzemi bolj razredčeno tekočino, namreč 3 dele vode in 1 del vodenega stekla. Tako pripravljena plast ne veze samo prahu, marveč je nepredirna, da voda ne more v morebitne luknjice v betonu. Celo oljnata barva se je prav dobro drži.
Pranje kožnatih predposfeljnikov. Najprej kožo narobe dobro stepaj- nato jo strepaj, da spraviš jirah in nesnago iz nje, naposled jo še temeljito skrtači. Nato usnjeno stran — torej robe — namazi z namiznim oljem ali z glicerinom, kar je se bölje. Kožo pritrdi z malimi žebljički na desko na vseh štirih straneh, pa še ^es. Dlfia mora biti obrnjena navzgor. Uesko s kozo postavimo poševno za par ur na dvorišče ali v pralnico. Medtem, raztopimo milni prah (Soifenpulver) v gorki vodi in to tekočino dobro segrejemo. Na 2. litra vode vzemi 1 žlico milnega prahu. Ö to raztopino krtačimo s pomočjo trde krtače v smeri kakor leži dlaka. Ako postane raztopina preveč umazana, jo moramo premenjati. Pozneje izpiramo še z mrzio mehko vodo, najbolje z deževnico. Oboje ponavljamo talio dolgo, da ostane voda popolnoma čista, nakar osušimo s platnenimi krpami in pustimo na deski, da se posuši. Sušiti pa ne smemo na soln-cu niti ne pri peci ali štedilniku, ker sicer koza otrdi. Od časa do časa med su-senjem s prsti naravnavamo dlako kakor da bi cesah. Ko je predposteljnik že skoraj suh, razčesemo dlako z redkim kovi-nastim glavnikom.
Ni vse staro slabo, kakor tudi ni vse novo dobro! Dokazno pa je, da je bil stari način pranja, t. j. poraba Inga iz bukovega pejiela za namakanje, za pranje pa Zlatorog-ovo milo boljši kaJcor pa sedanje pranje z različnimi pralnimi praksi. Lug IZ bukovega pepla in Zlatorog-ovo milo no moreta .škodovati niti naj-finejšeinn perilu, ker je prvi naravni produkt, drugI pa izdelek najfinejših surovin. Zato zahtevajte pri svojem trgovcu vedno izrecno le Zlatorog-ovo milo!
Jedilna soda služi v kuhinji na mnogo^ načinov. Ako hočemo, da se meso ali socivje pri kuhanju hitreje zmehča, pri-denemo noževo konico jedilne sode (oglji-kokish natron). Kdor se boji zelja ali o irovta, češ da napenja, vedi, da izgubi olirovt to svojstvo, ako ga operemo v vodi, ki smo ji primešali raztopino ščepca sode. Ako dodamo špinači ,ki se kiilia, noževo konico jedilne sode. ohrani špinača svojo prvotno, lepo zeleno barvo. Znano je tudi, da povzroča jedilna soda vzhajanje testa. Uporabljamo jo zato kakor pecivni prašek kadar delamo kekse ali kalto drugo malo pecivo. Pomniti pa treba, da moramo biti z uporabo sode štedljivi, kajti, prevelika količina bi lahko napravila občutno škodo.
:79
Po uporabi kuhinjske tehtnice ne puščaj nikoii uteži na tehtnici, ker se sicer mnogo preje pokvari. Ako spravimo utezi takoj na svoje jnesto v zalclopnico, nam ostane tehtnica dolgo časa pravilna in zvesta.	,	,
Galun za čiščenje črev. Kjer doma koljejo in delajo klobase, imajo mnogo dela in truda z .izpiranjem in čiščenicin črev. Pri tem izvrstno služi galun. Ko menimo, da so črcva že temeljito izprana in dovolj čista, primešamo za črevu enega pra.šiča, zadnji vodi, ki naj bo topla, žlico galuna. Galun stiska sluzne kožice, po njem so čreva trpežnejša, kar je pri polnjenju velike vrednosti.
Madeže od črnega ali rdečega vina izpereš z razgretim limonovim sokom. Prav tako tudi madeže od sadja ali črnila. Ako imaš kislo mleko, pa namakaj madeže v njem, izperi potem v vroči milnici in madeži izginejo.
Skropilnik za perilo. Z razbeljeno, bolj deblo iglo-pletenko napravi v zamašek iz probkovine luknjice kakor pri cedilu. Natakni na primemo steklenico, napolnjeno z vodo in škropUnik je gotov.
Lončena in glinasta posoda je trpežnejša, ako novo pristaviš v vodi, jo počasi segrevaš, da voda zavre. Kuhaj jo nekaj časa, nakar naj se v kropu ohladi-
Barvastega pleskanega kuhinjskega pohištva nikdar ne umivaj z vročo vodo ali celo s sodo, niti ne z ostrim milom. Snaži ga vedno z malo mlačno vodo, kateri si primešala par žlic salmijaka.
šivalnega stroja ne mažirno z oljein, dokler ga nismo temeljito očistUi prahu. Sicer se olje zmeša s prahom in se zamaše in otrde vsi deli stroja. Po končanem šivanju treba pod iglo položiti sukneno ki-pico in sprožiti zapono.
Pepel od smodk in cigaret je izvrsten za obnavljanje poliranega pohištva. Kroge, ki jih puste gorke sklede na poliranih mizah, otri z mešanico smodkinega pepela in petroleja in lise hitro izginejo.
Ponošene rokavice iz irhovine nam izvrstno služijo za čiščenje srebrnih predmetov, ker so mehke in .se po njih srebro lepo sveti.
Žepne ure ne jiolagaj na mrzlo marmornato ploščo nočne omarice ali umivalnika. Od mrzlega marmorja se ura hitro pokvari. Najbolje je, da ura visi.
Od sveč ne kaplja, ako jih položimo pred uporabo za nekaj ur v slano vodo. Zadošča žlica soli na liter vode. Sveče se hitio osuše in gore, no da bi kapljalo od njih,
Steklen zamašek, ki se jc oprijel vratu steklenice, odločiš, ako vliješ med rob zamaška in vratu segreto olje. Ako je steklenica prazna, jo vtakni z vratom navzdol do polovice v vročo milnico.
Polže in stonoge v kleti ali shrambi pokončaš, ako jim nastaviš nastrganega korenja, kateremu primešaš nekoliko fosfora, po čemer mrčeš pogine. Kdor
ima kokoši, pa je dobro, da polovi poize kokošim za pičo. To naj napravi na sledeči način: Y klet nastavi liste solato in zelja; oKrog pa natrosi nekoliko otrobov. Otrobi se oprimejo polžev, kar jih ovira pri gibanju; tako jih lahko pobereš in potreseš kokošim.
Zrak v sobi izboljšaš, dim tobaka pre-ženeš, ako vliješ v kovinasto posodico k^i-linske vode -in jo užgeš.	_ _
Pečatni vosek je precej težko spraviti iz volnenih tkanin. Ko odstraniš otrdeli vosek, navadno ostane pod njim rdeč madež, ki se prav trdovratno drži tkanine. Priprosto in ceneno sredstvo ti pomore iz zadrege. Omoči pečatni vosek na obleki s špiritom, da se vosek zmehča, potem ga odloči s topim nožem.
Pri zabijanju žebljev v les se često-krat zgodi, da se žebelj zakrivi in potem noče v les. Da se temu izogneš, segrej žebelj v žerjavici ali na plinu in vročega oprezno zabij v les.	.
Ko navijamo stenske ure, pazinio, da pri navijanju z drugo roko pridržujemo uteži, sicer so hitro pokvari kolesce, s katerega se odvija vrvica z utežmi.
Ali že veš?
Da rano, ki jo je povzročila čebela, osa ali kak mrčes, hitro namažimo s salmija-koviui cvetom?	. ,
Da je angina prav resna bolezen, ki je ne smemo zanemarjati.
Da naj človek z mrzlico ne liodi okrog, marveč naj lože v postelj ali naj vsaj mirno sedi v naslonjaču v enakomerni to-ploti?	.
Da vsebuje ribje olje, ki ga dobivajo iz jeter gotovih rib, velikansko množino A in B vitaminov?
Da utone več ljudi v čaši kakor v morju?	, .	,
Da se ohrani sir dalje časa, ako ga zavijaš v ožeto krpo, ki si jo pomočila v slano vodo?
Da se prekajeno svinjsko meso ohrani dolgo časa sočno, ako namažemo vsak kos s tolčenim beljakom, kateremu smo primešali malo popra? Potem pa obesimo na zračno mesto.
Da vsebujejo jabolka mnogo vitami-mov C, zato jih morajo uživati otroci čim več.
Da sta A in B vitamin neobhodno pn trebna za otrokovo rast in delujeta zlasti proti skorbutu in angleški bolezni (ra-hitis)?
Gospodična, ki je z dobrim uspehom dovršila meščansko šolo, išče mesta pri otrocih: opravlja tudi vsa hišna dela. 64
Hišna pomočnica za vsa dela, zna tudi šivati, želi službe v mestu.	65
:80