Le še nekaj tednov nas loči od Novega leta in potrošnike bo gotovo zanimalo, če jim bodo trgovine v zadnjih decembrskih dneh nudile kaj popusta. O tem smo najprej povprašali Trgovinsko zbornico v Kranju. Tajnik tov. Sefic Ivo je izjavil, da je letos spričo majhnega dohodka in velikih potreb trgovine za popust zelo malo upanja, posebno v živilski stroki. O možnostih novoletnega popusta bo se-\reda odločala vsaka trgovina zase. Na Jesenicah, v škofji Loki in v Tržiču so nam povedali, da o popustu še niso razpravljali, vendar že zdaj izjavljajo, da cen za to priložnost najbrže ne bodo mogli znižati. V Kranju bo od 25. decembra do 1. januarja prodajala svoje blago s 5 do 10 % popustom »Delikatesa«, vendar le tistim potrošnikom, ki bodo nakupili blaga v vrednosti nad 500 din. Podjetja in ustanove imajo možnost še večjega popusta, če bodo hoteli obdarovati otroke. V knjigarni »Simon Jenko« v Kranju bodo od 20. t. m. do konca leta vse leposlovne knjige za 10 % cenejše. Trgovsko podjetje »Oprema« bo verjetno prodajalo s popustom le robo, ki sicer ne gre najbolje v denar. Manufakturne in špecerijske trgovine s čevlji v Kranju za Novo leto ne bodo uvedle popusta. V nekaterih strokah, kjer prodaja dobro uspeva, o popustu nočejo razmišljati in ponekod celo menijo, da bo potem zmanjkalo blaga. Inventure bodo v trgovinah na Gorenjskem po Novem letu. Manj razveseljivo pa je to, da se v vseh trgovinah trudijo, da bi pred novoletno inventuro čimbolj zmanjšali zaloge. Kupcem se torej ne obeta zadostna izbira, zato naj bi o tem spregovorili tudi potrošniški sveti. -ey KTUALNO VPRAŠANJE NOVA S PRIMORSKE CESTA NA GORENJSKO m GCREIMUSkE GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LETO X., ST. 96 — CENA DIN 10.— Kranj, 13. decembra 1957 Petrovo brdo. 11. decembra — Danes je predsednik Okrajnega ljudskega odbora Kranj tov. Miran Košmelj izročil prometu na Petrovem brdu novo cesto, ki veže Primorsko z Gorenjsko. To je hkrati nova prometna žila, ki bo po najkrajši poti vezala Srednjo Evropo z Jadranskim morjem. Cesta je dolga 14 km in se povzpne celo do okoli 1200 metrov nad morjem. Levji delež so k icagradinji ceste prispevale enote JLA, razen OLO Kranj, Uprave za gozdarstvo pri OLO Kranj in Gozdnega gospodarstva Bled. Nova cesta j« tako turističnega 'ko:t tudli gospodarskega pomena in je gradnja te ceste ekonomsko popolnoma utemeljena. Slavnosti na Petrovem brdu so se udeležili mnogi politični in gospodarski delavci in predstavniki JLA. Nekateri izmed njih so dali za »Glas Gorenjske« naslednje izjave: Tone Bole, elan Izvršnega sveta LRS je dejal našemu sodelavcu, da je cesta vsekakor neprecenljivega pomena. »Upoštevati moramo predvsem tri najvažnejše stvari, — da cesta veže bohinjski kot s Soriško planino ter potem dalje s Primorsko. S cesto je dobila Slovenija nov dostopen predel, ki je izrednega pomena za turizem in gospodarstvo. Omogočila bo tudi eksploatacijo gozdnih predelov, ki so bili sedaj popolnoma odrezani, prav tako pa bo omogočila tudi večji in hitrejši razvoj teh Ob sestavljanju delovnih programov ljudskih odborov jasnejša usmeritev dela v občinah V zvezi s pretečenimi volitvami ljudskih odborov so delovni ljudje na zibo-rih volivcev Ln številnih drugih zborovanjih obširno razpravljali q uspehih in slabostih dela dosedanjih občinskih organov. Hkrati so dali mnoigo koristnih pobud in predlogov za delo bodočih ljudskih odborov. Da bi se te pobude izkoristile in da bi imeli novi občinski ljudski odbori že na začetku čimbolj jasno ttsmerrtev v svojem delu, je precejšnja večina občinskih odborov Socialistične zveze sestavila okviren gospodarsko - družbeni program dela novih občinskih ljudskih odborov. V nekaterih občinah je bil tak program že pred volitvami široko obravnavan na zborih članstva Socialistične zveze, drugod pa ga bodo obravnavali na skorajšnjih občnih zborih osnovnih organizacij. Ko bedo ti programi dodobra pripravljeni, bodo predloženi kot predlogi občinskim ljudskim odborom, da jih po potrebi še dopolnijo in sprejmejo. Tak program bo opredelil osnovna stališča oziroma smer dola občinskega ljudskega odbora na vseh delavnih področjih za njegovo štiriletno mandatno dobo. Delovni .program bo torej le okviren in načelen in ga ne smemo zamenjavati s perspektivnim planem razvoja občine, kakršnega bodo sprejemali vsi občinski ljudski odbori nekoliko kasneje. Šele ta bo s točnimi številkami in termini .podrobno opredelil tiste zamisli, ki so načelno izražene že v tem programu. Zato pomeni temeljita in široka razprava o programu dela ljudskega odbora hkrati tudi najboljšo pripravo za (kasnejše obravnavanje perspektivnega plana razvoja občine. Čeprav bo delovni program predvsem okviren in načelen, pa bo moral vendarle dovolj jasno in stvarno izraziti osnovno težnjo ljudskega odbora, da bo na vseh delovnih področjih oziroma v celotnem razvoju -občine učinkovito skrbel za izboljšanje položaja delovnih ljudi. Ta skrb je položena že v samo zamisel kemune kot osnove družbene ekonomske skupnosti prebivalstva, in jo je vsak občinski ljudski odbor doližan v Okviru svojih možnosti stalno uresničevati. S tem ni rečeno, da tudi dosedanji ljudski odbori niso delali v tem smislu; vsekakor pa jim je manjkalo jasno postavljenega programa dela in zadostne vztrajnosti pri izvajanju uresničljivih in učinkovitih ukrepov za izboljšanje življenjskega položaja de- lovnih ljudi v občini. Takšni delovni programi pa bodo že od začetka dela usmerili ljudske odbore v tako koristne dejavnosti ln jim omogočili, da že zdaj izbojujejo kolikor moč napredna načela za vse nadaljno delovno dobo. Kljub vsestranski želji ljudskih odborov za vidnim izboljšanjem stanja na vseh področjih občinskega uidejst-vovanja, pa ti programi ne smejo biti lepo prirejena zbirka množice pobožnih želja, za katere je vnaprej jasno, da jih nI mogoče uresničiti. Zato mora biti program zares stvaren in mora računati z realnimi možnostmi naše celotne skupnosti glede zadovoljevanja ljudskih potreb. Nestvaren program pa lahko saimo osmeši resnično napredna prizadevanja ljudskih odborov in jih celo demobilizira v stvarni borbi za realno dosegljive izboljšave za delovne ljudi. Ko bodo konec decembra in v januarju prihodnjega leta ti programi sprejeti od občinskih ljudskih odborov, bodo torej lahko mnogo pripomogli k njihovemu uspešnemu delu. Hkrati pa bodo koristno služili kontroli delovnih množic in organizacij Socialistične zveze nad tem, kako ljudski odbori v svojem vsakdanjem delu uresničujejo v programu postavljena načela in kako skrbijo za delovne ljudi ln napredek svojih občin. V počastitev velike bitke gorenjskih partizanov, ki je bila januarja leta 1942 v Dražgošah, organizira Okrajni odbor Zveze, borcev skupno z Občinskim odborom Zveze borcev Železniki vsako leto tradicionalno proslavo. Letošnje slavje pa bo dobilo še poseben pomen. Organizirano bo v večjem obsegu kot kdaj-koli prej. V spomin na te težke in slavne dni bo letos Okrajni odbor Zveze borcev v Kranju skupno z Gorenjsko smučarsko podzvezo, Jugoslovansko ljudsko armado, Ljudsko milico, političnimi, športnimi in telesno - vzgojnimi organizacijami priredil veliko slavje, ki bo 12. januarja v Dražgošah. Celotni program slavnosti »Po stezah partizanske Jelovi- ce« je razdeljen na dva dela: patrolni tek mimo partizanskih spomenikov na Jelovici in improvizirana borba v Dražgošah, ter drugi del — na glavno proslavo v Dražgošah. Na slavnosti bodo sodelovale vse športne organizacije — Gorenjska smučarska podzveza s 7 patrolami, predvojaška vzgoja s 5, strelske organizacije s 4, Partizan 5, Planinsko društvo s 3 patrolami, ljudska mladina s 3, vojni invalidi z 1, rezervni oficirji s 4, ljudska milica z 1, Zveza borcev s 3 in garnizon JLA Bohinjska Bela 4 patrolami. Pripravljalni odbor skrbi za to, da bo organizacija te proslave čim boljša. LJ. krajev. Za dograditev te ceste gre vsekakor vse priznanje vojski in OLO Kranj. Investicije, ki so vložene v to cesto, so prav gotovo ekonomske in smotrne.« Generalmajor Radko Vujevič pa je dejal: »Česta, ki jo danes izročamo prometu, je prva cesta v Slovenija, ki so jp gradile enote JLA. Posebno nam je ljubo še to, da veže cesta Primorsko z Gorenjsko in da so prav enoto naše armade sodelovale pri tej izgradnji. To je dokaz več, da smo mi bili ,smo in bomo prava ljudska vojska, ki je sestavni del svojega ljudstva. Ta svečanost je dokaz še večje neločlijve povezanosti naše revolucionarne ljudske armade in ljudstva. Ponosni smo, da smo lahko sodelovali pri tem ljudskem slavju in prepričani smo, da to ne bo zadnjiikrat.« Sel gradilišča, poručnik Radi-slav Vujović, ki je vseskozi vodil dela pri gradnji tistega dela ceste, kjer so gradile enote JLA, je dejal, da mu je zelo ljubo, da so dela vendarle končana »Dela pri gradnji te ceste so bila, lahko rečem, za 50% težja kot smo pričakovali. Saj smo samo pripadniki JLA napravili 130 m3 izkopov. Vsekakor gre pripadnikom JLA vse priznanje. Povedati moram to, da je bilo sodelovanje mod vojsko ter organi oblasti zelo dobro, za kar izrekam tudi vso zahvalo in priznanje Okrajnemu ljudskemu odboru v Kranju, Upravi za gozdarstvo OTX> Kranj in Občinskemu ljudskemu odboru v Železnikih. Želel bi, da bi tisti, ki bo cesto prevzel, tudi skrbel za vzdrževanje, da ne bo trud, ki smo ga vložili v ta dela, zaman.« Med gosti je bil tudi namestnik načelnika inženirije generalnega štaba JLA .poročnik Rok Tavčar, sektretar OK ZK Nova Gorica, Tine Remškar in drugi. _ Lj. V soboto praznovanje v Bohinju V soboto, 14. t. m. bodo v Bohinju slavili obč. praznik v spomin na oblet, organiziran, upora proti okupatorju. V noči od 13. na 14. december bo namreč minilo 16 let, odkar so se Bohinjci pod vodstvom narodnega heroja Tomaža Godca uprli nacistom. Nad Nomnjem je bilo tedaj pripravljenih več kot 300 borcev, da bi na dogovorjeno znamenje udarili na sovražno postojanko, v Bistrici pa so ob-koljevali postojanko borci iz Bistrice in okolice. Akcija je zaradi izdajstva propadla. Borci so se še pravočasno umaknili, naslednje jutro pa je sovražnik zažgal na Nomenju 5 hiš in ustrelil 5 domačinov. Ta dogodek je pretresel vso Gorenjsko. V spomin nanj pa so Bohinjci ta dan proglasili za svoj praznik. Letos jih bo obiskal Invalidski pevski zbor iz Ljubljane, ki bo pod vodstvom Radovana Gobca zapel vrsto partizanskih, narodnih in umetnih pesmi. »Najbolj si želimo razumevanja staršev« Na Petrovem brdu je bila v sredo svečanost ob otvoritvi nove ceste, ki veže Gorenjsko s Primorsko (zgoraj levo). Cesto je otvoril predsednik OLO Kranj Miran Košmelj. Škarje, s katerimi je prerezal vrvico, so mu prinesli tamkajšnji pionirji v narodnih nošah (zgoraj desno). Slavnosti so se udeležili zastopniki z Gorenjske, Primorske in zastopniki JLA (spodaj levo). Med gosti sta bila tudi član Izvršnega sveta LRS Tone Bole in general major Ratko Vujevič (spodaj desno). Pri Planinskem društvu Kranj so pred dobrim mesecem ustanovili tudi mladinski odsek. Vodi ga tov. Herman Breznik, dijak Tekstilne srednje šole. Prav rad se je oglasil v uredništvu in nam pripovedoval o delu z mladino: »Mladi člani so v našem društvu dobro zastopani. Do ustanovitve mladinskega odseka je bilo vpisanih 383 mladincev in pionirjev, zdaj pa se je njihovo število povečalo že na 450. Med njimi je največ vajencev in dijakov. Letos na Dan mladosti smo mladino prvič množično peljali v gore. Okoli 800 izletnikov se je odzvalo našemu vabilu. Bili so navdušeni, da smo jim pokazali lepote gorenjske prirode in jim omogočili zdravo razvedrilo. Ze tedaj smo začeli misliti na ustanovitev mladinskega odseka pri društvu. V oktobru srno priredili na Krvavcu za vodje mladinskih planinskih odsekov na šolah dvodnevni seminar. Uspehi se že kažejo in med najboljšimi šolami so Mlekarska, Vajenska, Tekstilna in Industrijska kovinarska šola »Iskra* iz Kranja ter osnovni šoli v Cerkljah in na Senturški goni. Po seminarju na Krvavcu smo priredili) tudi delovno akcijo na Kališču pod Storžičem.« »Kakšni so vaši načrti?« »V vrste planincev borno skušali vključiti čim več mladin ljudi. Prirejali .bomo tudi .predavanja, spremljana s filmi, na posameznih šolah. Upravni odbor društva podpira naša prizadevanja. Trenutno se pripravljamo na praznovanje obletnice dražgoške bitke. V zimskih mesecih bomo imeli z vodji mladinskih planinskih odsekov ponoven seminar na Vršiču. Tam bomo pregledali delovne uspehe in neuspehe in se pomenili, kako popraviti tisto, kar smo morda delali napačno. Za pomlad imamo v načrtu pohod mladine v partizansko bolnišnico »Franja« na Primorskem. V poletnih počitnicah predvidevamo planinski zlet gorenjske mladine na Komni, to pa je še daleč, zato o teh načrtih ne b:i rad že zdaj govoril.« »Kdo pa vam pri delu z mladino največ pomaga?« »Moji sošolci Branko, Peter, Aleksander. Štefan in Vlado. To delo nam ni v breme in najbolj smo zadovoljni tedaj, če pionirjem in mladincem lahko dokažemo, kako lepo in zdravo je razvedrilo v gorah. Naša največja želja je, da bi nas razumeli tudi starši in nam pomagali po svojih močeh.« -ey A Po zadnjih vesteh je prišlo v torek na Cipru do ponovnih protibritanskih demonstracij. Zategadelj so po več mesecih na Cipru znova odredili policijsko uro. V sredo so po ulicah Nikosije in drugih mestih križarila blindirana vojaška vozila, britanski vojaki v Nikosiji pa zopet postavljajo bodečo žico, s katero bodo ločili turške mestne okraje od grških. V dosedanjih demonstracijah je bilo ranjenih 183 ljudi, med njimi 40 Britancev. Britanske oblasti so v teh dveh dneh aretirale 210 domačinov. Guverner Hugh Foot Je sinoči pozval ljudi, »naj prenehajo prelivati kri«. Dejal je, da so bili »izjalovljeni njegovi upi, da bo na otoku zavladal mir.« A Z ladjo »Jugoslavija« Je odpotoval v torek iz Port Saida *v domovino drugi del druge izmene odreda JLA, vključenega v varnostne sile OZN v Palestini. Izmeni za drugi del odreda sta prispeli v Port Said v začetku novembra ter v začetku decembra. Decembrska izmena je takoj odpotovala v El Ariš, kjer je jugoslovansko taborišče. Odkar so v sestavi varnostnih sil OZN v Egiptu jugoslovanske čete, je bila to že tretja izmena. A Predsednik ZDA Eisenhower Je zdravstveno sposoben sodelovati na konferenci najvišjih predstavnikov Atlantske zveze, ki se bo začela 16. decembra v Parizu. Vse kaže, da bo predsednik Eisenhower odpotoval v Pariz danes dopoldne. Predstavnik za tisk Bele hiše je izjavil, da bo predsednik ZDA govoril ob otvoritvi zasedanja Sveta Atlantske zveze. — Zdravniško poročilo trdi, da je splošno zdravstveno stanje Eisen-howerja odlično. A Po končanih pogajanjih jugoslovanskih in avstrijskih predstavnikov, so v Gradcu podpisali konvencijo o obnovitvi in ureditvi jugoslovansko - avstrijske državne meje. Konvencija, ki sta jo podpisala načelnik urada za razmejitev v državnem sekretariatu za zunanje zadeve polkovnik JLA Karlo Šuman in sekretar v avstrijskem zunanjem ministrstvu dr. Arthur Agstner, določa ,da bodo začeli obnavljati in urejati mejo prihodnje leto .Spričo težavnega terena in zato, ker meje niso obnavljali in urejali 20 let, bo trajalo delo predvidoma 2 do 3 leta. A Na zborovanju v Surabaji na Vzhodni Javi, ki je bilo v sredo, in ki se ga Je udeležilo kakih 100.000 ljudi, Je govoril predsednik republike Sukamo in izjavil, da je vprašanje Zahodnega Iriana notranja zadeva Indonezije in da bo bo) za njegovo osvoboditev srdit- toda zmagovit. Ureditev tega vprašanja je v Indoneziji, ne pa v New Yorku, Haagu ali Washingto-nu, je dejal. — Davi je predsednik vlade Džuanda Ka-taridjodjo poslal predsedniku nizozemske vlade Viljemu Dresu brzojavko, v kateri izraža pripravljenost indonezijske vlade, da pomaga nizozemskim državljanom, ki bi radi zapustili deželo. A Urad alžirske fronte nacionalne osvoboditve v Kairu je v sredo objavil poročilo, v katerem izraža pripravljenost Fronte, da se začne pogajati s Francijo o miroljubni ureditvi alžirskega vprašanja. Alžirska fronta sprejema resolucijo, ki jo je včeraj izglasovala Generalna skupščina in na podlagi katere naj bi dosegli ureditev v duhu ustanovne listine OZN ter na osnovi posredovanja Tunizije in Maroka. A Delavci in uslužbenci newyorških podzemeljskih železnic stavkajo že tretji dan in nič ne kaže, da bodo odpravili zastoj v trgovini, do katerega je prišlo prav zaradi stavk. Mestna uprava in prometno podjetje proučujeta možnosti, da bi terjali razglasitev izjemnega stanja, da bi tako omogočili redni promet na podzemski železnici. A V bližini Londona sta se v torek zaleteli dve britanski lovski letali na reakcijski pogon in treščili na tla. Obema pilotoma se je sicer posrečilo pravočasno odskočiti s padali iz letal, vendar pa je eden izmed njiju pri tem izgubil življenje. IZDAJA ČASOPISNO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 475, 397 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-Z-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DIN, MESEČNA NAROČNINA 50 DIN LJUDJE IN DOGODKI Kaj se dogaja v Indoneziji? Najprej atentat na predsednika Sukarna, nato stavke indonezijskih delavcev, kontrola nad nizozemskimi bankami in družbami, indonezijska državna uprava nad nizozemskimi plantažami — poročila o teh dogodkih zadnje dni polnijo stolpce časopisov po vsem svetu. Ko je oni dan Rcuterjev dopisnik povpraševal indonezijskega delavca, ki je prevzel predsedstvo v začasni upravi nizozemske pomorske družbe v Dja-harti, mu jc ta kratko odgovoril: »Sporočite v tnjino, da ta ni nobenih nemirov. Vse se razvija normalno!« Sicer atentata na predsednika Sukarna ne moremo prištevati med vsakdanje zadeve, vendar kaže, da gredo zadeve navzlic hrupnim ugotovitvam zahodnega tiska po normalnih poteh. In o tem velja napisati dve ali tri besede, pa bo jasno, kaj Je privedlo do zadnjih dogodkov v Indoneziji. Najprej pa nekaj na splošno o tej deželi. Indonezija je otoška država. Sestavlja jo krog tri tisoč otokov ob ekvatorju med Indijskim in Tihim oceanom. Naj-vzhodnejša točka je oddaljena od najzahodnejše toliko, kolikor znaša razdalja od Londona do Kaira, jo je okoli 5000 km. Razdalja sever — jug pa ustreza zračni črti med Parizom in Rimom, to je 2000 km. Površina otočja je šestkrat tolikšna kakor površina Italije.' Štirje otoki — Sumatra, Java, Borneo, ali kakor ga imenujejo domačini Kalimantan, in Celebes ali Su-lavvesi — so večji kakor drugi in tvorijo Jedro države. Na otokih prebiva 80 milijonov ljudi. V glavnem se ukvarjajo s poljedelstvom, pa tudi rudnih bogastev je dovolj, le da jih še ne izkoriščajo. Tako so izdatna ležišča boksita, premoga, zlata in srebra popolnoma nedotaknjena. Inozemske družbe črpajo nekaj nafte in tudi te je na otokih dovolj. Vendar pa je Indonezija eden izmed največjih proizvajalcev cina na svetu in dohodki zanj naraščajo iz leta. v leto. Pred drugo svetovno vojno so bili gospodarji Indonezijskih etiokov Portugalci, Angleži in Ilolandci, med vojno pa so jih zasetili Japoncii. Dežela si je z velikansko težavo pridobila neodvisnost šele pred osmimi leti, toda tedaj se tegobe niso končale, kakor bi kdo pričakoval, marveč so se prevalile na drugo plat. Bogata, vendar brez sredstev zaradi japonske- okupacijo in dolgoletnega osvobodilnega boja ter zaradi stoletnega kolonialnega izkoriščanja je bila odvisna od nizozemskega kapitala. Nizozemske družbe so še daiLje držale v rokah jizdatne izvore nafte in plantaže glavnih kultur (sladkorni trs, kinin, čaj, kava, tobak, poper, muškatni oreh), torej ključne položaje v indonezjiskem gospodarstvu. Da bi vsaj nekoliko zavrla izkoriščanje nacionalnih dobrin, je indonezijska vlada v začetku poostrila kontrolo nad izvozom, vendar pa to ni omililo gospodarske stiske. Ta je vplivala tudi na poHtično razpoloženje in povzročila pogoste vladne krize. Doslej se je v deželi izmenjalo že 17 vlad, toda krivde za razrvane politične razmere ne bi mogli pripisati samo gospodarskim težavam zaostale dežele. Dobršen del odgovornosti nosi tuji kapital, predvsem nizozemski, v zadnjih letih pa se mu je pridružil še ameriški. Tuja podpora opozicijskim elementom, raznim upornikom na posameznih otokih, n. pr. na Mohi-kih, je bila več kakor očitna in je zgovorno dokazovala, da se nekdanji gospodarji še niso povsem odrekli nekdanjim položajem. Navzlic temu, da je Indonezija od prvega dneva neodvisnosti računala na enakopravno sodelovanje in tudi na pomoč od prejšnjega gospodarja, od Nizozemske, pa je odnose med obema državama začel kaliti spor zaradi Zahodne Nove Gvineje, oziroma Irijana, kakor pravijo otoku indonezijski do- ' mačini. Del tega otoka so namreč obdržali Nizozemci kot svojo posest in trdovratno odbi- jali indonezijsko zahtevo, da bi se začeli pogajati o priključitvi tega dela k matičnemu indonezijskemu ozemlju. Po neuspelih poskusih se je Indonezija obrnila za posredovanje na Združene narode, toda nedavno jc generalna skupščina izglasovala resolucijo, ki ne omenja nikakega priporočila za neposredna pogajanja med obema državama. Tako je splahnelo upanje, da bi se indonezijska vlada lahko začela normalno pogajati o sporu. Posledica tega je bilo veliko ogorčenje v deželi. Ljudstvo je začelo stavkati in organiziralo kontrolo v nizozemskih podjetjih, vlada v Djakarti pa je izdala nalog za prekinitev poštnih, prometnih in letalskih zvez z Nizozemsko. S tem. opominom si Indonezijci gotovo niso želeli zaostriti odnose z Nizozemsko, nasprotno, tudi zdaj so poudarjali, da so vedno pripravljeni na pogajanja, ker jim je sodelovanje — vendar pa v duhu enakopravnosti — nadvse koristno in zaželeno. Podoba je, da so najnovejši dogodki v Indoneziji v začetku naleteli na precej gluha ušesa na Nizozemskem. Vlada se je posvetovala o strožjih ukrepih za zaščito svojih državljanov, seveda pa gre tu predvsem za interese kapitala in premoženja, ki ni ravno majhno. Objavila je tudi pripravljalne ukrepe -za blokiranje indonezijskih terjatev na Nizozemskem. Verjetno je računala pri tem na. podporo zahodnih krosov, predvsem pa ameriškega kapitala, ki .si je na indonezjiskih otokih zagotovil že nekaj deležev pri izkoriščanju kavčuka in nafte. Toda odločnost indonezijskega ljudstva navaja na sklep, da je samo pot (Sporazumevanja tista, ki bo prinesla korrsti za obe plati. Po novicah iz Haaga, da je nizozemska vlada zaprosila Indijo za posredovanje v sporu, sicer lahko sklepamo, da je nizozemska trdovratnost nekoliko popustila, vendir pa bi morala močno odstopiti od dosedanjih stališč, če bo hotela spraviti zadevo v red. Jelo Turk kratko, vendar zanimivo SOVJETSKA TRGOVINSKA DELEGACIJA V »ISKRI« V torek dopoldan je obiskala tovarno »Iskra« sovjetska trgovinska delegacija. Gostje so se zlasti zanimali za Iskrine telefonske centrale. Po obisku tovarne so gostje nadaljevali pot v Ljubljano. M. D. PROSLAVE OKTOBRSKE REVOLUCIJE SO OCENJEVALI Komisija za ocenjevanje proslav Oktobrske revolucije v kranjskem okraju je priznala prvo mesto Svobodi Stražišče pri Kranju, drugo mesto Svobodi Kranjska gora dn tretje mesto Svobodi Žirovnica - Breznica. Slednja je prejela tudi nagrado, ker je njen pevski zbor nasto- pil brez pevovodje, godba na pihala pa brez dirigenta. U. DEDEK MRAZ 2E PRIHAJA Dedek Mraz že veže svoje cule. Toda letos ne bo prišel pred Sindikalni dom v Kranju, kot lani. Morda mu je bilo preveč mraz. Prišel pa bo v Prešernovo gledališče, v zgornjo dvorano Sindikalnega doma in v telovadnico II. gimnazije. Tam bo vsem pridnim malčkom izročil darila. Ker pa je pridnih otrok, veliko, bo Dedek tam prihajal večkrat na dan. Otroci pa bodo priredili tudi svoje programe. V Prešernovem gledališču bodo igrali celo »Rdečo kapico«. Pred Sindikalnim domom pa bo pionirsko sejmišče in sicer kar 5 dni: od 27. do 31. decembra. reorganizaciji Gorenjskega sejma Predsednik Obrtne zbornice LRS Leopold Krese: »Menim, da bi moral postati cilj Gorenjskega sejma ne samo neka splošna razistava, temveč da bi postal 'prireditev, ki bi predstavljala praznik in posebno doživetje za prebivalce Gorenjske. Gorenjski sejem naj bi, menim, ne postal sejem, kjer bi n. pr. razstavljala težka industrija, temveč prireditev, kjer naj bi se predstavili moirda trgovina in oibrt. Morda z vsemi takimi artikli, ki so v neposredni ali posredni zvezi s turizmom. Na taki prireditvi rfaj bi sodelovali vsi 'družbeni faktorji. Tudi na tradicionalno kranjsko tombolo tedaj ne bi smeli pozabiti. Pokazalo se je, da bi bila tombola lahko v Kranju celo dvakrat na leto. Trgovina in obrt naj bi izdelke prodajali na sejmu samem. Industrija pa naj bi morda pokazala svoj gospodarski napredek samo ob važnejših praznikih, obletnicah in podobno. Ce pa bi se odločili za specializiran sejem obrtne dejavnosti vse Slovenije ali morda celo za razstavo širšega obsega, bi s:cer organizacija tega zahtevala več dela, mi pa bi bili take odločitve veseli in bi napore pri tem delu podpirali.« Podpredsednik OLO Kranj, Dušan Horjak: »Na ukinitev Gorenjskega sejma nikakor ne smemo misliti. Treba bo ie spremeniti značaj toga sejma. Sejem naj bo v iprvi vrsti komercialna prireditev. Ce bi Gorenjski sejem prikazoval turistr.čno dejavnost, bi morala na tej razstavi sodelovati vsa podjetja iz Slovenije in tudi dz drugih krajev, ki izdelujejo tovrstne izdelke i(n]. pr. razen ostalih tudi čipkairji, piparjii, Ribničani s" suho robo itd.). Skratka vsi tisti, ki izdelujejo izdelke, zanimive za turiste. To naj bi bil sejem v pravem pomenu besede, sejem, kjer bi razstavljavci neposredno prodajali. Kolikor pa bi bil ta sejem komercialen tudi za ostala podjetja, bi lahko tudi ta sodelovala. Kajti le tak sejem bi bil ekonomsko opravičljiv. V času tElkega sejma naj bi se poživile tudi ostale dejavnosti — kultura, šport in tudi na tombolo ne bi kazalo pozabiti.« Direktor tovarne »Inteks« Kranj, Jože Mulec: »Gorenjski sejem v taki obliki kot je bil organiziran do sedaj za gorenjska podjetja nikakor ni komercialna prireditev. Bil je le neke vrste ozko lokalna prireditev, ki pa ni 'imela, in menim, da tudi ne more imeti, ekonomskega uspeha. Menim, da bi sejem obrtništva lahko mnogo več pomenil, da bi bil tak sejem, ki bi prikazoval .razvoj obrtniške dejavnosti mnogo bolj opravičen in smotrn.« Lj. ŠOLA ZA STARŠE NA JESENICAH ZAČELA Z DELOM Izobraževalni center na Jesenicah, ki je letos organiziral razen izobraževalnih in jezikovnih tečajev tudd administrativni tečaj v rangu administrativne šole, se je odločil organizirati tudi šolo za starše. Šola bo obsegala ciklus 10 predavanj, od katerih je bilo prvo v četrtek zvečer. Popolnoma zasedeni dvorani delavskega doma je govorila dr. Lunačikova iz Ljubljane o prehrani otroka. Za predavanja je precej zanimanja, saj se je za šolo prijavilo okoli 300 mater in očetov jeseniških otrok. U. PRIHODNJI TEDEN POMARANČE PO 200 DIN Letos, ko so jabolka tako draga, si potrošniki še toliko bolj želijo pomaranč. Do pred kratkim so bile tudi cene teh precej visoke. Direktor trgovskega podjetja »Sadje« Kranj tov. Jože Jarc nam je v zvezi s tem izjavil, da bo že konec tega tedna, najkasneje pa v začetku prihodnjega tedna dospel na Gorenjsko vagon pomaranč iz Grčije, ki bodo v maloprodaji po'200 din kg. Po 20. decembru pričakujejo na Reki ladjo kvalitetno boljših izraelskih Jaffa pomaranč, ki tudi ne ' bodo dražje od grške pošiljke. Potrošnikom se torej za Novoletno jelk > vsaj za pomaranče obetajo nižje cene. -ey CINEMASCOP TUDI V KAMNIKU Kamniški kino bodo preuredili za cinemaskopske predstave, kar Kamničani že težko pričakujejo. Na otvoritveni predstavi bodo predvajali ameriški film Piknik, otvoritev pa bo 27. decembra. Z. PREDAVANJE O FLUORIZACIJI ZOBOVJA V petek bo v Kranju predaval dr. Krušič o fluorizaciji zobovja predšolskih in šolskih otrok. Predavanje bo zelo zanimivo za starše, predvsem,še zato, ker se bodo na predavanju pomenili o ohranitvi zobovja otrok. Otroci bodo za-to jemali tablete. O tem in tudi o plačilu teh tablet se bodo podrobneje pomenili na petkovem predavanju. Predavanje bo ob 9."C uri v pionirski kino dvorani. RAZSTAVA LITERARNE ZAPUŠČINE DR. FERDA KOZAKA V KRANJU V spomin na pokojnega dr. Ferda Kozaka, književnika in političnega delavca ter podpredsednika Ljudske skupščine LRS, je študijska knjižnica v Kranju z okusno in smotrno urejeno priložnostno razstavo prikazala pokojnikovo literarno zapuščino. Razstavljeno gradivo v treh vitrinah nam prikazuje pokojnikova samostojna dela, in sicer drami »Peter Klepec«, »Vida Grantova«, knjiigo »Slovan«,' »Ljubljanski zvon«, kjer je dr. Kozak objavljal svoje pesmi, in prozo (črtice, novele). Del razstave pa prikazuje tudi revijalno literaturo, kjer se nam dr. Kozak predstavlja kot kritik in politični delavec. — Razstava bo odprta 10 dni. S. ZAČETEK RAZGIBANE TURISTIČNE DEJAVNOSTI V KAMNIKU Ljubljanska turistična podzveza je v nedeljo, 8. decembra sklicala v Kamniku širšo turistično konferenco za Kamnik in njegovo turistično zaledje. Vodil jo je predsednik tov. Pir-nat. Glavni namen konference je bil vzpodbuditi turistične organizacije na to, da bi Kamnik spet zavzel nekdanje mesto v turizmu in pravilno izkoristil vse bogastvo, ki sta mu ga dala narava in zgodovina. Tajnik podzveze dr. Vatov.ec je v obširnem referatu opozoril na nekatere možnosti za napredek turizma v Kamniku, predsednik kamniškega turističnega društva dr. Frantar pa je prikazal dosedanji razvoj turizma v mestu in omenil nekatere vzroke, zaradi katerih turizem ne napreduje. Po obširni in razgibani razpravi so udeleženci sprejeli obširen delovni program. Z. ZBLIŽANJE S POTROŠNIKOM Po predavanju, ki je bilo prod dnevi v Klubu gospodarstvenikov v Kranju so govorniki poudarili potreba po dobri gospodarski reklami. Gre za zbližanje proizvajalcev s potrošniki. Publiciteta izdelkov mora zainteresirati potrošnika in ga seznaniti s kvaliteto. Seveda, kot je bilo tudi poudarjeno, je eden od glavnih pogojev, da je potrošrnk tudi po nabavi predmeta, ob njegovi uporabi zadovoljen. To je najučinkovitejša reklama. Rečeno je bilo, da bo bodoča, kulturnejša trgovina in vedno večja konkurenca tudi na domačem, trgu nujno zahtevala ustreznejšo publiciteto izdelkov, ki je pri nas še v povojih. OBČNI ZBORI ZVEZE BORCEV NA BLEDU... Krajevne organizacije ZB v blejski občini so imele minule dni svoje letne konference, na katerih so izvolili nove krajevne odbore. Delo nekaterih organizacij, med njimi tudi organizacije na Bohinjski Beli, se je v preteklem obdobju precej izboljšalo. Odbori so se organizacij, okrepili in sprejeli v vrste ZB precej novih članov. Tako se je samo 'na Bohinjski Beli povečalo število članstva od prejšnjih 100 na 150 članov. Občinski odbor je s sodelovanjem krajevnih odborov lepo proslavil Dan vstaje na Kupljeniku, kjer se. je zbralo na slavnosti več sto nekdanjih borcev in aktivistov. jb ... V PODNARTU V soboto, 7. decembra je bil v Podnartu občni zbor Zveze borcev krajevnega odbora Pod-nart, ki. ga je obiskalo nad 40 borcev NOV. Po pregledu dela v zadnj cm letu so največ razpravljali o zaščiti otrok padlih borcev, ki jih v nekaterih šolah posamezni predavatelji še vedno zapostavljajo. Nadalje so sklenili pomagati učencem'v obrtnih in industrijskih šolah, kakor tudi članom ZB, če se jim bo na delovnem mestu ali v šoli godila krivica. Udeleženci so poudarili potrebo po boljši povezavi organizacije ZB z ostalimi organizacijami na terenu. Z velikim odobravanjem so pozdravili finančno pomoč, ki jo bo nudila Kemična tovarna iz Podnarta za postavitev spomenikov padlim borcem. PRED OBČINSKIM PRAZNIKOM V ŠKOFJI LOKI • • 1 Vt ti 1 • •! 1 Razgovor s predsednikom ObLO, Svetom Kobalom DNE 18. DECEMBRA 1941. LETA SO FANTJE IZ ŠKOFJE LOKE ZACELI MNOŽIČNO ODHAJATI V PARTIZANE. TO JE BILO OB USPELI AKCIJI ZA OSVOBODITEV ZAPORNIKOV IZ ŠKOFJELOŠKIH ZAPOROV. V SPOMIN NA TA POMEMBNI DOGODEK V ZGODOVINI NARODNOOSVOBODILNE BORBE NA GORENJSKEM PRAZNUJE OBČINA SKOFJA LOKA ZB VEČ LET SVOJ OBČINSKI PRAZNIK. ZA TO PRILIKO SMO PREDSEDNIKA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA SKOFJA LOKA. TOV. SVETA KOBALA NAPROSILI ZA ODGOVOR* NA DVE VPRAŠANJI: Te elemente kadrovske .politike naj bi uporabil ali, denimo, pri štipendiranju, tako Občinski ljudski cdbor oziroma njegova komisija kakor tudi podjet:a. Stara'ka: Program dela določa samo načela, od količine sredstev, ki jih bomo v občini v prihodnjih letih ustvarjali, pa je odvisno, v kolikšni meri bomo predvidene naloge lahko uresničevali. Ravno ravnanje po teh načelih pa naj bi nam omogočilo, da bomo razpoložljiva sredstva res najbolj smotrno uporabljali, kajti tudi od tega so uspehi zelo odvisni.« „Slišali smo, da bo ObLO na svoji slavnostni seji, dne 18. t. m., začel razpravljati 0 predlogu programa svojega dela za prihodnja leta. Ali bi nam, tovariš predsednik, lahko povedali bistvene značilnosti tega programa, ki bo služil za osnovo delu ljudskega odbora v vsej njegovi štiriletni mandatni dobi?" »To je gospodarsko-politični program dela, ki ga bo novi ljudski odbor uresničeval v času svoje mandatne dobe,« je odgovoril tov. Svilo K obal. »Zato v njem ni kopice številk, ki bi konkretno prikazovale predvidevani napredek na posameznih področjih v tem obdobju, marveč vsebuje predlagani program le smernice i« elemente politike v občini v prihodnjih letih. V < kviru te politike, njenih elementov in smernic pa se seveda v programu tudi nekatere konkretne naloge posameznih področij, kakor, recimo ,ta, da bo treba v tem obdobju rekonstruirati Gorenjsko predilnico, združiti kovinsko stroko v skupno podjetje, kar velja v ena&eir; smislu tudi za lesno industrijo, in podobno. Predlog programa obravnava po eni strani razvijanje gospodarstva (industrije, kmetijstva. g.>zdar^tva, storitvenih panog, kakor trgovine, obrti, gostinstva, turizma itd), po drugi strani področja tako imenovane nadgradnje (presvete, kulture, šolstva itd), po tretji plati pa družbeni in individualni standard prebivalstva v občini. Na • vsa ta tri področja pa so opira ogrodje notranja organizacije oziroma urejevanja komune in celotnega siotema samoupravljanja v njej, njegova vloga in na'oga pri uresničevanju vseh predvidenih stvari. Na gospodarskem polju oziroma na področju Storitev obravnava predlog omenjenega programa predvsem tiste dejavnosti, ki jih bo treba šo vzpostavljati, ker jih primanjkuje, kakor.de-nimo, obrt. V takih primerih bo program dela določil, katere in kolikšne kapacitete bo treba uis'variti, da bi bile kos potrebam. Tako predvideva predlog programa, recimo, v turizmu zgraditev nekaterih sodobnih objektov (kopališče na Sori; kinodvorana, ki jo že gradimo, vključitev gradu med turistične objekte itd.), ki so razen prenočišč in prehrane potrebni v turističnem kraju. Glede trgovine se predlog programa ravna po tem osnovnem ffačelu, da je treba razvijati v prvi vrsti trgovine s takim blagom, ki mora biti potrošnikom vedno pri roki, ne pa trgovin 7. blagom, ki ga potrošniki hodijo raje kupovat v Ljubljano ali Kranj, ker se jim to glede na večjo izbiro bolj splača( n. pr. manufaktura). Zat'o se bomo lotili zlasti urejanja špecerijskih trgovin, da'je trgovine s kmetijskimi pridelki, koncentracije in sodobne opreme poslovalnic z mesom in podobno. Te obstoječe trgovske poslovalnice bomo modernizirali, v novih naseljih pa bodo morali biti hkrati tudi prostori za trgovske in podobne lokale. Med gospodarskimi vprašanji, ki jih obravnava omenjeni program dela, je tudi delovna sila. Računamo namreč s tem, da bo v tem obdobju delovne sile v naši občini primanjkovalo, zkstl še zato, ker potrebtfje podjetje »Motor« i/redno mnogo ljudi. Tudi gradbeništvo, ki se lepo razvija, ima v občini še velike razvojne možnosti, s tem pa tudi možnost za zaposlitev V nedeljo bodo odprli v Skofji Loki novo, sodobno avtobusno postajo, v kateri je tudi restavracija. Ta postaja bo v marsičem pripomogla k boljši ureditvi avtobusnega prometa skozi Loko. Še več dc^ne sile. Problem delovne sile bomo razen z zidanjem novih stanovanj omiljevali tudi z urejanjem prevoza delavcev iz krajev, kjer so še nezaposleni, predvsem pa iz Poljanske doline. Na področju družbenega standarda, zlasti kar se tiče komunalnih vprašanj, nudi predlog programa n-šega dela orientacijo, v kakšni smeri in v kolikšnem obsegu naj uresničevanje nalog na tem področju obremenjuje skupnost, koliko pa posameznika. Programa določa načelo, po kateri m naj bi urejali stvari tam, kjer obstoja za to tako lokalni interes kot tudi pobuda; taka sin'eza je po svojem bistvu element samoupravljanja. Tu bodo •imeli pomembno vlogo krajevni cdbori in dru^e oblike samoupravljanja (kot, na primer, skupnost interesentov za dograditev vodovoda v tem ali onem kraju in podobno). Med drugimi komunalnimi problemi predvideva predlog programa v tem obdobja, denimo, tudi Mesto, ki ima številne pogoje za razmah turizma, mora olepšati tudi svojo zunanjo podobo. Zato v Loki urejajo tudi Graben. „Ali so o predlogu programa že razpravljali tudi volilci, organi delavskega in družbenega upravljanja ter množične organizacije ter kakšni so njihovi predlogi in pripombe?" »Pri sestavljanju predloga programa dela je že sodeloval tudi ožji krog ljudi iz kolektivov. Hkrati, ko bo začel o njem razpravljati Občinski ljudski odbor, bomo dali predlog programa v razpravo tudi zborom volivcev, delavskim svetom, organom družbenega upravljanja in mno- Stanovanjski bloki v bližini »Petrola« modernizacijo vseh cest v občini, po katerih je večji promet. Prav tako vsebuje predlog programa težnjo po tem, kateri kraji v občini naj bi v tem času dobili vodovod. Ena izmed določb pa je ta, da bomo v tem času rekonstruirali celotno električno omrežje in dokončno elektrificirali vse kraje v občini. Med problemi na področju družbenega standarda bo nedvomno sila važna - gradnja stanovanj. Tudi tu določa predlog programa načela, po katerih naj bi ljudski odbor uporabljal stanovanjski sklad. Po teh načelih naj bi uporabljali sredstva predvsem za družbene objekte. Kredite posameznikom naj bi dajali samo za točno določene vrste gradenj, ki so glede na družbeno 'ekonomičnost še sprejemljive. Toda tudi sredstva za družbeni standard bo treba uporabljati, prav tako kot gospodarske investicije, po načelu smotrnosti, ekonomičnosti. Program obravnava tudi načela kadrovske politike v občini. Ta načela so taka, da so sinteza nekaj elementov: deficitarnosti posameznih poklicev, ki se kaže v perspektivi, prizadevnost posameznika in socialne okoliščine. Pomoč družb« naj uživa tisti posameznik, ki pokaže tudi sam dovolj interesa za prosperitete. žičnim organizacijam. Na naslednji občinski seji bodo vsi ti lahko povedali svoje pripombe m predloge. Na osnovi vseh zbranih pripomb in predlogov bomo potem sestavili končni predlog programa, o katerem bo razpravljal in sklepal Občinski ljudski odbor.« Nezgod letos ni manj Do začetka novembra letos 3.831 nesreč, od tega 5 smrtnih Letos do začetka novembra je komisija za l/TZ pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje v Kranju zabeležila 3.831 nesreč. Če primerjamo to število s številom nesreč lani, opazimo, da jih je letos več. Na okrajni komisiji za higiensko-tehnično zaščito v Kranju pravijo, da je glavni vzrok za povečanje števila nesreč preutrujenost ljudi, kažejo pa se tudi posledice vojnih let. Značilno je, da se število nesreč na poti v službo in domov še ni zmanjšalo, kljub temu, da je že skoro povsod preskrbljeno, da se delavci lahko vozijo na delo iz oddaljenih krajev z avtobusi. Izguba zaradi nesreč je bila v kranjskem okraju lani okoli 303 milijone, v čemer pa še niso vštete dajatve za socialno zavarovanje. Povprečni izostanek % dela je bil lani pri 4.409 nesrečah 17 dni na enega ponesrečenca. Lani se je ponesrečilo 7,83o/o vseh zaposlenih. Letos se je v začetku leta število zmanjšalo, kaže pa, da bo do konca leta nesreč v primerjavi z l anskim letom l etos več. Najčešči izvori nesreč so stroji. Lani je bilo pri strojih 411, zaradi raznega materiala 395 in zaradi ročnega orodja 366 poškodb. Letos razmerje med temi nesrečami ni bistveno drugačno. Tudi razmerje vzrokov poškodb se letos glede na lani ni spremenilo; lani je bilo 46 o/o nesreč zaradi osebnih činiteljev, 37o/o zaradi slabe organizacije dela in 17 o/Q zaradi delovne okolice. Največ nesreč je bilo do sedaj v kovinski industriji — 20<\'o, V črni metalurgiji 19o/o, v gozdarstvu 19 o;,,, gradbeništvu fl0/0 elektro industriji 70°/o, mat\jše pa je število nesreč v industriji elektrotehničnih proizvodov 5.750/0 in v tekstilni industriji 5,5o/o, od skupnega Hevfla nesreč. Analiza nesreč po delovnem času kaže, da je največ nesreč ob ponedeljkih (l&V/o), najmanj pa ob sredah (14,6tyoj, največ jih je četrto uro dela (13,2o/{)), najmanj pa smo uro dela, ko jih je povprečno i'. ..uuii..MiiLn.w»jimr»iMWWim^ —riftTinr-rmTHinn"ii~Tir~r-r—r-ir ~-------r »---rifv'~l->-rr^"-"'--r-~ — -• v. .v ,v.v\x^v^ar.*r^^ Z£7-- ctpfc odLZnft (5) V3 TONČKA perCiC