dekorativna
glasilo delovne skupnosti dekorativne ljubljana	september 1976
»Dekorativna«, glasilo delovne skupnosti Dekorativne, tovarne dekorativnih tkanin, Ljubljana, Celovška 280, tel. 54-241. Odgovorni urednik: Vladimir Ko-levar, tisk: Tiskarna Ljubljana, Tržaška 42, Ljubljana. Po zakonu o javnem obveščanju (Ur. 1. SRS 121-1/72) oproščeni davka na promet.
»RDEČE STATVE«
6(9 tkale tudi &taaka —
cSLaa^e ob MLtLde&etletnici 6taok tek&tilnilj in QCadbenilj detaacea cfloaeni^e
KRANJ, sobota 18. septembra
Ravno tako kot pred 40 leti so se oglasile sirene največjih tekstilnih tovarn v Kranju. Samo, da so to pot naznanile začetek osrednje slovenske proslave v spomin na veliko stavkovno gibanje slovenskih delavcev pred štirimi desetletji.
Pred slavnostno tribuno v Savskem logu se je zbralo preko trideset tisoč delavcev iz vse Slovenije.
Pomen te velike proslave pa so poudarili tudi najvišji predstavniki družbenopolitičnih organov in organizacij, še živeči udeleženci stavke in njihovi organizatorji ter mnogi predvojni revolucionarji.
Zbrane udeležence proslave je najprej nagovoril predsednik RS ZSS inž. Janez Barborič. V uvodnih besedah je tovariš Barborič povedal, da se s proslavo 40-let-nice stavk tekstilnih in gradbe nih delavcev ne spominjamo samo teh dveh stavk temveč stavk, ki so v tistem času zajele vse delavce v Sloveniji, ko je nastal pravi stavkovni val. Po nepopolnih podatkih je bilo v tistem času okrog sto stavk in za-
radi tega lahko govorimo že o značilnostih generalnega štrajka.
Ravno v teh stavkah se je med delavci uveljavila komunistična partija, ko je v okviru tedaj razbitih sindikatov uspela poenotiti delavsko gibanje.
O revolucionarni dejavnosti slovenskih tekstilnih in drugih delavcev pred 40 leti je nato spregovoril predsednik ČK ZKS France Popit. Tovariš Popit je v svojem govoru orisal odločilno vlogo komunistične partije, ki je bila dejansko pravi pobudnik in organizator revolucionarne dejavnosti med proletariatom v Sloveniji.
Tovariš Popit je cilje in vrednote predvojnega delavskega gibanja povezal z današnjimi delovnimi prizadevanji in uspehi. Dejal je, da moramo razprave o zakonu o združenem delu povezovati z reševanjem konkretne družbeno eonomske problematike v naši družbi.
Posebej se je tovariš France Popit zadržal ob dogodkih na Koroškem. Kamor se, kot je dejal, vse bolj grozeče vrača obdobje mračnjaštva. Tamkašnja politika, ki ji botruje službeni
Dunaj, je omogočila neonaciali-stičnim silam, da so ob pomoči policije ustvarile klimo prisile, napetosti, negotovosti in strahu.
Vendar pa se bodo Zveza komunistov, vlada SFRJ in vsi delovni ljudje v socialistični Jugoslaviji še naprej odločno bojevali za to, da bo Avstrija izpolnila vse obveznosti, ki jih je sprejela z državno pogodbo.
Ob koncu svojega govora je predsednik CK ZKS spregovoril še o solidarnosti vseh delovnih ljudi Slovenije in celotne naše samoupravne družbe, ki prihaja do izraza tudi pri zbiranju sredstev in nudenju pomoči ob hudem potresu v prizadetemu Posočju.
S proslave je bilo poslano tudi pozdravno pismo predsedniku Titu, v katerem so mu vsi tide-leženci proslave zaželeli čimprejšnje okrevanje in trdno zdravje.
V programu te velike proslave, ki je bil zares izreden, so se prepletale delavske in borbene pesmi, recitacije Cankarjevega Kurenta in pesmi Klopčiča. Kosovela ter Toneta Čufarja. Nato odlomki iz Klinarjeve-Gobčeve
kantate »Splavarji na ognjeni reki«. Vse pesmi in recitacije so povezovali kronisti, ki so v odločnih, klenih besedah orisali celotno veliko tekstilno stavko.
Nastopili so združeni pevski zbori Gorenjske, ki sta jih spremljali delavska godba Trbovlje in pihalni orkester milice Ljubljana. Izredno doživeto kantato so izvajali mešani pevski zbori, spremljala pa jih je godba milice Ljubljane pod vodstvom dirigenta Radovana Gobca.
Recitirali pa so člani gledališkega centra občine Kranj in Prešernovega gledališča.
Vsi udeleženci proslave ne bodo nikoli in nikdar pozabili besed recitatorjev v delovnih oblekah ter več sto pevcev, ki so zaključili proslavo v Kranju s stihi:
RDEČA BESEDA,
ZRNO OB ZRNU
V	DUŠI TRPEČI TI JE VZKALILA IN RDEČO PŠENICO
V	ROVIH POD ZEMLJO OB PLAVŽIH IN STROJIH, OZARAH ŽELEZNIH,
JE OBRODILA...
Franc Hriberšek
Do polovice leta dobro — do konca tudi?
Vsa poročila o polletnem doseganju planov temeljnih organizacij združenega dela delovne organizacije Dekorativne so kazala (računano po starem) pozitiven predznak. Tako so ugotovili na delavskih svetih po TOZD, na zadnji seji delavskega sveta DO in na zborih delavcev. Torej smo poslovali tako, da ni bilo nikakršne bojazni, da bi irneli komaj za »iz rok v usta«. sicer pa, ko smo ugotavljali nspešno minulo delo v prvih šestih mesecih, niso tega potrjevale le številke oz. finančno stanje,
ampak tudi nova in nova naročila naših kupcev, dinamična izvozna dejavnost in — kar je gotovo zelo pomembno — postopno dobro in resno prilagajanje novim organizacijskim oblikam znotraj delovne organizacije. Ob tem zadnjem in ob polletnem izračunu uspešnosti našega dela pa gre še posebna zahvala finančni službi, ki je morala v razmeroma zelo kratkem času zbrati podatke in obračunati polletno finančno stanje vsake TOZD posebej.
še nečesa ne smemo pozabiti podčrtati ob tej priložnosti — namreč dejstvo, da kažejo finančni rezultati — v kolikor jih obračunavamo »po novem« — to je — po izkazu plačane realizacije — komaj doseženi plan! (oz. celo manj plačane realizacije od planirane) medtem ko »obračunavanje po starem« daje tisto sliko, o kateri smo na začetku govorili.
S tem vprašanjem v zvezi se je v gospodarskih krogih pojavilo že precej negodovanj, saj določba, da mora biti merilo uspeha delovne organizacije plačana
realizacija in ne fakturirana — v bistvu izkrivlja sliko uspešnosti poslovanja podjetij. O tem je bilo govora tudi že na televiziji in pisano v časopisju in upati je, da bo kmalu prišlo do popravka te določbe zakona o finančnem poslovanju. Nova določila o rokih plačljivosti — faktor o poslovanju z menico in čeki in o pokritju slednjih — so dovolj ostra, da že dejstvo, da se delovne organizacije novega načina plačevanja držijo zagotavlja, da je takorekoč fakturirana realizacija pravi podatek o uspešnosti poslovanja.
BRUTO — NETO
Kako je to?
V zadnjem času je bila na večih sestankih, nazadnje tudi na centralnem DS, izražena želja, naj se v našem glasilu na kratko opiše način obračunavanja OD. Po diskusijah sodeč je sam pojem osebnega dohodka kot bruto zneska, ki je vir sredstev za osebno in skupno ter splošno porabo, dovolj jasen. Več pa je nejasnosti o načinu obračunavanja prispevkov iz OD za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti. Kakor je razvidno iz »obračuna prispevkov iz OD«, ki ga prejme vsak delavec pri izplačilu prispevamo z OD za naslednje SIS na področju dejavnosti:
—	telesna kultura,
—	kultura,
—	izobraževanje,
—	socialno varstvo,
—	otroško varstvo (temeljna skupnost),
—	zveza skupnosti otroškega varstva (republiška skupnost),
—	zdravstveno zavarovanje,
—	pokojninsko-invalidsko zavarovanje.
Stopnje prispevkov so v različnih občinah različne, poleg tega pa je potrebno upoštevati, da je prvih pet zgoraj navedenih prispevkov »domicilnih«, kar pomeni, da se pri obračunu upoštevajo stopnje, ki veljajo v občini, kjer delavec stalno prebiva, ostali trije prispevki pa »sedežni«, kar pomeni, da se obračunavajo po stopnjah, ki so veljavna v občini, kjer je sedež DO, kjer je delavec zaposlen. Skupni odstotek prispevkov po sedaj veljavnih stopnjah se v različnih slovenskih občinah razlikuje in to od 29,17 % do 33,38%.
Za primer si oglejmo obračun OD za isto delovno mesto, če sta npr. delavca iz Ljubljane in Logatca.
Delovno mesto je ocenjeno z 1,750 točke na uro, upoštevajmo 182 ur dela, vrednost točke 11,20 »bruto« faktor 1,4205. »Bruto« faktor izhaja še iz začetne dobe novega načina obračunavanja OD, ko so bili prispevki po vseh občinah še enotni in predstavlja pripomoček »bruto« obračun OD. Vendar naj pripomnim, da termin »bruto« OD ni več v rabi ampak govorimo o osebnem do-
Delavec iz Ljubljane 11,20X1,4205X1,750X182 5067,21 din
Prispevki »domicilni«:
—	telesna kultura	0,62 %
—	kultura	1,11 %
—	izobraževanje	4,96 %
—	socialno varstvo	0,71	%
—	otroško varstvo	0,49	%
Prispevki »sedežni«:
—	zveza skupnosti otroškega varstva 2,88%
—	zdravstveno
zavarovanje	7,32	%
—	pokoj ninsko-invalidsko
zavorovanje	12,70	%
30,79 o/o
ali v din:	1560,19 din
ostane za izplačilo:	3507,02 din
hodku, ki predstavlja celotni znesek vključno s prispevki.
Iz gornjega primera je razvidno, zakaj nastajajo razlike pri »neto« znesku OD pri delavcih na delovnih mestih, ki so enako
Delavec iz Logatca 11,20X1,4205X1,750X182 5067,21 din
0,40 0/0 0,84 o/o 6,73 0/o 0,77 0/o 0,37 0/o
2,88 0/0
7,32 »/g
12,70 %
32,01 o/0 1622,01 din 3445,20 din
ocenjena. Primer je poenostavljen, vendar upamo, da bo ta prikaz pripomogel k boljšemu razumevanju obračuna OD.
Jaki 'Zupan
Obiski bolnikov na domu in v bolnišnicah
Nekajkrat na leto ali ob pomembnejših praznikih obišče naša socialna komisija tiste naše bolnike, ki so v bolniškem sta-ležu že dlje kot mesec dni.
Ob zadnjem obisku, bilo je pred nekaj dnevi, je naša komisija obiskala oz. imela na seznamu 15 delavcev, ki jih je bilo treba obiskati.
Štiri naše delavce so obiskali v bolnišnicah, dve sta bili ta čas v zdravilišču in ju zaradi daljave niso obiskali. Ostale obiske je komisija opravila po domovih.
Med obiskanimi je nekaj zelo resnih bolnikov, ki junaško prenašajo težave, nekaj jih pride te dni spet na delo, nekaj pa jih bo invalidsko obravnavanih.
POSOJILO ZA NOVE SLOVENSKE CESTE — ALI, KAKO SMO SE ODREZALI DOSLEJ
V Dekorativni smo o posojilu za slovenske ceste govorili tudi na družbeno-političnih sestankih, pobudo in pregled poteka vpisovanja posojila ter primerno razlago pa je prevzel sindikat. Vse je potekalo kar hitro in do prvih dni septembra smo zbrali že 94,5 % od predvidene vsote.
Seveda imamo še nekaj časa in upati je, da bomo do končnega roka izpolnili tudi to obvezo do kraja.
Vsi, ki jih je komisija obiskala, pošiljajo svojim sodelavcem pozdrave in se zahvaljujejo sindikatu za pozornost.
Najdlje od vseh obiskanih je bila v bolniškem staležu tovarišica Ana Ficko, ki je lansko leto doživela hudo prometno nesrečo. Našli so jo na zavodu za rehabilitacijo — zaenkrat še v vozičku, vendar se počasi že navaja na hojo z lastnimi nogami. Videti je bila že kar zdrava in ni dvoma, da bo z malo dobre volje hitro »shodila«. Sodelavke jo vedno obiskujejo, kar je tudi zelo spodbudno.
Med ostalimi je komisija obiskala tudi tovarišico Severjevo, ki jo omenjamo še posebej zato, ker se je tako prisrčno razveselila naših obiskovalk in, ker je večkrat z vso hvaležnostjo omenjala ime zdravnika dr. Popovič Janka, ki jo je odrešil strahotnih bolečin s tem, ko se je lotil zapletene operacije, ki se ostali zdravniki niso mogli odločiti zanjo. Tovarišica Severjeva se zdi kot prerojena — sicer pa gre prav dr. Popoviču zahvala tudi za uspešno zdravljenje še številnih drugih naših delavcev.
Na koncu pa še misel, ki se je komisiji za socialno dejavnost izoblikovala ob teh obiskih: sindikalni poverjeniki in drugi sindikalni delavci bodo morali v okviru svojih ožjih delovnih okolij bolj pozorno spremljati in prisluhniti težavam ljudi, zlasti bolnih in tistih, ki se znajdejo v stiskah, da bi jim lahko hitro in učinkovito priskočili na pomoč.
Komisija za socialno dejavnost
IZOBRAŽEVANJE OB DELU
Danes: tovariš ZDENE FERJANČIČ, organizator-analitik v centru za elektronsko obdelavo podatkov.
1.	Tov. Ferjančič, kdaj ste se odločili za dopolnilno izobraževanje ob delu?
Malo sem se odločil sam pa tudi delovni kolegi so mi prigovarjali. Že prej sem delal v Dekorativni približno 12 let na različnih delovnih mestih — od mojstra v tkalnici, do kontrolorja
I.	v kontrolni službi. Prej sem bil nekako kar zadovoljen s tem kar sem dosegel, potem pa me je bivši nadrejeni — tov. Šoba pregovoril in me nekako prepričal, da šolanje ni pretežko.
2.	Kako je bilo ob prvih korakih šolanja — saj vemo, da visokošolski študij terja mnogo časa? Kako ste oboje uskladili — službo in delovne obveznosti?
Prvo leto sem bil na številnih drugih tečajih v organizaciji IBM in tako nisem mogel redno prisostvovati predavanjem.
Poleg tega sem tudi v službi nastopil delo na novem delovnem mestu in je bilo treba poleg običajnega osemurnega dela marsikaj delati in se izpopolnjevati še doma — saj je bilo delo zame novo.
Domači morajo imeti mnogo razumevanja — žena je bila mnogokrat sama za vse v hiši in še z majhnim otrokom.
3.	Kako pa je bilo kasneje?
Drugo in tretje leto je poteklo glede šolanja normalno, pri delu sem se že bolje privadil — vendar je bilo še vedno vsak dan kaj novega, česar se je bilo treba naučiti, spoznati...
V lanskem letu sem absolvi-ral in pred mano je še pet, šest
izpitov in diploma. Upam, da bom tudi to kolikor mogoče kmalu opravil.
Tovarišu Zdenetu želimo do končnega uspeha še dosti »šolske sreče« in uspeha.
B.Ž.J.
Protestiramo, ogorčeni smo
Pretekli mesec smo delavci Dekorativne poslali protestno pismo zoper ravnanje avstrijskih oblasti in dela koroške avstrijske javnosti proti slovenski manjšini na avstrijskem Koroškem.
Pismo smo naslovili med drugim tudi na uradno avstrijsko veleposlaništvo v Beogradu. Tam se te dni nabirajo kupi poslanic z enako in podobno vsebino. Upati je, da bo zmagala moč zdravega razuma pred ozko nacionalističnimi brambovskimi zahtevami in grožnjami.
Mi smo v našem pismu jasno povedali, da bomo kot svobodni delovni ljudje svobodne družbe vselej proti takim metodam, kot jih proti naši manjšini v Avstriji uveljavljajo oblasti pa tudi del nemško govorečih prebivalcev Koroške. Pri nas so enakopravni vsi narodi, narodnosti in tudi vse manjšine (ki jih ni malo), tako ravnanje zagovarjamo in zahtevamo povsod po svetu, kjer se malim in tudi najmanjšim narodom goje krivice in zato še toliko bolj zahtevamo to za slovenske Korošce na avstrijskem Koroškem.
Pridružujemo se vsem pobudam in ukrepom, ki jih bosta naša republika in zveza zavzeli ob tem primeru.
B. Ž. J.
J
DELOVNI JUBILEJI
V Dekorativni 20 in 30 let
Ena od dolgoletnih sodelavk — tovarišica Marta Kogojeva
Tokrat se je nabralo kar lepo število jubilantov — od tistih, ki so v tovarni že po dvajset let pa do tistih, ki so tu že celih 30 let.
Najprej se je spominjala svojih začetkov pred 30. leti v D tovarišica Vikica Bratina. Iz tistega leta, takoj po koncu vojne, je šla večina sodelavcev že v pokoj.
Vikica je imela doma tri brate in vsi so bili mlajši od nje. Vsi so hoteli iti naprej v šolo in Vikica je bila doma z materjo sama — tako je bilo treba iti v službo, šla je vprašat za delo v naj bližjo tovarno — in to je bilo prav tukaj, kjer dela še danes. Takrat je tovarišica Vikica začela delo ob tkalskem stroju. Pa ni bila dolgo tam. Hitro se je pokazala potreba po evidencah vseh vrst in Vikico so pritegnili k temu delu.
V začetku je zasledovala zlasti mladinsko udarniško delo, saj so tisti čas tekmovali vsevprek. Takrat je bila zadaj, za tovarno še ekonomija in v privatni hiši zraven so bile nekaj časa jasli in vrtec za otroke naših delavcev.
Zelo močno je bilo amatersko kulturno delo, tako v tovarni kot na terenu. Če si poprijel nekje, so te pritegnili kar k vsaki prireditvi.
Ko se je tistih časov spominjala Bratinova, sta ji v spominih pomagali tudi tovarišica Bre-zavščkova in tavorišica Malči škrbinova. Tovarišica škrbinova je prišla na Celovško cesto iz obrata B. Takrat je bil v obratu B še obratovodja tovariš Franc Dragar. Vsi so ga imeli izredno radi. Deloval je zelo pomirjevalno in če je imela katera od tkalk s strojem težave, je mirno pristopil in pomagal.
Tovarišica Brezavščkova je bila presrečna, ko je začela delati v Dekorativni — prej je delala pri privatnem krojaču po cele dneve. Pravi, da se ji je zdelo v tovarni, kot da sploh ne dela.
Vse tri sogovornice so se spomnile nekdanjih malic, ki so jih ženske same nosile od doma in v lončkih grele na »koharjih«. Današnja kuhinja je pesem proti tistemu, kar je bilo včasih.
Tovarišica Škrbinova je zadovoljna na svojem delovnem mestu pri sprejemu in izdaji materiala v pripravljalnici, prav tako je zadovoljna tov. Brezavščkova, saj se je iz šivalnice spet vrnila na staro delovno meto v tkalnici.
Vikica Bratinova ima pred sabo le še pet delovnih let in upa,
da jih bo med svojimi sodelavci še naprej — kot doslej — dobro preživela.
Vse tri imajo že načrte za pokoj, vsaka bo svoj prosti čas polno izkoristila; tačas pa jim želimo obilo uspehov pri delu — in čestitamo k delovnemu jubileju.
Tovarišica Kogojeva je prihitela ob 12. uri, ko se ji začne popoldanska izmena v skladišču polizdelka. Pred dvajsetimi leti je prišla delati v (obrat B na Titovi cesti — bilo ji je sedemnajst let.
Njeno prvo delo je bilo pri snovalu. To delo je opravljala dve leti, nato pa je začela delati v obratni evidenci. Pri tem delu je ostala vse dokler ni bil obrat B priključen obratu A na Celovški cesti.
Danes je tovarišica Kogojeva vodja skladišča polizdelka. Pravi, da je delo pestro, da je rada med ljudmi, saj se s sodelavci dobro razume. Ima tri otroke; ko so bili majhni, so bili vsi trije v vrtcu — danes jim to zelo koristi in so samostojni. Ena hčerka je tudi zaposlena v Dekorativni.
Tovarišica Rantova in Stojanovičeva sta se oglasili tik pred začetkom popoldanske izmene, tako, da smo čisto na kratko poklepetale.
Tovarišica Rantova je prišla v Dekorativno leta 1946 s komaj 15 leti. Pravi, da je imela še kitke in da je mislila, da bo ostala v tovarni le kakšno leto — pa jih je naneslo že 30! Že oče tovarišice Rantove je delal pri Eiflerju; bil je tam tudi med
znanim »štrajkom«; nenadoma je umrl — doma pa so bili še trije nepreskrbljeni — brat in sestri in mati. Tov. Pavla je ostala (ko je starejši brat odšel od doma) najstarejša — in morala je iti za kruhom ...
Tovarišica Rantova pa je prvo leto v Dekorativni prebila v šivalnici, nakar je bila premeščena k snovalnemu stroju. Do pred tremi leti je delala na snovalu — takrat pa je postala predde-lavka.
V dolgih letih je bilo mnogo tega — če se spomnita leta nazaj, ko ni bilo materiala in dela za sukanje v domači tovarni, se jih je nekaj vozilo ves mesec v Škofjo Loko — v predilnico, kjer so sukale prejo za Dekorativno. Delo še ni bilo tako razporejeno kot danes, potrebe takoj v začetku, po vojni — so bile tako drugačne od današnjih — enkrat si bil v apreturi pa v tkalnici, pa spet pri snovanju ali pa pri lupljenju krompirja v kuhinji...
Tovarišici Stojanovičevi ni jezik delal nobenega posebnega problema — zagorska govorica je tako blizu slovenskemu jeziku, da ni bilo težko. Tovarišice pri delu so jo hitro sprejele medse, saj je vesele narave in družabna...
30 let dela v Dekorativni praznuje te dni tudi tovariš Franc Cedilnik, ki pa si, žal, ni mogel najti minutko »lufta« za pogovor. No, tudi njemu želimo ob delovnem jubileju zdravja, nadaljnjih delovnih uspehov in —-da bi dobro prebil preostala leta do »penzjona«.
B. Ž. J.
PREJELI
SMO POZDRAVE
vojakov: Bojana Čareta (V. p. 6002/15-2' 19002 ZAJEČAR) ter bratov Milana in Gustija Kočarja iz Pule (V. p. 7265/1 52002 Pula).
Vračamo jim pozdrave z željo, da nam dobro čuvajo domovino in — kmalu — nasvidenje.
Uredništvo
ZAHVALA
Ob odhodu v težko pričakovani pokoj, se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za izražene želje ob mojem slovesu. Še prav posebno Pa se zahvaljujem za prejeto darilo, s katerim ste me prijetno
Presenetili.
v. Tovarišu RODETU in tovari-Slci KRMELJEVI se zahvaljujem za izražene tople poslovilne be-sede, s katerimi sta mi izkazala svojo pozornost.
Svojih sodelavcev se bom vedno rada spominjala, vsem pa želim, da bi še naprej dosegali takšne uspehe, kot smo jih do-
Brandšteter Tončka V Ljubljani, dne 10. 9. 1976
22. julij — po poteh Dražgoške bitke
V počastitev dneva vstaje slovenskega naroda, »22. julija«, smo se udeležili proslave v Dražgošah. Čeprav med dopustom, se nas je dobilo nekaj članov naše pohodne enote in se v sklopu pohodne enote Litostroj udeležilo pohoda po poteh Dražgoške bitke.
Zjutraj so se zbrale vse pohodne enote pred Litostrojem. Avtobus nas je odpeljal do Železnikov, kjer smo položili venec padlim borcem. Nato smo se odpeljali do Rudnega, tam smo izstopili in nadaljevali pot peš do Dražgoš. Udeležili smo se proslave ob odkritju spomenika. Slavnostni govor je imel Franc Leskovšek-LUKA, sledile so številne recitacije in pesmi pevskih zborov.
Po proslavi smo odšli v tabor, kjer smo ostali tri dni. Ker nam je vreme nagajalo, nismo izvedli načrtovanega programa do konca. V petek popoldne smo nesli k spomeniku venec. Ko se je začelo mračiti, smo prižgali taborni ogenj. Naslednjega dne dopol-
dan smo šli na Bičkovo skalo. V popoldanskem času smo pospravili tabor in se vračali do Rudnega, kjer nas je čakal avtobus. Z navdušenjem in lepimi
spomini smo se vračali v Ljubljano.
Kljub slabemu vremenu smo se imeli zelo lepo.
Pavla Flis
Oblikovanje pokojninske osnove in odmera pokojnine
IZ STATUTA SKUPNOSTI POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA V SR SLOVENIJI
Nekaj najvažnejših členov iz statuta SPIZ:
46.	člen
Starostna pokojnina se odmerja od pokojninske osnove. Pokojninska osnova je mesečno poprečje osebnih dohodkov, ki jih je zavarovanec dobil za svoje tekoče in minulo delo v zadnjih 10 letih zavarovanja pred uveljavitvijo pravice do pokojnine ali v katerihkoli zaporednih 10. letih zavarovanja po zavarovančevi izbiri. Z zveznim družbenim dogovorom je lahko določeno tudi drugo časovno obdobje, iz katerega se vzamejo osebni dohodki za izračun pokojninske osnove.
Za leto zavarovanja, iz katerega se vzamejo osebni dohodki za izračun pokojninske osnove (drugi odstavek), se vzame koledarsko leto, v katerem je dobil zavarovanec osebni dohodek oziroma nadomestilo osebnega dohodka najmanj za 6 mesecev zavarovalne dobe.
47.	člen
Osebni dohodki iz prejšnjih let zavarovanja se valorizirajo tako, da ustrezajo gibanju poprečja osebnih dohodkov na območju skupnosti.
Ce ni z zveznim družbenim dogovorom drugače določeno, se osebni dohodki iz prejšnjih let valorizirajo glede na raven poprečja osebnih dohodkov iz koledarskega leta, ki mu sledi zadnje leto zavarovanja, iz katerega je bil vzet osebni dohodek za izračun pokojninske osnove.
Valorizacijske količnike za preračunavanje osebnih dohodkov iz prejšnjih let določi skupnost v začetku vsakega koledarskega leta na podlagi uradnih statističnih podatkov o gibanju poprečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev v preteklem letu. Valorizacijske količnike določi skupnost kot enotne za vse osebne dohodke ne glede na njihovo višino.
Osebni dohodki iz prejšnjih let, ki se štejejo v pokojninsko osnovo, se preračunavajo na raven osebnih dohodkov — npr. v letu 1975 takole:
OD v letu 1965 — s količnikom 565,2 OD v letu 1966 — s količnikom 427,3 OD v letu 1967 — s količnikom 386,9 OD v letu 1968 — s količnikom 353,2 OD v letu 1969 — s količnikom 306,7 OD v letu 1970 — s količnikom 255,9 OD v letu 1971 — s količnikom 214,3 OD v letu 1972 — s količnikom 182,0 OD v letu 1973 — s količnikom 157,1 OD v letu 1974 — s količnikom 125,1
48.	člen
Za izračun pokojninske osnove se šteje dohodek, ki ga je za delovne uspehe, dosežene z delom v polnem delovnem času na svojem delovnem mestu, dobil zavarovanec za svoje tekoče in minulo delo po osnovah in merilih, ki jih organizacija določi v splošnem aktu o delitvi osebnih dohodkov delavcev.
Iz čl. 49. (2. odst.)
V osebni dohodek za izračun pokojninske osnove se vštevajo tudi nadomestila osebnega dohodka iz invalidskega zavarovanja oziroma osnova za odmero oskrbnine in začasnega nadomestila po tem statutu oziroma nadomestila po predpisih o zdravstvenem zavarovanju in po predpisih o delovnih razmerjih.
59.	člen
Za izračunavanje pokojninske osnove se zavarovanci — delavci razvrščajo v skupine v skladu s predpisi o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov glede na zahtevanost delovnih mest po splošnih aktih organizacij združenega dela, na katerih so zavarovanci delali, za vsako od teh skupin pa določi skupnost najvišji in najnižji osebni dohodek, ki se upošteva za izračun pokojninske osnove.
Zavarovanci — delavci se ne glede na dejansko strokovno izobrazbo razvrstijo:
v I. skupino — če delajo na delovnih mestih, za katera se ne zahteva nobena kvalifikacija;
v II. skupino — če delajo na delovnih mestih, za katera se zahteva po osnovnem šolanju priučitev za določena dela ali poklic;
v III. skupino — če delajo na delovnih mestih, za katera se zahteva poklicna šola po zakonu o srednjem šolstvu;
v IV. skupino — če delajo na delovnih mestih, za katera se zahteva končanje splošne srednje šole, tehnikuma, delovodske šole, tehnične šole, tehnične srednje šole, če šolanje traja najmanj tri leta, in na delovnih mestih, za katera se zahteva izpit za visokokvalificiranega delavca oziroma strokovni izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe;
v V. skupino — če delajo na delovnih mestih, za katera se zahteva višja šola, prva stopnja fakultete oziroma z zakonom predpisan izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe;
v VI. skupino —- če delajo na delovnih mestih, za katera se zahteva diploma visoke šole ali fakultete ali po diplomi še javno priznana specializacija ali pridobitev doktorata znanosti.
Za določitev najvišjega in najnižjega osebnega dohodka po prejšnjih odstavkih skupnost ugotovi poprečni mesečni osebni dohodek, ki je bil za posamezno skupino dosežen v preteklem koledarskem letu. Najvišji znesek osebnega dohodka za vsako posamezno skupino je tako ugotovljeni osebni dohodek, povečan za določen odstotek, najnižji pa znižan za določen odstotek.
Skupnost vsako leto objavi najvišje in najnižje zneske osebnih dohodkov, določene po prejšnjih odstavkih.
Za leto 1976 so poprečni, najnižji in pa najvišji mesečni osebni dohodki naslednji:
Za zavarovance na delovnih mestih, za katera se ne zahteva nobena kvalifikacija:
poprečni mesečni OD	2429
najnižji mesečni OD	1700	znesek mes. OD, ki se	upošteva
najvišji mesečni OD	4853	za izračun pokojninske	osnove
Za zavarovance na delovnih mestih, kjer se zahteva po osnovnem šolanju priučitev za določena dela ali poklic:
poprečni mesečni	OD	2786
najnižji mesečni OD	1811	znesek mes. OD, ki se	upošteva
najvišji mesečni OD	5293	za izračun pokojninske	osnove
Za zavarovance na delovnih mestih, kjer se zahteva poklicna šola po zakonu o srednjem šolstvu:
poprečni mesečni	OD	3217
najnižji mesečni	OD	1930	znesek mes. OD, ki se	upošteva
najvišji mesečni	OD	5791	za izračun pokojninske	osnove
Za zavarovance na delovnih mestih, kjer se zahteva končanje splošne srednje šole, tehnikuma, delovodske šole, če je trajalo to šolanje najmanj tri leta; izpit za visokokvalificiranega delavca oziroma izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe:
poprečni mesečni	OD	4093
najnižji mesečni	OD	2251	znesek mes. OD, ki se	upošteva
najvišji mesečni	OD	6958	za izračun pokojninske	osnove
Za zavarovance na delovnih mestih, kjer se zahteva višja šola, prva stopnja fakultete oziroma z zakonom predpisan izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe:
poprečni mesečni	OD	5134
najnižji mesečni	OD	2567	znesek mes. OD, ki se	upošteva
najvišji mesečni	OD	8214	za izračun pokojninske	osnove
Za zavarovance na delovnih mestih, kjer se zahteva diploma visoke šole ali fakultete ali po diplomi še javno priznana specializacija (magistratura) ali doktorat znanosti:
poprečni mesečni	OD	6823
najnižji mesečni	OD	3070	znesek mes. OD, ki se	upošteva
najvišji mesečni	OD	10917	za izračun pokojninske	osnove
60.	člen
Starostna pokojnina se odmerja od pokojninske osnove v odstotku, določenem glede na pokojninsko dobo, in znaša:
1.	za zavarovanca s pokojninsko dobo 15 let 35% pokojninske osnove, nakar se za vsako nadaljnje dopolnjeno leto pokojninske dobe poveča za 2 % pokojninske osnove;
2.	za zavarovanko s pokojninsko dobo 15 let 40% pokojninske osnove, nakar se za vsako nadaljnje dopolnjeno leto pokojninske dobe do dopolnjenih 20 let poveča za 3%, za vsako dopolnjeno leto pokojninske dobe nad 20 let pa za 2 % pokojninske osnove.
če pokojninska doba ne znaša polno leto, vendar pa vsaj 6 mesecev, se pri odmeri pokojnine upošteva ta doba s polovico odstotka, določenega po tem členu za leto pokojninske dobe.
61.	člen
Zavarovancu, ki po izpolnitvi 40 oziroma 35 let pokojninske dobe (borci NOV pred 9. 9. 1943 oziroma po 13. 10. 1934 — 35 oziroma 30 let) ostane še naprej v zavarovanju, ne da bi uveljavil pravico do pokojnine, se pokojnina poveča za vsako leto zavarovanja po izpolnitvi navedene pokojninske dobe za 1%, skupno pa največ za 5 %.
(Določba je povzeta po drugem odstavku 14. člena ZPIZ.)
Ponovno uveljavljanje dvojnih let — borčevska doba
Na predlog organizacije Zveze borcev se je že v letu 1975 pričel postopek za spremembo Zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Tako je skupščina SFRJ v maju 1976 sprejela dopolnitev v 75. členu omenjenega zakona, ki se glasi:
Roki iz prvega odstavka tega člena za vložitev zahteve za dvojno vštevanje časa, prebitega v narodnoosvobodilni vojni in narodnoosvobodilnem gibanju Grčije, v posebno dobo (35. in 46. člen) ne veljajo za borce, Ki niso vložili zahteve za ugotovitev posebne dobe v roku, določenem po prvem odstavku tega člena.
Postopek za ugotovitev posebne dobe se začne na podlagi potrdila predsedstva občinskega odbora Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne, da so podani pogoji za njeno ugotovitev
Na podlagi teh sprememb je v Uradnem listu SFRJ, št. 34/76 objavljeno navodilo za postopek, s katerim se ugotavlja posebna doba. To navodilo v celoti objavljamo.
Navodilo:
1.	Postopek za ugotovitev posebne dobe po drugem in tretjem odstavku 75. člena zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: ZTPPIZ) se lahko začne samo na podlagi potrdila predsedstva občinskega odbora Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne (v nadaljnjem besedilu: ZZB NOV), da so podani pogoji za ugotovitev omenjene dobe.
Postopek za ugotovitev posebne dobe iz prvega odstavka te točke (v nadaljnjem besedilu: borčevska doba) se lahko začne na zahtevo udeleženca narodnoosvobodilne vojne, naj se mu ves čas od vstopa v narodnoosvobodilni boj (v nadaljnjem besedilu: NOB) oziroma od začetka aktivnega in organiziranega dela za NOB do 15. maja 1945 všteje v pokojninsko dobo dvojno.
Postopek se sme začeti samo na zahtevo borca NOV, ki_ prvič prosi za ugotovitev borčevske dobe oziroma čigar prejšnja zahteva je bila zavržena ali pa zavrnjena, ker je ni vložil v zakonskem roku.
2.	Postopek za ugotovitev borčevske dobe se lahko začne tudi na zahtevo zainteresiranih družinskih članov umrlega borca NOV, ki do svoje smrti ni bil vložil zahteve za ugotovitev borčevske dobe oziroma čigar prejšnja zahteva je bila zavržena ali Pa zavrnjena, ker je ni vložil v zakonskem roku.
3.	Kdor zahteva potrdilo ZZB NOV, mora vložiti pismeno zahtevo pri občinskem odboru ZZB NOV v občini, v kateri je borec NOV aktivno in organizirano delal^ v NOB oziroma kjer je pretežno delal, če je njegova aktivnost segala v več občin.
Če se zahteva potrdilo o času, Prebitem v sestavu oboroženih
enot NOB, je treba zahtevo vložiti pri občinskem odboru ZZB NOV v občini, v kateri je imel borec NOV stalno prebivališče, preden je vstopil v oboroženo enoto.
Če je aktivno in organizirano delo za NOB potekalo v zaporih, taboriščih in internaciji oziroma v taboriščih političnih internirancev, je treba zahtevo vložiti pri občinskem odboru ZZB NOV v občini, v kateri je bila zadevna oseba prijeta oziroma iz katere je bila internirana, če je takšno delo potekalo v taboriščih vojnih ujetnikov pa pri občinskem ZZB NOV v občini, v kateri ima takšna oseba stalno prebivališče.
V zahtevi za potrdilo ZZB NOV je treba natančno navesti čas, za katerega se prosi, naj se všteje v borčevsko dobo, naloge, ki jih je borec NOV izvrševal, kot kaj, po čigavem ukazu in podobno. Zahtevi je treba priložiti tudi pismene izjave prič, ki so v navedenih obdobjih vodile narodnoosvobodilno gibanje na določenem območju in jim je znano delo borca NOV za NOG, kakor tudi druge dokaze o njegovi udeležbi v NOB. Istovetnost izjavitelja mora biti overjena od pristojnega organa.
4.	Predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV preverja navedbe iz zahteve, priloženo dokumentacijo in dokumentacijo, s katero razpolaga odbor (partijski živ-
V ponedeljek, dne 6. 9. 1976 je bila prva seja zbora uporabnikov občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana-šiška, kjer smo razpravljali o porabi sredstev za zdravstveno varstvo v 1. 1975/76.
Regionalna zdravstvena skupnost Ljubljana je imela v letu 1975^ primanjkljaj v svojem finančnem poslovanju v višini 11,585.000 dinarjev, kar predstavlja 0,7 % doseženih skupnih dohodkov. S tem so se zmanjšali načrtovani dohodki v našem celotnem gospodarstvu. Vsa prizadevanja, da se zmanjša in uskladi skupna poraba s sredstvi za katere smo se dogovorili, niso rodila zaželjenega rezultata.
Čeprav so se zdravstvene organizacije močno trudile, da ne bi prekoračile odobrenih sredstev na račun manjše storitvene dejavnosti zdravstvenih služb, so v znatni meri skrčevale svoje programe in se obnašale popolnoma stabilizacijsko; vendar je prišlo do preseganja planiranih zneskov, predvsem na področju zdraviliškega zdravljenja (121,4), specifično ambulantnega zdravstvenega varstva (104,0) in pri stroških zdravil ter injekcij z indeksom 103,4.
ljenjepisi, seznami ipd.), in vpraša za svet vodje NOB tega območja po potrebi pa tudi združenje borcev o udeležbi borca v NOV in NOB ter o stopnji in nepretrganosti njegove aktivnosti v NOB.
Če je bil borec NOV aktiven v več občinah, si mora predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV, preden izda potrdilo, preskrbeti od predsedstev občinskih odborov ZZB NOV vseh občin, v katerih je bil borec NOV aktiven, potrdila za čas, v katerem je bil aktiven na njihovem območju.
V primerih iz tretjega odstavka 3. točke tega navodila si mora predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV, preden izda potrdilo, preskrbeti mnenje ustrezne komisije bivših vojnih ujetnikov oziroma komisije bivših internirancev pri republiških odborih ZZB NOV.
5.	Na podlagi predloženih in zbranih dokazov in drugih ugotovitev, oceni predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV na svoji seji celotno aktivnost borca NOV v NOB in odloči o izdaji potrdila ZZB NOV.
6.	Če predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV oceni, da so podani pogoji za ugotovitev borčevske dobe po 1. točki tega navodila, izda vložniku zahteve o tem potrdilu ZZB NOV.
Preseženi so bili tudi izdatki za zdravljenje izven območja naše regionalne skupnosti (zdravljenje v drugih republikah). Na te izdatke nima regionalna skupnost nobenega vpliva. V 1975. letu so ti izdatki znašali 140.746 tisoč din in so prekoračili planirana sredstva za 14.070 tisoč dinarjev.
Povečalo se je tudi število zavarovancev — uporabnikov zdrav, varstva za 4,0 %, kar je za 1% več kot je bilo predvideno v programu za leto 1975.
Povečalo se je tudi število zdravljenih bolnikov v regiji v primerjavi z letom 1974:
1.	V osnovnem zdravstvenem varstvu za 2,9%.
2.	V specialističnem ambul. zdrav, varstvu za 3,9 %.
3.	V zobozdravstvenem varstvu za 6,3 % in
4.	v bolniškem zdrav, varstvu za 5,2 %.
Tudi število izdanih zdravil v lekarnah je bilo kar za 9,7 % večje od porabe v 1974. letu.
Teh nekaj podatkov nam da grobo sliko o tem, kako je gospodarila regionalna zdravstvena skupnost v preteklem letu. Kljub racionalnemu trošenju danih
7.	Če predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV oceni, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo potrdila ZZB NOV, obvesti o tem pismeno vložnika zahteve. Potrdilo ZZB NOV oziroma obvestilo iz prvega odstavka te točke ni upravni akt in zoper njega ni dovoljena pritožba.
8.	Na podlagi potrdila ZZB NOV vloži zainteresirana oseba zahtevo za ugotovitev borčevske dobe pri organu skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pri kateri je borec NOV zavarovan oziroma pri kateri je bil zadnjič zavarovan. Če borec NOV ni bil zavarovan, se zahteva vloži pri organu skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je pristojen za kraj stalnega prebivališča vložnika zahteve.
11.	Določbe tega navodila glede izdajanja potrdila ZZB NOV se ne nanašajo na osebe, ki imajo možnost borčevsko dobo dokazati v obnovljenem postopku po veljavnih predpisih.
12.	Potrdila, ki niso izdana po tem navodilu, ne morejo rabiti kot podlaga za uvedbo postopka za dokazovanje borčevske dobe.
Vsem aktivistom in borcem NOB, ki iz kakršnegakoli razloga še niso uveljavili dvojnih let in smatrajo, da so do tega upravičeni, priporočamo, da to možnost sedaj izkoristijo.
Priredila: Joža Krmelj
sredstev in stabilizacijskemu prizadevanju ostane še vedno odprto vprašanje, kako premostiti primanjkljaj, ki je nastal in se še povečuje.
Gradnja novega kliničnega centra v Ljubljani, ki je eden od najsodobnejših in najmoderneje opremljenih centrov v Evropi, je terjala ogromna finančna sredstva in je pogojena še z večjimi obremenitvami v bodočnosti, zato bomo morali uporabniki zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja regionalne ogleda mesta do odličnega pre-zdravstvene skupnosti v Ljubljani, napeti vse svoje sile, da pravilno zagotovimo prioriteto dogovorjenih nalog v nadaljnji proračunski in finančni politiki zdrav, varstva in zdrav, zavarovanja. O porabi teh sredstev in o nastalem primanjkljaju, zbor uporabnikov ugotavlja, da uporaba sredstev za zdrav, varstvo in zdrav, zavarovanje ni bila v okviru sprejetih programov občinske zdravstvene skupnosti in regionalne zdrav, skupnosti, niti ni bila v okviru družbenega dogovora o razporejanju dohodka in
Nadaljevanje na 6. str.
Kakšno je in — Kako izboljšati finančno
stanje regionalne
zdravstvene skupnosti Ljubljana?
Ljubljanski krvodajalci gostje krvodajalcev iz pobratene Parme
Tovarišica Marija Tankova se je kot krvodajalka in ena od štirih predstavnikov občine Šiška udeležila obiska v italijanskem mestu Parmi, kamor so
ljubljanske krvodajalce povabili parmski kolegi.
V Parmo so odpotovali predstavniki RK vseh ljubljanskih občin, predstavniki krvodajalcev nekaterih delovnih organizacij ter predstavnik mladincev. Delegacija je prebila v srednjeveškem mestu tri čudovite dneve (od JLO. do 12. 9.).
Parmežani so izredno gostoljubni ljudje — tovarišica Tankova ni mogla prehvaliti njihove gostoljubnosti in pozornosti.
Ljubljanski krvodajalci so bili deležni od prve do zadnje minute ne le pozornosti, zanje je bil pripravljen pravcati program; od prenočišča, prehrane in voditeljev — spremljevalcev — vse je bilo enkratno.
Na parmski kliniki so Ljubljančani darovali kri ter v zahvalo — spomin prejeli lepo plaketo. Ženske pa so od organizatorjev prejele še šopke rdečih vrtnic. Vsi so bili — kot sicer ves čas — tudi ob tej priložnosti — lepo pogoščeni.
Na sprejemu pri mestnem županu so si izmenjali pozdravne
govore tudi naši in njihovi predstavniki rdečega križa.
Na vsakem koraku je bilo opaziti, da pobratenje Ljubljane in Parme ni le prazna fraza — ampak prava prijateljska vež. čutiti je bilo, da so tu ljudje zvečine levičarji, če že ne sami komunisti pa socialisti.
Parmski vodja ljubljanske delegacije je naše krvodajalce še posebno toplo in skrbno spremljal ves čas — in šele na koncu
jim je povedal, da ga na Jugoslavijo vežejo ožje družinske vezi, saj so mu pri nas padli trije bratje v partizanih. Tudi sicer je parmski kraj med vojno dal precej borcev proti fašizmu.
S prisrčnimi pozdravi, lepimi vtisi in pozornimi spominskimi darili se je ljubljanska delegacija vrnila z avtobusom po sedemurni naporni vožnji — domov.
Marija Tanko B. Ž. J.
Nadaljevanje s 5. str.
Kakšno je in — Kako izboljšati finančno stanje regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana?
osebnega dohodka. Ker je regionalna zdrav, skupnost Ljubljana zaključila leto 1975 s primanjkljajem, ki ga je pokrila iz sredstev za leto 1976, zbor uporabnikov odloča:
1.	Porabe za zdrav, varstvo in zdrav, zavarovanje za leto 1976 ni mogoče korigirati in tudi ne zmanjševati osnove za to leto.
2.	Poraba za zdravstveno varstvo in zdrav, zavarovanje v 1975. letu je bila v skladu s sprejetim programom in v mejah dogovorjenih sredstev in kot takšna velja za osnovo za 1976. leto.
3.	Programov zdrav, varstva in finančnih planov za 1976. leto ni mogoče korigirati (popravljati).
4.	Dogovorjenih sredstev za leto 1976, znižanih za presežene izdatke v letu 1975 ni mogoče več zniževati.
V skladu s temi sklepi smo delegati zbora uporabnikov iskali notranje rešitve, zniževanja stroškov zdravstvenega varstva predvsem v boljšem izkoriščanju delovnega časa zdravstvenega osebja, v racionalnejši potrošnji zdravil in zmanjševanju bolniškega staleža. Zavedamo se da, kolikor ne bomo uspeli najti teh notranjih stimulatorjev za pokrivanje izgub in gospodarnejšega trošenja finančnih sredstev, bomo v bodoče morali zviševati prispevno stopnjo za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje oziroma bomo morali nastali primanjkljaj pokrivati z dodatnimi participacijami, ki jih bomo črpali iz bruto oz. neto osebnih dohodkov delavcev v delovnih organizacijah.
Povečati bo treba notranjo kontrolo v delovnih organizacijah in zdravstvenih inštitucijah kot so to storili v občini Ribnica na Dolenjskem. Voditi bo treba kontrolo bolniških staležev predvsem za vse tiste delavce, ki se s tem okoriščajo! Potrebno bo narediti študijsko analizo uporabe zdravil po receptih, ki se obdelujejo v elektronskih računalnikih in katerih poraba se je močno dvignila v zadnjih letih. Danes vpliva na zdravnikovo odločitev o tem, katera zdravila bo predpisal bolniku, predvsem reklama, ki se je v veliki meri poslužujejo vse tovarne zdravil, da bi z bolj ali manj kvalitetnimi zdravili prodrle na tržišče. Znani so primeri, da izdelujejo oz. naročajo tovarne zdravil vzporedno z novimi zdravili tudi značke z zaščitnim znakom in imenom vsakega novega zdravila, ki ga plasirajo na trg.
Regionalna zdravstvena skupnost je naredila seznam zdravil in cen, ki ga je posredovala vsem zdravstvenim enotam. V tem seznamu je vpisana vrsta zdravil, ki so enakovredna ali velikokrat cenejša od zdravil, ki jih predpisujejo zdravniki. Mnogo zdravnikov se odloča tudi za cenejša zdravila kot so razni antibiotiki in injekcije, vendar je takšen način zdravljenja pogosto dolgotrajnejši. Zato moramo prepustiti presojo o predpisovanju in zdravljenju bolnikov zdravnikovi strokovnosti in njegovi zdravniški etiki.
Uporabniki zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva pa lahko v veliki meri vpli-
vamo na to, da se zmanjšajo bolniški staleži predvsem za tiste delavce, ki imajo doma majhna posestva, to so tako imenovani polkmetje, ki premnogo-krat izkoriščajo bolniški stalež za opravljanje raznih poljedelskih del. Statistika kaže, da je bolniški stalež teh delavcev posebno velik prav spomladi in v jeseni, torej tedaj, ko je največ dela na polju. 'Zajeziti moramo tudi tako imenovani odliv finančnih sredstev v druga področja in republike. To je za tiste delavce, ki imajo stalna bivališča izven regionalne skupnosti in si nemalokrat umetno podaljšujejo svoje redne letne dopuste na račun staleža.
Izbiro zdravnikov splošne prakse bo potrebno drugače organizirati, da bo možen večji pregled nad neupravičenimi bolniškimi izostanki. V zvezi s temi problemi je bilo podanih tudi nekaj konkretnih pripomb na delo zdravstvenih organizacij in smislu zmanjševanja proračunskih osnov zdravstvenega varstva in odpravljanja navedenih denarnih primanjkljajev.
Enakopravno ravnanje fizičnih in umskih delavcev pri zdravniku bi lahko razdelili v več stopenj nezmožnosti za delo.
Posebno pri umskih delavcih, ki niso utrpeli lažje telesne poškodbe in bi bili sposobni opravljati umsko delo glede na stopnjo svoje telesne poškodbe. Zaradi boljše notranje kontrole v delovnih organizacijah je potrebno boljše kontaktiranje na relaciji delovna organizacija — zdravniki. Dalje, opozoriti vse
delavce v zdravstvenih ustanovah na točno in vestno izpolnjevanje rubrik v zdravstvenih izkaznicah, posebno tistih, kjer se izpolnjujejo podatki s pričetkom in koncem bolniškega staleža. Čeprav je iz poročila regionalne zdrav, skupnosti očitno, da so se v bolnišnicah skrajšali ležalni dnevi za en dan, pa lahko z boljšo organizacijo bolnišničnih dejavnosti ležalne dneve še bolj zmanjšamo.
Visok odstotek povišanja porabe zdravil (9,7% povišanje v preteklem letu) nas opozarja, da tudi na tem področju z vso resnostjo pristopimo k reševanju tega problema in se dogovorimo z odgovornimi kadri, naredimo študijo o porabi zdravil na recepte in skušajmo zajeziti vse tiste faktorje, ki vplivajo na porast le-teh.
Z izvolitvijo novega predsednika (dosedanji je odšel na novo delovno dolžnost) zbora uporabnikov občinske zdravstvene skupnosti in po poldrugi uri plodnih razprav in danih predlogov smo zaključili sejo z željo, da bomo premagali vse ovire, ki stojijo pred nami in da ne bo pri tem preveč oškodovan delovni človek, niti ne bodo okrnjene zdravstvene storitve. Vsi tisti, ki se pa na katerikoli način okoriščajo s tem, bodo v bodoče morali polagati temeljite račune vsej naši skupnosti, ki si prizadeva, da bi imela zdrave in sposobne samoupravljalce. Za »zabušante« in nevestne delavce pa ne sme biti mesta v naši samoupravni-socialistični družbi.
Tone Jan
Sindikalni izlet na Grintovec (2668 m)
Še s fotografijo bo treba pohiteti, zmanjkalo bo filma. Fotoaparat in spomin sta polna vtisov.
Bilo je lepo, nasmeh za spomin na sliki pa mora hiti...
Kam, kam bi se človek dal, kam naj bi izginil, da bi se rešil tržniške gneče? Prijatelj, pritegni partnerje v družbo, da nas bo več! Nad jedilnico, na glavni oglasni deski, je skoraj mesec dni visel plakat »Vabilo v planine«.
Zmenjeni smo bili ob pol šestih pred tovarniškim poslopjem. Organizator je bil zadovoljen, saj je prišlo 33 zdravih in nasmejanih src. Avtobus nas je popeljal preko Medvod, Kranja, Preddvora v dolino Kokre, kjer smo izstopili pri Vrtačniku. Napotili smo se po dokaj lepi poti (široki doovlj, tudi za osebni avto), do Suhodolnika, kjer se pot zoži v stezo. Po zložnem pobočju Suhodolnika se pase kar številna čreda govedi in priča, da tod planinska paša še ni izumrla. Steza teče po grebenu v gozdni senci do manjše strmine pred naravno votlino ali zasilnim zavetiščem, kjer smo za minuto zajeli zrak.
Le nekaj metrov žične vrvi po skalnatem grebenu, ki se že bolj strmo vije in povzpeli smo se tudi po »lojtricah« in že smo bili na zeleni livadi. Pričelo je rositi, ne dolgo za tem pa kar deževati. Tudi veter je malo ponagajal. »Korajža velja, slabosti ne poznamo,« je bilo slišati v skupini. Naj povem, da je bil kljub vremenu ali kar tako, naš prvi cilj — Cojzova koča na Ko-krškem sedlu — osvojena v rekordnem času še posebno, če gledamo na skupino kot celoto. Na začetku poti stoji napis, da .ie do koče tri ure hoda. (Celotna skupina je to pot orehodi-la v dveh urah in pol.) Pohvala velia posebno vsem tistim, ki so bili prvič v planinah, saj so z dobro hoio, kakor tudi z dobro volio pokazali, da so zares vredni pohvale. Zaradi lažiega razumevam" a "bom opisal primer!
Prvi, ki ie prispel do koče (bil je tudi prvi, ki ie prisnel na sam vrh Grintovca) ie bil naš naimlaiši član »Marian«, ki pa no letih še ni dopolnil enaisteera. Ne smesmo pa pozabiti na naše stareiše člane, ki so (aktivni in neaktivni) se v tem vznonu izkazali nrav vsi. čeprav organizator tega ni zahteval, niti predvideval.
Kot vemo, ie pobudo in orga-nizaciio sprejel naš dolgoletni sodelavec, tov. Iztok Kavčič. Če-
prav je bil za vse dobro pripravljen, se je vseeno obrnil na ostale planince za morebitno pomoč »če bi bilo treba«. Nalogo je popolnoma sam opravil, saj ni prišlo do nobenih težav. Zato pravim, da je naš vodja nalogo odlično izpeljal in mu zato vsa hvala z željo vseh udeležencev tega izleta — pohoda, da bi še kdaj naredili tak korak v naše planine, da bi bila udeležba še večja in še številnejša. Vreme je ponagajalo udeležencem, saj bi jih šlo na vrh Grintovca sicer še veliko več. Zato so šli gor le najbolj opremljeni. Vseh osem je prispelo na vrh. Prinesli so nam dokaz, saj so bili »poštem-pljani« po obrazu, po rokah, obleki in opremi. Povedali so nam, da jih je na vrhu ujel celo sneg! V koči sem hotel izvedeti od kod izvira ime te planine, toda podatkov nisem dobil, zato sem prišel do zaključka, da so nekoč domačini goro zelo dolgo opazovali, potem pa ji dali ime, ki še danes drži.
V koči sem izvedel mini anketo med najmlajšimi in najstarejšimi. Ker pa so bili vsi odgovori pritrdilni, je ne objavljam v celoti, temveč le povzetek. Odgovori kažejo na profil planinca, ki si poleg uživanja v hoji ter
Pogled na Cojzovo kočo je bil mamljiv, zlasti za lačne...
lepoti okolja želi varnosti na označenih gorskih poteh, posebno pa želi izkušenega vodnika.
Nam, ki smo ostali v koči, se je zdelo prav luštno, saj smo bili na toplem in tudi žlahtne kapljice ni primanjkovalo. Takoj smo vsi postali prijatelji. Razpoloženje se je razdelilo; za prvo mizo so moški »vrgli karte«, za drugo mizo pa so ženske pripovedovale šale pa tudi zapele narodne in planinske. Razumeli smo se vsi, da je kaj — »vse zmoremo, le vremena popraviti ne znamo,« je bila šala in ■— tudi resnica.
Vrsta je bila kar dolga in prvi v vrsti so morali kar pohiteti...
S sedla smo se spustili na drugo stran, dež pa je medtem »rodil« številne potočke, ki veselo žubore v dolino Bistrice. Spodaj smo se ponovno zbrali in
Avtor članka s prijateljem — za spomin
avtobus nas je srečno pripeljal nazaj domov. Volja pa takšna, saj vam pravim, drugič pojdite tudi vi z nami, ne bo vam žal.
P. s.
Slovenci smo s planinstvom in planinami še posebej tesno povezani, gore so nam še danes pojem za domovino, domoljubje in Slovenstvo. Marsikdo bo oporekal, češ to je bilo res pred 50 in več leti, danes pa je tako mišljenje zastarelo in preživelo. Da temu le ni čisto tako, kažejo tudi številna slovenska društva v zamejstvu, ki nosijo imena naših gora, pa čeprav velika večina članstva le poredko zaide v hribe.
Zlato Banjaž
PRIGODNA PESMICA OB SPOMINU NA IZLET
Danes pa pojdem na Grintovec juhej, kdo gre še z mano?
Prijatelj poglej, že sonce vstaja, priganja nas zdaj,
brž malho na rame, pa gremo naprej!
Hribi in planine, to je prima stvar, za družbo in zabavo, dom nam ni več mar.
Za Dolenjca je gostilna, za Gorenjce pa gore, če pa skupaj se dobijo, takrat v planinah luštno je!
Avtobus po cesti, asfalta nič več ni, družba vsa razvneta, saj vsi gredo v gore.
Bolj visoko, boljše je, fantje in dekleta tamkaj se dobe, rožic se ne trga, ker so zlate vse, rožice so naše — naše so gore.
Hribi in planine, vrhovi in strmine, to so naše želje, sanje in veselje, počitka nam ni treba, saj koča vid’ se z brega, še niže pa dolina, tamkaj se dobiva.
Zlatko Banjaž
MINULI MESEC V ŽARIŠČU
Umrl je veliki komunist, revolucionar in državnik Mao Ce Tung. Za njim žaluje vsa Kitajska pa tudi napredna javnost vsega sveta.
o
Minilo je 35 let od ustanovitve varnostno obveščevalne službe (VOSJ OF.
»
Louis Adamič — minilo je 25 let od smrti veliega Američana slovenskega rodu.
Potresi na Tolminskem in v sosednji Italiji so znova povzročili milijardne škode. Prestrašili in vznemirili pa so tudi prebivalce večjih mest od Trsta, Ljubljane, Reke — do Zagreba.
*
V bližini Zagreba se je pripetila doslej najhujša letalska nesreča v Jugoslaviji. Pri trčenju dveh letal je izgubilo življenje 176 potnikov.
B. Ž. J.
KRONIKA
VSTOPI:
Škoflek Branko, sklad. got. blaga;
Brovč Milan, apretura;
Brovč Ignac, barvarna preje;
Črnič Franc, sklad. got. blaga;
Lapajnar Lučka, fizikalni laboratorij;
Založnik Ivan, pripravljalnica;
Štrekelj Janko (za dol. čas), šivalnica.
IZSTOPI:
Kantarevič Ahmet, hujša krš. obvez.;
Novak Zdravko, izjava delavca;
Božič Desanka, izjava delavca;
Despotovič Zdravka, izjava delavca;
Utroša Branko, kršitev obveznosti;
Murn Frančiška, izjava delavca;
Jeras Miroslava, izjava delavca;
Knez Bogdan, izjava delavca;
Lakner Stane, izjava delavca;
Djuričič Darinka, izjava delavca;
Opališki Cveta, izjava delavca;
Pugelj Špela, izjava delavca;
Mokorel Vili, izjava delavca;
Ferjan Jože, izjava delavca.
POROKE:
Vurušič Štefanija, poročena Turk;
Jakovljevič Milandinka, poročena Petrovič;
Gelt Rozika, poroč. Okršlar;
Bricelj Marko;
Beguš Zdenka, poročena Bricelj;
Naglič Miha;
Šimunkovič Nada, poročena Vurušič;
Kozjek Antonija, poročena Žankar;
Godec Francka, poročena Miklavčič;
Egart Slavka, poročena Mra-vinec.
ROJSTVA
Marinko Marija, Janez — sin;
Pintar Milka, Peter — sin;
Tavčar Ivanka — hči;
Mištrafovič Draga — sin;
Škrlj Darja — hči;
Hrovat Nataša — hči.
DELOVNI JUBILEJI
Po 10 let:
Velkavrh Peter, Sušnik Jana, Horvat Cvetka, Medlobi Vera, Vinkovič Marija, Zavašnik Stane, Srša Ignac, Kristanc Marinka, Bernardi Marija, Kralj Marta, Kranjec Marija, Meglič Ana, Gra-dišar Jelena, Novakovič Nada, Bukovec Jolanda, Lorbeg Ivan, Ažman Jože, Nartnik Marija, Žgajnar Andreja, Rebelj Kristina, Babič Justina, Tomšič Marija, Sever Fani, Oštarjaš Agneza, Černivec Julka, Bibič Mihaela, Jama Janez.
Po 15 let:
Ajdinovič Hašim, Ferjančič Zdenko, Belec Jerca.
Aforizmi in paradoksi
Po 20 let:
Brezavšček Marija, Kogoj Marta, škrbina Amalija, Vrhovnik Marija.
Pismeno pohvalo je prejel Ivan Tekavec, direktor TOZD-C zaradi zelo uspešno opravljenih remontnih del med kolektivnim dopustom
in Slavka Merjasec, računovodja — zaradi zelo dobro opravljenega dela in pravočasno sestavljenih periodičnih obračunov TOZD in podjetja kot celote za prvo polletje 1976.
Pismena opozorila je prejelo 8 delavcev.
Vse, kar je pametno, je že bilo nekoč dognano; moramo se samo potruditi, da to znova premislimo.
J. W. v. Goethe
Delo nas obvaruje pred tremi velikimi nesrečami: pred dolgočasjem, izprijenostjo in pomanjkanjem.
Voltaire
Pustolovščina je od prave strani pogledan napor, napor pa
od napačne strani pogledana pustolovščina.
C. K. Chesterton
Filozof je človek, ki vidi smisel svojega življenja v tem, da najde v njem smisel.
Hannes Messemer
Kjer se združita ljubezen in talent, smemo pričakovati umetnino.
John Ruskin
Iz delovne brigade
MLADINSKA DELOVNA
BRIGADA IVAN CANKAR
Naša pot se je začela v Ljubljani, kjer smo se zbrali mladinci iz različnih krajev Slovenije.
MDB IVAN CANKAR je nastala iz štirih slovenskih regij in sicer iz severno primorske, gorenjske, kraško-notranj ske in ljubljanske regije. 'Za nosilca MDB Ivan Cankar je bila zadolžena ljubljanska regija, iz ostalih regij pa so prišli le brigadirji in brigadirke. Že pri sestavljanju brigade je prišlo do raznih težav.
Po mrzličnih pripravah smo se končno le zbrali vsi skupaj na prvem zboru brigadirjev, ki je bil v Ljubljani in kjer smo tudi izvolili štab, ki je vodil našo brigado na zvezni MDA »MORAVA 76«.
MDB Ivan Cankar je nosila ime po naj večjem slovenskem pisatelju. Prav letos smo praznovali stoletnico njegovega rojstva. Mislim, da smo njegovo ime nosili s ponosom in da smo se tudi z delom in drugimi dejavnostmi na MDA MORAVA 76 primerno izkazali.
Našo brigado- je sestavljalo 58 brigadirjev, od tega 44 fantov in 14 deklet. MD brigada Ivan Cankar, bi se lahko imenovala tudi Jugoslavija v malem, saj je bilo dosti brigadirjev iz drugih republik. Že v sami brigadi smo gojili bratstvo in enotnost. Tako nam je bilo lažje, ko smo se na MDA MORAVA 76 srečevali z ostalimi MD brigadami iz vse Jugoslavije.
Toliko na kratko o naši brigadi in upam, da bomo kdaj drugič kaj več napisali o njej.
Darko Zrim
cfe peSmica, naStaLa OftlGta&a ’76
Spoznala sva se nekje v tišini, tujca takrat sva bila, in ko zagorela sva v ljubezni, takrat si odšla...
Dež rosi, v mojih očeh se solza
iskri,
ZAKAJ SEM ŠEL NA MDA
MORAVA 76
Mnogo ljudi me je že spraševalo: »Zakaj greš v brigado?« »Zakaj si prišel v brigado?« »Zakaj si akcij aš?« Taka in podobna vprašanja se vrste še danes, ko sem že doma.
O delovnih akcijah sem že dosti slišal, a vlekla me je radovednost po spoznavanju življenja na delovnih akcijah in tako sem odšel na MDA »MORAVA 76«, ki je bila do sedaj ena najtežjih akcij v naši domovini. Odhod sem že težko pričakoval. Priznam, bil sem kot otrok, ki pričakuje da mu bo mama kupila novo igračo. Jaz pa nisem dobil igrače, ampak orodje, kramp, lopato, motiko in na koncu akcije še žulje. Tu je še kup drugih stvari. Rad sem med mladimi ljudmi in v tejm veselju jih ni manjkalo. Rad navežem stike, sklepam poznanstva in prijateljstva. Koliko se nas je zbralo mladih iz vseh krajev naše domovine. Veliko priložnosti je, da se pogovorjaš z brigadirji iz te ali one brigade, iz tega ali onega kraja. Mladi imamo mnogo problemov in različnih izkušenj, ki jih prav ob teh priložnostih lahko razkrijemo in spoznavaš nove ljudi, njihov značaj, način življenja in dela.
Naša brigada je postala ena sama velika družina, ki živi brigadirsko življenje in včasih je bila zelo glasna.
Probleme, ki so se pojavljali vsak dan, šmo poizkušali sami reševati.
SKRATKA, ČLOVEKA SPOZNAŠ OB DELU.
Darko Zrim
na deLo&ni akciji
megla prekriva polja in žalost prekriva moje srce.
Ostal sem sam,
sam med tujimi ljudmi,
med njimi, draga, tebe ni...
Darko Zrim
Ivan Cankar:
Misli
— Kdor uživa umotvor tako, kakor ga je užival umetnik sam, ga prerodi v sebi, ustvari ga vdrugič ter je umetnik.
— Slika je kakor knjiga, kdor vtika nos med črke, ne more brati.
— človek, vzgojen v naukih in predsodkih umirajoče generacije, sovraži novo generacijo ter se boji, ker mu je v idejah in ciljih nerazumljiva...
— Boj za osvobajanje ljudstva je kulturen boj — in kdor ta boj obrekuje, kdor mu podstavlja nečiste cilje, je sovražnik ljudstva in sovražnik kulture.
PRIHAJA JESENSKI ČAS, KO SE PRI DELU V TOVARNI,
V DELEGATSKEM DELU IN SICER DOGAJA VSAK DAN KAJ NOVEGA VABIMO VSE NAŠE DELAVCE IN TUDI UPOKOJENCE, DA SE ZAČNEJO BOLJ AKTIVNO OGLAŠATI Z LASTNIMI PRISPEVKI...
Uredništvo
Kanada, olimpiada, veliko doživetje
Tovarišica Nada Babnik (tajnica generalnega direktorja) je izkoristila svoj letni dopust za obisk sorodnikov in olimpijskih iger v Kanadi. Z zanimivega potovanja nam je posredovala številne vtise in spomine ter nam povedala marsikatero zanimivost.
Predvsem, Kanada je velika dežela in še njeni prebivalci je ne poznajo; le redki so tisti, ki so jo prepotovali po dolgem in počez.
Zanimivo je, da so Slovenci med kanadskim prebivalstvom zelo cenjeni. Svoj ugled so si pridobili s pridnostjo in poštenostjo. Kanada je sicer zelo velika in je Jugoslavija v primerjavi z njo le mini državica. Le pokrajina Ontario je nekajkrat večja od Jugoslavije. Prebivalci ne vedo o Jugoslaviji kaj dosti, vendar nas po imenu Tito spozna vsakdo. Tito je tudi v Kanadi cenjen kot velika osebnost. Naši rojaki pa so še posebno ponosni, da so doma iz Jugoslavije. Povsod, kjer sem bila, so me veselo in lepo sprejeli.
Naši rojaki se radi vračajo v domovino.
Najlepše spomine imam na Montreal. Pred blagajnami za vstopnice na olimpijske prireditve so bile za košarkarske tekme (posebno, kadar je igrala Jugoslavija) dolge vrste. Ljudje so se nabrali že ob 7. uri zjutraj, da bi kupili vstopnice za tekmo ob 19. uri. Sedeli so po tleh, nekateri so celo ležali. Tam je moč videti marsikaj za nas nenavadnega. Ko se je ob 14. uri odprla blagajna, je vstopnic zmanjkalo v pičlih 10 minutah. Bilo je mnogo prekupčevanja in — imeti si moral pravo srečo, da si prišel do vstopnice z običajno ceno. Kadar smo se srečali z Jugoslovani pa čeprav se nismo poznali (bilo jih je kar veliko), smo bili tako veseli, kot bi srečali svojega brata. Imela sem občutek, da šele daleč od doma začutiš, kako smo Jugoslovani res kot en narod. Zgodilo se je, da smo za tekmo Jugoslavija — Italija kupili 20 vstopnic, da bi tako našim ljudem (Jugoslovanom namreč) ne bilo treba kupovati vstopnic »na črno«, ki so imele ceno od 100 do 200 dolarjev! To Pa je veliko, saj velja kanadski dolar ca. 18 din.
Po košarkarski tekmi smo »brača« odšli na rokometno tekmo Jugoslavija — SSSR. Razumljivo da smo »navijali« za naše fante. Rekli smo si: »Moramo biti skupaj, da bo ta peščica ljudi bolj ubrano spodbujala naše tekmovalce in da bomo tako pripomogli k uspehu.«
Košarkarska tekma Jugoslavija — Italija je spočetka dokaj slabo kazala. Na koncu na so naši fantje spodnesli upe Italijanov, ki so tako »močno navijali«, da se je zdelo, da se bo zrušila tribuna, na kateri smo sedeli. Nekajkrat so jih prišle miriti hostese. Ob koncu tekme simo °d veselja »ponoreli«. Jugoslovanske zastave (bilo jih je 5) so
bolj živahno zaplapolale. Ita-hjani so še vedno kričali: »Viva Italija«. Mi pa smo vpili: »Gotovo je gotovo«. Veselja ni bilo ne konca ne kraja. Veseli so bili tudi naši košarkarji, ki so se nam prišli zahvaliti prav na rob igrišča, na tisti strani, kjer smo sedeli »domači«.
Videla sem tudi ostale olimpijske stadione, prav tako tudi stadion, v katerem sta se odvijali otvoritvena in zaključna slovesnost. Kako velik je ta stadion, ni mogoče opisati niti si ga ni moč predstavljati, če ga ne vidiš. Stadion lahko sprejme 172.000 gledalcev, kar nam le približno ilustrira njegovo velikost.
Montreal je bil pisan v vseh barvah; zastave so povsod krasile mesto, ki pa je tudi samo po sebi že dovolj lepo. Po ulicah je bilo polno ljudi — vseh ras in številnih govoric. Trije dnevi v Montrealu pa so minili kot bi mignil.
Ogledala sem si tudi Niagarske slapove, ki so na meji med Kanado in ZDA. Lepši del slapov je na kanadski strani. Reka Niagara je naravna meja med ZDA in Kanado. Številni mladoporočenci se odločijo preživeti medene tedne ravno tam.
Za Kanado so značilni tudi zelo lepi parki z mehko in negovano travo. Ti parki pa niso majhni kot naš Tivoli ampak so ogromni — tudi tako veliki so kot naša Slovenija. Vsi po vrsti pa so čudovito negovani. Trava
DROBCI O »DEŽELI HIACINT IN RUBINOV«
(po sestavku Rulfa Bisterfelda)
Da, »dežela hiacint in rubinov«, tako pravijo Perzijci Cey-lonu, Sri Lanki, mladi, neodvisni državi na tropskem otoku sredi Azije.
Otok je znan po dragocenostih vseh vrst že iz srednjega veka. Središče pridobivanja dragih kamnov na Sri Lanki je Rat-napura — »mesto plemenitih kamnov«. Od Colomba do tega mesta ni daleč. Ceste do mesta so prečudovite; vodijo skozi nasade kokosovih palm, banan, manganovcev in preko riževih polj... V teh krajih imajo žetev trikrat letno. Na poti lahko srečate delovne slone z gonjači, slovestne in vedno duhovno vzvišene budistične menihe in prijazne domačine...
Nekje sredi opisane pokrajine se začenjajo svetli gozdovi gumijevčevih dreves, kjer točijo kavčuk. Središče tega dela pokrajine in »proizvodnje« kavčuka je mesto Avisavvella.
Za Avisavvellom se pokrajina počasi dvigne in postaja gričevnata. Razgibana zemlja je prekrita z nepredirnimi gozdovi. Po vrhovih gričev pa se bohotijo čajne plantaže.
Pokrajina se nadalje dvigne na srednjevisoko ravan, na kateri se nahaja Ratnapura. Rodovitna ravnica je obdana z verigo cejlonskega osrednjega gorja. Sredi teh gora se dviguje Adam’s Peak. Menda izhaja ime gore še iz časov Marka Pola — ta je bil
je gosta kot najboljša preproga. Nikjer ne vidiš odpadkov, kajti smetarji jih neprestano pobirajo in odvažajo.
Vseh dobrot in lepot pa le ni toliko. Na primer —- takoj veš, da je to kapitalistična država, kjer vladajo nam tuji odnosi. Delavci nimajo socialnega zavarovanja. Le redka so podjetja, ki delavcu nudijo to ugodnost. Prav tako podjetja tudi ne dajejo stanovanj delavcem. Sami morajo poskrbeti zase in za streho nad glavo. Če najameš kredit, si s tem nakoplješ le sitnosti, kajti hiša oz. stanovanje, kupljeno na kredit, je še enkrat dražje od tistega za gotovino. Bankirji pa si mane j o roke. V Kanadi je na vsakem vogalu banka in, kar je še posebno zanimivo — v Kanadi so obdavčene tudi obresti za denar vložen v banki, saj štejejo tudi obresti za dohodek.
Zanimivo pa je na primer tudi to, kako imajo Kanadčani urejeno avtomobilsko zavarovanje. Če storiš prometno nesrečo oz. prometni prekršek, dobiš »piko«, ki se ti z njo poviša avtomobilska zavarovalnina. Ko »napraviš«
prepričan, da je vrhu te, 2.243 m visoke gore pokopan »praoče Adam«; sicer pa je gora Sveta za številne vernike različnih ver.
Ratnapura je vsako leto ob določenem času polna najrazličnejših romarjev. Tu je njihovo izhodišče za dolgo pot na sveto goro.
Radovednega ateista pritegnejo v Ratnapuro predvsem številne pripovedi o dragem kamenju — rubinih, safirih in topazih.
Sredi mirnih riževih polj so številne jame, kjer iščejo drage kamne. Postopek je še vedno enak tistemu pred stoletji.
Iskalci skopljejo kvadratne jame (3 m v stranici) ki so približno 2 m globoke, oziroma jih kopljejo tako dolgo, dokler ne naletijo na kršeč. Navadno je le ta mešan z ilovico in kremenčevim kamenjem. Brozgo s škripci vlečejo iz jam in jo izpirajo v kanalu skozi tenke in plitve vrbove košare. V svitu ostajajo preprostemu očesu nič kaj imenitni dragi kamni, ki šele z obdelavo zažarijo v vsej svoji bleščavi. Izkupički pri izpiranju »rude« so pestri — od rubina do safira, topasa, mačjih oči, špinelov, alek-sandritov in — kdo bi vedel za vsa imena ...
Brusilci teh kamnov še vedno — kot iskalci — delajo po starem in poganjajo svoje bruse na kolesih z nogo. Brusači so zvečine muslimani. Izdelki so prečudoviti, pa tudi njihovi izdelovalci znajo poleg brusov vrteti tudi jezike nenavadno spretno, ko je treba dragotine prodati...
18 pik, ti vzamejo vozniško dovoljenje. Vendar pa se ti po nekaj pikah zavarovalnina toliko poveča, da postane avto presneto draga reč. Prav tako pa je zavarovanje stopnjevano glede na starost voznika. (Najdražje zavarovanje je do 25. leta voznikove starosti, nakar se postopno zmanjšuje, pri visoki starosti pa zopet poviša.)
In še nekaj besedic o olimpijskem mestu: v Montrealu mi je bila najbolj všeč podzemna železnica in takoj sem pomislila na našo Ljubljano; kako lepo bi bilo, če bi prišla v službo namesto v eni uri v pičlih desetih minutah! To bi bilo nekaj čudovitega.
V Montrealu sem si ogledala tudi EXPO, kjer je bila leta 1967 svetovna razstava.
Ob koncu obiska v Kanadi so nam sorodniki priredili party in treba se je bilo posloviti.
Bilo je lepo potovanje, mnogo zanimivega sem videla in doživela. Seveda pa vsega ni mogoče povedati v nekaj besedah.
Nada Babnik
V POKOJ:
TOVARIŠICA ANA ISTENIČ
Tovarišica Ana Istenič odhaja te dni v pokoj. Nekako obotavljivo in počasi so ji stekle besede. Pozna se ji, da je bolj navajena delati kot govoriti. Spet sem poslušala tisto skromno vižo »da ni kaj posebnega povedati« ...
In vendar, vsaj nekaj sem iz tisnila iz nje. Da je bila sekretarka SKOJ med NOB, da je doma z Golega Brda, da je imela ilegalno ime Ščinkovica-Visoko in, da so bili vsi pri hiši za našo stvar.
Zaposlila se je takoj po vojni v Tekstilni tovarni Medvode, v Dekorativni pa dela od leta 1958. Poročila se je leta 1948, ima dve hčerki, ki sta že odrasli in zdoma, doma pa ima moža, ki je bil tudi zaposlen v Dekorativni, sedaj pa je že več let invalidsko upokojen.
Tovarišica Isteničeva se že vsa leta vozi v službo s kolesom. Po popoldanskem »šihtu« pride domov okrog 23. ure, pa pravi, da je ni nič strah in da se vsaj naužije svežega zraka.
Ko sem jo vprašala za službo, mi je odvrnila, da je bilo »vse sorte« — kar najbrže pomeni malo slabega in malo dobrega — vsakega nekaj pač. Ob stroju je bila vseskozi dobra delavka (tega mi ni pravila sama), delala je tudi v nočni izmeni, le zaradi daljave in dela pri hiši pa z otroci... se ni tako družbenopolitično udejstvovala.
Nekaj sem jo hotela vprašati še o tem, kaj meni o delovanju delegatskega sistema pri nas in podobno ... pa so ji misli venomer uhajale na prostost — saj je tudi razumljivo — že čez nekaj dni odide v pokoj, doma jo čaka vnuček in še vse tisto delo, ki ga ob službi ni utegnila postoriti ...
Pa veliko sreče in zdravja!
B. Ž. J.
0	deželah,
1	•	• Ol v
ki jih se
premalo poznamo
USPEŠNO PRI KOMPASU
Zanimanje in presenečeni pogledi...
Na otvoritvi...
Se da tudi naročiti? ...
Minuli mesec je bila pri Kompasovi turistični poslovalnici na Titovi cesti v Ljubljani razstava ročno tkanih izdelkov Dekorativne. Na ogled so bile tapiserije, posteljna pregrinjala, blazinice, preproge in prtiči.
Ta razstava je bila obenem tudi prodajna. Že na samejm začetku se je pokazalo, da je zanimanje obiskovalcev izredno, da občinstvo zna ceniti ročne izdelke in tkanine še posebej ter, da je bila naša razstava za marsikoga pravcato odkritje, saj so oblikovalke in arhitekt ustrežljivo razlagale vsakomur, ki si je razlage zaželel — kako so tkanine stkane, kakšne so številne možnosti izdelave preprog in posteljnih pregrinjal...
Naši strokovnjaki so tudi svetovali obiskovalcem, kaj jim priporočajo za nakup (oz. naročilo) za prav določene ambiente — od barv do vzorcev in vrste tkanja.
Resnično, obiskovalci so z veliko večino glasno izražali pohvalo naši tovarni, da se je lotila
Novinarko zanima še to in ono ...
tudi malo bolj zahtevnih stvari, ki seveda niso izvedljive v redni proizvodnji.
Mnenja občinstva na razstavi so se srečevala zlasti v tem, da je sama razstava tudi posrečena in koristna reklama za Dekorativno. Vsekakor so se obiskovalci lahko tako dobro seznanili z izdelki in možnostmi naše ročne tkalnice, da se je marsikdo kaj hitro odločil za naročilo — bodisi pregrinjala, preproge ali prta, še posebno, ker so cene kljub ročni izdelavi (tudi po besedah obiskovalcev) še dostopne.
»Fazani« so bili tarča občudovanja ...
S takimi predstavitvami bi morali v sorazmernih presledkih vsekakor še nadaljevati.
B. Ž. J.
Izlet,
spominska pot, lepo doživetje
V	organizaciji sindikata Dekorativne je bil v soboto, 18.9. prirejen izlet v Idrijo, Cerkno in Škofjo Loko.
Z avtobusi smo se odpeljali izpred tovarne ob 7. uri v megleno jutro.
Malo pred Idrijo se je iz megle prikazalo sonce, nakar smo zopet poniknili v mlečno belino in se kaj hitro pripeljali v samo Idrijo.
Tam smo si najprej ogledali muzej, kjer so bili raztasvljeni predmeti in dokumentacija o pridobivanju živega srebra in ži-vosrebrne rude. V drugem delu muzeja smo si ogledali številne znane idrijske čipke in pa štiri deklice, ki so nam demonstrirale, kako se te čipke izdelujejo. Vodič nam je ob ogledu muzeja postregel z izčrpno razlago.
Po končanem ogledu smo si ogledali še sam kraj, vreme se je čisto zjasnilo, lepo so se videli okoliški vrhovi.
Do 11. ure smo se vsi zbrali v gostilni »Nebesa«, kjer skno bili odlično postreženi s samimi domačimi jedmi — in smo bili zadovoljni tako mi s postrežbo
—	kot gostitelji z nami — obiskovalci.
Po kosilu smo jo mahnili proti Cerknem. Tu nas je drug vodič popeljal po poti do bolnice Franje. Izvedeli smo vse glavno o slavni zgodovini te partizanske bolnišnice in si tudi po kratki hoji navkreber — ogledali prostore bolnišnice v barakah, razporejenih po ozki soteski.
Tu sredi gozda smo si ogledali številne ostaline naše hrabre preteklosti in nekako smo dobili občutek, da se v vsej naglici, ki nas obkroža in žene naprej, malo takole ustavimo, zamislimo in predpostavljamo, kako je bilo v tistih hudih vojnih časih.
Po ogledu bolnišnice Franje smo se odpeljali proti Škofji Loki čez Kladje, Sovodenj in Poljansko dolino.
V	Loki nas je spet čakalo okrepčilo v gostišču »Prajerica«. Ne le jedača in pijača, čakala nas je tudi godba — v obliki domačina — harmonikarja, ki je vse do desete ure podžigal podplate neumornim plesalcem (in še posebej plesalkam).
Seveda pa ves čas na poti — in tudi tu v Loki — ni manjkalo veselega petja in vicev. Druščino sta — kot že tolikokrat doslej
—	uspešno nasmejala Franci in Marinka Bricelj — seveda — poleg ostalih.
Na koncu smo se kar težko odpravili domov.
Prav gotovo je za prijetno počutje in dober potek celotnega izleta še posebej zaslužen organizator — tovariš Iztok Kavčič, ki je celotno pot in vse potrebno — od hrane do ogledov muzeja v Idriji in Franji —skrbno pripravil.
Ivanka Prezelj B. Ž. J.