Murska Sobota, 28. junija 1990 • Leto XIII • Št. 24 Cena 7,70 din SLAVKO AVSENIK V NEDELJSKI KUHINJI ”,®limonrn 7 Avsen'ka, vedno po-narutlnozah2 JP°Pularnejši slovenski 'Mo pesem ansambak ki je slo-W se v svct’ P° niem ?sambli v o n ,ud' mn°gi podobni MoAvsenak"' Vodia ansambla ^rska Soho, dcjsbl kuhinji Radia Pelcem ',°lj0 Pa b0 ,udi '»Si prihaia v sobo-..studl0 direktno iz Pa se je iztekel. Kviz 10 sekund, ki je pol leta privabljal poslušalce Radia Murska Sobota, se je končal s finalno prireditvijo, ki je na letališče v Rakičan privabila staro in mlado. Videli in slišali so lahko marsikaj. Od poldneva do polnoči so se vrstili različni nastopi, tako na odru kot v zraku. In tako je bilo vse skupaj videti iz ptičje perspektive. Kako pa je bilo na trdnih tleh, pa si oglejte v fotoreportaži na zadnji strani 10 sekund od poldneva do MMO VODSTVO OSTAJA V torek popoldan je zasedal delavski svet našega največjega in tačas najvplivnejšega podjetja, Mure iz Murske Sobote. Druga točka dnevnega reda je bila usodnega pomena za nadaljnji razvoj (celo obstoj!?) firme, ki so jo v zadnjih dneh pretresali številni ekscesi, ki so doživeli vrhunec od ponujenem odstopu generalnega direktorja Boža Kuhariča in celotnega 23-članskega strokovnega kolegije. Delavski svet je o ponujenem razpravljal in sprejel sklep, da odstop zavrnejo. Mura ima tako zagotovljeno kontinuiteto delovanja, še zdaleč pa to ne pomeni, da so nekoč izredno močnemu kolektivu zagotovljeni mirni in lahkotni dnevi. Drugi sklepi delavskega sveta so: nadaljnje izpolnjevanje planskih obvez, pri čemer se naj poveča delovna disciplina tako delavcev v režiji kot proizvodnih; SDK je zadolžen za preverjanje polletnega poslovanja in Murine bilance, politika naj se odstrani iz podjetja, s tem v zvezi se povečuje vloga sindikata; direktorje tovarn in člane KPO je potrebno voliti po rezultatih dela in ne po pripadnosti kakršnikoli stranki; uvaja se disciplinski postopek proti hujskačem štrajka, direktorji Murinih tovarn imajo pooblastilo, da o dogajanju in seji delavskega sveta informirajo vse poslovne partnerje, tudi tuje. Kaj je iz teh sklepov mogoče izluščiti? Murino vodstvo je dobilo težko pričakovano potrditev zaupanja delavcev (od 35 delegatov v delavskem svetu jih je bilo 31 proti odstopu, 4 pa niso glasovali, ker so hkrati člani kolegija, kar poenostavljeno pomeni, da je dobilo vodstvo soglasno podporo vseh v Muri), v katerega po burnih dogodkih in izsiljenih sestankih ni več dodobra verjelo. V pogovoru z Božom Kuharičem smo zvedeli, da sam nikoli ni izgubil vere v večino delavcev in da še vedno verjame, da bodo Murine težave obvladali sami, znotraj tovarniških zidov. Obenem je dejal, da je pri UNZ zahteval uradno preiskavo v zvezi z izvorom in namenom alarmantnih govoric, za katere sodi, da so podjetju povzročile veliko škodo doma in na tujem, čeprav kakšnega konkretnega prenehanja sodelovanja s strani tujih partnerjev za zdaj še ni. Obenem je Kuharič priznal, da bi tako radikalen kadrovski premik (nameravani odstop) lahko pomenil za podjetje tragedijo. In to ne zaradi precenjevanja dela zdajšnjih vodilnih, pač pa zaradi občutljivosti tujih partnerjev, ki jim posebej veliko pomeni tudi medosebno poznavanje in zaupanje. Upajmo torej, da je s tem neslavna epizoda v življenju Mure končana. Svoje morata reči še SDK in UNZ, ta čas pa že kar pregovorno pridni in vestni Murini delavci spet kot občajno izpolnjujejo predvsem izvozne obveze. Konec koncev je na isti seji delavski svet za okrog 20 odstotkov zvišal plače za junij, že jutri pa se začne Murin kolektivni dopust. Srečno torej, Mura! Bojan Peček TURIZEM NA NOVIH POTEH 23. junija je bila v Mariboru volilna skupščina Turistične zveze Slovenije. Za njenega predsednika so ponovno izvolili dr. Marjana Rožiča, med petnajstimi člani izvršilnega odbora je tudi Andrej Gerenčer, predsednik soboške občinske turistične zveze, ki bo v slovenski zastopal interese Pomurja. Kljub pomanjkljivostim ima razvoj turizma v Pomurju velike možnosti, ki se ponujajo ob novih razmerjih med evropskimi regijami in odpiranju vzhodnih dežel. K povezovanju sodi tudi izdaja turističnega prospekta, ki prikazuje Pomurje, Gradiščansko, Žalsko in Železno županijo na Madžarskem. Za napredek v turizmu pa ni dovolj le prospekt, ampak so pomembni zlasti razvojni programi turistične dejavnosti. Verjetno se bo turizem v prihodnje razvijal v tako imenovani mehki obliki; drugačen bo, kot je sednaji množični turizem. Pri tem gre predvsem za drobno turistično ponudbo in posebne programe, prilagojene zahtevam različnih ljudi. Ravno za tak turizem pa ima Pomurje velike možnosti. Rade B. BAHOD SE ZAHVALJUJE ZA POMOČ Scenski nar ta v91nf0,lla8aliroK >se s Plaketo zahvaljuje vsem Pomurcem, ki so jim tako ali ' plaketo ki . ,astrofalnem potresu, ki jih je prizadel 7. decembra 1988. th^cii ,cdan DtJ । ie Podpisal prezidij vrhovnega sovjeta armenske republike, Ud 'Slovenit- ?,^boinska organizacija Rdečega križa, edina občinska or-v Sloveniji prejele še nekatere delovne organiza- 7'Mtio 7 'n Nekdanje sob°ški občini organizirala Občinska organizacija Rde-Pa "Ja Socialistična zveza delovnega ljudstva, denar in drugo mata ',0 'ačiin r° krajevne skupnosti in krajevne organizacije nakazovale na ePublike in zbirno mesto v Ljubljani. mb VROČIMA NARAŠČA, KMETOM PA PREKIPEVA DO STAVBNO POHIŠTVO c* KURIVO I murska sobota ES LES-POHIŠTVO . .. BELTINCI I DO 2o. JULI JA V PRODAJALNAH Boli ko se bliža žetev, bolj se dviga temperatura med pridelovalci - ■ v .cnrntin s nreišniimi leti je bila tokrat zaščitna cena znana pšenice. V naspro ju s prejšnjim spodbudila največ poleže pred žetvijo, prav tapa J ™ P P bena .. mik, P/dvsen. pa st ih knt.k J stroškov. Zat0 s0 čedalje glasnejše, nekatere grožnje’pa pridelovalci tudi že uresničujejo. Tudi v Pomurju so prvi snopi že padli, saj kmetje žanjejo ječmen, vse pa je nared tudi za žetev pšenice. Nared, kar se tiče samega spravila, medtem ko mnoga vprašanja ostajajo še nerešena. Ce so v preteklih letih kmetijski minister in odgovorni za odkup pridelka prihajali pred žetvijo v Pomurje zato, da bi kmete prepričali, naj oddajo trže presežke, in sproti preverjali, kako uresničujejo pogodbene obveznosti, je stanje zdaj povsem drugačno. Slovenski kmetijski minister dr. Jože Osterc je v spremstvu svojega kolega iz vlade Maksa Bastla, ki je odgovoren za tržišče in splošne gospodarske zadeve, ter Ivana Omana iz slovenskega predsedstva v začetku tedna sicer prišel v Pomurje, vendar na povabilo občinske podružnice Slovenske kmečke zveze Murska Sobota. Drugačna pa je bila tudi sestava udeležencev posveta, saj so na njem prevladovali kmetje, predstavniki zadrug in občinskih oblastnih organov pa so bili gostje. Pa tudi kmetov tokrat ni bilo potrebno prepričevati, da pšenico prodajo, saj no te letos dovolj in prej obstaja bojazen, če jo bodo sploh lahko prodali. Dodaten problem je namreč, kako zagotoviti sredstva, saj bomo letos v Sloveniji za odkup vseh tržnih presežkov potrebovali okrog 200 milijonov dinarjev. Žitarji potrebnih sredstev nimajo, tudi likvidnost poslovnih bank ni rožnata, iz republiških sredstev za pospeševanje kmetijstva pa bodo komaj zagotovili razliko med zaščitno in odkupno ceno. Slednja še vedno ni dokončna, saj republiška vlada vztraja pri 2,50 dinarja za kilogram, pridelovalci pa zahtevajo več. V Kmetijski zadrugi Panon-ka so celo izračunali, da jih stane kilogram pšenice ob 10-odstotni akumulaciji in ob povprečnem pridelku 5 in pol tone kar 3,18 dinarja. Medtem ko vojvodinski kmetje grozijo z zaporo cest in grož- nje tudi že uresničujejo, so s pozivi k podobnim dejanjem vse glasnejši tudi pomurski in slovenski kmetje. Pa ne le zaradi nizke odkupne cene pšenice, pač pa tudi zaradi drugih neurejenih vprašanj v kmetijstvu. Soboška in ljutomerska podružnica slovenske kmečke zveze sta že pozvali odgovorne v republiki, da od zvezne vlade zahtevajo takojšnjo ustavitev uvoza mesa in mlečnih izdelkov ali uvedbo zaščitnih carin. S tem, kar se dogaja zdaj, po mnenju slovenskih kmetijcev kopljemo grob slovenski in tudi jugoslovanski živinoreji. Če bo zvezna vlada ostala gluha za njihove zahteve, jim ne bo preostalo drugega, kot da uporabijo silo. Pri tem so omenjali zaporo vseh mejnih prehodov oziroma njihovo blokado s traktorji in kmetijsko mehanizacijo, kar pa bi lahko imelo usodne posledice za naš turizem. Tudi najodgovornejši predstavniki slovenskega kmetijstva kmetov niso prepričali, da bi se Od četrtka od zahoda poslabšanje s padavinami, deloma z nevihtami. Do konca tedna bo nestalno vreme s popoldanskimi nevihtami. Pregovora za ta teden: Ce julija so hladni, mokri dnevi, bodo prazni sodi in hlevi. Če Cirila in Metoda (5. julij) dež pere, orehe in kostanj z drevesa obere. razmere že kaj kmalu spremenile. Težave v gospodarstvu so namreč takšne, da sredstev povsod primanjkuje, in tudi 400 milijonov dinarjev, kolikor jih bodo letos v Sloveniji namenili za najrazličnejše kompenzacije v kmetijstvo, težav ne bo rešilo. Vendar kmetje so vztrajni in pravijo, da jim je zmanjkalo potrpežljivosti. Preveč dohodka se je v preteklosti odlilo iz kmetijstva in ne želijo biti več panoga, ki bo reševala socialno problematiko. Medtem ko so vsi drugi dvigovali cene, so jih kmetom za njihove izdelke predpisovali, kmetijstvo pa je obubožalo do takšne meje, da mu bo ostala le beraška palica. Po drugi strani pa kmetov tudi nihče ne vpraša, kako so sposobni plačevati svoje obveznosti. Najboljši zgled za to so prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki jih večina povprečnih kmetij enostavno več ne zmore. In zato ne preseneča, če je kmetom začela vreti kri. Ludvik Kovač aktualno po svetu c us Le dvajset sekund je bilo časa, kot je povedala neka preživela priča tiste strahotne noči. Reuterjev posnetek kaže ranjenca iz Zendžana, ki ga je potres zravnal z zemljo. Iranska organizacija Rdečega polmeseca je zaprosila vlade po svetu za pomoč z zdravili, vitamini in zdravniško opremo. Svet se je takoj odzval. V Teheran je prispelo 180 francoskih zdravnikov, pomaga pa tudi RK Slovenije. Zabeležili so preko sto potresnih sunkov in brez strehe je ostalo 400 tisoč ljudi Borčevski pogledi na Rog Delegacija slovenske borčevske organizacije je na pogovoru s predsednikom predsedstva Slovenije Milanom Kučanom in članom predsedstva Ivanom Omanom razgrnila poglede borcev na spominsko slovesnot, ki bo 8. julija na Rogu. Ivan Dolničar, predsednik borčevske organizacije je dejal, da se bodo borci slovesnosti udeležili le, če bo to simbolni pokop vseh mrtvih na Rogu, ne samo domobrancev in če bo jasno poudarjeno, da nima narodnoosvobodilni boj, ki seje v Sloveniji končal 15. maja 1945, nič skupnega s poznejšim pobojem domobrancev. Borčevska organizacija se zavzema za vsestransko osvetlitev vseh neraziskanih strani naše vojne in povojne zgodovine, nasprotuje pa trditvi, da je bila NOB državljanska in ne osvobodilna vojna. Na posvetu je bila izražena tudi misel, da bi bilo morda vseeno prav ustanoviti nekakšno borčevsko stranko, saj sedaj borčevskih interesov ne zastopa nobena stranka. Nova madžarska ustava Na Madžarskem so sprejeli vrsto dopolnil k ustavi. Nove ustavne formulacije določajo, da je Republika Madžarska neodvisna, demokratična, pravna država pod tradicionalno rdeče-belo-zeleno zastavo. Predsednika dražve bo volil parlament, čeprav je bilo pred tem zbranih okoli 200 tisoč podpisov z zahtevo, da naj bi prvega človeka dražve izvolili vsakih pet let na referendumu. Za pravice narodnostnih in etničnih manjšin bo skrbelo posebno poverjeništvo pri parlamentu. Ni sprejet v novi ustavi tudi amandma, ki je predvideval, da bi po en predstavnik osmih manjšin prišel v parlament. Po novi ustavi ne bo nihče omejeval podjetniških pravic in svobodne konkurence, vse lastninske oblike pa bodo pred zakonom enake. Številke, velike številke Andrej Flajs, strokovnjak, za tako imenovane družbene račune na slovenskem statističnem zavodu, je nedavno izračunal, prav alarmantne podatke in jih posredoval vladi. Če bo Slovenija polnila zvezno balgajno tako kot v prvih štirih mesecih, bo letos »pokrila« kar četrtino zveznega proračuna; na vsakih 100 dolarjev izvoza odštejemo federaciji celih 48 dolarjev; Slovenija daje zvezi 600 dolarjev na prebivalca, Jugoslavija v povprečju 250; za kulturo porabimo v Sloveniji 25 dolarjev na glavo, za federacijo 25-krat več ... Jugoslavija je torej za Slovenijo žgoč problem, zlasti zato, ker je sama v veliki gospodarski stiski, zato bomo morali pospešiti proces konfedera-lizacije. Javnost o vladi, zapletih v skupščini 33.5 % ~7 Kaj menite o dosedanjem delu vlade? ^lz Ljubljane piše > Sodeč po poročilih s tiskovne konference predsednika republiškega komiteja za energetiko dr. Mihe Tomšiča se je slovenska vlada odločila zapreti jedrsko elektrarno v Krškem. Če je to res, potem se v Sloveniji začenja partija pokra na vse ali nič. Vlada bo jedrsko elektrarno zaprla ali pa bo morala priznati, da je ugriznila v prekislo jabolko. Toda če vladi ne bo uspelo zapreti objekta, bo morala zaradi tega nositi posledice, ki so, zelo poenostavljeno povedano, naslednje — ali bo moral odstopiti minister za energetiko ali pa cela vlada. Tako je to namreč v demokratičnem svetu, na katerega se tako radi sklicujemo. A preden se sploh začne postopek za zapiranje elektrarne, bo morala slovenska vlada odgovoriti na nekaj vprašanj, ki zanimajo tako tiste, ki so za zaprtje, kot tiste, ki so proti njemu. V času, ko podjetja padajo kot domine ZAPRETI ALI NE ZAPRETI in ko se vsak dan povečuje število nezaposlenih, socialno ogroženih ljudi, zapira vlada podjetje, ki ekonomsko dobro posluje. Zato bosta morala Tomšič in Mencinger povedati slovenskemu narodu, zakaj vlada želi zapreti ekonomsko dobro stoječi objekt. Minister Tomšič zatrjuje, da gre pri zaprtju elektrarne za politično vprašanje. Prvaka slovenske in hrvaške politike, dr. Jože Pučnik in dr. Franjo Tudman, zatrjujeta, da imata obe vodstvi veliko skupnega pri najpomembnejših vprašanjih. In prav krška jedrska elektrarna je največji skupni slovensko-hrvaški objekt. Tudman je v odgovoru Televiziji Slovenija jasno povedal, da je hrvaško stališče o zaprtju elektrarne drugačno od slovenskega, še bolj jasen je bil predsednik hrvaške vlade Stipe Mesič med obiskom kolektiva Eletrogospodarstva Hrvaške. Slovenski predlog za zaprtje elektrarne pa podpirajo na avstrijskem Koroškem. Ali to potemtakem pomeni, da je pri odločanju za ali proti za slovensko vlado pomembnejše, kaj o tem menijo Haider in njegovi, kot dr. Tudman in HDZ? Zelo zanimivo bo videti, kako bo ravnala slovenska vlada, ko bo treba konkretno ukrepati pri nadomeščanju energetskih virov, od finančnega zagotovila, lokacije za prihodnjo termoelektrarno do zgraditve velikih daljnovodov, ki bodo pomenili hud poseg v naravo. Prav zanimivo bo, kako bodo takrat reagirali zeleni. . . In če se je slovenska vlada res odločila zapreti jedrsko elektrarno, naj to hitro dokaže z dvema dejanjema. Za zaprtje elektrarne potrebujemo trajno odlagališče za visoko radioaktivne odpadke. Priprave na graditev odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke potekajo že nekaj let in srečni bomo, če bomo ta objekt dobili do leta 1996. Vlada mora torej nemudoma sprožiti postopek za zgraditev trajnega odlagališča visoko radioaktivnih odpadkov. V predvolilnem času smo slišali, da se bomo o morebitnem zaprtju jedrske elektrarne odločali z referendumom. Če se je torej vlada odločila elektrarno zapreti, naj takoj začne priprave na referendum. Močno dvomim, da ima slovenska vlada, ki jo pestijo hujše in pomembnejše stvari, kot je zapiranje objekta, ki po mnenju mednarodnih strokovnjakov varno obratuje, še čas in voljo za ukvarjanje z zapiranjem jedrske elektrarne. IVAN KRASKO_> Koliko kdo Telraz 20.in 21. junija 1990. Num.: 511. LJUBLJANA, 22. junija — Slovenska javnost ima — sodeč po naši zadnji anketi — precej deljeno mnenje o delu vlade, ki je v pičlem mesecu in pol vendar potegnila nekaj odločnih potez - odpovedala plačevanje v zvezni sklad za nerazvite, razbremenila gospodarstvo, odprla kočevsko območje, poživila svojo mednarodno dejavnost. Tretjina anketiranih tako sodi, da vlada dela v skladu s predvolilnimi obljuba- vlada je storila voč, kot je bilo pričakovati > popolnoma Mta|lla In ukrapa M vUd« Mu|< v Ulldu • predvolilnimi obljubami mi, dobra desetina celo, da presega njihova pričakovanja. Na drugi strani pa 38 odstotkov anketiranih meni, da se vlada še lovi in ne ve, kaj bi, dobrih deset odstotkov pa je še ne zna ali želi (je še prezgodaj!) ocenjevati. Takih, ki menijo, da je vlada popolnoma zatajila in da ukrepa na pamet pa je le 7,8 odstotka. SLAVA PARTLIČ za vojsko Izdatki za vojsko naj bi letos znašali 2,4 milijarde dolarjev. S tem denarjem naj bi bila Jugoslavija na dnu lestvice glede na denar, ki ga porabijo na vojaka v evropskih državah. Jugoslavijo stane vojak 9018 ameriških dolarjev, Italijo 33.537, Španijo 21.582, Nizozemsko 151.026, Švedsko 13.848, Belgijo 35.135, Grčijo 12.376, Švico 114.418, Avstrijo 26.588. Po uradnih podatkih je dala Sovjetska zveza leta 1988 za vojsko 32,65 milijarde dolarjev. Toda Mihail Gorbačov je pred nedavnim izjavil, da so znašali lani izdatki za vojsko 124 milijard dolarjev, ker da stroške zanjo krijejo poleg vojnega ministrstva tudi proračuni mnogih drugih ministrstev. globus TEHERAN - Iranjepfc tastrofalen potres. Po prvih po* je bilo okoli 29.000 mrtvih«"1 30.000 ranjenih. , BONN - ZahodnonemSib«* tag in vzhodnonemška skupšin”-. se z večino glasov izrekla za £ nemške meje s Poljsko na Odri 1»- MADRID - Romunski fc Petre Roman je za šp-^2 izjavil, da so bile v najnovejše11 v Romuniji vpletene sile bive va stne službe Securitate. PARIZ - Romunski gosteje uporabljajo JugoslaviJ . prehodno državo, iz katere v . primerov ilegalno potujejo v r jo, piše France Soir. MOSKVA - Na nekem fc skem pokopališču so oskrunih ske spomenike. Neznani storilci' spomenike z oljnato barvo kljukaste križe. PRAGA - Na pobudo skufc žavljanov so po vojni že tretj , a novili društvo prijateljev Društvo bo skrbelo za poS tradicionalno dobrih odnos CSFR in Jugoslavijo. BRUSELJ - Zaradi svinjsfc so začasno prepovedali fi01 ■ m iz Belgije. Najhuje so poz« ski rejci, ki imajo 90 odstotke milijona svinj v Belgiji- PRAGA - Od 1. škoslovaški cariniki poostn> na mejnih prehodih. Turist’ >0 do prišli v državo bodo daja ji tistih predmetov, ki jih nc bo nesti čez mejo. STOCKHOLM -zale, da je 61 odstotkov Sv ((| sedanji vladni politiki, k. fc#' popustljiva do beguncev m NEW YORK - AmeriSki ni minister D. Cheney J® P^lt da naj bi ZDA v naslednji"^ tih zmanjšali izdatke za voj trtino. ' ,11 BUDIMPEŠTA - Po fceš* letih so ponovno odprli bu sko borzo, ki je hkrati P1* Vzhodni Evropi. Prva borza pešti je bila ustanovljena ,i( ATENE - Zaradi suše »fc začasno prepovedali upora ^111 de za pranje avtomobilov. jji pločnikov in zalivanje vrtov- ji kršitelje znašajo 700 doM mesece zapora. j globus Avstrijci ne marajo tujcev Dejstvo je, da zelo velik odstotek avstrijskega prebivalstva ni nemškega porekla. To je pač usedlina monarhije. In prav zaradi tega je v Avstriji že ves čas prve in druge republike močno asimilacijsko vzdušje. Trenutno vlada pri sosedih nekakšen preplah zaradi velikega imigracijskega pritiska iz vzhodnoevropskih dežel. Ta bojazen je botrovala uvedbi vizumov za Romune, v zraku pa je podobna grožnja tudi za Poljake. Nedavna raziskava javnega mnenja je pokazala, da si 72 odstotkov vprašanih od odpiranja Avstrije Vzhodu ne obeta nič dobrega, 71 odstotkov anketirancev pa je menilo, da se bo s tem močno povečal kriminal. Takšno razpoloženje podpihuje tudi avstrijski bulvarski tisk, ki namerno pozablja zapisati, da vzhodnjaki ob nakupih v Avstriji puščajo v tej deželi na milijarde šilingov. Drnovšek o nekaterih aktualnih vprašanjih Član predsedstva SFRJ dr. Janez Drnovšek je v pogovoru z novinarji in uredniki Dela ocenil in osvetlil nekatere žgoče probleme in aktualna vprašanja v Jugoslaviji. Glede pobud Slovenije in Hrvaške za konfederativno ureditev države je Drnovšek dejal, da bo zvezna vlada v kratkem pripravila »odcepitveni zakon«, ki naj bi bil pač zadnji izhod, v kolikor ne bi bilo mogoče pripraviti takega dogovora s katerim bi se vsi strinjali. Po Drnovškovem takšen zakon trenutno najbolj forsirajo v Srbiji. Na vprašanje glede preseli- tve orožja iz teritorialne obrambe v vojaška skladišča je Drnovšek dejal, da nihče danes ne razmišlja o kakšni »okupaciji« Slovenije. Vso zadevo v Sloveniji po nepotrebnem zaostrujejo in potencirajo. V sodobnem svetu, ki ga karakteri-zira popuščanje napetosti in ra-zoroževanje, je nesmiselno razmišljati, da na suverenost Slovenije lahko vpliva način skladiščenja nekaj pušk. Glede tečaja dinarja je član predsedstva SFRJ dr. J. Drnovšek dejal, da tečaja ne moremo spreminjati, ker bi devalvi- ranje načelo kredibilnost vsega programa in postavilo pod vprašaj konvertibilnost dinarja. Doslej je bilo mogoče s censki-mi potezami narediti veliko več kot z racionalizacijo in drugim podjetniškim prizadevanjem. To je v zadnjem obdobju v veliki meri uspavalo slovensko gospodarstvo, da je preveč slonelo na finančnih špekulacijah. Drnovšek je tudi dejal, da pri sodelovanju z novo slovensko oblastjo nima nobenih težav, dogovarja pa se z njo zlasti o opredeljevanju novih odnosov v državi. RAZJARJENI VOJVODINCU V Vojvodini seje dvignil trušč, v katerem so km® J vali, naj jim država vrne 5.500 oralov njiv. Vojvodin5 .t pravijo, da je do 5.500 katastrskih oralov država . pošteni poti. Jugoslavija je podpisnica skoraj vseh d e človekovih pravicah in se zelo zavzema za pravice * ® dov in narodnosti, zato bi se spodobilo, da se kon ukvarjati tudi z varovanjem pravic in svoboščin svoj,^ so s vljanov. »Naj rdeči vrnejo vzeto! Kaj pa drugega- p fc0^ nas kot okrasek na zastavo, saj naj bi bila srp in klad ^ratsm ma kmet in delavec brata. Seveda ni nikakršnega več.« ... seje t Delovna skupina kmetov iz Subotice in Kanji?® kopala do podatkov, da je bilo od 250 kmetov Subo*'. 'jjjii z že, Bačke Topole, Ade in drugih mest v severni / odstotkom konfiscirano skoraj celotno premoženje/ bil° U vina, stavbe, inventar). V tem dejanju kolektivizacij® J o# zaporno kazen obsojenih 173 moških in 37 žensk, kn:jo 5 P za rešetkami skupno 206 let. Šest ljudi se sploh ni vr stajanja kazni, medtem ko tistih, ki so napravili -" fjsilr sploh niso evidentirali. Poleg tega je bilo 162 km®t0 nih leta 1953 prodati državi okoli 220 oralov zemljf' Vojvodinski kmetje mahajo s papirji o odvzeti10 lizirani zemlji in pravijo, da verujejo, da bo država SP to dejstvo, če pa ne bo tako, se bodo obrnili tudi na 1” na sodišča. 1,3, »Saj mi kmetje smo znani kot pravdarji. Če bo trW dal tudi zadnjo paro, da bi si zagotovil pravico do ?® bi dal ženo komu drugemu kot njivo. Oče mi je Pr,P u je kako so njegovega očeta vodili po vasi, na vratu Pa fcetepi, la parola: Jaz sem kulak, vaški delomrzneži pa so ga Tako smo prišli v komunizem,« pravi Pavle JosimoV JUGOSLOVANSKI PREBLISKI Dimitrij Rupel: »Hočemo biti enakopravni z drug‘rn'" čemo, da Srbi predstavljajo Slovenijo v Evropi « (Borba " ziral. x xx ■ kel Tisti, ki niso dosegli nebes, upajo, da se bo tudipe* Opoziciji gre za oblast, ne za Srbijo. (Dnevnik geol' (Politika " Neki beograjski književnik, sicer profesionalni c'lJ'^nutiis'' (M ke v Srbiji so četniške, edino demokratska stranka je ko . (Nedjeljnja DalmaC\ VESTNIK, 28 STRAN 2 * dualno doma »Ljudem dati možnost, da se izkažejo!« Lendavski socialdemokrati ustanavljajo podjetje Tako so sklenili na programsko-volilni konferenci občinskega odbora — Večja naslonitev na delavski sloj — Namesto Brigite Koren novi predsednik Borut Topličar . . np/ Danilo Tirs na S temi besedami je delegat D irii duhove Matiju zborov SO Gornja Radg J* 7-članski He izvolitve Branka Kaučiča $ "a čelu z Antonom Tropenauerjem Delegati gornjeradgonske 'bctnske skupščine se tudi na ^njem skupnem zasedanju F80 izneverili tradiciji in so "evni red dopolnili še s pred- 'n pobudami. Le-te so do-'tsedno deževale. Najprej se je glasil Franc Škrobar, delegat 1 zt>OTu združenega dela, ki je °tarnal o veliki škodi, ki jo na Mini 300 hektarjev vinogra-ov povzroča divjad. Predlagal > da skupščina naloži izvršne-"u svetu, da zbere potrebne Matke in poskrbi za povečan strel srnjadi. V imenu sindi-ov je spregovoril Jože Le-sekretar občinskega sveta “ eze svobodnih sindikatov, ki zavzel za iskreno in tvor-• ^delovanje z novim izvrš-, svetom. »Tudi v tem man-a .°bdobju se bodo po-, zevali tistih določil slovenit. "stave, ki nam dovoljujejo ari? obvezujejo, da bomo v in k0 Do šlo za socialne cev k(™0,Pske pravice delav-kin? , v občinsko skup-dami S konstruktivnimi pobu-kar ’ prec"°gi in stališči, za nje(( PMkujemo razumeva- Zanimiva je bila tudi pobu-1 pegatke v zboru združene-^.Mla Irene Petek-Ferenc, da javijo podroben pregled in stopenj iz dohodka pnito osebnih dohodkov ter z enakim obdobjem leta. Zanimalo jo je, ,.so se ti prispevki v občim. 1° Pestijo velike gospodarke SlA''e> Plačevali in ali so se sha iz občinskega proraču-. t6s posojala delovnim orga-.pam in po kakšnih obrest-ia "tetah. Prav tako delegat ■ y zbora Franc Fašalek pa dilemo, komu je kot glavnik kmetijske zadruge ieK?^ke zveze, na listi katere ", odgovoren. To dilemo je povezal s tem, ko je Kmečka zveza podprla predlaganega kandidata za člana IS, njegova kmetijska zadruga pa ne. Šlo je za Branka Kaučiča, kmeta iz Gornjih Ivanjcev, s čigar kandidaturo se nista strinjala dosedanji predsednik IS Janko Slavič in inž. agronomije Janko Rihtarič, ki sta menila, da bi v občinski vladi morali imeti bolj kvalificiranega zastopnika kmetov in kmetijstva. Duhove je pomiril delegat DPZ Danilo Tirš, rekoč: »Težko je ocenjevati kandidata za IS, predno je lahko sploh .kaj naredil. Ljudem je treba dati možnost, da se izkažejo in jih potem kritizirati, če ne bo kaj v redu, pa jih lahko tudi odpokličemo!« S tajnim glasovanjem je Branko Kaučič, nepoklicni član občinskega izvršnega sveta, odgovoren za kmetijstvo, vendarle dobil potrebno večino glasov. Poleg predsednika Antona Tropenauerja so novoizvoljeni poklicni člani IS še podpredsednik Zlatko Erlih, predsednik komiteja za družbeno načrtovanje in družbenoekonomski razvoj, ki bo hkrati odgovoren za gospodarstvo in negospodarstvo, Janez Brunčič, predsednik komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora, in Daniel Verzel, direktor Uprave za družbene prihodke. Nepoklicna člana bosta tudi Slavko Lončarič (drobno gospodarstvo) in Andreja Satler (turizem in gostinstvo). Za sekretarja občinskega izvršnega sveta so imenovali Zvonka Brenčiča, predstojnike nekaterih oddelkov pa bo mandatar predlagal na naslendji seji zborov SO. Ob tej priložnosti so izvolili za predsednika DPZ Janka Slaviča, dosedanjega predsednika občinskega izvršnega sveta. Milan Jerše V Lendavi je bila v soboto zvečer programsko-volilna konferenca občinskega odbora Socialdemokratske zveze, ki so se je udeležili tudi predstavniki krščanskih demokratov, socialistov in zelenih, navzoč pa jc bil tudi sekretar slovenskih socialdemokratov Erik Modic. O delu in uspehih lendavskih socialdemokratov od ustanovitve (24. februarja 1989) do danes je poročala dosedanja predsednica Brigita Koren, ki je izrazila veliko zadovoljstvo ob volilnih rezultatih. Imeli so skupno listo s krščanskimi demokrati, s katerimi so si zagotovili kar 9 od 20 delegatskih mest v občinskem družbenopolitičnem zboru, od tega so 4 delegati Socialdemokratske zveze. Poleg tega so iz njihovih vrst iz- voljeni predsednik občinske vlade, predsednik družbenopolitičnega zbora, podpredsednik zbora KS in predsednik lendavskega Demosa. Na konferenci so izvolili novo 9-člansko predsedstvo in za predsednika Socialdemokratske zveze Lendava Boruta Topličar-ja. Sprejeli so tudi statut in program stranke, v katerem so dali poseben poudarek pridobivanju članstva in popularizaciji stranke, naslonitvi na delavski sloj in sodelovanju pri ustanavljanju neodvisnih sindikatov. V gospodarstvu pa so za zaustavitev kemičnih obratov, ki močno onesnažujejo okolje, uveljavitev podjetniške in trgovske dejavnosti, davčne olajšave za podjetni- ke, razvoj domače obrti, izenačitev položaja delavca in kmeta, proti gradnji hidroelektrarn na reki Muri in preverjanje kakovosti voda. Zelo zanimiva pa je gotovo pobuda o ustanovitvi podjetja, ki bi opravljalo posredniške posle za zunanje sodelavce. Med drugim razmišljajo o zadružniških in kooperacijskih poslih za podjetnike, za katere bi opravljali finančne in računovodske posle,, prodaji in nakupu nepremičnin ter o razširitvi videotek v lendavski občini, kjer bi delovali kot nekakšen mladinski servis. Menili pa so, da ni nujno, da bi bil ustanovitelj tega podjetja občinski odbor Socialdemokratske zveze. Milan Jerše ZASEDANJE SKUPŠČINE OBČINE LENDAVA KONČNO OBČINSKA VLADA V petek je bila v Lendavi najprej redna, nato pa še slovesna seja občinske skupščine — Za zdaj 8-članski izvršni svet aL^KRAT Vsi trije zbori skupščine občine Lendava štejejo 60 poslancev, vendar jih je bilo tokrat navzočih le 50. Največ jih je rpanjkalo v družbenopolitičnem zboru (5), nato v zboru združenega dela (4) in naposled v zboru krajevnih skupnosti (1). Posamezni zbor ima 20 poslanskih mest. Pa tudi sicer tokratno zasedanje ni bilo tako živo. Ali to pomeni, da začetno zavzemanje že na začetku pojenjuje? Osrednja točka dnevnega reda je bila volitev občinskega izvršnega sveta. Za zdaj ga sestavlja 8 članov, kar je 5 manj, kot pa je štela prejšnja občinska vlada. Vsi predlagani člani so bili izvoljeni in dobili (od 50 možnih) takole število glasov: Alojz -Jerebic, predsednik, 43, Štefan Gjerkeš, podpredsednik, 44, Helena Kramar 40, Marija Stanisavljevič 45, Miran Lovrin 48, Franc Žižek 47. Ti bodo poklicni člani, saj so sicer predstojniki posameznih občinskih upravnih organov, razen predsednika seveda. Nepoklicna člana pa sta dva: Angela Hozjan, ki je dobila 47 glasov, in Stefan Matjašec, 39 glasov. Čeprav so močno zredčili dnevni red, ker se je naglo bližala ura slovesne seje, so vendarle sprejeli pobude nekaterih delegatov. Od teh je prav gotovo najpomembnejši poziv poslanca Jožeta Balaška, ki je govoril v madžarskem jeziku, naj novi izvršni svet čimprej skliče direktorje delovnih organizacij, kajti stanje v podjetjih je izredno hudo. Pobuda bo izpolnjena, čeprav ni mogoče pričakovati, da se bodo raz- mere (samo zaradi tega) spremenile čez noč. Na slovesni seji občinske skupščine pa sta govorila predsednik Ciril Pucko in predstavnica madžarske narodnostne skupnosti Maria Pozsonecs. Tam so tudi podelili pisna priznanja občine Lendava, ki so jih dobili: Kovinoplastika Jožice in Viktorja Ketlerja iz Čentibe, Štefan Tratnjek, direktor Gidosa, obrat Toka v Žižkih in Rajko Stupar iz Trimlinov. Š. S. ■■ Mi ■■ aam v mbi w m ■■ ■■ ■■ w i J SOBOŠKI PRENOVITELJI • PRITEGUJEJO ČLANSTVO Najmočnejša stranka v občini za natančno evidenco | — Različni prispevki za članstvo v stranki — Razne obli-| ke organiziranja — Tudi opozicijski časopis ali revija od šole in... 5 C*0 leto ie kn “ ,]a .a’ razgiba >ncano’ naj živi šola! V Pomurju je bila res dokaj jpka v to Urad,] ‘ ®e Posebej velja za naš veliki Center — saj > jjj. rednješolski center tehniškopedagoške usmeritve 1^i n "Mncc ■ naJvečja šolska »tovarnar v pokrajini ob Muri , " v 0??'Enkra/-'n °^ro8 150 zaposlenih). Tam se je zgodilo zdaj ? Mak. (če Padala kocka za ocene, drugič je padal nekdo ne-v L res?k Potem je izbruhnila na dan tako imenova-e'e, šlo n kat®ro so posegli vmes celo delavci organov za no-»''^PtnP^ipelo za »streljanje* na novinarje (če je to res?). /"Din j2 ,°ric k. Sencem in v javnost je prišla njihova pritožba zoper J" "d ir Eisa|0’0 z ? j'™ dela krivice. Nedolgo od tega se je na veliko > t’A eni ajhtev' P° denarni odškodnini, ki da jo mora plačati i, Mitij *udi na c pr°fesoric zaradi razžalitve; in te dni je bilo sli-,es? »"'ogami z.Cn,ru zgodilo nekaj podobnega kot v zvezi z mate-a sprejemni izpit v Ljubljani. Ampak spet... če je k bii ta^ivnih za glodanje tudi z drugih šol, ampak še zdaleč X7^instVo°nc ‘n govoric. Tisto, da je eden od razredov Sred-. '^totni !n.tur'zem v Radencih dosegel ob koncu šolskega ’io pPak... Cni usPeh, pa se je izkazalo kot daleč od resnice. teL To je^ag vseeno ni zgodilo. Pa se bo! Le počitnice mo- Jože Graj varstvo™ ™ ™ ™ ™ ■■ Ne sestanek, ampak prijetno srečanje । k.“ "S??«')1 >" "“'Jj sS!šT«r«i°^“ia' ! vZe(?’ ki Tako bi 'ahko 0ZIiačl 1 V* v vseh 17 enotah | v minulih dneh P^PF^! k Sobota. To je ■ V^reč organizacij v občini Murska Sobou g 'd!telj»ki sestanek samo po in?e"V’ ri;etn0 tako | pravile staršem nekaj, kar je bde > pJe'n kod I Vsi skupaj s° de’ | zamisel tega ^reč4?enosmejTli.j Želim | njih V' bilo\OV’ .sai smo se takrat vsi . n^ih sreča- _ 'JPatn a- ^'hodnje več takšnih vlozkoSDOznavamo | J'h bomo še imeli, sa starsi tako,spozn do. ■ 4i ali' Z drUgega ornega kota k°‘^^ I ^s^aia ena od mamic, ki je bila na sreča j 43 v Murski Soboti. J. G. ■ Ledvične bolezni, tema Panonskega simpozija Petnajsti Panonski simpozij, strokovno srečanje zdravnikov treh dežel, je bil tokrat v Sombo-telu, tema srečdnja pa so bile ledvične bolezni. Srečanja so se udeležili profesorji iz Gradca ter splošni zdravniki avstrijske Štajerske, profesorji Sombotelske bolnišnice ter zdravniki Železne županije in seveda naši pomurski, člani zdravniškega društva, ki je soorganizator vsakoletnega srečanja zdravnikov. Srečanje je bilo na visoki strokovni ravni, tako po predavanjih kot okrogli mizi, našo stran pa je enakovredno zastopal s svojim predavanjem dr. Franc Šti-van, internist, nefrolog soboške splošne bolnišnice. Na srečanju so spet ugotovili strokovno sorodnost, eden od sklepov srečanja pa je bil, da je bolezen treba odkrivati v zgodnji bolezenski fazi in ne da pridejo bolniki v bolnišnico, ko je bolezen prišla do končne stopnje. Ob teh letnih srečanjih zdravnikov treh dežel, kjer si izmenjajo strokovna mnenja in predstavijo izkušnje, pa so se razvile tudi tesnejše vezi sodelovanja med bolnišnicami. Že nekaj let sodelujeta ginekološka oddelka soboške in sombotelske bolnišnice, svoj obisk na soboškem oddelku pa je tokrat napovedal profesor Ilei. Organizacijo srečanja bo prihodnje leto prevzela Avstrija, tako obliko sodelovanja pa podpirata Pomurski zdravstveni center in Zveza zdravniških društev Slove- ZKS —Stranka demokratične prenove iz Murske Sobote, ki je na volitvah dobila blizu 20 odstotkov glasov in je tako ena najmnožičnejših strank v soboški občini, se je te dni lotila nekaterih akcij, s katerimi želi v svoje vrste pridobiti čimveč članov. Pregled, nad članstvom je zdaj nepopoln in pomanjkljiv, zato so vsem dosedanjim članom bivše ZK poslali dopis z evidenčnim listom, s katerim se lahko vsakdo odloči za višino prispevka stranki. Kot je znano, so osnovne organizacije ZKS —SDP v podjetjih ukinjene, odpravljeno je odtegovanje članarine pri izplačilu osebnega dohodka, od števila naročnikov pa bo odvisno, 1990 I I I I I kako bo z nameravano izdajo | opozicijskega časopisa ali re- | vije. V prihodnje naj bi poleg I krajevnega organiziranja čla- ■ nov ZKS—Stranke demokra- • tične prenove pri vodstvu I stranke organizirali še razne J druge oblike delovanja, ki | bodo vključevale komuniste z ■ mnogih področij, kot so eko- I nomija, šolstvo, delavci ■ UNZ, pravniki, sodniki itd. ■ Nameravajo ustanoviti tudi I Zeleno frakcijo in Demokra- J tični forum ali podmladek I stranke, poslanci pa se bodo lahko zbirali v klubu poslan- I cev prenoviteljev. Zanimiva . je tudi pobuda o ustanovitvi | kluba veteranov stranke. M. Jerše ■ Kmalu vzhodna obvoznica po Gregorčičevi? Ta mestna ulica naj bi postala pomembna prometna povezava v Murski Soboti — Začetek del že poleti — Povezava z južno obvoznico po Cankarjevi ulici — Vrednost del okrog 3 milijone din O Gregorčičevi ulici v Murski. Soboti, ki naj bi postala vzhodna obvoznica, je bilo v preteklosti že veliko govora. Kot kaže, pa so se zadeve zadnje čase toliko spremenile, da lahko kmalu pričakujemo njeno ureditev. Pričakovati je, da bodo v poletnih mesecih komunalni delavci in cestarji skušali narediti kar največ, da bi Gregorčičevo ulico čimprej usposobili za pomembno vzhodno obvoznico pomurskega središča, kjer je promet že zdaj zelo gost. Potem ko bodo zaprli glavno mestno prometnico Titovo ulico, bo dobila Gregorčičeva ulica večji pomen. Obvoznica bo speljana mimo nekdanje bolnišnice oziroma zdajšnjih prostorov Invalidskih delavnic Solidarnost do katoliške cerkve in Petrolovega bencinskega servisa na Cankarjevi ulici. S tem bo Gregorčičeva ulica povezana z južno obvoznico, kamor naj bi se preu- smerili prometni tokovi. Obvoznica bo še naprej potekala ob Osnovni šoli Edvarda Kardelja do bližnje Trstenjakove ulice. Predračunska vrednost teh del znaša okrog 3 milijone dinarjev. Precejšen delež bodo zagotovili iz občinskih virov in krajevnega samoprispevka mestnih krajevnih skupnosti, pričakujejo pa, da bo nekaj denarja nateklo tudi iz republiške blagajne, saj je ureditev križišča med Gregorčičevo in Cankarjevo ulico v republiški pristojnosti. V tesni zvezi z ureditvijo Gregorčičeve ulice je tudi dokončna ureditev Kocljeve, Kidričeve, Cankarjeve in Kuharjeve ulice, kjer bo speljan promet. Poleg tega so v Kraigherjevem naselju začeli urejati ulično razsvetljavo, pred prvo osemletko pa bo viseči semafor, ki naj bi zagotovil varen prehod učencev. Milan Jerše PO MOSTOVIH SE LAHKO VOZI Predsednik pravi, da bo »žmetno« Prvi uradni obisk predstavnikov nove slovenske oblasti na Madžarskem je torej za nami. Predsednik izvršnega sveta Lojze Peterle se je na poti sestal tudi s predstavniki pomurske madžarske narodnostne skupnosti in porabskimi Slovenci. Z obema narodnostnima manjšinama se je pogovarjal že tudi minister brez listnice dr. Janez Dular. Končno oceno je težko dati, saj bomo šele v prihodnjih mesecih videli, kakšni bodo rezultati pogovorov. Pa vendarle, na podlagi slišanega in videnega lahko rečem, da je obisk uspel. Predvsem pa nas je Lojze Peterle prepričal s svojo neposrednostjo. Prvič se je zgodilo, da se je kak. predsednik slovenske vlade neposredno pogovarjal s porabskimi Slovenci. Razgovor ni bil nič kaj preveč protokolaren, ampak sproščen in domač. Seveda so Po-rabci potarnali, da jih je vedno manj, zdaj le še kakšnih 5 tisoč (pred vojno 25 do 30 tisoč). Da je stanje takšno, kot je, pa je mnogo krivcev. Kriva je bila zgrešena madžarska narodnostna politika, nekaj pa tudi sami Porabci in matična domovina. Kako torej rešiti tisto, kar se rešiti še da? Veliko je odprtih in bolečih ran. Najbolj pa skeli tista, ki se ji pravi mejni prehod Martinje— Gornji Senik. Z odprtjem tega prehoda bi lahko ubili več muh na en mah. Kako? Iz Slovenije bi lahko prihajal slovenski duhovnik, veliko lažje bi bilo z odpiranjem malih proizvodnih obratov in navsezadnje bi se lahko ljudje ob meji spet vsakodnevno srečevali. Lojze Peterle je obljubil, da se bo 30. junija, ko bo ponovno prišel na Madžarsko, pogovoril z madžarskim predsednikom vlade J6zse-fom Antallom. Po njegovem ne sme biti nobenih ovir za odprtje prehoda, še posebej zato, ker so s predstavniki Žalske županije že podpisali protokol o dveh drugih maloobmejnih prehodih na Kobilju in v Pincah (Ob tem je vendarle potrebno dodati, da sta oba prehoda v lendavski občini. Tudi Madžari iz soboške občine bi radi dobili kakšen prehod, a o tem na sedanjih pogovorih ni bilo govora. Predsednik slovenske vlade namreč ni obiskal Železne županije — kar mu nekateri zamerijo — obenem pa tega problema niso poudarili niti predstavniki madžarske narodnosti na pogovoru v Lendavi). Madžarske oblasti bo tudi opozoril na njihove predvolilne obljube o urejanju pravnega položaja narodnosti in o poslancih, ki bi morali sedeti v madžarskem parlamentu. Kot vemo, so v novi, dopolnjeni madžarski ustavi črtali člen, ki je govoril o osmih manjšinskih poslancih, pa tudi o ministrstvu za narodnosti ni ne duha ne sluha. Predsednik izvršnega sveta je rojakom obljubil tudi drugo pomoč, obenem pa jih spodbudil, da se osamosvojijo in ustanovijo lastno organizacijo. Le-ta naj bi postala enakopraven partner v odnosih med sosednjima državama, pa tudi v odnosu do slovenske vlade. Manjšine tudi naj ne bi bile več samo mostovi (po katerih se lahko vozi), ampak resničen subjekt in partner v pogovorih. Kaj reči ob koncu? Bodo Slovenci, ki žive ob Rabi, dočakali tisto, kar si zdaj najbolj želijo, odprto mejo z matico? Predsednik je dejal, da bo »žmetno«, kot bo »žmetno« tudi vladi pri reševanju nakopičenih problemov, ampak vseeno naj nas vrag vzame, če tega problema ne bi rešili še letos. Upajmo, da ne bo spet ostalo le pri besedah. Silva Edry STRAN 3. aktualno po svetu Le dvajset sekund je bilo časa, kot je povedala neka preživela priča tiste strahotne noči. Reuterjev posnetek kaže ranjenca iz Zendžana, ki ga je potres zravnal z zemljo. Iranska organizacija Rdečega polmeseca je zaprosila vlade po svetu za pomoč z zdravili, vitamini in zdravniško opremo. Svet se je takoj odzval. V Teheran je prispelo 180 francoskih zdravnikov, pomaga pa tudi RK Slovenije. Zabeležili so preko sto potresnih sunkov in brez strehe je ostalo 400 tisoč ljudi. Borčevski pogledi na Rog Delegacija slovenske borčevske organizacije je na pogovoru s predsednikom predsedstva Slovenije Milanom Kučanom in članom predsedstva Ivanom Omanom razgrnila poglede borcev na spominsko slovesnot, ki bo 8. julija na Rogu. Ivan Dolničar, predsednik borčevske organizacije je dejal, da se bodo borci slovesnosti udeležili le, če bo to simbolni pokop vseh mrtvih na Rogu, ne samo domobrancev in če bo jasno poudarjeno, da nima narodnoosvobodilni boj, ki se je v Sloveniji končal 15. maja 1945, nič skupnega s poznejšim pobojem domobrancev. Borčevska organizacija se zavzema za vsestransko osvetlitev vseh neraziskanih strani naše vojne in povojne zgodovine, nasprotuje pa trditvi, daje bila NOB državljanska in ne osvobodilna vojna. Na posvetu je bila izražena tudi misel, da bi bilo morda vseeno prav ustanoviti nekakšno borčevsko stranko, saj sedaj borčevskih interesov ne zastopa nobena stranka. Nova madžarska ustava Na Madžarskem so sprejeli vrsto dopolnil k ustavi. Nove ustavne formulacije določajo, da je Republika Madžarska neodvisna, demokratična, pravna država pod tradicionalno rdeče-belo-zeleno zastavo. Predsednika dražve bo volil parlament, čeprav je bilo pred tem zbranih okoli 200 tisoč podpisov z zahtevo, da naj bi prvega človeka dražve izvolili vsakih pet let na referendumu. Za pravice narodnostnih in etničnih manjšin bo skrbelo posebno poverjeništvo pri parlamentu. Ni sprejet v novi ustavi tudi amandma, ki je predvideval, da bi po en predstavnik osmih manjšin prišel v parlament. Po novi ustavi ne bo nihče omejeval podjetniških pravic in svobodne konkurence, vse lastninske oblike pa bodo pred zakonom enake. Številke, velike številke... Andrej Flajs, strokovnjak, za tako imenovane družbene račune na slovenskem statističnem zavodu, je nedavno izračunal, prav alarmantne podatke in jih posredoval vladi. Če bo Slovenija polnila zvezno balgajno tako kot v prvih štirih mesecih, bo letos »pokrila« kar četrtino zveznega proračuna; na vsakih 100 dolarjev izvoza odštejemo federaciji celih 48 dolarjev; Slovenija daje zvezi 600 dolarjev na prebivalca, Jugoslavija v povprečju 250; za kulturo porabimo v Sloveniji 25 dolarjev na glavo, za federacijo 25-krat več_ Jugoslavija je torej za Slovenijo žgoč problem, zlasti zato, ker je sama v veliki gospodarski stiski, zato bomo morali pospešiti proces konfedera-lizacije. Javnost o vladi, zapletih vskupščinj 33.5 % ~7 Kaj menite o dosedanjem delu vlade? vlada Je storila več, kot Je bito pričakovati 10.6 % »Ud. J. popolnem, zstijlla In ukrap. m pamet zale, daje 61 odstotkov sedanji vladni politiki, ki. popustljiva do beguncev m s NEW YORK - Ameriški * j ni minister D. Cheney da naj bi ZDA v naslednji« P tih zmanjšali izdatke za vojs‘ trti"°- BUDIMPEŠTA - P° letih so ponovno odprli bu sko borzo, ki je hkrati Prva ju^ Vzhodni Evropi. Prva horra pešti je bila ustanovljena K ATENE — Zaradi suše začasno prepovedali upora de za pranje avtomobilo*’ I pločnikov in zalivanje vrtov: Ji tl kršitelje znašajo 700 dolar)' mesece zapora. I RAZJARJENI VOJVODINCI „ V Vojvodini se je dvignil trušč, v katerem so Krneu vali, naj jim država vrne 5.500 oralov njiv. Vojvodin8 po.1}* pravijo, da je do 5.500 katastrskih oralov država , pošteni poti. Jugoslavija je podpisnica skoraj vseh de človekovih pravicah in se zelo zavzema za pravice dov in narodnosti, zato bi se spodobilo, da se konc ukvarjati tudi z varovanjem pravic in svoboščin vljanov. »Naj rdeči vrnejo vzeto! Kaj pa drugega. nas kot okrasek na zastavo, saj naj bi bila srp in klad’ ma kmet in delavec brata. Seveda ni nikakršnega več.« ... se j« C Delovna skupina kmetov iz Subotice in Kanji2? kopala do podatkov, da je bilo od 250 kmetov Subotičr že, Bačke Topole, Ade in drugih mest v severni , odstotkom konfiscirano skoraj celotno premoženje (z® vina, stavbe, inventar). V tem dejanju kolektivizacije!^ psP' zaporno kazen obsojenih 173 moških in 37 žensk, k* ,|0 s f za rešetkami skupno 206 let. Šest ljudi se sploh ni stajanja kazni, medtem ko tistih, ki so napravili 8 sploh niso evidentirali. Poleg tega je bilo 162 kmetov r nih leta 1953 prodati državi okoli 220 oralov zemlje- Vojvodinski kmetje mahajo s papirji o odvzeti in lizirani zemlji in pravijo, da verujejo, da bo država sp j^ar00 to dejstvo, če pa ne bo tako, se bodo obrnili tudi na m na sodišča. »Saj mi kmetje smo znani kot pravdarji. Če bo tr®]je.G dal tudi zadnjo paro, da bi si zagotovil pravico do z bi dal ženo komu drugemu kot njivo. Oče mi je prip0 je kako so njegovega očeta vodili po vasi, na vratu pa HJSeteP«. la parola: Jaz sem kulak, vaški delomrzneži pa so ga P pai^ Tako smo prišli v komunizem,« pravi Pavle JosimoV va. _ A JUGOSLOVANSKI PREBLISK« --------------------------------------------------- . I Dimitrij Rupel: »Hočemo biti enakopravni z drugi11" J čemo, da Srbi predstavljajo Slovenijo v Evropi.« (Borba - f ----- ..^trt Tisti, ki niso ziral. dosegli nebes, upajo, da se bo tudi a‘ J .. _ (Dnevnik j ✓ (Politika- f Neki beograjski književnik, sicer profesionalni cinik- ^IKji ke v Srbiji so četniške, edino demokratska stranka je ko1".. "J (Nedjeljnja Dalma1")^/ Opoziciji gre za oblast, ne za Srbijo. STRAN 2 VESTNIK, 28. aktualno doma »Ljudem dati možnost, Lendavski socialdemokrati ustanavljajo podjetje Tako so sklenili na programsko-volilni konferenci občinskega odbora — Večja naslonitev na delavski sloj — Namesto Brigite Koren novi predsednik Borut Topličar da se izkažejo!« Za ? besedami je delegat DPZ Danilo Tirš na o|e/a.n^u oborov SO Gornja Radgona pomiril duhove na ^i0^6 Branka Kaučiča — Izvoljen 7-članski Cem z Antonom Tropenauerjem »biinsk^L S°rnjeradgonske zadnjem skuPsčme se tudi na niso i,n SkuPnem zasedanju logi jn _ d dopolnili še s pred-^ednnab^am'' ke-te so do-“feilt^ Najprej se je ''tbom j”, krobar, delegat Potarnal n ruz®aega dela, ki je pOvršini tnnellkl škodi, ki jo na ■ov Povzroč h^ktarJev vinogra-"'daskunf- dlvjad- Predlagal I Hu svetiiPS5'na nal°ži izvršne-Izdatke i’ da zbere potrebne odstrel ern p?.skrbt za povečan k’tov iP "Jadk V inienu sindi- sekro?reg0V0rd Jože Le-Zvezesvilnaobdmskega sveta Seiezav7 ,Odnib sindikatov, ki »»sol el za iskreno in tvor-z novim izvrš- Sn v ,tem man-deževali t;dkAiu se bodo po- Ustave 8^ določ‘l sloven-!!' nas obve7!,"am dovoljujejo ?r|itierih l z^JeJ°7 da bomo v 111 ekonnm°i 0 š'° za socialne ^Ptiha™ike Pravice delav-S s ki 1 v občinsko skup- Dred|Str^ktivnimi pobu-> Pričah' in stališči, za »je.« ujemo razumeva- ? delegatkJe bkila tudi P°tm-^ela IrenoVnb°ru Z£hužene-J^Vijo da ».■^to Oseh,Vknj lz dob°dka h^erjave 7 d°hodkov ter leta61?^'1^1 obdobjem li- s°seti4 ?anirnalo jo je, te?° pestijo evki v občin>> ?’ve, piač ebke gospodarke a“ s° se nizaes.posojaiandsk|ega Proraču-tiih 1Jam in n ovnim orga' ist "'erah p° kakšnih obrest-> zbora Pprav tak° delegat °^nc Fašalek pa ijk8taVnik t °’ kornu je kot Skzv?et^^ zadruge na llsti katere X. en- To dilemo je povezal s tem, ko je Kmečka zveza podprla predlaganega kandidata za člana IS, njegova kmetijska zadruga pa ne. Šlo je za Branka Kaučiča, kmeta iz Gornjih Ivanjcev, s čigar kandidaturo se nista strinjala dosedanji predsednik IS Janko Slavič in inž. agronomije Janko Rihtarič, ki sta menila, da bi v občinski vladi morali imeti bolj kvalificiranega zastopnika kmetov in kmetijstva. Duhove je pomiril delegat DPZ Danilo Tirš, rekoč: »Težko je ocenjevati kandidata za IS, predno je lahko sploh .kaj naredil. Ljudem je treba dati možnost, da se izkažejo in jih potem kritizirati, če ne bo kaj v redu, pa jih lahko tudi odpokličemo!« S tajnim glasovanjem je Branko Kaučič, nepoklicni član občinskega izvršnega sveta, odgovoren za kmetijstvo, vendarle dobil potrebno večino glasov. Poleg predsednika Antona Tropenauerja so novoizvoljeni poklicni člani IS še podpredsednik Zlatko Erlih, predsednik komiteja za družbeno načrtovanje in družbenoekonomski razvoj, ki bo hkrati odgovoren za gospodarstvo in negospodarstvo, Janez Brunčič, predsednik komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora, in Daniel Verzel, direktor Uprave za družbene prihodke. Nepoklicna člana bosta tudi Slavko Lončarič (drobno gospodarstvo) in Andreja Satler (turizem in gostinstvo). Za sekretarja občinskega izvršnega sveta so imenovali Zvonka Brenčiča, predstojnike nekaterih oddelkov pa bo mandatar predlagal na naslendji seji zborov SO. Ob tej priložnosti so izvolili za predsednika DPZ Janka Slaviča, dosedanjega predsednika občinskega izvršnega sveta. Milan Jerše Enkrat Slovo od šole in... 'M110 leto ■ ražgibak°^^ naj živi šola! V Pomurju je bila res dokaj (»t^a << *° Uradnnac ’' T° še posebej velja za naš veliki Center — saj t« » IM °ta’ ki’ red.nješ°lski center tehniškopedagoške usmeritve kn^jn tčenep največja šolska >tovarna< v pokrajini ob Muri ^O^rat’1" okroS 150 zaposlenih). Tam se je zgodilo zdaj l plakat '"'P (če iPle padala kocka za ocene, drugič je padal nekdo ne- Zad"8 a*®ra v k res^‘ Potem je izbruhnila na dan tako imenova-eijPje šlo n- kat*ro so posegli vmes celo delavci organov za no-kir^ft^^Pelo u'nai b' za >streljanje< na novinarje (če je to res?). t^Mlo ?ori(> u r|Cn-t,n 'n v javn°st je prišla njihova pritožba zoper C11 0(l u P'Salo’o ' , j'1!1 dela krivice. Nedolgo od tega se je na veliko ' ev eni h *ev' po denarni odškodnini, ki da jo mora plačati to j *u
  • in starši, med vrtcem in otroki se ■ Hi ievi sn^"?rs‘kai spremenilo. Starši in otroci postaja- I Ak v vrtc d®lavci pri izvajanju drugačnih oblik življe- I s° ga C ako b' lahko označili tudi 3. roditeljski se- ■ V> ^hlr^enih minuhh dneh pripravili v vseh 17 enotah I ta ^teli' roditer ^ddizacij v občini Murska Sobota. To je -p »k kot Priprt! sestanek samo po imenu, v bistvu pa so | ’ s° ,Za otroj.\ ?tar®em nekaj, kar je bilo prijetno tako ■ ( »\.e' pikn'k' skuPaj so delali in se igrali, ponekod g tfik3 bj^^rov3^-61111 zamisel tega srečanja pa se mi je zdel I W kltia d° v miiu'Smo se takrat vsi pošteno smejali. Želim I oTu1’ da jih več takšnih vložkov ob naših sreča- ■ tu’ je ,ke tudi z dOni0 še imeli, saj starši tako spoznavamo | "^Vs/Ptsala e ru8ega zornega kota kot vsakodnevno do- . >a 25 v Mi1* kd mamic, ki je bila na srečanju v vrtcu | Urski Soboti. ■ \ J. G. ■ V Lendavi je bila v soboto zvečer programsko-volilna konferenca občinskega odbora Socialdemokratske zveze, ki so se je udeležili tudi predstavniki krščanskih demokratov, socialistov in zelenih, navzoč pa je bil tudi sekretar slovenskih socialdemokratov Erik Modic. O delu in uspehih lendavskih socialdemokratov od ustanovitve (24. februarja 1989) do danes je poročala dosedanja predsednica Brigita Koren, ki je izrazila veliko zadovoljstvo ob volilnih rezultatih. Imeli so skupno listo s krščanskimi demokrati, s katerimi so si zagotovili kar 9 od 20 delegatskih mest v občinskem družbenopolitičnem zboru, od tega so 4 delegati Socialdemokratske zveze. Poleg tega so iz njihovih vrst iz- ZASEDANJE SKUPŠČINE OBČINE LENDAVA KONČNO OBČINSKA VLADA V petek je bila v Lendavi najprej redna, nato pa še slovesna seja občinske skupščine — Za zdaj 8-članski izvršni svet Vsi trije zbori skupščine občine Lendava štejejo 60 poslancev, vendar jih je bilo tokrat navzočih le 50. Največ jih je rpanjkalo v družbenopolitičnem zboru (5), nato v zboru združenega dela (4) in naposled v zboru krajevnih skupnosti (I). Posamezni zbor ima 20 poslanskih mest. Pa tudi sicer tokratno zasedanje ni bilo tako živo. Ali to pomeni, da začetno zavzemanje že na začetku pojenjuje? Osrednja točka dnevnega reda je bila volitev občinskega izvršnega sveta. Za zdaj ga sestavlja 8 članov, kar je 5 manj, kot pa je štela prejšnja občinska vlada. Vsi predlagani člani so bili izvoljeni in dobili (od 50 možnih) takole število glasov: Alojz -Jerebic, predsednik, 43, Štefan Gjerkeš, podpredsednik, 44, Helena Kramar 40, Marija Stanisavljevič 45, Miran Lovrin 48, Franc Žižek 47. Ti bodo poklicni člani, saj so sicer predstojniki posameznih občinskih upravnih organov, razen predsednika seveda. Nepoklicna člana pa sta dva: Angela Hozjan, Ledvične bolezni, tema Panonskega simpozija Petnajsti Panonski simpozij, strokovno srečanje zdravnikov treh dežel, je bil tokrat v Sombo-telu, tema srečanja pa so bile ledvične bolezni. Srečanja so se udeležili profesorji iz Gradca ter splošni zdravniki avstrijske Štajerske, profesorji Sombotelske bolnišnice ter zdravniki Železne županije in seveda naši pomurski, člani zdravniškega društva, ki je soorganizator vsakoletnega srečanja zdravnikov. Srečanje je bilo na visoki strokovni ravni, tako po predavanjih kot okrogli mizi, našo stran pa je enakovredno zastopal s svojim predavanjem dr. Franc Šti-van, internist, nefrolog soboške splošne bolnišnice. Na srečanju so spet ugotovili strokovno sorodnost, eden od sklepov srečanja pa je bil, da je bolezen treba odkrivati v zgodnji bolezenski fazi in ne da pridejo bolniki v bolnišnico, ko je bolezen prišla do končne stopnje. Ob teh letnih srečanjih zdravnikov treh dežel, kjer si izmenjajo strokovna mnenja in predstavijo izkušnje, pa so se razvile tudi tesnejše vezi sodelovanja med bolnišnicami. Že nekaj let sodelujeta ginekološka oddelka soboške in sombotelske bolnišnice, svoj obisk na soboškem oddelku pa je tokrat napovedal profesor Ilei. Organizacijo srečanja bo prihodnje leto prevzela Avstrija, tako obliko sodelovanja pa podpirata Pomurski zdravstveni center in Zveza zdravniških društev Slove- voljeni predsednik občinske vlade, predsednik družbenopolitičnega zbora, podpredsednik zbora KS in predsednik lendavskega Demosa. Na konferenci so izvolili novo 9-člansko predsedstvo in za predsednika Socialdemokratske zveze Lendava Boruta Topličar-ja. Sprejeli so tudi statut in program stranke, v katerem so dali poseben poudarek pridobivanju članstva in popularizaciji stranke, naslonitvi na delavski sloj in sodelovanju pri ustanavljanju neodvisnih sindikatov. V gospodarstvu pa so za zaustavitev kemičnih obratov, ki močno onesnažujejo okolje, uveljavitev podjetniške in trgovske dejavnosti, davčne olajšave za podjetni ki je dobila 47 glasov, in Stefan Matjašec, 39 glasov. Čeprav so močno zredčili dnevni red, ker se je naglo bližala ura slovesne seje, so vendarle sprejeli pobude nekaterih delegatov. Od teh je prav gotovo najpomembnejši poziv poslanca Jožeta Balaška, ki je govoril v madžarskem jeziku, naj novi izvršni svet čimprej skliče direktorje delovnih organizacij, kajti stanje v podjetjih je izredno hudo. Pobuda bo izpolnjena, čeprav ni mogoče pričakovati, da se bodo raz- J SOBOŠKI PRENOVITELJI < PRITEGUJEJO ČLANSTVO Najmočnejša stranka v občini za natančno evidenco | — Različni prispevki za članstvo v stranki — Razne obli-| ke organiziranja — Tudi opozicijski časopis ali revija I ZKS —Stranka demokratične prenove iz Murske Sobo-Ite, ki je na volitvah dobila blizu 20 odstotkov glasov in | je tako ena najmnožičnejših ■ strank v soboški občini, se je te dni lotila nekaterih akcij, s ■ katerimi želi v svoje vrste pridobiti čimveč članov. Pregled I nad članstvom je zdaj nepopoln in pomanjkljiv, zato so I vsem dosedanjim članom bi-Ivše ZK poslali dopis z evidenčnim listom, s katerim se I lahko vsakdo odloči za višino prispevka stranki. Kot je zna-ino, so osnovne organizacije ZKS—SDP v podjetjih uki-B njene, odpravljeno je odtego-! vanje članarine pri izplačilu | osebnega dohodka, od števila ■ naročnikov pa bo odvisno, Kmalu vzhodna obvoznica po Gregorčičevi? Ta mestna ulica naj bi postala pomembna prometna povezava v Murski Soboti — Začetek del že poleti — Povezava z južno obvoznico po Cankarjevi ulici — Vrednost del okrog 3 milijone din O Gregorčičevi ulici v Murski. Soboti, ki naj bi postala vzhodna obvoznica, je bilo v preteklosti že veliko govora. Kot kaže, pa so se zadeve zadnje čase toliko spremenile, da lahko kmalu pričakujemo njeno ureditev. Pričakovati je, da bodo v poletnih mesecih komunalni delavci in cestarji skušali narediti kar največ, da bi Gregorčičevo ulico čimprej usposobili za pomembno vzhodno obvoznico pomurskega središča, kjer je promet že zdaj zelo gost. Potem ko bodo zaprli glavno mestno prometnico Titovo ulico, bo dobila Gregorčičeva ulica večji pomen. Obvoznica bo speljana mimo nekdanje bolnišnice oziroma zdajšnjih prostorov Invalidskih delavnic Solidarnost do katoliške cerkve in Petrolovega bencinskega servisa na Cankarjevi ulici. S tem bo Gregorčičeva ulica povezana z južno obvoznico, kamor naj bi se preu ke, razvoj domače obrti, izenačitev položaja delavca in kmeta, proti gradnji hidroelektrarn na reki Muri in preverjanje kakovosti voda. Zelo zanimiva pa je gotovo pobuda o ustanovitvi podjetja, ki bi opravljalo posredniške posle za zunanje sodelavce. Med drugim razmišljajo o zadružniških in kooperacijskih poslih za podjetnike, za katere bi opravljali finančne in računovodske posle,, prodaji in nakupu nepremičnin ter o razširitvi videotek v lendavski občini, kjer bi delovali kot nekakšen mladinski servis. Menili pa so, da ni nujno, da bi bil ustanovitelj tega podjetja občinski odbor Socialdemokratske zveze. Milan Jerše mere (samo zaradi tega) spremenile čez noč. Na slovesni seji občinske skupščine pa sta govorila predsednik Ciril Pucko in predstavnica madžarske narodnostne skupnosti Maria Pozsonecs. Tam so tudi podelili pisna priznanja občine Lendava, ki so jih dobili: Kovinoplastika Jožice in Viktorja Ketlerja iz Čentibe, Štefan Tratnjek^ direktor Gidosa, obrat Toka v Žižkih in Rajko Stupar iz Trimlinov. Š. S. I I I I I kako bo z nameravano izdajo j opozicijskega časopisa ali re- | vije. V prihodnje naj bi poleg I krajevnega organiziranja čla- I nov ZKS —Stranke demokra- ' tične prenove pri vodstvu I stranke organizirali še razne ! druge oblike delovanja, ki | bodo vključevale komuniste z ■ mnogih področij, kot so eko- I nomija, šolstvo, delavci I UNZ, pravniki, sodniki itd. B Nameravajo ustanoviti tudi I Zeleno frakcijo in Demokra- J tični forum ali podmladek I stranke, poslanci pa se bodo lahko zbirali v klubu poslan- I cev prenoviteljev. Zanimiva । je tudi pobuda o ustanovitvi | kluba veteranov stranke. M. Jerše I smerili prometni tokovi. Obvoznica bo še naprej potekala ob Osnovni šoli Edvarda Kardelja do bližnje Trstenjakove ulice. Predračunska vrednost teh del znaša okrog 3 milijone dinarjev. Precejšen delež bodo zagotovili iz občinskih virov in krajevnega samoprispevka mestnih krajevnih skupnosti, pričakujejo pa, da bo nekaj denarja nateklo tudi iz republiške blagajne, saj je ureditev križišča med Gregorčičevo in Cankarjevo ulico v republiški pristojnosti. V tesni zvezi z ureditvijo Gregorčičeve ulice je tudi dokončna ureditev Kocljeve, Kidričeve, Cankarjeve in Kuharjeve ulice, kjer bo speljan promet. Poleg tega so v Kraigherjevem naselju začeli urejati ulično razsvetljavo, pred prvo osemletko pa bo viseči semafor, ki naj bi zagotovil varen prehod učencev. Milan Jerše PO MOSTOVIH SE LAHKO VOZI Predsednik pravi, da bo »žmetno« Prvi uradni obisk predstavnikov nove slovenske oblasti na Madžarskem je torej za nami. Predsednik izvršnega sveta Lojze Peterle se je na poti sestal tudi s predstavniki pomurske madžarske narodnostne skupnosti in porabskimi Slovenci. Z obema narodnostnima manjšinama se je pogovarjal že tudi minister brez listnice dr. Janez Dular. Končno oceno je težko dati, saj bomo šele v prihodnjih mesecih videli, kakšni bodo rezultati pogovorov. Pa vendarle, na podlagi slišanega in videnega lahko rečem, da je obisk uspel. Predvsem pa nas je Lojze Peterle prepričal s svojo neposrednostjo. Prvič se je zgodilo, da se je kak. predsednik slovenske vlade neposredno pogovarjal s porabskimi Slovenci. Razgovor ni bil nič kaj preveč protokolaren, ampak sproščen in domač. Seveda so Po-rabci potarnali, da jih je vedno manj, zdaj le še kakšnih 5 tisoč (pred vojno 25 do 30 tisoč). Da je stanje takšno, kot je, pa je mnogo krivcev. Kriva je bila zgrešena madžarska narodnostna politika, nekaj pa tudi sami Porabci in matična domovina. Kako torej rešiti tisto, kar se rešiti še da? Veliko je odprtih in bolečih ran. Najbolj pa skeli tista, ki se ji pravi mejni prehod Martinje Gornji Senik. Z odprtjem tega prehoda bi lahko ubili več muh na en mah. Kako? Iz Slovenije bi lahko prihajal slovenski duhovnik, veliko lažje bi bilo z odpiranjem malih proizvodnih obratov in navsezadnje bi se lahko ljudje ob meji spet vsakodnevno srečevali. . Lojze Peterle je obljubil, da se bo 30. junija, ko bo ponovno prišel na Madžarsko, pogovoril z madžarskim predsednikom vlade J6zse-fom Antallom. Po njegovem ne sme biti nobenih ovir za odprtje prehoda, še posebej zato, ker so s predstavniki Žalske županije že podpisali protokol o dveh drugih maloobmejnih prehodih na Kobilju in v Pincah (Ob tem je vendarle potrebno dodati, da sta oba prehoda v lendavski občini. Tudi Madžari iz soboške občine bi radi dobili kakšen prehod, a o tem na sedanjih pogovorih ni bilo govora. Predsednik slovenske vlade namreč ni obiskal Železne županije — kar mu nekateri zamerijo — obenem pa tega problema niso poudarili niti predstavniki madžarske narodnosti na pogovoru v Lendavi). Madžarske oblasti bo tudi opozoril na njihove predvolilne obljube o urejanju pravnega položaja narodnosti in o poslancih, ki bi morali sedeti v madžarskem parlamentu. Kot vemo, so v novi, dopolnjeni madžarski ustavi črtali člen, ki je govoril o osmih manjšinskih poslancih, pa tudi o ministrstvu za narodnosti ni ne duha ne sluha. Predsednik izvršnega sveta je rojakom obljubil tudi drugo pomoč, obenem pa jih spodbudil, da se osamosvojijo in ustanovijo lastno organizacijo. Le-ta naj bi postala enakopraven partner v odnosih med sosednjima državama, pa tudi v odnosu do slovenske vlade. Manjšine tudi naj ne bi bile več samo mostovi (po katerih se lahko vozi), ampak resničen subjekt in partner v pogovorih. Kaj reči ob koncu? Bodo Slovenci, ki žive ob Rabi, dočakali tisto, kar si zdaj najbolj želijo, odprto mejo z matico? Predsednik je dejal, da bo »žmetno«, kot bo »žmetno« tudi vladi pri reševanju nakopičenih problemov, ampak vseeno naj nas vrag vzame, če tega problema ne bi rešili še letos. Upajmo, da ne bo spet ostalo le pri besedah. Silva Eory JUNma 1990 . STRAN 3. Ali goljufija drugih koristi upokojencem? Počitnice so tu in upokojene babice in dedki sedaj z veseljem lahko ugotavljajo, da bodo lahko primaknili od pokojnine za prijetnejše počitnice svojih vnukov. Lahko bodo celo priskočili na pomoč celi družini, če se ji zaradi nizkih plač — vemo za razmere v gospodarstvu — slabo godi. Pokojnine se namreč sproti usklajujejo, torej tudi zvišujejo, tako da se povprečna pokojnina že približuje slovenskemu povprečnemu osebnemu dohodku. Nedolgo tega pa smo še pisali o težkem življenju upokojencev ob izredno majhnih pokojninah, ki so se jim zdele celo sramotne po tolikih letih dela, ustvarjanja za družbo. Zanje so torej prišli lepši časi, ki pa morda bodejo delavce, ki delajo, a je plača tako nizka, da se s težavo prebijejo do naslednje ali visi nad njimi celo grožnja izgube delovnega mesta. So taki, ki upokojencem zavidajo, pa tudi taki, ki se veselijo upokojitve, saj jim bo prinesla višjo pokojnino od plače. Tudi sprašujejo se, kako je to mogoče, da se ob uradni zamrznitvi osebnih dohodkov pokojnine višajo (ker se usklajujejo s plačami), in to skorajda vsak mesec za kar nekaj odstotkov? Upokojenci so si le izborili svojo pravico po sprotnem usklajevanju pokojnin z rastjo osebnih dohodkov, torej se nimajo za kaj čutiti krive. So torej drugi, ki so prevarali zakonsko določilo zamrznjenih osebnih dohodkov in ki imajo denar, da si ga razdeljujejo za plače. Tam, kjer spoštujejo zakon in jim hudo škriplje, tako da ni več niti za plače, si kaj dosti seveda ne morejo privoščiti. Poskus ugibanja za prvo domnevo; plače je mogoče zvišati z namišljenimi dušami. Večje je število zaposlenih delavcev, več denarja si je mogoče razdeliti za plače. Naivci bi bili, če bi videli vzrok za možno zviševanje pokojnin le v goljufiji. Lahko sklepamo, da so se morali vseeno zvišati osebni dohodki delavcev v velikih sistemih, kjer se stvari rešujejo s pomočjo družbenih ukrepov, ali pa si razdeljujejo višje plače, dokler povsem ne poči, torej na račun poslovne uspešnosti. Nekaj torej je, kar pa da slutiti, da ne bo nič dobrega, saj se zna zgoditi, da bo tudi spizovska blagajna postala prazna (nič nepričakovanega ob zniževanju prispevnih stopenj in nesposobnosti podjetij, da dajejo prispevke). Zato, babice in dedki, kar dajte svojim vnukom, sedaj ko še lahko, ker se ne ve, ali boste v naslednjih počitnicah še lahko! Majda Horvat ŠOLSTVO Po novem zimske počitnice 2-krat V šolstvo prodira v zadnjem času čedalje več novosti. Tako je Komite za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije pod novim vodstvom (predsednik dr. Peter Vencelj) sprejel tudi pravilnik o šolskem koledarju za osnovne in srednje šole. Bistvena novost je, da bodo dozdajšnje dvotedenske zimske počitnice razdeljene na dva dela. Prvi se bo začel od božiča in bo trajal do izteka novoletnih praznikov, drugi del pa bo ostal kot doslej — na prehodu med prvim in drugim šolskim polletjem. Druge zimske počitnice bodo trajale le en teden. S to spremembo se bomo vsaj s počitnicami približali večini evropskih držav. Nekoliko drugače bo le s spomladanskimi počitnicami, ki se bodo pri nas začele 27. aprila in bodo trajale do izteka prvomajskih praznikov, drugje pa jih imajo večinoma ob velikonočnih praznikih. Zamisel o delitvi šolskega leta na tri časovna obdobja pa zaenkrat še ni prodrla v pravilnik, še naprej pa bodo prednosti in slabosti takšnega načina dela proučevali v treh ljubljanskih šolah. Ce se bo izkazalo, da bi bilo tako bolje, bodo izvedli spremembe na vseh šolah. . x r- • Jože Graj Ali bo delavcem odvzeto še zdravstveno zavarovanje? Bile so slutnje, sedaj pa je stvarnost, namreč napovedane velike težave v organizacijah družbenih dejavnosti, še posebej v zdravstvu, ki se po novem plačuje iz republiškega proračuna. Kot je povedal pomočnik direktorja Pomurskega zdravstvenega centra, Stefan Vučak, so nastopile velike likvidnostne težave, saj le s težavo dobivajo potrebni denar. Znana sta dva vzroka, zmanjšani dotok denarja v republiški proračun ter zmanjšanje finančnih načrtov, ki so jih pripravili za to leto, zaradi znižanja prispevne stopnje. Po sedanjih izračunih bi slovensko zdravstvo potrebovalo 10,5 milijarde dinarjev, po znižanju prispevne stopnje pa naj bi preživeli le z 8,8 milijarde, kar je šestnajst odstotkov manj od potrebnega. To pa je veliko denarja, pomanjkanje sredstev se bo tako poznalo pri poslovanju za naprej, bilo pa bo bolj, kot kažejo odstotki, saj bodo opravili poračun tudi za trimesečje, ko so imeli in porabili več denarja, kot so na novo izračuna- Repuliški izvršni svet pa je dal nekaterim velikim gospodarskim sistemom tudi soglasje, da več ne plačujejo prispevkov, kar spet pomeni, da bo denarja v blagajni vedno manj. Po besedah pomočnika direktorja pomurske zdravstve- ne organizacije seznama le-teh še niso videli, vendar ga bodo zahtevali, ker s tem delavci teh podjetij niso več zdravstveno zavarovani. (Če bodo zdravstvene organizacije prenehanje plačevanja prispevkov za zdravstveno varstvo delavcev vzele kot izgubo zavarovanja teh delavcev, kdo bo prevzel odgovornost za to?) Direktorji tozdov pomurske zdravstvene organizacije so se že posvetovali o nastalih težavah, ki bodo pomenile lomljenje zdravstvene dejavnosti — pripomnimo, da jih bodo ob zdravstvenih delavcih še najbolj čutili uporabniki, bolniki. Dogovorili pa so se tudi, da ne bodo šli v najemanje posojil, ampak sprejeli blokiranje računa in vse posledice, ki temu sledijo. Stiska je torej prišla tu- di družbene dejavnosti, zdravstvo, pa vendar to še ne pomeni, da bi Pomurci morali biti tiho o stvari, ki je nerešena prešla v roke nove vlade. To je indeksirana delitev sredstev, ali drugače; manj si imel ali potrošil, manj boš dobil vnaprej. V Pomurju namreč potrošimo najmanj sredstev na uporabnika v Sloveniji, kar je povsem logično, ker imamo najslabšo kadrovsko zasedenost zdravstvenih inštitucij ter skromno poslovanje. Normativov, ki so jih zahtevali že za časa prejšnje vlade (po številu prebivalcev, bolezenski sliki, specifiki), torej ni, ponovno pa bi jih morale zahtevati pomurske občine, kar bi zagotavljalo enak položaj za vse zavarovance v Sloveniji. Ob vseh težavah, ki sedaj bijejo tudi negospodarstvo, predvsem družbene dejavnosti, pa je kot svetla točka predlagani zvezni zakon o ustanovah. Za organizacije v družbeni sferi predvideva, da bi bile neprofitne, kar pomeni, da jim ne bi bilo več treba dajati visokih prispevkov iz dohodka, ki jih sedaj morajo vračati nazaj v blagajno, od koder jih prej zahtevajo. Pomurski zdravstveni center ima teh prispevkov iz dohodka kar za več kot tri milijone dinarjev. Majda Horvat TUDI V RADGONSKI OBČINI BIJEJO PLAT ZVONA Izgube v 7 podjetjih, kjer je zaposlenih blizu 67 odstotkov delavcev — Vse več presežkov delovne sile — Zagotoviti socialno varnost — Vzroke za nelikvidnost poiskati tudi pri sebi Gospodarske razmere v radgonski občini niso nič kaj rožnate. V prvem četrtletju so imeli izgube v sedmih podjetjih, kjer je zaposlenih 4875 delavcev (v celotni občini jih je 7300). Stanje pa se iz dneva v dan slabša, kar je skrb zbujajoče. »Vse večji presežki delovne sile lahko kaj hitro prerastejo v armado brezposelnih. Zato v imenu delavcev apeliram na občinsko skupščino, da nam prisluhne v naših zahtevah po novih delovnih mestih, ustreznem plačilu za opravljeno delo, kar uveljavljamo s kolektivnimi pogodbami, zahtevami po ustreznih delovnih razmerah in socialni varnosti delavcev. Vsaka odločitev o delavcih naj bo zato pretehtana in v prid delovnemu človeku,« opozarja sekretar občinskega sveta Zveze svobodnih . sindikatov v Gornji Radgoni Jože Lebar. Na pereče gospodarske razmere z vso resnostjo in odgovornostjo opozarja tudi novoizvoljeni predsednik radgonske vlade Anton Tropenauer. »To je glavni problem, s katerim se bomo morali nemudoma spopasti. V občini ni firme, ki ne bi imela takih ali drugačnih težav. Bodisi da gre za izgube, popolno nelikvidnost ali pomanjkanje denarja, ki postaja zadnje čase največji problem. Posledice pa so vse pogostejši socialni pretresi in stečajni postopki. Vzroki za tako stanje so globlji, najti pa jih moramo tudi sami pri sebi. Zlasti je to v kolektivih, kjer so po starem, zaspanem sistemu prešli naenkrat v razmere tržnega gospodarstva, prostega trga in preustroja.« V radgonski občini si prizadevajo, da bi čimprej izkoristili naravne danosti, kot so kmetijstvo, razvoj drobnega gospodarstva, obrti, turizma in obmejne lege občine, kjer je še precej rezerv. Prednost bodo dajali tistim razvojnim programom, ki bodo omogočali ustanavljanje novih podjetih in s tem večjo zaposlenost. Milan Jerše TRANSFUZIOLOŠKI ODDELEK V NOVIH PROSTORIH ■ Na neprimernost prostorov transfuziološkega oddelka, soboške bolnišnice so že lep-čas opozarjali krvodajalci (že takrat, ko so gradili novo kirurgijo) in zdravstveni delavci, ki delajo v njem. Ni šlo samo za utesnjenost, ampak je povezano s tem, da niso mogli opravljati dela, kot ga zahtevajo sprejeta merila za delo na takem oddelku. Z denarjem v zdravstvu pa je vedno tako po mačehovsko, zato na nove prostore, narejene izključno za transfuzijo, ni bilo mogoče računati, zato so se v bolnišnici in Pomurskem zdravstvenem centru odločili, da obnovijo prostore, kjer je bila prej trgovina ter še del garderobnih pro- U 0 0 . Na oddelku sta dva zdravnika, tri medicinske sestre z višjo izobrazbo, dva medicinska tehnika ter strežnica. štorov. Sedaj so nared in oddelek se je preselil. Seveda niso to, kar bi morali biti, tudi čakalnica za krvodajalce ni dovolj velika, pa vendar so boljši od prejšnjih, saj pomenijo možnost ločitve nekaterih delovnih postopkov, aseptično delo z brezprašno komoro ter skrajšanje čakanja, ker so tri odjemalna mesta. Ugotavljajo, da bodo prav letos dosegli potrebnih štiri tisoč krvodajalcev, kolikor jih tudi potrebujejo za pomursko bolnišnico, saj jih je do sedaj že obiskalo čez dva tisoč krvo- dajalcev. Prihajajo iz vseh pomurskih občin, v celoti le iz soboške, v ostalih pa dajejo kri tudi zavodu za transfuzijo v Ljubljani. S tremi odjemalnimi mizami bodo torej skrajšali čakanje, načrtujejo pa tudi, da bi kri jemali dvakrat na teden, ob torkih ter še en dan v tednu le za organizirane in najavljene skupine. Odvzemanje krvi pa je del dejavnosti na transfuziološkem oddelku. Vemo, da se polna kri skorajda več ne uporablja, da jo je potrebno predelati, ali drugače — razstaviti na njene dele, saj bolnikom dajejo le izbrano in potrebno substanco. Zato kri centrifugirajo, da ločijo krvno plazmo od krvnih celic. In prav tu je njihova najšibkejša točka v opremljenosti. Centrifuga je stara petnajst let in v nji lahko naenkrat centrifugirajo le štiri vrečke krvi, za pravo delo pa bi potrebovali tako, ki bi lahko predelala osem vrečk. Vzporedno in drugače pa poteka tudi delo v laboratoriju, kjer opravljajo preiskave odvzete krvi. Odvzeti krvi pregledujejo Rh krvno skupino, viruse aidsa, hepatitisa, sifilisa ter opravljajo križne poskuse, določajo regularna protitelesa, ter pripravljajo naročene preparate. Zaradi prostorske stiske in nezadostne opremljenosti dejavnosti niso mogli širiti, o tem pa razmišljajo sedaj. Za pomurske hemofilike, ki jih ni malo, bi namreč lahko pripravljali poseben preparat, ki ga sedaj drago kupujejo drugod. In jutri bo uradna otvoritev prenovljenih prostorov transfuziološkega oddelka. Majda Horvat Ljutomersko vino postaja Izstop neljubljanskih^^ organizacij iz sistema Slovin n ni tudi fizične ločitve v'na^tjlOiii V bistvu gre za naslednje. skopredelovalne organizacij . vno niso podpisale sP®”^oB.|t nje leto o sodelovanju s zlogov je pravzaprav več- j( z reorganizacijo, dolgoler nja na neustrezno in Pre0 kratizacijo in preveliki sr° vanja tako velikega sistem8; dodamo še neustrezno, lorel । poudarjanje lokalnih ka ’ meznih vin, ki bi s svojim i -0 ko dosegla višje cene na n. |lk potem je nepodpis o sod* gična posledica prisile ^iii gačnemu razmišljanju o p narstva pri nas. . w Za Ljutomerčana pm"e » več: še nadaljnje sode o’ »d nom vsekakor, saj je največjimi dobavite Ji La”* ga materiala za Ljuto uipki' gi strani pa postopno stne blagovne znamkeV1 ^11^ sko-ormoškega območja-božna želja tli že da J zato 1*^ ne bodo zmogli uresniči • jm’ delovanje s kletjo v Ormo«1 začetku (pobudniki so ^»1^ merčani) sicer Pr'nes vredn01*! premik in boljše ceno* ,$ ‘ dobrih in vrhunskih vin,.II |e ((d vini opravila svoje, saj। ^i, minimalni standard rejdss\j. pospeševalec in poro jetisl‘6, meznega območja. In flT nost. ki jo bodo v LJ“ in še kje na tem P»dr J morali izkoristiti- 0 j jllf dela, več vlaganja v trz J‘ znamko in še večjo skrb izdelka. -p zaenkr«* Evropski trg je za spreJ0'j dovolj odprt in v tel"J čine vin, ki jih prid«' ^ujen« L nem okolišu, žal s srednj* J leta množičnega izvoz 1 vostnih vin naredila **ajenlt z> , z zaščitno znamko . i> tomer in Ormož velik , naloga- ,-hne n8'0? B* Seveda veljajo pod , za druga vinogradms • Slovinom niso podp popo’8 (() pa seveda ne pomeni, ^-„0, p lovanje s Slovinom Trg ie d pa ne pod temi P»8*loV8ti pravzaprav že zace , področju vinarstva, F NEPREKLICNO SLOVO VRHA INE NAFTE LENDAVA? Metanol poganja avto brez »rikverca« Večletna kronologija (agonija!) lendavskega podjetja z okrog 1200 zaposlenimi v rafinerijski in petrokemični dejavnosti ter v izdelavi strojne opreme nujno privede do sklepa, da je potrjen odstop sedmerice ključnih mož, povezan z dejstvom, da zaposleni niso hoteli sprejeti predloga vodstva, naj bi 250 delavcev odšlo na t. i. dvomesečno čakanje na delo, zgolj vrh ledene gore z nespornim vplivom na lendavsko in seveda pomursko gospodarstvo. Poznavalci — omenimo le Naftinega strokovnjaka dr. Borisa Prohasko — gredo celo tako daleč, da predpostavljajo popoln zastoj, stečaj ali kar likvidacijo. Zadnji dogodki, predvsem seja delavskega sveta, zbori delavcev in sindikalna sejanja so torej pritrdili dejstvu, da so zlasti v petrokemiji in izdelavi strojne opreme posli docela zastali in je del zaposlenih brez dela. Ker poslovodni odbor ni mogel zagotoviti, da bodo delavci, ki bi morali ostati doma, ponovno zaposleni, prav tako pa ni mogel sprejeti zahtevka po 80-odstotnem nadomestilu za čas čakanja na delo, je odstopil. Gre za predsednika poslovodnega odbora Friderika _____________________________________________ ——— kot Borut Ošlaj, podpredsednik PO Ina-Nafte: »Kaj drug^^^^ mogli ponuditi — v dobri veri, da nastopi kdo z drugačnim Pr°^rjali s smo pač hoteli uveljaviti nekatere restrikcije, ob tem pa se obnovitve rafinerije, kar je dovolj velik zalogaj. Zamisel o sti Nafte (ne enovito podjetje, ampak več tovarn) spada v konc nosti za investiranje. Ne moremo recimo kar tako prikrpati rije ali k rafineriji tovarno metanola. Dele Nafte bi radi dah J 1()p je žaj, ko ne bo vse skupaj zakrito v eni sami veliki vreči. Moj in če ne bi tako mislil, tega ne bi storil. Mislim, da je to -- .^gje^ J kot avto brez >rikverca<. Verjetno si bom skušal najti službo Krambergerja, podpredsednika Milana Bratkoviča in Boruta Ošlaja ter direktorje proizvodnih sektorjev: Vlado Karakatič (Strojegradnja), Štefan Vida (Raziskave nafte in plina), Ladislav Gaal (Petrokemija) in Martin Šardi (Rafinerija). Delavski svet je sprejel ponujeni odstop, pri čemer imenovani še ostajajo v podjetju s statusom vršilcev dolžnosti; prav tako je sklenil, da bodo poslej imeli generalnega direktorja, katerega dela in naloge so že razpisali. Ob odstopu je Friderik Kramberger izjavil, da je sedanja struktura proizvodnje taka, da še nekaj časa ne bo zagotavljala do- Alojz Jerebic, predsednik lendavskega občinskega izvršnega sveta: »Problem rafinerije je ponovno aktualen, vendar je bojazen, da obnovljena še ne bo ustrezala evropskim standardom. Prav tako ni računati na nova delovna mesta, saj bo šlo zlasti za ohranitev programa. V strojegradnji, torej proizvodnji specifične opreme za naftno industrijo so bistveno izpadla naročila, najbolj od največjega naročnika Ine Naftaplina — za okrog 40 odstotkov. Najhuje je v petrokemiji, kjer so izgube že v sami substanci in kjer je tačas zastoj. Pridobivanje metanola iz zemeljskega plina, ki ga Nafta dobiva iz Sovjetske zveze, se ne splača, saj je treba veliko več odšteti za surovino kot za metanol. Je pa račun pri nekaterih izdelkih na osnovi metanola (formalin, umetna lepila, izolacijske mase), vendar pod pogojem, da se metanol kupuje in da so zlasti lesarji redni plačniki. Kar se tiče raziskav nafte in plina pa se bo morala odločiti republika, če naj še opravljajo to dejavnost. Tu bo občinska vlada zastavila svoj vpliv, podobno pri rafineriji in seveda celoviti sanaciji Ine Nafte, za kar bo treba najti novo, sposobno vodstvo.« volj dela za vse nis« J že iz poklicne ne j/ dajati obljub, k' J ^šl' J'’' izpolniti. Kerf ga jezika s kolek* gij odločil za nep gotici > Podobno izjavlj |0\ a Pripombo da J« PseCi bor v zadnjih jjflef pft predlogov — n čno obnašanje- , gaflAti ^ jev za kasnejša izirai*6|ii j o drugačni org' jj 0^^,! jetja ~ ki. so b n JZ nesprejemljivi-. je že omenjeni 1*? A Ini Nafti majhni rafinerij i^sj1 J da se preusrnen qVi kL|ijG cifičnih Pr01Z\ ke®1pil^il romatska 'eP^^or^ fi 6 splošno Pprab^dobnd' fA ski izdelki m P vodi imajo uguroVih^iM pri cenah med sU k,3s f vodi, kot je nerijskih pro’2* jile^« se torej ukvarj d^niiU svoje razvoj ali na^ l6f in popoln z z/ Naftar, zdaj Prede 6 ske občinske v v|ag {(|G p- »?■ ? rM*? kapitala m . pa L/,/ ske politike ta^ / blike kot na ra / šlo. Sa ___— VESTNIK, STRAN 4 SKUPINSKI PORTRET IZ DIASPORE (II) IZDELAN ČUT ZA SLOVANSKI TIP NEODVISNOSTI tu so vzporedno s popolno politično, gospodarsko, kul- , r°° in do neke mere tudi versko odvisnostjo gojili skrit in vedno J izdelan čut za slovanski tip neodvisnosti, ki se je navdihoval v postnih izkušnjah politične, gospodarske, kulturne in verske svobo-Pred davnimi stoletji. Najbrž nikoli ne bo mogoče v celoti pojasm-. P°iava* Dejstvo pa je, da je prvotni navdih preživel stoletja , Palestina in Ki-delegat pri organil bl Slovenec, pa ^ilojl ^ nedavne (be-<) ev 'i7°-lh let - op B. Sofijske konfe-tenski rehn V švici > bil sl°-Kai Pa Sl"1 8eneralni vi-So v ALS ?venci v Polivk? t^e8a zvezlpkl irnamo Poleg >?i2Vezne kn2 ga s®natorja kar vaLOn°daja|P 8resnike, državne h ^hio 8p® pa tudi v drža-Mmn7nnsylvania, Mic-s?On,ing oS°‘a> Colorado in > števn'0^nci so postali >^0» mes‘> med ka-^°lis> La l , eVeland’ India-M EK 7a"e’. Aspen, Fre-Z>c le ^T1Ch in druga. slipkSarjev aden ’zmed treh Svilne te ^''ijona • Pod sabo« nad govžf Pisarne zev- s,oven’ sLe b*l član s,ovenec tea,n’isije, L.podobne avstral-di vV v obeh AJe obiskala več pa tu-sko p'J' in v v ml"1-znanstveni ttala ?r8iJo sta Š?‘J1 za atom’ kov vavnateiia S .ovenca po-"M V°dilni al a?n!h oddelki im’ r'b°8oicteriakl s,rokov- Položaj0 !n rib°lov, sbh skeni noti n?dzornika v ^jed' piše, daai"Jem ministr-TiM Ovenskn Je Ponosen na a V Braz%POkolenje. k v vVa Slovenci 'Tamo Slo-ske85anadi pl i kxi kongresni-važn SVeta inPvJa č an ministr-te >h * VodJa enega najest uV zopet 'st’čnih vladnih neTJ"S> gore Sil ‘udi '•“Pn^a, da bi niate sveto V slovenske Sarjev Striisk1h Ia Ce in diP'°-Jkih l ,‘uskih" n .nen>ških ce-^'i/Mskih ; a[Iev’ franco-^kV^^k h SVedskih kra' '■ si og'|l® 0 veso]'iXtLm času ‘oli-iC^°še trlh Programih, V leooPOdr,?čje! Tudi P°naša S ^enee Uv?'Javili naši >a\z dvema Pn?ASA se s‘a m r aznima izu-Sgak° inženir latentirana. !e- Pr;ga. 8radit: ,rsko. Podjetje ^^tejifulacilmk01'^® rake‘ l?1 m?en’ Pro«'h P°skusih v N& s^rujesodelo- Mal-i^em naa1. zdravnik. n^nN^^Usen^*; ku sl°vite- , ‘nstitute of Jlak, -panski veso?$en P°l°žaj Pove&i s‘rokovJ-: Je 7rske ameriške ?e°rja. jete8nila S"® ekipe’ L Pozak pristen s °navte iz tj' i^"110. da S 0Venec. In ^hialP^uje da se krater na ih°"he A^Jstva1 m' na zemlje- ' zdai Via-St' sloven-i,°jiih r s °vensk-d'te’ kako je i^jdljLZuniom n .peščica s Ž 'z Skm tjo »zaseH,"05'!0 in ni s°Sln ^nih aSei? a<< svet? X >e pdrob«v sledi, ^i' km h etu dosegli ________ 1-990 med nami. Ali še koga peče narodnostni manjvrednostni kompleks?« se sprašuje prof, dr. Edi Gobec. Zdaj pa se moramo še enkrat vrniti k slovenskemu ustvarjalnemu značaju in razpravi dr. Antona Trstenjaka v zborniku Dom in svet 1989 (Pogledi na Slovenski narod). Naslov: slovenski ustvarjalni značaj. »Preteklosti se nam torej nikakor ni treba sramovati. Seveda je narodnost takrat pomenila nekaj drugega kakor danes. Slovenci so se poimenovali po takratnih avstrijskih kronskih deželah (Korošci, Kranjci, Štajerci itd.). To velja tudi za takratne Nemce in vse druge. Sedanje ostre ločitve še niso poznali, ali bolje, nacionalnost je bila takrat identična z državnostjo. Tako so se po »nacijah« združevali študentje na univerzah že v srednjem veku (v Parizu: francoska, nor-manska, pikardijska, angleška). Ob vsem tem smo Slovenci dali tudi nekaj izjemnih učenjakov, ki niso imeli mednarodnega ugleda samo takrat, ko so živeli, temveč so si pridobili trajno ime v zgodovini znanosti, kar velja nedvomno , za matematika Jurija Vego, fizika Jožefa Stefana, jezikoslovca Frana Miklošiča, zdravnika Marka Gobca in še koga iz preteklosti, da o sodobnih učenjakih v 20. stoletju ne govorimo posebej (npr. J. Plemelj, sedaj I. Vidav itd.) Če bi kdo ugovarjal, da pa kljub vsemu nismo dali iz sebe nobenega Nobelovca, mu moramo odgovoriti: dali smo ga v osebi profesorja medicine, kemika Fritza Pregla na univerzi v Gradcu; bil je rojen Ljubljančan, ima še danes sorodnike v Ljubljani, toda v Gradcu se je imel za Nemca. To pa je bila naša usoda v stari Avstriji, če je hotel Slovenec kaj postati, se je moral narediti Nemca ali vsaj potuhniti se je moral in umolkniti s svojim slovenskim izvorom. To velja tudi za druge izredne iznajditelje slovenskega rodu. Tako velja Janez Puh, prvi izdelovalec motorjev in avtomobilov v Avstriji (danes firma Steyr) pri njih za Nemca, čeprav je bil pravi Prlek, želarski sin iz Juršinec v Slovenskih Goricah (učil se je za mehanika v Radgoni, sedanji Radkersburg v Avstriji). Iz bližnje Radgone (Plitvički Vrh) je bi) tudi Jožef Veršič, prvi izdelovalec gibljivih protez; celo samemu nadvojvodi Ferdinancu jih je naredil. Ko vse to tako naštevamo, mi lahko kdo ugovarja in reče, da se ravno v tem razodeva naš čut manjvrednosti, češ-da se velikemu narodu ni treba tako sklicevati na svoje velike može, čeprav jih ima celo več. Na to odgovarjam: to ni izraz manjvrednosti, marveč je naravna eksistenčna potreba majhnega naroda. Saj prav v tej zvezi moramo ponoviti, kar sem povedal že na začetku: ustvarjalnost je malemu narodu potrebna za preživetje, bolj kakor kateremu koli velikemu narodu. Biti ustvarjalen ali propasti, to je dilema, alternativa malega naroda. Tega se moramo zavedati. To velja v podvojeni meri še prav posebno za moderno družbo s skokovitim napredkom v izumih, inovacijah in odkritjih. Če nas ni tu, nas ni več nikjer,« sodi eden od znamenitih Slovencev z našega (radgonskega) območja. In še tale njegova zanimivost: »Ce so bili nekdaj naši najbistrejši duhovi profesorji na Dunaju ali celo v Freiburgu (in Breis-gau), so bili še zmeraj >doma<, se pravi v okviru Avstrije, medtem ko so danes vsi ti univerzi-tetni centri naše države (Jugoslavije, Slovenije) v >tujini<>« sklepa prof. dr. Anton Trstenjak v premisleku o slovenskem ustvarjalnem značaju. Branko Žunec ANATOMIJA NEKEGA ODSTOPA V ponedeljek, 18. junija 1990, nekaj pred osmo, ob koncu radijske jutranje oddaje po posredovanju glavne urednice kličem v Muro. Odprtih je nešteto vprašanj zavoljo številnih govoric o krminalnih dejanjih Murinih vodilnih. Generalni direktor Mure Božo Kuharič ob mojih vprašanjih osupne, ni mu jasno, da se je v zvezi z njegovo firmo napletlo toliko alarmantnih trditev. Obljubi, da bo vse to preveril in kasneje posredoval informacije. Popoldan pride v uredništvo in zmeniva se, da bo pojasnjeval v torkovi jutranji oddaji. Naslednji dan ob pol osmih se prek etra resnično pogovarjava o tem, če je res /murk; eden vodilnih v priporu, če ima generalni res zasebno podjetje v Avstriji, če in če ... (o tem ste lahko brali na zadnji strani prejšnjega Vestnika). Kuharič vse odločno zanika, med drugim z besedami: brezmejna je norost človeka. Po radijskem pogovoru se dogodki bliskovito vrstijo: nezadovolnji so delavci v »težki«, revolt se širi. Pozneje se izkaže, da je bil najhujši v ženskih plaščih. Mura je ves torek podobna vsemu drugemu, le urejeni in uspešni firmi, ponosu Pomurja ne. Vr- Božo Kuharič, generalni direktor Mure: --‘i- Brez zaupanja ne morem krmariti ladje Takoj, ko je javno ponudil odstop, je generalni direktor Božo Kuharič vse skupaj' širše pojasnil: »Kot veste so včeraj (torek, 19. 6. 1990 — op.p.) delavci zahtevali pogovore. Praktično v vseh tovarnah, posebej pa v drugi izmeni. Na teh srečanjih smo pojasnjevali zadeve, o katerih so delavci želeli vedeti. Problematika, ki smo jo obravnavali, se deli na dve področji: najprej t. i. govorice o malverzacijah v Muri, potem pa tudi o gospodarjenju naše firme, osebnem standardu delavcev, njihovi socialni varnosti, osebnih dohodkih, poslovanju in tako naprej. O prvem dosti ne bi govoril, ker sem te govorice že zanikal na osnovi izjav pristojnih služb. Drugi del problematike pa je seveda zelo pereč, in ko smo po burnih razgovorih končali z delom in sem doma v miru analiziral vse skupaj, sem se odločil za potezo, ki sem jo predlagal na kolegiju. Osebno namreč ne želim nositi odgovornosti za vse tisto, kar je zunaj naše moči. To pa so strahtne obremenitve gospodarstva, nemogoč položaj izvoza, ki je premalo spodbujan. Konec koncev so tu še razni zakoni, ki smo se jih v Muri vedno držali. V zvezi s tem sem se tudi osebno veliko trudil — pogovarjal sem se s predsednikom zvezne vlade Markovičem, s podpredsedniki v ZIS-u, o tem sem govoril tudi na zadnjem zasedanju slovenske skupščine, kjer sem glasno in jasno opozoril, da takšnih bremen normalno gospodarstvo več ne more prenašati. Pri tem se mi zdi pomembno reči, da Mura ni v izgubi, da v nenormalnih okoliščinah normalno posluje. Pri kupcih imamo približno 300 milijonov dinarjev, kar je šest Murinih bruto plač, dolžni pa smo okrog 50 milijonov. Zaradi tega imamo strahotne likvidnostne težave. Vse te poslovne probleme skušamo reševati in v splošnem niso nič drugačni kot sicer v Jugoslaviji. Mislim pa, da je naša velika prednost v tem, da smo razprodani vsaj do novembra. Poleg tega tudi ne odpuščamo delavcev in ne delamo spiskov kot nekateri. Socialni standard (prevozi na delo in zdela, stanovanjska izgradnja, družbena prehrana itn.) držimo na ravni kot nekoč. Pošteno pa moram reči, da povprečni osebni dohodek tam nekje malo čez 4 tisoč dinarjev seveda ni tako visok, da bi teh razmerah delavcu zagotavljal normalno življenje in željeno socialno varnost. Toda tu smo tako strahotno nemočni in odgovorni delavci moramo na eni strani prenašati breme nezadovoljnega kolektiva, ki želi imeti in tudi potrebuje boljše življenjske razmere, pa drugi pa breme družbe, ki se ne odziva na naše klice o tem, da so razmere nevzdržne. Pogovori z delavci so me precej razočarali, ker mislim, da bi lahko bili na višji ravni. Lipam si trditi, da sem svoje delo v Muri vzel pošteno in korektno. Doslej nisem imel bistvenih težav, kar zadeva zaupanje ljudi ali odnose z njimi. Ne bom pa dovolil, da bi se moji sodelavci (v neki varianti tudi sam) morali zagovarjati pred kolektivom in razlagati, kje so dobili avtomobile, kako so prišli do hiše in premoženja. Osebno se močno zavedam odgovornosti, ki sem je sprejel pred mesecem, ko me je delavski svet potrdil na tem vodilnem mestu. Takrat sem tudi predstavil program za ta mandat oziroma za naslednja štiri leta. Po eni plati se čutim izredno odgovornega za 6.500 zaposlenih in približno 20 tisoč članov njihovih družin, pa seveda tudi za vse, ki so s tem povezani — zdravstvo, šolstvo in kultura. Tu je naša odgovornost še večja — toda v takih razmerah ne moremo poslovati. Ni mogoče prekinjati dela, če želimo zagotoviti normalno delo in dobave predvsem našim zunanjim kupcem. Ta hip namreč praktično vsa Murina proizvodnja dela za izvoz, zunanji partnerji pa izredno veliko dajo na t. i. imidž, na normalne delovne razmere. Odstop, ki sem ga ponudil na kolegiju, ni bil odstop zaradi laži in govoric, ampak zato, ker sem prepričan, da si moramo v teh težkih gospodarskih razmerah zaupati in sodelovati. Drugače ni možno delati in krmariti ladje naprej. Ko so mi v kolegiju dali podporo glede odstopa, sem vztrajal, da naj se posamezni člani o svojem morebitnem odstopu izjasnijo posamično. Zato svojega odstopa ne vežem z odstopom kolektivnega organa, čeprav svoje sodelavce razumem. Če tudi oni nimajo možnosti sodelovanja in poštenih medsebojnih odnosov, je delo onemogočeno — in tu ni pomembno, na kateri ravni v delovni organizaciji. Rad bi dejal, da kakšnih atraktivnih posegov na področju plač ni pričakovati, Mura sicer nima izgub, nima pa tudi takšnih profitov, kot smo jih bili vajeni leta nazaj. Odločali se bomo v skladu z našimi možnostmi (dohodkovnimi razmerami) in zakonskimi opredelitvami. Ne želim, da bi sprejemali predloge, ki bodo Muro peljali v izgubo in s tem pokvarili njen imidž v Jugoslaviji in svetu. Želim, da kljub težavam peljemo ta voz naprej — s sodelovanjem in brez kakšnih večjih stresov. To je bil namen mojega ponujenega odstopa.« Dr. Štefan Vučak, predsednik občinske koordinacije Demosa Murska Sobota: Demos ne minira Mure Dogajanje v Muri se je po ponujenem odstopu zapletlo globlje kot je marsikdo pričakoval. Pojavile so se že tudi govorice o govoricah — kdo naj bi bil krivec za številne zgodbe in zgodbice o Murinih direktorjih Ena od različic, ki jo lahko vse pogosteje zasledimo tudi v javnih občilih, je tudi, da naj bi Demos zamefijal vrsto slovenskih di-'ekt°Žees tem je Demos dovolj izzvan, zato smo za pojasnilo poklicali dr. Štefana Vučaka, koordinatorja soboškega Demosa. Takole je od-80V°»Insinuacija je prišla tudi do mene in smo jo obravnavali. Sedanjega predsednika izvršnega sveta (Ivan Obal — op. p.), ki je bil s svojimi sodelavci pri vodstvu Mure, smo prosili, naj nas informira o situaciji Dejal je, da so gospodarske razmere zadovoljive in da vodstvo Mure ne misli, daje bila vsa reč sprožena po Demosovi liniji. To ie gola laž to so obrekovanja. Ne vem, kakšne interese bi imel Demos da bi’recimo miniral Muro, ki po izjavi generalnega direktorja ekonomsko dobro stoji. Interes vseh, tudi Demosovcev je, da imamo stijo se izsiljeni sestanki z vodilnimi, ki skušajo odgovarjati, pojasnjevati. Pravega, spravljivega epiloga žal ni. Za naslednji dan, sredo, skličejo v Muri tiskovno konferenco. Ob desetih smo tam novinarji, od Murinih vodilnih Kuharič, Ebenšpan-ger in Ošlaj, od občinskih predstavnikov pa župan Andrej Gerenčer, prvi mož sindikata Janez Kovač in novopečeni predsednik vlade Ivan Obal. Čutimo, da nekaj visi v zraku. Kuharič z izbranimi besedami povzema dogajanje zadnjih dni. Ob koncu navrže še, da sporoča sklepe kolegija, ki je bil sklican dve uri pred tiskovno konferenco, torej ob osmih. Novinarji otrpnemo, ko pove, da po premisleku in prespani noči ponuja odstop. 23-članski kolegij odstop podpira in se mu pridružuje. Vrženo rokavico morata pobrati sindikat in delavski svet, slednji pa naj tudi odloči, če kolektivni odstop sprejema. Izvršni odbor sindikata se še isti dan opredeli in zavrne odstop, podpre vodstvo. S tem se zameri nekaterim, ki so klicali v popoldansko oddajo Radia Murska Sobota, češ da sindikat ni na strani delavcev. zdravo gospodarstvo. Po drugi strani pa ne vem, kdo ima interese, da širi take laži — verjetno pa jih kakšen posameznik ali skupinica vseeno ima. Kajti za vse reči, podedovane iz preteklosti, naj bi bil kriv prav Demos. Običaj je, da se anonimna pisma mečejo v koš, na obrekovanja pa se. ne odgovarja — tako bomo ravnali pri Demosu v tem primeru, saj to ni uradno stališče Mure. Upam tudi, da bodo javni mediji znali ločiti med obrekovanjem in resnico.« Ivan Obal, predsednik občinskega izvršnega sveta Murska Sobota: »Ne verjamem, da bi bil odstop realen!« Novopečenega predsednika soboške občinske vlade je v srečanju z najožjim vodstvom Mure najprej prijetno presenetila izjava Boža Kuhariča, da imajo delo do približno konca leta v celoti zagotovljeno, da imajo v prvih petih mesecih 15 milijonov dinarjev čistega dobička in da je kar 80 odstotkov proizvodnje usmerjene v izvoz, kar pomeni, da je tudi rok plačila bistveno ugodnejši. »Izredno pa me je presenetil drugi del izjave in nikakor ne verjamem, da bi bil ponujen odstop tudi realen. Menim, da ga delavski svet ne bo sprejel. To bi bilo hkrati za gospodarstvo soboške občine izredno hudo in težavno,« je prepričan Ivan Obal. In dodaja : »Kljub temu, da vsi še ne sedimo v izvršnem svetu, smo že pripravili koncept razbremenjevanja gospodarstva v tistem delu, kjer občinska vlada lahko kaj prispeva. Predložili bomo koncept vključevanja v 15-od-stotno razbremenitev, vendar se bojim, da delavci s tem ne bodo neposredno zadovoljni, saj to ni namenjeno delavskim plačam, ampak zagotovitvi lastnega dela akumulacije; torej prelivanju v del za razširjeno proizvodnjo. Bojim pa se naslednjega: če je pri tako urejeni proizvodnji, kot je v Muri, prišlo do takih konfliktov, bo toliko bolj prihajalo do tega v tistih, kjer razmeroma slabo gospodarijo. Razumljivo, da recepta ni. Prizadevali si bomo ljudem raztolmačiti, da niso časi, ko bi lahko realno računali na povečanje plač, ampak časi, ko bo treba zagotoviti osnovo gospodarstvu in šele potem tisto, kar iz tega sledi,« meni predsednik občinskega izvršnega sveta Murska Sobota Ivan Obal. Jože Pojbič, načelnik Uprave za notranje zadeve v Murski Soboti: »Če se v govoricah zazna del suma... ... o dej'anski storitvi kaznivega dejanja ali če pride v zvezi s tem do kakršnekoli prijave — ustne, pisne ali tudi anonimne — smo dolžni v organih za notranje zadeve ukrepati po uradni dolžnosti. Razi-' skati moramo utemeljenost takih sumov in šele, ko se dokažejo, se jih z ustrezno kazensko ovadbo posreduje dalje,« pojasnjuje načelnik Uprave za notranje zadeve v Murski Soboti Jože Pojbič ob vprašanju o ukrepih in pooblastilih policije, ki se tičejo zdajšnjih govoric o vsakršnih malverzacijah in manipulacijah v tovarni oblačil in perila Mura. Intenzivnosti poizvedovanj in preverjanj še ne more opredeliti, dejstvo pa je, da je na osnovi torkovega (19. junija) obiska glavnega , direktorja Mure Boža Kuhariča sestavil uradni zaznamek, ki bo osnova za silno težak posel — vsestransko ugotavljanje izvora govoric. »Direktorja je predvsem zanimalo, če smo res nekaterim Murinim vodilnim delavcem odvzeli potne liste, opravili hišne preiskave ali kako drugače ukrepali proti njim — kot se pač govori. Zatrdil sem mu, da dosedaj tega nismo naredili, kajti za to ni nobene osnove. Sami smo govorice v manjši meri zaznali pred nekaj dnevi; zdaj so vse bolj navzoče in vse večji je krog Murinih vodilnih delavcev, ki jih obtožujejo za čedalje hujše delikte.« S ponedeljkovo oz. torkovo stavko v Muri Jože Pojbič ni bil seznanjen, pa četudi bi dobil prijavo, organi za notranje zadeve vse dotlej, dokler ni kaljen javni red in mir ali ne bi šlo za neposredno nevarnost uničevanja družbenega premoženja, ne bi ukrepali. Stvar delavcev je, da s tako obliko izražajo svoje potrjevanje ali negodovanje do poslovne politike ali nekaterih odločitev,« pravi načelnik Uprave za notranje zadeve v Murski Soboti in zanika, da bi o teh pojavih imeli kakršnekoli evidence. Še o govoricah o Muri: »Tudi zoper tiste, ki širijo neresnične govorice, bi ustrezno ukrepali. Predvsem pa lahko prizadeti v tem primeru s civilnopravno tožbo iščejo svoje zadoščenje na rednem sodišču.« ' Erika Vogrinčič-Barbarič, predsednica Murinega sindikata: Odstopa ne sprejemamo O odstopu bosta (sta že) razpravljala sindikat in delavski svet. Prvi je pohitel, saj je imel izvršni odbor sejo še isti dan, kot je bil sporočen odstop. Tule je izjava sindikalne predsednice: »Smatramo, da v Muri ni bilo organizirane stavke, ker niso imenovali stavkovnih odborov. Do pogovorov je prišlo spontano. Delavce bomo o tem stališču informirali in jim dejali tudi, da naj se v prihodnje podobno ne dogaja, ker je to kršitev delovnega razmerja. Sprejeli smo tudi sklep, da odstopa vodstva podjetja ne sprejmemo. Želimo, da vodstvo v celoti ostane, dajemo mu podporo. Bojimo se tudi reakcije naših tujih partnerjev — kaj nas čaka v prihodnje, če iz tujine ne dobimo več dela, ko pa delamo za domači trg samo še 10 odstotkov?« Bojan PEČEK Branko ŽUNEC STRAN5 c kmetijska panorama Predstavitev jugoslovanskih mlekarjev Mednarodni kmetijsko-ži-vilski sejem v Gornji Radgoni naj bi postal prostor, na katerem bi se vsako leto predstavili jugoslovanski izdelovalci mlečnih izdelkov, sčasoma pa naj bi prerasel jugoslovanske okvirje, saj bodo skušali k sodelovanju pritegniti tudi dežele članice skupnosti Alpe-Ja-dran. To so povedali na tiskovni konferenci ob koncu letošnjega ocenjevanja mlečnih izdelkov, ki je bilo sredi prejšnjega tedna v prostorih sejma v Gornji Radgoni. Ocenjevanje mlečnih izdelkov na sejmu v Gornji Radgoni ni letošnja novost, saj so slovenski mlekarji že v preteklih letih pošiljali v ocenitev svoje vzorce, tokrat pa je to ocenjevanje prestopilo meje Slovenije, saj so se pojavili tudi mlekarji iz Hrvaške, Srbije in celo Madžarske. Posebna strokovna komisija, sestavljena iz strokovnjakov slovenskih mlekarn, ljubljanske in zagrebške biotehniške fakultete ter mlekarne Lajko-vac iz Srbije je letos dobila v ocenitev 114 vzorcev od mleka, masla in sirov do sladoleda. Da ocenjevanje na radgonskem sejmu dobiva pomen, pa potrjuje tudi podatek, da so dale lani mlekarne v ocenitev le 53 vzorcev. Komisija je ob letošnjem ocenjevanju močno poostrila kriterije, saj želi s kakovostjo doseči evropsko raven, zato tudi noben izdelek ni dobil najvišjega možnega števila točk, manjše pa bo tudi število izdelkov, ki se bodo ponašali z zlato medaljo. Po ugotovitvah komisije je kakovost izdelkov najbolj odvisna od kakovosti osnovne surovine; to je mleka, s to pa se žal pri nas še vedno ne moremo pohvaliti. Kakovost mleka še zlasti močno prihaja do izraza pri sirih, zato so v boljšem položaju tiste mlekarne, ki imajo kombinirano proizvodnjo in za sire namenjajo le najbolj kakovostno mleko. Kljub vsemu pa velja zapisati, da je bila kakovost sirov, ki so jih ocenili, nad pričakovanji, nekoliko slabši pa so rezultati pri ocenjevanju jogurtov. Opaziti je, da so mlekarne za tovrstno proizvodnjo slabo opremljene, kar prihaja še posebej do izraza pri sadnih jogurtih, kjer tudi kakovost sadja ni zadovoljiva, zato so bili vsi jogurti slabše ocenjeni. Nobenega od 114 izdelkov pa tokrat komisija zaradi neustrezne kakovosti ni izločila. Od vseh, ki so poslali v ocenitev svoje izdelke, velja posebej pohvaliti Tovarno mlečnega prahu iz Murske Sobote, ki po kakovosti izstopa med vsemi mlekarji. Kot so povedali na tiskovni konferenci, se s tem, ko se ocenjevanje in razstava mlečnih izdelkov prenaša na sejem v Gornjo Radgono, ukinja bienalni sejem Mleko v Mariboru, ki nikoli ni zaživel v pravi meri in tudi lokacijsko ni bil najbolj posrečeno izbran. Svoje vloge ne odigrava tudi kmetijski sejem v Novem Sadu, zato naj bi radgonski sejem resnično postal osrednje mesto za predstavitev jugoslovanskih mlekarjev. L. Kovač PO CEM JE PŠENICA? Ko je zvezna vlada določala zaščitno ceno letošnjega pridelka pšenice, se je odločala med dvema predlogoma. Prvega je dal zvezni sekretariat za kmetijstvo, po njem naj bi bila zaščitna cena 2,10 dinarja za kilogram, drugega pa zvezni sekretariat za trgovino, ki je predlagal zaščitno ceno 1,93 dinarja. Prevladal je drugi, in tako je ostalo pri tej zaščitni ceni, s katero pa se pridelovalci nikakor ne morejo sprijazniti. Čeprav zaščitna cena ne pomeni tudi tržne cene, obstaja namreč bojazen, da bodo morali dobršen del pšenice prodati tudi po tej ceni, saj bo letos ponudba presegla povpraševanje. Po izračunih združenja kmetijstva in prehrambene industrije Jugoslavije bi letošnja zaščitna cena morala biti vsaj 2,30 dinarja, pa tudi pri tej ceni nekateri pridelovalci še ne bi pokrili vseh pridelovalnih stroškov, da o kakšni akumulaciji sploh ne razmišljajo. Kalkulacije so namreč narejene na osnovi podatkov, ki so jih dali veliki vojvodinski kombinati, vemo pa, da so pogoji pridelovanja tam ugodnejši kot na nekaterih drugih območjih v državi. In poglejmo nekaj konkretnejših podatkov. Po kalkulacijah vojvodinskih kombinatov se giblje proizvodna cena pšenice (brez akumulacije) med 2 in 2,60 dinarja po kilogramu. Povprečni stroški vlaganja po hektarju znašajo 10.800 dinarjev, ob povprečnem pridelku 5,14 tone pa znaša to 2,10 dinarja po kilogramu. Žal pa pridelki niso povsod tako visoki, saj znaša jugoslovansko povprečje le 3,9 tone na hektar, kar pomeni, da znaša povprečna proizvodna cena kilograma pšenice na ravni države 2,78 dinarja. Če napravimo še primerjavo s svetovnimi cenami, potem poglejmo, kakšna je predpisana interventna cena v letu 1990 na območju Evropske gospodarske skupnosti. Ta je predpisana v višini 220 dolarjev za tono, kar znese okrog 2,66 dinarja po kilogramu. Torej je zaščitna cena v Jugoslaviji močno pod tem nivojem, zato pridelovalci upravičeno kritizirajo zvezno vlado in zahtevajo, da se ta cena popravi. Mi imamo argumente, vlada pa oblast, pravijo pridelovalci in postavlja se vprašanje, kako prepričati zvezno vlado, da pri določanju zaščitne cene uporabi argumente. Razmere so se ponekod zaostrile celo tako daleč, da pridelovalci grozijo z najhujšim. Ce so kmetje doslej zažigali le slamo, se kaj lahko zgodi, da bo tokrat zagorela pšenica, takšnih neumnosti pa si gotovo ne bi smeli privoščiti. Ludvik Kovač POSVET O BIOHRANI V EVROPI IN NA SLOVENSKEM Ljutomerski Mikrokozmos z Janom von Ledeburjem Ker je biološko-ekološko kmetovanje pri nas še v povojih, si skupine in posamezniki, ki se s tem ukvarjajo, vak zase domišljajo, da vedo o stvari največ in da so prišli najdlje; lahko bi govorili o narcisoidnosti premajhnih razlik, ki je za Slovence zelo značilna in nas je vedno znova pripeljala do tega, da smo ostali hlapci, nesposobni razmišljati sintezno oz. v smeri sinergijskih učinkov, ki bi jih prav lahko dosegli na tem ekološkem področju. Tako razmišlja po nedavnem strokovnem posvetovanju o bio-hrani v Evropi in na Slovenskem v Ljubljani — pripravilo ga je ljutomersko podjetje Mikrokoz-mos in pridobilo k sodelovanju Jana von Ledeburja, predsednika Tehničnega komiteja IFOAM — Mednarodne zveze gibanj za biološko kmetijstvo in direktorja Raziskovalnega centra DEME-TER iz Darmstadta, ZR Nemčija — Goran Šoster, prvi človek Mi-krokozmosa, in dodaja: »Cilj zelo dobro obiskanega posveta, kakih 70 udeležencev iz vse Slovenije, je bil priti do slovenske organizacije pridelovalcev, predelovalcev, trgovcev in porabnikov biohrane. Vendar se je pokazalo, da še zdaleč nismo zreli za kaj takega, saj je bilo toliko različnih predlogov, da se jih ni dalo povzeti v smislu preskoka k organi- zacijski shemi.« Mikrokozmos je ponudil možnost, da se na slovenski ravni oblikuje iniciativna skupina,, ki bi do jeseni domislila vprašanja, ki jih je v dveh predavanjih nakazal Jan von Ledebur. Ko bi jih razvozlali, bi lahko prišla k nam neodvisna mednarodna komisija, s katero bi se začeli dogovarjati o vstopu v t. i. evropsko konfederacijo zvez za biohrano. Žal tudi iz tega ni bilo nič in ljutomersko podjetje se bo še naprej po svoje ukvarjalo z uvajanjem tehnologij, strokovnim svetovanjem kooperantom (vseh je med 60 ih 70) in zagotavljanjem ustrezne kontrole pri prodaji bioživil. Namerava se tudi povezati s podjetjem, ki ga v okviru sozda ABC Pomurka vodi Albin Kerec in se med drugim ukvarja s projektom Bukovnica. B.Žunec Pri Območni zavarovalni skupnosti Triglav so letos kmetijci v Pomurju zavarovali 14.994 hektarjev posevkov, kar je za 797 hektarjev več kot lani Cenejše zavarovanje posevkov Takorekoč ni leta, da pomurskih njiv oziroma posevkov ne bi prizadela ujna s točo. Tako je takorekoč edino jamstvo za ekonomsko in socialno varstvo kmetov zavarovanje posevkov in plodov. Ker je Območna zavarovalna skupnost Triglav v Murski Soboti zadnji dve leti pri izplačilu škod za kmetijstvo beležila ostanek dohodka, je letos znižala zavarovalne premije. Velja omeniti, da je v letih 1985, 1986 in 1987 izplačala več odškodnine, kot je bilo vplačanih sredstev za zavarovanje. Tudi za letošnje leto ne kaže najbolje, saj je toča že pustošila 25. maja v radgonski občini ozirorrta v Apaški dolini. Na Policah je poškodovala 80 odstotkov vinogradov, močno pa je prizadela tudi vinograde na Janževem vrhu, od koder izvira grozdje za pridelavo znanega janževca. Prvič pa se je 9. junija zgodilo, da je toča padala ob 23.45 uri in povzročila veliko škodo v občini Ljutomer. Posledic ujm se kme- tje zavedajo, zfito bo letos v družbenem in zasebnem sektorju zavarovali 14.994 hektarjev kar je 797 hektarjev več kot leto prej. K zavarovanju večjih površin je svoje prispevala tudi Območna zavarovaalna skupnost Murska Sobota z znižanjem zavarovalnih premij. Še lani je kmetijce zavarovanje 1 hektarja pšenice veljalo 207 kilogramov pšenice, letos pa 175 kilogramov, zavarovani hektar koruze za zrno je veljal v letu 1989 189 kg pridelka, letos 160 kilogramov. Za zavarovanje I hektarja sladkorne pese je bilo treba odšteti vrednost 1.147 kilogramov pridelka, letos pa vrednost 1.003 kilogramov pese. Zavarovanje je letos pri Vseh kulturah nižje. Možno je zavarovati vse kulture, ki jih pridelujejo na območju Pomurja, s tem da kmet kooperant oziroma družbeni sektor mora zavarovati vse površine, zasejane z isto kulturo za enako stopnjo odškodnine. Boris Hegeduš GMOTNE SPODBUDE ZA VEČ HRANE V LENDAVSKI OBČINI KOMtFBREJE TELICE? pridelave hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe so predvideli denar še za mnoge droge namene, ki naj prispevajo k večji pridelavi oziroma prireji. Tako bodo dali denar tudi za 4 pospeševalce pri kmetijski zadrugi Lendava^ za enega pospeševalca pri Živinorejsko-«; terinarskem zavodu v Mursk' Soboti, nekaj pa bodo primaknili še za pospeševalno službo kmetijskega zavoda iz Maribo- Osnovna čreda krav v občini Lendava se utegne močno skrčiti. To ugotavljajo na podlagi 500 manj osemenjenih krav v lanskem letu, kar predstavlja 10 odstotkov od skupnega števila krav. V odboru za pospeševanje pridelave hrane in zagotavljanja osnovne preskrbe (nekdanja istoimenska samoupravna interesna skupnost) so se zdaj odločili, da bodo sofinancirali nakup 30 plemenskih telic v brejosti 7 do 8 mesecev, do katerih bodo rejci upravičeni brezplačno, če bodo s tem stalež živali povečal na najmanj 5 plemenskih krav oziroma brejih telic. Seveda se bo rejec moral obvezati, da bo čez pet let vrnil žival z enakimi lastnostmi organizatorju prireje. Škoda, ker do teh telic ne bodo mogli priti mali kmetje, ampak le tisti, ki že imajo več plemenskih glav živine. Vsekakor pa je tak način spodbujanja v redu, saj praktično dobiš žival na 5-letno posodo. To pa še ni vse, kar predvidevajo v občini Lendava posebej spodbujati! Tako bodo sofinancirali tudi nakup 9 ton semenskega krompirja sorte dezi-re. Denar iz sklada za pospeševanja bodo dali tudi čebelarjem za zatiranje varoze in gnilobe, pa tudi za sajenje medo-vitih (medonosnih) dreves. Regresirali bodo tudi nakup semena ajde in prosa,,kajti nevzdržno je, da sta se ti poljščini »umaknili« s polj. Zdaj bo vsak, ki se bo odločil za to pridelavo, dobil semena zastonj, če se bo obvezal, da bo zadrugi prodal s hektarja 600 kilogra- mov zrnja. Če bo prideloval na manjši površini (kar najverjetneje bo), pa ustrezno manj. Ker je lendavska občina vinogradniška (600 hektarjev vinogradov), je prav, da bodo regresirali tudi nakup trsnih cepljenk, stale bodo le 7 dinarjev. Prav pa bi bilo, ko bi kmetijci dajali v analizo ne le zemljo (je skorajda ne), ampak tudi krmo. Tisti, ki bodo to počeli, bodo deležni 50-odstotnega regresa na običajno ceno, če pa se bodo odločili za krmne poskuse, analize sploh ne bo treba plačati. V odboru za pospeševanje ra. Morda še tale zanimivost. Denar bodo dali tudi za sofinanciranje nekonvencionalne oziroma prijaznejše tehnologije v pridelavi koruze, kar je za občino Lendava zelo pomembno saJ je ta poljščina med najbolj razširjenimi. Gre za nakup sejalne linije soboške Panomjt-ki bojda omogoča za 40 odstp tkov manjšo porabo energije' 70 odstotkov manjšo Por^ kemičnih sredstev. Na poteztJ kmetijska zadruga, ki moraze gotoviti 50 odstotkov denarja, toliko pa ga predvidevajo tudi iz sklada za pospeševanj S. Sobo®" NASVET ZA ČEBELARJE TOČENJE ME^ Mesec junij je glavna čebelarska sezona in na pragu je čas »žetve«. Za večino čebelarjev je med najvažnejši pridelek. V kakšni meri nam bodo čebele povrnile naš trud, je odvisno od tega, kakšen je bil razvoj in oskrba čebeljih družin spomladi. Vedno poskušajmo pridelati le sortni med, kajti cena tega je višja od mešanega medu. Paziti moramo, da ne točimo premalo zrelega medu. Zrelost medu spoznamo po tem, da je pokrita vsaj tretjina površine sata in da medičina ne izpade iz celic, če sat z rahlim udarcem obrnemo. Če med ni dovolj zrel, se v posodi skisa, ker vsebuje preveč vode. Seveda pa tudi ni dobro, če s točenjem preveč odlašamo, da čebele napolnijo vsako prazno celico z medom in tako matici jemljejo prostor za zaleganje, zaradi česar bomo imeli po obilni paši v panju le peščico čebel. Zato ni priporočljivo čakati, da bo satje napolnjeno do zadnje celice. Izjema pa je z mano napolnjeno satje (gozdni med) in med oljne repice, ki ga iztočimo takoj in ne čakamo, da bi ga čebele pokrile, kajti le-ta zelo hitro krista-. lizira in bi zato imeli pri točenju težave (ne gre oz. gre zelo slabo iz satja). Veliko čebelarjev meni, da paša na hoji čebele zdesetka in izčrpa. Vemo, da hojeva paša sledi kostanjevi, ki je najbolj bogata obnižinska paša. Tedaj prinesejo čebele velike količine cvetnega prahu v panj (v medišče in plo-dišče,) kjer utesnjuje matico pri zaleganju. Zato je moč družin v kostanjevi paši varljiva. Ob kostanjevi paši se je namreč večina čebel v družinah polegla še v prejšnjem obdobju. V času kostanjeve pa je v panjih relativno -malo zalege. Pridružujem se tistim, ki pravijo, da gre iskati vzrok za jesenske oslabitve družin tukaj in ne na hojevi paši. Medene sate odvzemamo v lepem, sončnem vremenu, in sicer takrat, ko so v panju pretežno mlade čebele, ki so manj napadalne in ker je tedaj veliko starih čebel na paši, je delo lažje (zjutraj in popoldne do 16. ure, odvisno od vremenskih razmer). Prazne — iztočene sate pa vstavimo proti večeru čebelam nazaj v panj. Odvzeto medeno satje moramo čim prej iztočiti, dokler se med ne ohladi, kajti topel med hitreje in lažje iztočimo. Zato je dobro, da je prostor, v katerem točimo, topel od 20 do 25° C. Zaradi nevarnosti ropa čebele ne smejo imeti dostopa ,v ta prostor. Pri točenju medu moramo paziti na čistočo prostora, posode, točila, orodja in tudi sate postavljamo na očiščeno mizo. Brez vode in čiste brisače si točenja ne moremo zamisliti. Pred delom in po končanem točenju moramo točilo, rabljeno posodo in orodje dobro pomiti in osušiti. Točilo pa po delu tudi podmazati. Delo pri točenju gre najlepše od rok, če ga opravlja troje ljudi. S čebelami oz. jemanjem satov iz panjev in ometanjem čebel nazaj v panj ima opravka le čebelar sam; drugi prenaša sate v zaboju z ročaji iz čebelnjaka v prostor za točenje, kjer tudi satje odkriva; tretji pa ima v oskrbi točilo in cedilo. Najpogosteje odkrivamo satje s posebnimi, za to prirejenimi vilicami ali noži. Slednje ogreva para ali elektrika. V njih so vdelani termostati za naravnavo potrebne toplote kline. Pri odkrivanju položimo nož na gornjo in spodnjo letvico okvira in sat naenkrat prerežemo po celi površini, najprej na eni, nato še na drugi strani. Ker prerežemo celo površino sata, je tudi pridelek voska večji. Pred odkrivanjem položimo sat na posebno stojalo, ki je nameščeno nad primerno posodo, kamor padajo odkriti deli satja — voščine. Posoda ima sitast vložek, ki zadrži voščene dele, med pa steče na dno posode. Pri odkrivanju oz. vlaganju v točilo satje sortiramo po teži in starosti. V točilo vlagamo približno enako težke in stare, da le-to pri točenju ne poskakuje in se mlado satje ne lomi. Gonilo točila vrtimo sprva počasneje ter prvo stran satov le deloma iztočimo, nakar jih obrnemo na drugo stran ter jih povsem iztočimo, nato pa še do kraja prvo stran. Točila so izdelana iz nerjaveče aluminijaste pločevine. Sestavljena so iz soda in pokrova, v katerem je paličast in mrežast koš. Os leži na dnu soda. Na spodnjem delu soda je vgrajena odtočna pipa. Poznamo od eno, tri, Gostilna PRI VESELI i« M os Pr it si tei Id V« N sef Pri štiri. šest satnihto^fej iztočijo 50 ah^galn«,^ na osnovi centrifug p0^ stale z vrtenjem ^ n či, da steče med iz ročno ali pa nam J pogon elektronu*^ po^ Iztočen med . k / (iz nerjaveče P> poSodU dt le temu Prldel*y'ti kaj« rajo tesno zapira ’ je higroskopicen, m e, z zaprt, se n^^t i« katere se lahko tjmO Iztočen med P Osodi> dni stati v nezaprt J-del' priplavajo na v p^viiuO’ in drugih P^^ja p^' med očisti. S P pen0; X voščene drobc PsUhtb Skladiščimo ga temrJt čnih prostorih P P SJ-10° C. Vsak nara ® iiZira-2,510-ločenem času kri« jn le$ a di, od tod tudi staro vensko im%zah količ«1 topljenje večjth' k e|ek« ® grelci, ki Jih °&e odo F jih vstavimo v P°pjinil« J ranega medu. očjoX termostate, s P temPe naravnajo zaželen pt J zato ni strahu, eJu , Manjše količin^ Jjsl« pa utekočinimo^*^ je v manjših Pos v veX P posodo postavi ogreV2,ra So z vodo inja^J tem pa ne sme q du preseči 40 g M ogrevanjem večkra^ Potrudimo se, j/ med postavim0 « nj po ? trg le v vabljN*-0 feXeX kozarcih, k. Jih lepkami o vrst 1 lca. G X naslovom izde!° ]ahk°2 H dali delati svojih- pb^, čne nalepke n čebelarskih dru^ pdM boljši prodaji ^ost tako njegova k lična oprema. i9 b«’ X Poskrbimo za t° ^a*’/ stal vsakodnevna )jU naših otrok, starejS / konvalescentov- nil sel Pa h, Pa spi Hi »t ta Pri Pa k« hi to da Pk It' 1» Uri Pr 15 h 'š ia Pr Pr ,dnje! • Za obisk se priporočamo tudi v prib0' obvešča goste, da bo gostilna dopustov) od 3. do 24. julija. Ji zaprta G0RICANKI, RAD0VCI STRAN 6 VESTNIK, 28- gospodarstvo SUr°vina murska sobota —VITRINA — Ljutomer Vedno manj odpadnega materiala . Poslovna enota Surovine, ki ®asvoj center v Mariboru, je v *ski Soboti že 30 let. Njena Pednja dejavnost je zbiranje in ^'delovanje odpadkov. Teh pa 'z leta v leto manj. Omer Faflek, vodja osemčlan-kolektiva, je povedal, da v 5 ^su mesečno zberejo okoli 'on odpadnega materiala. rovini najprej pregledati, odstraniti vso plastiko, to poslati v Maribor, kjer vse še enkrat pregledajo, stisnejo in odpravijo v železarno, kjer gre neposredno na tekoči trak. V celoti pripravljajo za predelavo tudi papir. Ko ga raz-sortirajo v osem razredov in stisnejo v bale, ga odpeljejo v papirnice. Omer Faflek je potožil, da ,JOZQ Maribor r”®* v Murski Soboti Omer ^n^I^Ome/ie* redkih 'sak čas poprijeti za to ali ono delo. In Orne j ’ 1 »zna« med drugim tudi pometati. M 1«; H Na r Pa S0 8a Za P°'OV1CO kov. J? tejenu imajo 40 zabojni-nOrrn^'?no ^eset'k družbe-in ravno toliko za- J,0 odvažajo odpadni '>ojnij.en kov'nske odpadke, za-^'hdv?*?* Postavili še na šol-'n Pri trgovinah. V Ptdkov asu Korejo manj od-^nokri P?vezuiej° z vse‘ 111 obna- •’kl ie k vacionalne-'ovalcc Prisilila vse izde-n^aki Ja Posameznimi pri-^arliiv,?^1^ materiala so Ptece; j’yels' Romi, ki zberejo ’ medtem ko največ , C-Ia na ^olah. Suje ,Va'na industrija, ki od-”, Padni papir in železo, je “sLe Plačuje odpadke, ? '"aniL<^’u<'a za zbiralce ved-> stm-m neredko se zgodi, pačila na j Prevoza dražji od KS1* materiala. Ki-?e6a PaJ^jega, t.j. časopis-M?a V^a 'o 60 par Še 'c da i matl6na je pločevina. Veliko Prostornino Ptevažaf0 teŽ0’ tezko i° '"ielavo t! Pripraviti za • laKo jo morajo v Su- čakajo na plačilo po 90 dni, saj se železarne, livarne in papirnice ubadajo s hudimi likvidnostnimi težavami in imajo večkrat blokirane žiroračune. Prav zato so morali tudi v Surovini uvesti plačevanje v 30 dneh za stranke, ki jim pripeljejo več odpadkov. Več zabojnikov ne morejo kupiti, ker nimajo denarja. Nezadovoljni pa so tudi z akcijami za čiščenje oziroma zbiranje odpadkov, ki jih pripravljajo krajevne skupnosti ali društva. Zavest ljudi je namreč še vedno premajhna, da bi s svojim ravnanjem pomagali očistiti »zasvinjano« naravo. Namesto da bi v zabojnike odlagali predmete, ki so tja namenjeni, mnogi zmečejo vanje vse, kar imajo odvečnega po dvoriščih, podstrešjih ipd. Tako se največkrat izrodi razvrščanje odpadkov že ob samem zbiranju in v Surovini imajo zaradi tega še več dela. Nam je torej res vseeno, kaj se dogaja z odpadki, ali pa morebiti ne ločimo stekla od papirja in železa od drugih smeti? Lidija Kosi i^hištvu se obeta 480 delovnih mest Ura. ^kaj^teishLJ316 naPoved WŽ e> bo n °.’ Yendar vse SraJb Potrebovalo po-v letih J6 ezokri> z'darjev, te-betonerjev, feVlI^ s. končano si idr \ tehniki P”!0 'z°brazbe S T» arhi-M Ob Sedanji 5v LPre5ežk h °«St' in na^ta-M > Pom dFlovne sde ’«sl£l2 ">» imsli s ništvu, ki jo je pripravila Medobčinska gospodarska zbornica za Pomurje. Ta analiza je tudi pokazala, da je sedanja kvalifikacijska sestava zaposlenih v tej dejavnosti zelo neugodna. Od blizu 2.500 delavcev jih kar 935 ali 37,5 odstotka nima končane niti IV. stopnje srednje šole, višjo ali visoko šolo pa jih ima le 99 ali 3,9 odstotka zaposlenih. Takšno kadrovsko stanje pa je prav gotovo negativno, saj so ravno strokovni kadri pogoj za razvoj in poslovno učinkovitost sleherne gospodarske dejavnosti. Vzrokov, da je tako, je več, med glavnimi pa je vsekakor tudi ukinitev nekdanje gradbene šole v okviru Na pragu sezone hladilnikov 75-članski kolektiv v svojem drugem letu samostojnosti počasi, a vztrajno odpravlja težave, ki so ostale tudi po ločitvi od škofjeloškega LTH-ja. Kljub vsemu imajo dela dovolj, njihova prizadevanja pa so usmerjena v boj proti nizkim plačam. Minulo poslovno leto so v ljutomerski Vitrini sklenili s pozitivno ničlo. LTH je zabredel v velike težave, kar so močno občutili tudi v Ljutomeru, kjer so se predlani odločili za samostojno pot. Ker jim ravno škofjeloški LTH ni plačeval računov, so bili prisiljeni najemati draga posojila, ki so jim ob vrtoglavi inflaciji odžirala zaslužek. Prav zaradi tega so sklenili prekiniti vse stike z LTH-jem. Sami so pripravili nov proizvodni program, ki ga zdaj utrjujejo, saj bi ga radi čim bolj izpopolnili. Razvijajo nove proizvode, osrednjo skrb pa namenjajo opremljanju posameznih trgovin in podobnih objektov z vso hladilno tehniko in pripadajočimi elementi. Vsak objekt predstavlja nekaj novega, enkratnega, zato morajo izdelati kar precej načrtov in opreme. K večji popolnosti njihovih izdelkov jim pomaga tudi mizarska delavnica, ki so jo sami postavili in opremili. Poletje predstavlja za proizvajalce hladilne opreme glavno sezono. V Ljutomeru imajo veliko dela, zato delajo tudi ponoči. Naročila sprejemajo za tri mesece vnaprej. Delavci so zelo prizadevni in razumejo položaj. Potrpljenje jim jemljejo le nizke plače. Jože Klemenčič, vodja Vitrine, pravi, da jim zakonske omejitve ne dopuščajo izplačil višjih osebnih dohodkov, kar je nevzdržno. Kljub likvidnostnim težavam, ki jih čutijo tudi v tem kolektivu, jim žiroračuna niso blokirali še niti za minuto. Delavcem so, čeprav v treh obrokih, uspe- li izplačati tudi regres. Njihova prva naloga, ki jih čaka, pa je zvišanje plač, saj imajo za to vse možnosti. Jože Klemenčič je že deset let v tem podjetju in pravi, da so imeli vseskozi smolo. Brž ko se jim je nakazala lepša prihodnost, so se razmere poslabšale in tako so vselej na svoji koži čutili vse težave družbe in gospodarstva. opreme. Ob razbremenitvi gospodarstva si bodo morda lahko »privoščili« tudi to, kajti težko je delati s slabo in staro tehnologijo. Na tržišču pa se morajo prilagajati vedno novim zakonitostim in pristopom. Tako je zdaj aktualna prodaja lising, dogovorjeni roki plačila in podobno. Sami morajo zagotavljati kakovost in se držati % h ioi halu( Centra poklicnih šol v Murski Soboti. Zato si Zbornica, pa tudi gradbena podjetja (SGP Pomurje, Graditelj—Komuna Beltinci, SGP Gradbenik Lendava, PGP Ljutomer, Komgrad Ljutomer, Dekor Murska Sobota, Gidos Lendava in Temelj Cankova) in drugi prizadevajo, da bi imeli v Pomurju spet oddelek za izobraževanje gradbincev IV. zahtevnostne stopnje, torej šolo za zidarje, tesarje, železokrivce, betoner-je ... Upajmo, da ne bo ostalo samo pri prizadevanjih in predvidevanjih. Jože Graj »GEA« - d.o.o.. trgovina • organizacija proizvodnje za veleprodaji!, maloprodaji! u unutrašnjem prometu i vanjsko trgovinskem prometu I organizacija proizvodnje 42300 ČAKOVEC, T. MASARYKA 24 KOMERCIJALA: 042/818-783; 042/811-214 SKLADIŠTE: 042/843-232 Žiro račun: 31400-601-2346 SDK Čakovec ’ h 90tlnei$imi pogoji in po nizkih cenah vam prodajamo kmetijsko mehanizaci- - x lM3k ,rakto 53$ S kabino in s kompresorjem stanejo le 72.653 din x IM iJ k°mpresorja le 67.595 din MJ 54$ $ a ino in kompresorjem stane le 79.995 din vr2^,09i izd Je'00 'n k°mpresorjem pa le 89.450 din ih«6 Za krom M|0 standarda iz Osijeka (motokultivatorji...) ^rt^a .mPT umetna gnojila, močna krmila in Olt program e boste dobili po telefonu (042) 818-783 ali 843-232. h^5?vEC, podjetje z vso kmetijsko mehanizacijo cenah’ Idrija 1990 Nevzdržno je čakanje na zaslužen denar, ki jim ga Narodna banka Jugoslavije pošilja po dva meseca ali več. Če jim ne bi pomagala Pomurska banka, bi še težje gospodarili. Z negotovostjo pričakujejo drugo polovico leta. Pozornost usmerjajo v vladajoče razmere, namesto da bi vsa prizadevanja in trud usmerili v delo, pravi Jože Klemenčič. Zaskrbljeni so nad položajem gospodarstva, ki manjšim kolektivom ne namenja dovolj pozornosti. »Žalostno je, če si tudi tisti, ki zaslužijo dovolj denarja, ne morejo zvišati plač, poleg tega pa je treba kar naprej dajati sredstva za zgubarje,« meni Klemenčič. V Vitrini bi največ sredstev potrebovali za posodobitev dogovorjenih rokov prodaje. To jim v glavnem uspeva, saj imajo skladišče končnih izdelkov popolnoma prazno. Če bi živeli v nekoliko manj negotovem položaju, bi zaposlili tudi nove delavce. Tako pa so jih 10 vzeli le za pol leta. Pričakujejo, da bodo v prihodnje tudi več izvažali. Letos bodo na tuje prodali le od 5 do 10 odstotkov izdelkov. Tako so poslali pred kratkim v Sovjetsko zvezo za milijon 600 tisoč dinarjev blaga. Aprila so za 10 odstotkov povečali proizvodnjo. Kljub propadanju gospodarstva ustvarja Vitrina dobiček in si tako v sezoni »postilja« za mirnejše preživetje nesezone hladilnikov. Lidija Kosi O kolektivni pogodbi v Potrošniku in Muri V okviru sindikalnega izobraževanja, ki ga organizira občinski svet Zveze svobodnih sindikatov v Murski Soboti, je bil na obisku član predsedstva republiškega sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in član delovne skupine za pripravo generalne kolektivne pogodbe Gregor Miklič. Kot je znano, so bila pogajanja z Gospodarsko zbornico o kolektivni pogodbi sklenjena, v teh dneh pa poteka javna razprava v posameznih kolektivih. Zaradi velikega zanimanja sindikalnega članstva v soboški občini je Gregor Miklič predaval sindikalnim aktivistom veletrgovine Potrošnik v Murski Soboti. Na pogovoru, ki so se ga udeležili tudi predstavniki nekaterih sindikalnih organizacij zunaj Potrošnika, so spregovorili še o zakonu o delovnih razmerjih. Oba dokumenta sta med navzočimi vzbudila precejšnjo pozornost, saj bodo na tej osnovi lahko vsebinsko oblikovali panožne kolektivne pogodbe ter sklepali delovna razmerja in zagotavljali potrebno socialno varnost zaposlenim delavcem. Podobno kot v Potrošniku, kjer gre za posebno dejavnost trgovine, so o aktualnih vprašanjih iz kolektivne pogodbe in zakona o delovnih razmerjih razpravljali tudi sindikalni aktivisti v soboški Muri. M. Jerše PRIDRUŽITE SE NAM, NE BO VAM ŽAL! 8 DNI, odhod 2. 9. 1990 5 DNI, odhod 20. 9. 1990 2 DNI, odhod 27. 7. 1990 1 DAN, odhod 4. 7. 1990, 18. 8. 1990 1 DAN, odhod 21. 7., 18. 8., 22. 9. 1990 POSEBEJ PRIPOROČAMO: BENETKE, BUDIMPEŠTA, AVSTRIJSKA KOROŠKA, GORENJSKA MATURANTI Organiziramo maturantske izlete po domovini in tujini. S sodobnimi avtobusi in prijaznim osebjem ter dobro organizacijo drugih turističnih storitev bomo izpolnili vaša pričakovanja. Vse informacije lahko dobite tudi po telefonu: M. Sobota: 069 22 606, GORNJA RADGONA: 069 74 098, Lendava: 069 75 002 TURISTIČNA AGENCIJA KLAS ORGANIZIRA ZANIMIVA POTOVANJA PO DOMOVINI IN TUJINI ZA ZAOKROŽENE SKUPINE ODHODI PO DOGOVORU Organiziramo eno- in dvodnevne izlete oziroma ekskurzije po domovini in tujini. POTOVANJA V TUJINO ŠPANIJA - LLORET DE MAR TURČIJA - ISTANBUL ČEŠKA - BRATISLAVA, NITRA AVSTRIJA - DUNAJ ITALIJA - TRST Kidričeva 10, telefon (069) 22-649, 22-606, (069) 22-718 hi rAVTOBUSNI PROMET Murska Sobota p.o Informacije in prijave'Avtobusni promet M. Sobota. Turistična agencija KLAS, telefon . . ^Poslovalnice: Gornja Radgona (059) 74-098, Lendava (-069) 75-902 STRAN 7 pisma, mnenja, stališča odprta stran — ZKS-SDP na robu Stari časi so mimo in nič več se ne morejo znašati nadobudneži nad komunisti, kot so se lahko nekoč, češ da so bili samo oni glavni in so zaradi tega tudi oni vsega hudega krivi. Seveda še vedno padajo pripombe na delo in nedelo komunistov nekoč, vendar so se duhovi malo pomirili, stranki ZKS-SDP pa bije zadnja ura in srečuje, se s težavami, katerih nikoli niti slutila ni. Predvsem se bom dotaknil komunistov, naše stranke, občinskega komiteja Gor. Radgona. Že dalj časa sem v občini Gor. Radgona in od vsega začetka sem bil aktiven politični delavec kot komunist, kateremu današnja nova oblast ne more očitati, da se je na račun rdeče knjižice okoriščal in bogatel. Zato naj bodo moje besede brez dlake na jeziku, brez strahu in bojazni, da moram za svoje napake, katere nisem storil, komu odgovarjati. Še vedno sem aktualni izvršni sekretar občinskega komiteja ZKS-SDP Gor. Radgona, ki je pred dnevi šla v stečaj. Torej ne gredo v stečaj samo firme, lahko grejo tudi nekdanje politične organizacije, če za njihov obstoj ni več pravih pogojev. Malo smešno, ampak tako je. Denarja ni, število članov naše stranke pada, še tisti, ki so ostali, neredno ali pa sploh ne plačujejo članarine. Izgubljamo prostore na OK, ki so last SDK občine Gor. Radgona, sekretar komiteja je izgubil službo, prav tako tajnica. Denarja za izplačilo OD ni in ni bilo, kakor ga tudi ni za plačevanje stanarine, časopisa, telefona in še bi lahko našteval. Sram me je, a moram povedati, da je pred dnevi eden od članov naše stranke, ki ni vrgel puške v koruzo, nakazal na OK ZKS-SDP 300 din in tako smo lahko poravnali stroške telefona. Naša stranka je na dnu in prepričan sem, da tudi drugod ni kaj dosti boljše. Člani izstopajo in se ne menijo več za nekdanjo organizacijo »na oblasti«, v kateri se je marsikateri od tistih, ki so izstopili sami in nato pristopili k drugi stranki, doživel vzpon, si finančno in materialno opomogel, prišel na predsedniški stolček ali vsaj na mesto blizu njega. Včasih je bilo dovolj, da si bil član ZK in že ti je bila služba zagotovljena. Opravil si še politično šolo in že si lahko bil na pomembnem položaju, katerega seveda danes, po zlomu komunistov, v katerem so sodelovali nekdanji komunisti, nihče ni izgubil, saj so se medtem že ti in njim podobni (imen raje ne bi omenjal) zasidrali na položajih, za katera bi se morala zahtevati najmanj višja šola, sami pa niso imeli kaj dosti več kot osnovno. Da, tukaj smo delali pred leti vse polno napak, seveda pa najbolj komunisti, ki smo med seboj dovoljevali, da so se takšne pokvarjene stvari sploh dogajale. Napak je bilo veliko in na njih se nam preostalim med člani naše stranke ne bo mogoče učiti, ker ne bomo imeli možnosti. Sami smo krivi in zato tudi zaradi tega sami trpimo, bi temu lahko rekli. Drugi se seveda danes iz tega smejijo, kar se nam dogaja, nam privoščijo, nas zasramujejo in, kar je najhujše, vse skupaj mečejo v isti koš, kar pa je seveda zelo zmotno. Marsikdo med nami je poštenjak, ki nikoli nikomur ni storil niti želel žalega, pa danes prav tako mora trpeti poniževanje. Danes, ko pričakujemo korenite spremembe, sem prepričan, da moramo v le-teh sodelovati tudi mi, komunisti, ki smo kljub peripetijam in nasprotjem ostali komunisti, ki nas ni v celoti sram preteklosti in dejanj v njej. Nekateri somišljeniki v slovenskem vodstvu so to že nakazali pred časom, saj si moramo enkrat za vselej priznati, da če ne bi bilo Kučana, Ribičiča in drugih, tudi ne bi prišlo do teh sprememb, ki jih je v zadnjem letu doživela Slovenija. Sreča je, da so to izobraženi ljudje, ki niso in tudi danes nimajo od naše stranke ne vem kakšne koristi, razen poniževanj, ki dan za dnem padajo nanje. No, vrnimo se k naši stranki v Gor. Radgoni. Ne bom omenjal, da smo imeli tudi takšne sekretarje na našem komiteju, ki so bili popolnoma nesposobni. Bilo jih je samo ime, ki pa se ni nikoli prav izkazalo v pozitivni luči, kvečjemu v negativni. Prišli so, naredili nič ali pa še slabše, kot je bilo, in nato odjadrali na novo, pomembnejše delovno mesto, ki so ga (tudi to se je dogajalo) izgubili, ker niso naredili z eno besedo — nič pametnega. Nekoč smo imeli 600 članov, danes niti polovico tega in še tisti so nezainteresirani, se izmikajo, bežijo pred lastno senco in se sramujejo svoje pripadnosti. Morda se imajo kateri od teh res česa sramovati in bati? In če ni ljudi, se tudi delati ne da, in če se ne dela, potem tudi rezultatov dela ne moremo pričakovati. Stranka ZKS-SDP v Gor. Radgoni propada in bojimo se, da je kmalu sploh ne bo več. Kako se to lahko zgodi? Trenutno gremo v akcije podpisovanja pristopnih izjav tistih članov, ki so sploh še ostali, da ugotovimo, če smo sploh sposobni obstajati. Članarino smo znižali na 1 % od OD in še nekaj ugodnosti za študente in upokojence ter nezaposlene smo uvedli. Naroda pa naša stranka kljub temu ne zanima! Bojijo se preteklosti, da se ne ponovijo napake, pravijo. Napake so res bile, a dela jih in jih bo še delala tudi nova oblast. Seveda ne moremo pričakovati rezultatov takoj čez noč, to vemo vsi. Bojan Macuh, Drobtinci Zakaj politični cirkus v Ljutomeru!? Po vsem, kar je bilo na to temo že napisanega in na najrazličnejših mestih povedanega, mislim, daje k prispevku ljutomerske demokratične zveze Slovenije na soboškem Radiu v petek 15. 6. 1990 o spravi v ljutomerskem Demosu potrebno za popolnejšo sliko in boljše razumevanje dodati še to: Temelji razkola in nesoglasij znotraj ljutomerskega Demosa so bili položeni že prav na začetku predvolilnih dejavnosti. Do takrat je za svežino na ljutomerski politični sceni skrbela manjša skupina ZSMS. Tam je bil pač denar in zato potreben čas. Cilji tega dela pa so itak bili le po zgledu republiškega centra iskanje posameznikov in dogodkov, katerih primerna obdelava je bila takrat moderna in je pač vžgala. Edina družbenopolitična organizacija, ki je poleg takrat vladajoče stranke obstajala in delala po svojem sprejetem programu, je bila v Ljutomeru podružnica Kmečke zveze Slovenije (SKZ). SKZ, podružnica Ljutomer je bila torej normalno vključena v predvolilno delo, katerega je opravljala za svoje območje v skladu s SKZ — članico DEMOSA — ter ga tudi opravila. No, tu pa so se začele težave. Ljutomerska skupina ZSMS, ki je v začetku sodelovala s SKZ, podružnico Ljutomer, je ugotovila, da se njena ladja potaplja in da je ZSMS-liberalci zunaj Demosa, kateremu je že v samem začetku kazalo na zmago pri volitvah. Torej spoznanje, da so brez položajev na političnem odru in brez denarja. Da pa bi ostali na političnem površju, je bilo potrebno priti v DEMOS. To pa so storili tako, da so si ustanovili vsak po eno stranko Demosa, ki jih takrat na Ljutomerskem še ni bilo. Tako so si sami pristavili stolčke k Demosovi mizi. Vriniti se kar tako, kot so si ti posamezniki to želeli in zamislili, se seveda ni takoj dalo. Čas pa je takrat neusmiljeno tekel, zato so se z vsemi do takrat pridobljenimi »borilnimi veščinami«, katerim so sproti dodajali nove, spravili na edinega »nevarnega političnega nasprotnika« — Slovensko kmečko zvezo. Pri tem svojem delu niso izbirali sredstev. Posluževali so se vsega. Od vprašljivega novačenja in regi- stracije strank, raznih zrežiranih zapisnikov o sestankih, ki jih ni bilo, ali pa so bili poznejšega datuma, različnih mahinacij s prijavami kandidatov, podtikanja lastnih grehov — kot je kandidiranje članov ZKS — vse do najrazličnejših blatenj stranke, pa tudi osebnih žalitev, o čemer bo zadnjo besedo reklo sodišče. No in ko je zaradi vsega tega prišel v Ljutomer na delovni obisk k Socialdemokratski zvezi Slovenije, občinski odbor Ljutomer, ki ves čas tvorno sodeluje z SKZ, vodja Demosa gospod dr. Jože Pučnik, ki je po proučitvi zadeve predlagal v Ljutomeru spravo na osnovi uresničevanja Demosovega programa, smo doživeli radijski prispevek Demokratične zveze Slovenije Ljutomer, ki povzema to misel dr. Pučnika o spravi DEMOSA. Sicer že davno zamujen, a vseeno prvi korak, ki kaže na streznitev akterjev tega ljutomerskega političnega cirkusa, je vredno pozdraviti v upanju, da bo namesto otročjega kljubovanja prevladalo še kako prepotrebno delovno sodelovanje, saj volilci čakajo na obljubljeno! Jože Rajh, Ljutomer NOVO! TRGOVSKO PODJETJE gumishoping V PARIČNJAKU PRI RADENCIH ODPIRA SVOJA VRATA V SOBOTO, 30. JUNIJA. • V zalogi bomo imeli: gumenotehnične izdelke, pnevmatike za avtomobile, traktorje, kmetijstvo, za mopede in kolesa in klinasto jermenje • V zalogi tudi oblačila in obutev MONTAŽA PRI NAS KUPLJENIH GUM JE ZASTONJ! Odprto neprekinjeno, tudi ob sobotah in nedeljah! Za nakup se priporoča Cvetka Klemenčič, Paričnjak 43, Redenci, telefon (069) 73 512. Totalna hinavščina Čeprav je neposredno vodstvo Slovenske kmečke zveze — podružnice Ljutomer izražalo željo, da se na tako primitven način pi-san^t ie članek »Ljutomerski politični škandal«, objavljen v V estniku 31. maja, naj ne odziva-mo, čutim dolžnost, da se oglasim. Omenjeni članek je namreč naletel na nepričakovan odziv med bralci in tako povzročil pri mar-sikterem tudi napačna sklepanja. Objava članka je bila tempirana na dan pred prvim zasedanjem ljutomerskega parlamenta ter je imela namen dodobra zbegati poslance, pa tudi občane. Pri tem je avtor računal na uspeh in pridobitev ugleda ter s tem na izvolitev »svojih« na skupščinskem zasedanju za pomembnejše občinske funkcije. Če pustimo ob strani, da je bil avtor že polnomočno obsojen na pogojno zaporno kazen zaradi žalitve časti ob objavi nekega drugega članka, da je bil izključen iz upravnega odbora občinske kmečke zveze in da se za tovrstni podvig ponovno predaja pristojni inštituciji kot tudi, da je »trdoglavi funkcionar« (predsednik občinske demokratične zveze, član predsedstva — do nedavnega plačani sekretar OK ZSMS in povrh še predsednik vaške ter krajevne kmečke zveze), vse trditve v tokratnem njegovem »Ljutomerskem političnem škandalu« predstavljajo zahrbtno laž. Še več. Tokrat ne gre samo za žalitev časti v članku brutalno napadenega predsednika občinske kmečke zveze Ljutomer in njegove stranke, temveč za totalno hinavščino. Omenil bom samo nekatera dejstva, da se lahko vedno preverijo in dokažejo: — po trditvah štirih članov upravnega odbora Krajevne kmečke zveze Cven, le-ta omenjene zadeve nikoli ni obravnaval; — 30. aprila je potekala seja vodstva kmečke in socialdemokratske zveze in njunih izvoljenih poslancev. Seje se je udeležilo 31 ljudi. Oblikovani so bili predlogi za občinsko vodstvo in imenovani komisiji za razgovor z ZSMS— Liberalno stranko (tokrat že dodobra poosebljeno v DEMOSU) in drugimi strankami. Komisiji sta imeli dolžnost, da poskušata uveljaviti čimvečje število predlogov. DEMOS je v razgovoru podprl samo enega poslanca iz vrst kmečke zveze, in to kljub temu, da je ta stranka v skupščini zastopana 33,4-odstotno. 12. maja je vodstvo obeh strank, seje so se udeležili tudi poslanci DPZ iz vrst kmečke in socialdemokratske zveze, sprejelo tekst s kadrovskimi rešitvami oblikovanimi na podlagi poročila komisij. S tem tekstom so bili seznanjeni vsi člani kluba poslancev omenjenih strank. Kmečka zveza je dala podporo osebam, ki so se s svojim dosedanjim delom že precej dokazale, ter se je osredotočila na njihovo strokovnost in poštenost, ob tem pa predlagala največje možno število svojih članov v občinsko vodstvo. Kmečka zveza nikoli ni sklenila nobene koalicije s stranko demokratične prenove—ZK! Tega ni nikoli in nikjer storil tudi njen predsednik ! Še več. Omenjeno sejo sta vodila predsednik nadzornega odbora in namestnica vodje kluba poslancev, ker je bil predsednik Občinske kmečke zveze Ljutomer v bolnici (!), kjer je prestajal težjo operacijo. Ob tem velja še omeniti, da razpolaga občinska volilna komisija z dokumentom, kjer je med drugimi podpisan tudi avtor članka »Ljutomerski politični škandal,« in sicer kot predsednik občinskih demokratov, in kjer so resnično predlagani za pomembne občinske funkcije kar trije člani ZK—SDP (eden je v decembru izstopil iz ZK!). Med njimi je celo član občinskega vodstva stranke demokratične prenove - ZK in je celo po trditvah republiških DEMOSOVIH kontrolorjev volišč v Pomurju opravljal kontrolo volišč kot pooblaščena oseba s strani svoje stranke demokratične prenove! Že razumem, da je avtorja ob ustvarjanju njegovega umotvora vodila mladostna zaletavost, politična najstnost in želja po lastni karijeri, kar vse skupaj zmanjšuje težo dejanja. Pa vendar, takega zahrbtnega dejanja se ne da nikoli pozabiti. Rudi Stegmiiller ZAHVALA UUIOMEBSB Prve svobodne, neposredne in »poštene« volitve so za M1**!’ nami je tudi ogromno aktivističnega dela naših članov in simpat« jev. Dela, ki smo ga uspešno opravili je bilo ogromno, saj leg predvolilnih aktivnosti morali ukvarjati tudi z organizacij**11* aktivnostmi naše stranke. f Ker smo začeli tako rekoč iz nič, in da smo prerasti v čno politično organizacijo gre velika zasluga prav gotovo Bese« pomoči ljutomerske mladinske (sedaj liberalne) organizacije-^ hovo pomoč, v interesu prekinitve diktatorskega enopaitiM^ stema, pod vodstvom nazadnjaških in preživelih sil, se jim pr” zahvaljujemo. Povsem pa razumemo naše politične nasprotnike, i» j' koalicijsko sodelovanje z organizacijo, ki je že pred ieti raz ljutomersko enolično politično življenje, nikakor ne ugaja. S tem želimo končati z nepotrebnimi polemikami v javno ne koristijo nikomur, najmanj pa DEMOS-u. Vsekakor je za skupne cilje začnemo nastopati skupaj in enotno ter se našim programom iz predvolilnega boja — na področju [»»'"jJ. sistema, gospodarstva, kmetijstva, varstva okolja, naselitvene i,^ . novanjske politike, javnih služb, zdravstva, šolstva, raziskoval । javnosti, kulture, socialne politike, obrambe domovine in se W naštevali. vfn SLOVENSKA DEMOKRATIČNA^ OBČINSKI ODBOR KOČEVSKI SINDROM Delno zasledujem dogajanja ob temi, ki je kočevska, pa tu stopiti ne celo jugoslovanska posebnost. Zadeva je povsem enostavna. agl ku« na rep in vse bo jasno — zacvilil bo (v mislih imam predvsem in njemu podobne). . ^.mjžkeg« $ Odkrile se bodo razne malverzacije, drago plačane iz rep jelave* čuna, točneje, postalo bo jasno ali vsaj jasnejše, zakaj ima dan tanko kuverto. sile-ti^ p Zgodovina se rada zgraža nad faraoni starega Egipta, ko so primež diti piramide, kar so seveda delali podložniki. In glej ga, [(f čevja se ugotavlja, da faraoni vendar niso izumrli — tu so sr"! ’delrt nije, in to ob koncu drugega tisočletja. Tako imenovani zasci razreda, revolucionarji, celo heroji naroda se niso odrekli želji p pail^j.. V zvezi s tem pričakuje podpisani in upam, da tudi javno ustrezno obravnavo in odgovorne pokliče, da pojasnijo dejanja. starega» dovo bit. Kajti gre za gradnjo, ki je v bistvu enaka megalomanij — razlika je le v tem, da so gradili navzgor, sodobni slovenski m 6jez« šli raje po metodi vsem znanega krta — skriti se pred narodom. nU nj«L na karakteristika boljševizma. Zavesti narod in nato vladati v jevsk0 5 vsako ceno — tudi za ceno piramid ... Žal pa ne gre samo za ■ mido«, te so vidne vsepovsod po Jugoslaviji, od Brionov, Neum > , pa vse do Aljaževega stolpa. žba nart) Ob tem se vsiljuje vprašanje, kaj in koliko bi poštena dr sredstvi, ki so tako neracionalno, potratno uničena? Imeli bi icultur°'jilif nih tovarn, boljšo infrastrukturo, urejeno socialo, urejeno šolsty > panu bi čistilne naprave pri umazanih tovarnah itd. Skratka, pošlem > > vsilil realsocializem so strahotno negativne, porazne. inistra V zvezi s tem je realno pričakovati, da bosta odgovorna m fo’ Janša zbrala moč in enkrat za vselej preprečila igrico slepih mi ■ od njiju kot tudi od parlamenta nedvomno pričakuje. realsO^aM In na koncu vprašanje: kako doseči, da se ta družba znebi. pijertJ ga balasta? Prvi in ne edini pogoj je, da kot družba za vselej p°» ^arJe"^ ne bogove — mite! Da se znebimo tako imenovanega tit°!ztn DolgoT , vseh -izmov, ki kakorkoli povezani s tem pojmom že dolgo in P ie bes razvoj željene smeri. To pa je demokracija v najširšem pomen p I ,1 Odprto pismo vodstvu Starši, ki imamo otroke pri tov. Elizabeti Gofč«1® eik gorčičevem vrtcu, smo bili nemalo in zelo neprijetn K^tV ceni, ko smo — kar mimogrede — izvedeli, da ho . jpiaj premestiti vzgojiteljico naših otrok. Vzgojiteljico. K radi naši otroci in s katero se tudi starši izvrstno ra Otroke j'e prevzela v šolskem letu 1988/89 in ve je, da so se čustveno navezali nanjo in jo imajo res® m Najbrž nikomur, ki ima količkaj opravka s predšoISj5tavlA ki, ni potrebno razlagati, kakšne psihične strese P.r® joVrt razne premestitve in spremembe kadra. Vsi smo bm . #trt z dosedanjim delom in enostavno mi ni jasno, zakaj sajiL potrebna ta sprememba. Če obstajajo nesporazum' jP1 kolektivu, menim da starši, predvsem pa otroci ne b žrtve. ,. & irt Kdo je sploh pristojen, da o takih stvareh od jo’ volje staršev? Starši, ki ne nazadnje plačujemo vrte malo), smo mnenja, da bi bilo korektno, če bi nas . ljubih posegih vsaj seznanili in jih podprli z argu®1 jpD Joim^F . --------------------------------- 5^ GRADBENA IN INSTALACIJSKA DEJA^ o OBRT TER STORITVE LENDAVA, n S qidc^ Na podlagi sklepa delavskega sveta podjetja Grad*5 instalacije razpisujemo javno dražbo za prodajo naslednjih osnovih sredstev: — sušilnica za les — 4 m’ po izklicni ceni 90.000,00 din _ toG3 ' — ventilator — klima z elektromotorjem, moč izklicna cena 5.000,00 din — cevi za odsesavanje — pocinkane, cena za kg — 10,00 din — stojalo za stružnico — nekompletno izklicna cena 1.500,00 din inost^ I — vozilo TAM 2001, prekucnik, izdelan 1973, nosil po izklicni ceni 55.000,00 din. gi*^ Osnovna sredstva so primerna za zasebne in obrtnoinstalacijske dejavnosti, prodajamo pa i1*1 , pa novih. ,.ču Dražba bo v sredo, 5. 7. 1990, ob 13.00 na dvori j« y Prodaja po sistemu »videno — kupljeno«, ogled p1 uro pred pričetkom. Interesenti morajo pred priče 10% varščino na blagajni podjetja. STRAN 8 VESTNIK, 28 kulturna obzorja Poletna seminarja za gledališčnike in lutkarje šli gledaliških in lutkovnih skupin Slovenije pri republiki^ M .Iturnih organizacij tudi letos organizirata v Radencih p^minarja “Prizori?^ S^dališčnike bo razdeljen na dva dela: od teksta do minar za \ '"Poletno šolo za dramatiko in scenaristiko, drugi — se-^ališke ) pa b° v znan>enju odkrivanja temeljnih zakonitosti ko® na sr inscenacije ter konkretne realizacije s poudariti Seminar za gledališčnike bodo vodili strokovni iliškim “ilutnih organizacij Slovenije. Namenjen je mlajšim Mjn0 ® ^fvsfjalcem, ki nimajo priložnosti, da bi si pridobili te-ielijg Zn ®.nje 0 gledališču in njegovih zakonitostih, tudi za tiste, ki scenar'. osveži*i ter one, ki želijo pisati dramska besedila oziro-^^ciiat v lutkovni seminar pa bo vključena tudi konkretna PolMn? 'gr*Ca Pe‘najSt julija. * seminarja za gledališčnike in lutkarje bosta od 2. do 9. Tp d • n' Pa je bila v Radencih tudi poletna literarna šola. b. b. POGOVOR Z DR KOLOBARJENJE TIŠINE Ob izidu pesniškega prvenca Kolobarjenje (Založba Obzorja, 1990) rojaka in pesnika Draga Kuharja, ki ga je lično opremil prav tako rojak, akad, slikar Zdenko Huzjan, je nastal ta pogovor, ki skuša razjasniti fenomen literature kot kulturološki pojav na eni strani, na drugi pa kot osebno kreativno dejanje, ki se ne ujema vselej s tradicionalnimi klišeji; dodal bi le, da njegov pesniški prvenec ostaja v zavesti kot drobljenje tišine, smrti in vnovičnega vračanja v ta krvotok življenja, ki se le izide v kolobarjenju besede. MONOGRAFIJA o prekmurski četi PRED IZIDOM p)e Preteklo5fPr'prav'jeno Pomembno zgodovinsko delo iz naše bliž-^ranček Ma: neke vrste monografija Prekmurske čete. Avtor je CtV' knjiga b0 s°del°vanju drugih članov čete in drugih sodelav-PVečenan k lz^a Konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta, n ^bil Orf® .° 50. oblentici okupacije in upora v Prekmurju. Avtor, u koncan'aZt°r 'n strate8 edine bojne enote, ki je od formiranja o PreprosfV°jne deloval3 na ozemlju Prekmurja in Porabja, je 8 z zgodov° Pi? v®n.^ar strokovnozgodovinsko utemeljeno ter pod-K^fskem lnsK>mi in arhivskimi viri predstaviti našo pokrajino v Prt je ^dovinskem pogledu izpred zadnjih 40—50 let. Te-Pr a ^ece"1 de’°Yailju Prekmurske partizanske čete med vojno in »5 atoči|u v°x-V°jn‘' Kakovost knjige bo nedvomno pritegnila k bn»Znašel borcev iz naše pokrajine, saj bo v njej prav goto-8a. za zona ' sebe ‘n svoj delež v NOB Prekmurja. Zanimiva pa ^ithajnaovinarje, šole ter kulturne ustanove in za vsakega, ki ogajanja pred 40 in 50 leti pri nas. I. O. galeriji Ante Trstenjak so v sredo odprli razstavo re-Snre ,*?na I^ka, člana likovne sekcije KUD Ivan Kaučič •Mojste ni,besedi je akademski slikar Vlado Potočnik pove-^l-^^teriai r Ivš^k profesionalno obvladuje glino kot osnovni ki-^st 8lnzir’aPZav tabo tehn'ke žganja tega žlahtnega naravnega ma-yvija sodobJa’ Imalizacije postopka z dodajanjem grafita, kar ^Kjg^ovi reliefa.te*'n''na hotenja in možnost eksperimentiranja.« d»loČP ' ln P°'ne plastike niso podnaslovljeni, saj ne predstavi® d k Plodn nega razen torza, bujnih ženskih oblik, ki kot in nn?St! 'n rodovitnosti spominjajo na votivne figurice ka-poz"ejsih obdobij. D. L. — Če skušam označiti vašo poezijo .v vašem pesniškem prvencu Kolobarjenje, moram nujno uporabiti termin hermetizem. A se z mano strinjate? Če z besedo hermetizem označujemo mnogoznačno, skrivnostno in včasih celo neumljivo literaturo, ki poskuša dati besedi predvsem mnogoznačnost ali večpomenskost, potem je taka oznaka za mojo poezijo sprejemljiva, če ne kar nujna. Hkrati je potrebno povedati, da beseda v svojem življenjskem kolobarjenju zaživi polno življenje s svojo estetsko, etično in idejno katego-rialnostjo, vendar pa velikokrat pozabljamo, da živi beseda svoje avtonomno in primarno eksplicitno življenje ravno zaradi svoje mozaične pomenskosti, čeprav ne smemo nikakor zanemariti zvočnosti ali vedno na novo in drugače rojevajoče glasnosti besede, ker je le-ta nacionalno jezikovno neminljiva in je bistvena-za nacionalno jezikovno barvito-stno identiteto. — Brez dvoma gre za poezijo, ki ni »široko bralna«. Se ne bojite, da bi vas zaradi vašega skorajda zaumnega hermetizma del bralstva odklonil? Kategorija »bralstva« je zelo vprašljiva, preširoka in vrednostno ne opredeljuje niti ljubitelja niti poznavalca besedne umetnosti, nikakor pa se ne približa literaturi v pravem pomenu besede. Na vsak način je pomembnejši bralec kot avtonomni subjekt in literarni znanstvenik kot avtonomni strokovnjak in razlagalec te enkratne besedne pojavnosti. Beseda »bralstvo« me spominja na socialistično populistično množičnost, a umetnost nikoli ni bila in ne bo grupno spočetje niti početje, ampak je predvsem eksistencialno osmišljanje Jaza v najširšem bivajočem pomenu besede. Koliko bralcewv bo ali ne bo bralo moje poezije, je seveda širše kulturološko vprašanje in se dotika vseh por življenja. Za »zaumni« hermetizem, kot ga vi imenujete, so bistvene tri kategorije: zavest, podzavest in transcendenca. Če človek teh bistvenih jedrc ne nosi v svoji duši iz hipa v hip, ali je potem sploh človek? Ne, potem je samo ropotuljica kvazi-časa in kvazi-pro-stora. Če razumemo besedo »za- OBJEKTIVU uh । p So še ved„~~ Krav v ospredju gotovo ni več, kino Park, ki je zrasel sredi Murske Sobote v petdese ta lW| 8 rednih l*°P' ®vorana v njem je s prenovo iz prispevka Sobočanov postala večnamenska, in M^Mh^^idn« . inoprojekcij v njej tudi občasne proslave in kulturne prireditve. j* PolPnZ|e.,z naP*sa nad vhodom, sodi kino Park pod okrilje Kulturnega centra Miška Kra j-te^Sev^Podar!?'nen,ato8rafske še galerijsko, knjižnično in muzejsko dejavnost, dejstvo pa je, a J i! vSal » se ne „ 0 samostojna in z namestitvijo biljardov in avtomatov v avlo stavba čedalje manj ^a> ga /^ih retn^.^li^vati na objekt kot tak, da ga je potrebno ustrezno vzdrževati in se tako pos k^edi lv'n|o. Pa gotovo ni najprimernejša, saj obstajajo tudi druge oblike prežive jaivc bil« S,er Kološ nas s fotografijo iz cikla Sobota moje mladosti prepričuje, da je i K 1,1 kultur’ ul1*10 Pa’ da Je zdai ni več, kot bo, upajmo da, kmalu postala preteklost tudi sim n,n Prireditev ter projekcij pod streho kulturne inštitucije. B. Bavčar umno« kot nekaj človeško pozitivnega, potem moramo reči, da se ravno skozi to zaumnost lahko raz-luči v svetlobo vsa božan-skost besede, če pa tega notranjega svetenja besede ni, postane le-ta mačeha sama sebi. — Čestokrat se seveda vračate z nekim prizvokom »domotožja« tudi v Prekmurje, vendar ne gre za tradicionalno »krajinarsko« ali navsezadnje »pajlinovsko« liriko, kajne? Mislim, da gre za estetsko in semantično navezanost na pokrajino, ki me je na neki način KOLOBARJENJE DRAGO KUUAh pripeljala do prve strani spomina o in na življenje in mi hkrati lepila v zavest hermetične impresije, ki pa so se osmišljale v en-kratnosti povezave materinstva v najširšem pomenu besede ter v ekspresiji egoističnega posameznika, torej subjekta, ki je prepričan, da vsaka beseda neskončno veliko pove, če ji le dodobra z lučjo osvetlimo obraz. — Močan element je poleg Boga, ki ga dosledno pišete z verzalkami, tudi vprašanje slovenstva, karantanstva kot bolečine in ne kot ponosa. Čutite izgubo narodne identitete, ko zapišete »čutim lastno vranje izgineva-nje/SLOVENEC poje himno za minevanje«? DRUGO SPOROČILO SLOVENSKEGA KULTURNEGA ZBORA PREDSEDNIKOM SLOVENSKIH OBČIN Draga gospa predsednica, spoštovani gospod predsednik! Obračamo se na Vas. ker po sklepu slovenske skupščine, ki fe odločitev o krčenju sredstev za družbene dejavnosti prepustila občinam, usoda slovenske kulture leži tudi v Vaših rokah. Zavedamo se skrajno težavnega in zapletenega položaja, v katerem se je znašlo slovensko gospodarstvo, in ne zavidamo Vam bremena, ki ste ga prevzeli na svoja ramena z vodenjem svojih občin v tako nehvaležnih razmerah. Kulturniki ne želimo biti privilegirani, ravno tako pa ne želimo biti še dalje deprivilegirani in oropani možnosti za normalno opravljanje svojega dela in dostojno preživetje. Bolj kot politiki na republiški ravni ste ravno Vi tesno povezani s prakso in realnostjo naših družbenih razmer. Gotovo so Vam znani podatki o skrjano nezavidljivem finančnem položaju slovenske kulture. ki po vseh primerjalnih krite- A ne obleti črna vrata lakotno kmečke domačije s pokojnikom, a nam ne ponuja nekega novega drugačnega življenja, ki mu lahko rečemo večno rojevanje? Ekspresivna bolečina je seveda lah-i ko tudi hrepenenje po nečem, kar je v istem hipu le želja, a v naslednjem hipu bi morala biti ponos posameznika in celotne nacije, ki pa je eksistencialno vezana na nad-časovno transceden-talno kategorijalnost, kar je v slovenskem primeru ne glede na različice kristjanstvo kot estetsko, etično in verujoče bivanje, ki se kaže skozi zavest o bivajočem in v življenju kot večno ponavljajočem se rojevanju. Bog mi je pravzaprav samo poimenovanje za skrivnosti, ki tlijo v človeku in v svetenju njegove božan-skosti, a ker smo to Slovenci prodali za skorajda lastni samomor, si vsaj reminiscenčno poskušam revitalizirati svoj nacionalni spomin s karantanstvom, ker mu moramo dati novo sedanjostno Slovenca vrednega podobo, ki bo s svojo svetovljansko načelnostjo lahko dopolnjevala moza-iak obče-človeške identitete, ki bo v zibelki resnice in lepote, in da ne bo nikoli več sprhlenina na hrbtenici laži in prevar. Mislim, da ne gre toliko za izgubo narodne identitete kot za prerojevanje, za iskanje novih semen, za osvetljenje drugačnih poti in navsezadnje za prižiganje sveč enoznačnim večnim idejam. — V širšem slovenskem prostoru ste skorajda neznano ime. Zelo malo ste objavljali v revial-ni periodiki, ki naj bi bila hkrati tudi odskočna deska za prvence. V vašem primeru pa ni bilo tako, kajne? Ubral sem drugačno pot, predvsem iz dveh razlogov; prepričan sem namreč, da ne premoremo literarne revije, ki bi se z vrednostnimi elementi v celoti posvetila objavljanju literarnih tekstov in gre v mnogih primerih za ozko komercialno grupaško okoriščanje; in drugič, umetniški izdelek mora priti na trg kot zaključena, integralna celota. Da je bibliografska statističnost pri nekaterih urednikih glavni vrednostni element, ko se odločajo za tekst, . jasno kaže na njihovo aksiološko vedenje in tako seveda pridemo do razvpite »odskočne deske«, ki je seveda absurd. — In za konec: na katero vprašanje bi še želeli odgovoriti? Želim, da bi o objavljanju literature odločali predvsem literati v pravem pomenu besede, in da bi se od tega dela dalo živeti človeka dostojno življenje, in ker ker sem v to prepričan, bom pi-..sal še naprej. Lep pozdrav, spoštovani bralec! Spraševal Milan Vincetič rijih močno zaostaja ne le za gospodarstvom, temveč tudi za drugimi družbenimi dejavnostmi. Zato je Slovenski kulturni zbor sklenil doseči izenačenje položaja kulture z drugimi družbenimi podsistemi, za strateški cilj pa smo si zastavili zvišanje družbenega prispevka za kulturo na mednarodni standard UNESCA, ki znaša 1,5 % nacionalnega dohodka. Zakaj morajo osebni dohodki delavcev, zaposlenih v kulturi, 30 % zaostajati za povprečjem v gospodarstvu ter 10 dO 20 % za drugimi družbenimi? Odnos slovenske družbe do kulture se kaže tudi v tem. da se mnogi samostojni umetniki in kulturni delavci že borijo za golo preživetje. Zato protestiramo zoper žalostno dejstvo, da v letošnjem letu priliv sredstev za kulturo zaostaja za sprejetimi kulturnimi programi, kar že ogroža dejavnost mnogih kulturnih ustanov, predvsem pa obstoj tistih oblik kulture, ki iščejo in raziskujejo nove kulturne vred- kulturni koledar Murska Sobota — V petek, 29. junija 1990, ob 20.30 bo v študijskem oddelku Pokrajinske in študijske knjižnice predstavitev pesniške zbirke Letlelet Lajoša Benceja. G. Radgona — 2. julija ob 10. uri bo v kulturnem domu G. Radgona nastopila lutkovna skupina iz Amerike. To je skupina Bob Kramers Mari-onnettes iz St. Luisa v ZDA. razstave Ljutomer — V galeriji Ante Trstenjak je odprta samostojna razstava reliefov in plastik amaterskega slikarja Milana Ivška. Razstava bo odprta do 14. julija letos. Murska Sobota — V petek, 29. junija, ob 19. uri bo v galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec odprtje samostojne razstave slik akademskega slikarja Sandija Červe-ka. Razstava bo odprta do 22. julija letos. Lendava — V muzejskih prostorih lendavskega gradu pod novo streho je na ogled bronastodobna naselbina OLORIS iz D. Lakoša, v galerijskih prostorih pa stalna likovna razstava, zgodovina Lendave v slikah akademskega slikarja Zoltana Gaborja in spominska soba kiparja Gydryga Zale. Murska Sobota — V likovnem razstavišču Ljubljanske banke — Pomurske banke, d.d., so razstavljena dela članov LIKOSA: Jožeta Puhana, Lojzeta Rousa, Vlada Sagadina, Lojzeta Veberiča, Jožeta Vidonje in Vilka Grle-ca. knjige Uspešnice tega tedna v knjigarni Dobra knjiga. Luka Pintar — Rože na Slovenskem, Državna založba Slovenije. Moliere — Zbrana dela, Državna založba Slovenije. Roald Dahi — Matilda, Mladinska knjiga. MODINCI90 v KOSZEGU Najstarejša obmejna znanstvena in kulturna prireditev Modinci (Mogersdorf) 1990 bo od 2. do 6. julija v madžarskem Koszegu. Organizatorji so povabili zgodovinarje iz Gradiščanske. Štajerske, Slovenije, Hrvaške in Madžarske naj pripravijo iz zgodovine tega panonskega območja teme z delovnim naslovom Meščanski svet v letih 1830 do 1867. note brez inštitucionalnega kritja. Morda se Vam zdijo ti.problemi nekoliko odmaknjeni, saj je — za razliko od šolstva in zdravstva, katerih probleme konkretno čutite na svojem občinskem območju — kultura bolj ali manj organizirana na nacionalni ravni. Kljub vsemu Vas prosimo, da se spomnite, kako je kultura korenina naše nacionalne zavesti. In če slovenski narod ne bo omogočil preživetja svoji kulturi, potem ga ne bo več. Slovenskega naroda namreč. Zaupamo v Vašo presojo, da boste s svojimi odločitvami zavarovali vitalne interese slovenske kulture. Prejmite izraze našega spoštovanja v skupnem naporu za uveljavitev demokracije ter višjo kvaliteto in kulturo našega življenja! Svet Slovenskega kulturnega zbora, zanj: predsednik Lojze Lebič Ljubljana, 19. junij 1990 -^•JUNIJA ]ggn STRAN 9 ne zgodi se vsak dan PREPROSTO MAZILO DOLGI TEK MALEGA MOŽA V zadnjih desetletjih so zdravniki pri zdravljenju hudih opeklin zelo napredovali. Zaradi presajanja kože imajo bolniki z 80-odsto-tnimi opeklinami 50 odstotkov možnosti, da preživijo. Kljub temu pa morajo več tednov preživeti v sterilni izolaciji. Ko jim čistijo in obvezujejo rane, vpijejo od bolečin. In na tisoče jih še vedno umre zaradi okuženih ran, drugim pa grozljive brazgotine zaznamujejo obraz za celo življenje. Vse dosedanje metode zdravljenja bodo utonile v pozabo, če se bodo uresničili obeti kitajskega zdravnika dr. Xu Rongxianga, ki je izdelal novo zdravilo za zdravljenje opeklin. Neje da to zdravilo lajša bolečine, pospešuje tudi celjenje opeklinskih ran, preprečuje nastajanje brazgotin in rešuje življenja. Seveda zdravilo še nekaj časa ne bo v splošni rabi, je pa že popolnoma spremenilo klinično prakso zdravljenja opeklin na Kitajskem. Pri novem postopku zdravljenja ne gre niti za presajanje kože, niti za hormone, niti za genetsko spremenjeno tkivo. Gre za zeliščno mazilo, ki ga je mogoče preprosto namazati s sterilno paličico. »Prej so zdravniki zdravili zaplete pri opeklinah, namesto da bi zdravili opečeno tkivo,« pravi dr. Xu Rongxiang. »Mi s hranili, ki jih potrebuje telo, popravljamo kožo.« Ker dr. Xu zdravila še ni patentiral, ostaja sestava mazila za zdaj še skrivnost. Njegov izumitelj je razkril le, da vsebuje sezamovo seme, med in podobne sestavine in da proti okužbam deluje tako, da poškodovano tkivo vlaži in hrani. Ker so z njim dosegli velike uspehe pri zdravljenju ran, je zbudilo veliko pozornosti. Dr. Xu-ju so pošiljali paciente z opeklinami druge in tretje stopnje s 94 odstotki opečene kože. V nekaj mesecih jih je ozdravil in skoraj vsi so ostali skoraj brez brazgo- tin. Ce je bila koža popolnoma uničena, je še vedno uporabljal klasično metodo presajanja kože. Za veliko večino opeklin pa je povsem zadostovalo njegovo novo mazilo. Ni potreboval nobenih obvez, nobenih antibiotikov in nobene sterilne izolacije. čenih delih telesa zdravili po klasičnih postopkih, na drugih pa z mazilom dr. Xuja. Razlike so bile očitne. Koža, zdravljena po klasičnih postopkih, je bila hrapava, brazgotinasta in prekrita z lisami kožnega pigmenta. Koža, zdravljena z novim mazilom, je spet Kitajski specialisti za opekline so dolgo uporabljali iste metode zdravljenja kot zahodni zdravniki. Zato so kolegi dr. Xuja s precejšnjim nezaupanjem sprejeli zdravilo, ki ga je izdelal že leta 1979. Kljub temu pa je pustil službo v državni bolnišnici in v Pekingu ustanovil zasebno raziskovalno ustanovo. Šele leta 1988 so oblasti priznale vrednost njegovega dela. Zdaj dvaintridesetletni Xu vodi svoj lastni inštitut in državni center za zdravljenje opeklin. Z njegovim mazilom so uspešno zdravili že okrog petdeset tisoč bolnikov in Xu je še 3.700 svojih kolegov naučil uporabe zdravila. Začel je sodelovati s poslovnežem Georgeem Liujem, ki bo poskrbel za prodajo mazila v svetu. Ameriški strokovnjaki, ki jim je dr. Xu pokazal fotografije in dokumentacijo o bolnikih, ki jih je zdravil, so nejeverno zmajevali z glavo, saj je bilo vse prelepo, da bi bilo res. Ko so ameriški zdravniki pripotovali na Kitajsko, so spoznali veliko dr. Xujevih bolnikov. Nekatere od njih so na dolo- postala elastična in čista. Strokovnjaki so si ogledali tudi postopek zdravljenja petih bolnikov, ki so se okužili med običajnim postopkom zdravljenja. Doslej je bilo v navadi, da so okuženo tkivo izrezali in mnogi bolniki tega niso preživeli. Dr. Xu pa jih je mazal s svojim mazilom in jih pustil ležati na običajnih bolniških oddelkih, kjer je bilo v sobah več bolnikov. Zdravniki in sestre k njim niso pristopali z maskami in sterilnimi oblačili. Po petih ali šestih dneh je bila okužba ozdravljena. Seveda vsi ti uspehi še niso znanstveno utemeljeni. Strokovnjaki bodo morali najprej analizirati aktivne sestavine mazila in s poskusi na živalih pokazati, kako določen odmerek zdravila deluje na različne vrste opeklin. Šele potem bo lahko zdravilo dobilo mednarodni patent. Francesco Floris iz vasice Teti na Sardiniji je, komaj štirileten, pretekel pet kilometrov, da bi priklical prvo pomoč k umirajočemu očetu. Z njim se je odpravil na pobočje Gennargenta, da bi sekala drva za kurjavo. Na poti se je avtomobil ugreznil na ozki stezi. Oče Alfonso, invalidsko upokojen železniški čuvaj, je izstopil in razmišljal, kaj bi storil, medtem ko je mali Francesco čakal v avtomobilu. Otrok je sedel na miru nekaj minut, ko pa je opazil, da očeta nič več ne sliši, je izstopil in ga šel iskat. Našel ga je na tleh blizu avtomobila. »Imel je odprte oči, a me ni videl,« je povedal Francesco. »Ko sem ga poklical, se ni oglasil. Premaknil sem mu prst in nogo.« V tem trenutku je otrok spoznal, kaj mu je storiti: moral je obvestiti mamo in babico, da oče umira. Zaskrbljen zaradi očeta se je kljub močnemu dežju napotil v pravo smer proti zaselku Teti. Prispel je do poti, ki povezuje vasico z Nuorijem. Tu ga je opazil mimoidoči voznik. Francesco je z zadnjimi močni dahnil: »Sem sin Alfonsa Florisa in moram obvestiti mamo, da oče umira.« Voznik je takoj obvestil otrokove domače in policijo, ki je organizirala prvo pomoč. Ker je Francesco dobro poznal pot, so Alfonsa Florisa našli brez težav. Še vedno je nepremično ležal, a je bil živ. Zdaj že okreva v bolnišnici. Družabna igra kamene dobe Ljudje, ki so živeli pred 7900 leti, sicer niso igrali šaha ali bridža, a so se že znali zabavati z družabnimi igrami. Znanstveniki, ki so kopali na neolitskem ležišču v Jordaniji, so namreč našli dokaz za to: pripomoček za verjetno najstarejšo'družabno igro. Gary O. Rollefson z univerze v San Diegu je s sodelavci in pomočjo družbe National Geo-graphic odkril ostanke Ain Ghanzala, enega največjih središč na Srednjem Vzhodu v času od leta 7000 do 5000 pred našim štetjem. Lansko poletje so med izkopavanjem hiše našli tanko apnenčasto ploščo z vzporednima vrstama okroglih vdolbin, po šest v vsaki vrsti, ki zelo verjetno ni imela nobenega uporabnega ali obrednega pomena. Rollef-son meni, da je bila to družabna igra s kamenčki ali semeni. Jordanskemu članu Rollefsonove skupine pa se plošča ni zdela nenavadna. Podobno leseno ploščo uporabljajo za igro, imenovano mancala. VARČNO ZOLJEM Motorno olje je podvrže^ velikim temperaturam in priti" skom, zato se sčasoma v nj^ naberejo različne snovi od ogljikovih spojin do kovinskih drobcev. Olje postane kontaminirano, izgublja svoje stne lastnosti in treba gaje«' menjati z novim, da avto*1 bilski motor teče lepo gladko naprej. Stvar je preprosta, vendar pa iztrošenost motornega W ni tako preprosto ugotavljat1. Zgolj opazovanje barve ni volj. Da bi olje zelo pogost« menjali, ni niti varčno nitipf trebno. Če že ni škoda nep trebnih izdatkov, pa nedvomno velja ekološki mislek: odpadna motorna«!1 so resen ekološki Pr0^ Zato so v svetu iskali na» kako hitro in zanesljivo ug°' viti iztrošenost motorji olja, da bi ga menjali le p° P° trebi. Kot kaže, je to uspelo^ riškemu podjetju ICČFede ted. Tu so izdelali naPr?'0C, ugotavlja stopnjo iztrošen motornega olja. Za analiz« dovolj, da kanemo kapi/ motornega olja v senzorsko) mico v napravi in že se P« . kaj sekundah izpiše stop onesnaženosti olja ter zna nje, ali je olje že treba za njati ali ne. Naprava analizira tudi uporabnost vornega in mazivnega olja- OČETOV ALI MATERIN PRIIMEK? NADLEŽNA FOTOGRAFIJA 4 POSTAJALIŠČE, SMETIŠČE ALI STRANIŠČE? Pred gostilno Rajbar v Lipovcih je krajevna skupnost Lipovci postavila leseno hišico na avtobusni postaji, ki naj bi služila potnikom za zavetišče, zlasti v slabem vremenu. Zal pa je hišica namesto postajališča postala smetišče in stranišče, tako da ne more služiti svojemu namenu. Žal tudi, da tega nihče ne vidi razen potnikov, je pa sramota, ki zbuja pozornost mi- mo vozečih. Foto: N. Juhnov Dolga stoletja so otroci dobivali priimek po očetu: to je bil eden od stebrov moške kulture. Ta steber se zdaj ruši. V Italiji razpravljajo o predlogu zakona, ki predvideva, da bi vsak zakonec ohranil svoj priimek, o otrokovem priimku pa bi se starši dogovorili. Če se ne bi mogli odločiti, bi otrok dobil tistega, ki je po abecednem redu na prvem mestu. Kasneje, ko bi otrok postal polnoleten, bi se odločil sam. Zadevo je ob pomoči neodvisne levice in demokratske stranke sprožila voditeljica zelenih Laura Cima. Zeleni podpirajo samostojno odločitev že odraslega otroka. S tem se strinjajo tudi številni privrženci desnice, pa tudi minister za socialne zadeve, ki je že leta 1983 priporočal podobno rešitev. Zaradi nasprotovanj pa je bil prisiljen zadevo umakniti, kajti mnogi so pričakovali velike težave pri popisovanju prebivalstva. Med drugače mislečimi ostaja tudi Maria Elletta Martini, ki se kot predstavnica krščanskodemokratske stranke največ ukvarja z družinsko reformo. Opozarja namreč na zmešnjavo, ki bi nastala v administraciji, in na dejstvo, da Italijanom družinski priimek veliko pomeni. Traviata v Scali VEC ŽENSK V ZAPORIH V zadnjem desetletju se je število žensk v zaporih Združenih držav Amerike silovito povečalo, statistični podatki kažejo, da je zdaj zaprtih trikrat več žensk, kot jih je bilo leta 1980. Kljub temu pa še vedno odločilno prevladujejo moški zaporniki, saj je v celotni populaciji zapornikov kar 94,4 odstotka moških. Tudi ženske so vedno bolj nasilne. Verdijeve nesmrtne opere, ki je med Italijani od vseh najbolj priljubljena, v milanski Scali ni bilo na sporedu že četrt stoletja. Razlog: odkar je leta 1956 na tem odru v predstavi pod taktirko Carla Marie Giulinija in v režiji Luchina Viscontija blestela božanska Maria Callas, se milansko občinstvo ni moglo otresti njenega mogočnega vpliva in je vse kasnejše postavitve ogorčeno zavračalo. Zadnja med njimi je neuspeh doživela pod dirigentskim vodstvom Karajanna in z Mirello Freni v naslovni vlogi pred natanko 26 leti. Kljub temu se v Scali letos ponovno pripravljajo na spopad z nostalgijo večnih oboževalcev pokojne Callasove s predstavo, v kateri bo v vlogi Violette nastopila mlada, komaj 28-letna Tiziana Fabbricini, dirigent bo Ricccardo Muti, režiserka pa Liliana Cavani. Sonce«. na ZDA °dkn'' ga r primerkov koz sttok° leto. Po kov ^meb5^' ki uničuje £Oost Pr nja sončnih s« 'jo- „• Hermat0'inP^' Ameriški d ziskavJJt. opravili vrsto r ugot° šli do različnin a)0 Največja večnac e. ku, ki raziskuj a nekatere katerimi b' sončenja. Ta dejujeP ka (Korff, ki 1Ze°kafIie'U ne izdelke za vaffl'ji, pravila dve g krem ZaSnncebolj^ ki so na sonc v in za odrasl - ph kot tudi v Amer kupijo v lekar ^Z\ St Martin Kuzma VELIKo PARKIRIŠČE DRUŽINSKI NAKUPOVALNI CENTER VELIKI DISKONT • ZABAVNA ELEKTRONIKA • RADIO TV ŠPORTNE • OBLEKE • ČEVLJI • SVEŽI KRUH • SADJE • KAVA Halbenrein Bbnisdorf Feldbach • Gleichenberger st rafte 16-20 STRAN 10 VESTNIK, 28 za vsakogar nekaj POČASI SE DOLGO ŽIVI | KAKO ODSTRANJUJEMO DLACICE? . Kaj lahko storimo zase, da 51 zagotovimo dolgo in zdra-,0 življenje? Različni ljudje 'Kajo za dolgo življenje razli-cn« recepte, toda v marsika-krern prizadevanju je več škode kakor koristi. Tako zatrjujejo znanstveniki. Kdor veliko teče, je v ^urnosti, da doživi infarkt. Hitre igre z žogo? Stres, da y°u ni para. Lambada? Zape-Jivo razgibavanje, toda za flobro počutje je primernejši Kasnejši valček. Za zdravje in dobro poču-- Priporočajo zdravniki pohajanje. Zmerno hiter korak po zelenem in mirnem okolju pospešuje prebavo, umirja živce in vrača moči. Znanstvene raziskave nekega inštituta iz Dallasa v Združenih državah Amerike, ki so jih znanstveniki tudi objavili, dokazujejo, da je za zdravje daleč najbolj koristno vsakodnevno zmerno sprehajanje. Raziskava je trajala osem let, vanjo pa je bilo zajetih 13.444 ljudi, starejših od petdeset let. Med tistimi, ki so v času raziskave umrli, je bilo največ ljudi, ki so zanemarjali vsako telesno aktivnost in so pretežno sedeli in poleža- vali na kavču. Takoj na drugem mestu pa so bili med prezgodaj umrlimi ljudje, ki so pretiravali s telesno aktivnostjo in so si želeli z napornim športom zagotoviti nekakšno drugo mladost. POD PAZDUHO KOLIKO Murska Sobota Ciril-Metodova ulica 50 Telefon: (069) 22 219 22 809 21 136 Telefax: (069) 21 136 Za prvo osemletko proti kanalu PONOVNO presenečamo ŽNOVOSTMI! halogi imamo priznano kozmetiko BUTLER: dezodoranti, laki za lase, detergenti za pomivanje posode, pena za • p^ivanje sanitarij, mehčalec za perilo in še in še . . n "as imamo za vsakega kupca nekaj, tudi modne izdelke * ySn en.e konfekcije — ženske kostime priznanih izdelovalcev. a vaše noge modne nogavice vrhunske kakovosti EDOO iz “voza. ^otnost nakupa na potrošniško posojilo na 6 ali več mesecev obresti, mi smo trgovina, ki vedno preseneča; željam ^Pcev se prilagajamo tudi z delovnim časom od 6.30. do 20. * Sohavice Eoo°lahko kuPite tud'v Prodaial1i KR0J v Murski ot> na Titovi ulici in širom po Jugoslaviji. SONCE POVZROČA ALERGIJE Petina dopustnikov, večinoma žensk, dobi alergijo na sonce. Znaki so srbeči mehurčki in rdeči izpuščaji. Alergijo povzroča sonce, pa tudi sredstva za sončenje. Poznamo tri oblike sončne alergije. 1. Koža alergično reagira na določene snovi v preparatih za sončenje. Sredstvo za sončenje preskusite nekaj tednov prej, preden greste na sonce. Dva do tri dni zapored se mažite z njim po predelih, ki so izpostavljeni soncu. Če ste alergični na kakšno snov v sredstvu za sončenje, koža reagira v 48 urah. Pojavi se srbenje ali mehurčki. 2. Koža, namazana s sredstvom za sončenje, alergično reagira na zaščitne faktorje preparata šele med sončenjem. Na dopustu se počasi navajajte na sonce, tako da ne boste potrebovali zaščitnih faktorjev. Včasih pomagajo beta karotinske tablete, treba jih je jemati tri do štiri tedne pred dopustom, da karotin ustvari zaščito. Kadar dobite alergijo na sonce na dopustu, pojdite takoj v senco in vzemite antihistaminske tablete, ki lajšajo srbenje. Če je alergija zelo izrazita, pojdite k zdravniku. 3. Pri alergiji na ultravijoliča-ste žarke pomaga le sredstvo, ki teh žarkov ne prepušča, in seveda — senca. Alergija največkrat mine v nekaj dneh. Iz higienskih razlogov odstranjujemo dlake pod pazduho, zlasti poleti, ko se potimo, in iz estetskih, ker so vidne, pa naj bodo dolge, kratke, svetle ali temne. Ker pa te dlačice rastejo na občutljivem mestu nad bezgavkami, moramo biti pri odstranjevanju zelo previdni. Tukaj lahko uporabimo depilacijsko kremo po priloženem navodilu, električni brivnik ali brivnik z žiletko. Vsi ti pripomočki dlačice samo odrežejo, jih pa ne izpulijo, kar na tem mestu ni dovoljeno. Po depilaciji kožo speremo z mlačno vodo, jo dobro posušimo, nanesemo hranljivo kremo in nazadnje talk ali otroški puder. Nikakor pa ne smemo 24 ur uporabljati dezodorantov. Zaradi modnih zelo visoko izrezanih kopalk pa si bo marsikatera morala odstraniti odvečne dlake tudi na notranji strani stegna, pri čemer bo uporabila enake postopke, kot smo jih opisali za depilacijo pod pazduho. POČITNICE KAKO ŠČITIJO OČALA? Vsaka tretja sončna očala so kot zaščitno sredstvo zoper kratkovalovno svetlobo in ultravijolične žarke brez vrednosti. Do te sodbe so se dokopali očesni zdravniki na simpoziju v Hamburgu. Naočniki, ki zatemnijo samo vidno sončno svetlobo, so po mnenju zdravnikov nevarni, ker očem jemljejo naravne obrambne mehanizme. Medtem ko za temnimi ali obarvanimi stekli sončnih očal ostanejo oči in s tem tudi zenice na široko odprte, lahko škodljivi ultravijolični žarki nevidno vdirajo v notranjost očesa. Možne posledice so poškodba roženice in mrežnice, zlasti pa odstopanje očesne leče, ki lahko privede do sive mrene in s tem tudi do slepote. Učinkovito zaščito pred sončno svetlobo dajejo samo naočniki iz stekla ali plastike, ki skorajda v celoti Filtrirajo ultravijolične žarke in kratkovalovno svetlobo. USNJENE ROKAVICE Pralne usnjene rokavice peremo v mlačni vodi s šamponom, ki vsebuje lanolin. Po pranju vodo iztisnemo, rokavice poravnamo ali napnemo na posebne napenjalnike in posušimo na zraku. Če so trde, jih zmehčamo z gnetenjem. Rokavice iz jelenjega usnja nataknemo na roke in operemo v blagi raztopini detergenta z nekaj kapljicami salmijaka. Splahnemo jih v mlačni vodi, kateri dodamo malo olja. Kadar usnjene rokavice puščajo barvo, jih obrnemo in na notranji strani posujemo s smukcem. Podloženih usnjenih rokavic ne peremo. Nataknemo jih na roke in na zunanji strani obrišemo z vlažno krpo. SLADOLEDA NA DAN? Koliko sladoleda poliže vaš otrok na vroč poletni dan? Posamezne vrste se bistveno razlikujejo, tudi po hranilni vrednosti. Sladoled na palčki spada v kategorijo ledenih krem, tudi jogurtov sladoled spada v to kategorijo. Mlečni sladoled ima najmanj 70 odstotkov mleka, zato je posebno zdrav za otroke. Vse tri vrste štejejo zaradi svojih sestavin k mlečnim izdelkom in vsebujejo lahko prebavljivo mlečno maščobo, veliko beljakovin in kalcij. Če se vaš otrok nagiba k debelosti, izberite bolj pusto vrsto, bolj suh otrok pa vsekakor lahko prenese več maščobe. Kako je s »pisanimi« vrstami? Sam spada sadni sladoled, v katerem mora biti najmanj 20 odstotkov sadja. Ostanek sestavljata sladkor in voda. Vrste z oznako »soft« so lahko iz različnih sestavin in so spenjene z zrakom. Prodajajo jih ohlajene le na minus pest stopinj v nasprotju z drugimi vrstami, ki so ohlajene na minus 18 stopinj . Zato je nevarnost za infekcije posebno velika. Tu je treba paziti na čistočo. Čim več mleka vsebuje sladoled, tem bolje. Sladkor je vedno zraven, zato sladoled ne more pogasiti žeje, ampak nas kot majhen vmesni obrok osveži. To pa ima vsekakor prednost pred kosom čokolade. Nasvet iz domače lekarne patra Simona Ašiča VISOK KRVNI TLAK Krema za porjavitev 4^'’. s> ob/ P?letJe zaprti v Sff k°žo s P°-V Urah doK i-Z njlm' boste l’rJtakopol7^ ki imajo da bi bili 5e Jajo ‘e k ' kem igrišču ~ ™ ®e vse Iet° in % ; ne za„ med »previdne-t kav°kle/aj0 dosti nov°- de’nje? Pre-sebuje sestavino. ki na zraku oksidira in povzroči umetno porjavelost zgornje plasti kože. Enakomerno barvo obraza boste dosegli, če boste kremo namazali v tanki plasti na čim čistejši in gladko obrit obraz in vrat. Ne pozabite si potem umiti rok. Prvič bodite previdni, da boste videli, kako se vaša koža odzove novosti. Naslednji dan se znova namažite. Pozneje bo pomagalo mazanje vsake tri ali štiri dni. Vsakih 90 minut drugačne volje Ste kdaj pomislili o sebi, da ste muhasti, ko ste opazili, da se vaše razpoloženje kar naprej spreminja? Po nepotrebnem, bi vas potolažili psihologi, kajti ugotovili so, da je to docela normalno. Duševno razpoloženje, pamet, želje po seksu, želje po hrani se spreminjajo v sozvočju z notranjo uro približno vsakih 90 minut. Krivulji našega razpoloženja sledi tek po hrani. Znanstveniki so preverili, kolikokrat so se ljudje napotili k dobro založenemu hladilniku. Razmiki so bili po 96 minut. Morda se to da pojasniti s hitrostjo naše prebave, presenetljivo pa je kljub temu, da se tudi užitki drugačne vrste uklanjajo takim časovnim presledkom. Doslej so imeli znanstveniki o teh dogajanjih samo medlo predstavo. Zdaj je znano, da potekajo v enakem ritmu kot med spanjem drsimo iz trdega spanja v spanje s sanjami. Domnevajo, da vsakih 90 minut prevzame poveljstvo druga možganska polobla, zdaj leva razumska, zdaj desna čustvena. Nasvetov za zbijanje visokega krvnega tlaka je veliko, izbrali boste tistega, ki najbolj ustreza vašemu načinu življenja. Predvsem pa je treba biti vztrajen. V pol litra žganja namakamo dva do tri stroke česna. Jemljemo po dvajset kapljic na dan v melisinem ali žajbljevem čaju. Ali pa namakamo čez noč v pol litra vode tri glavice strtega česna, dodamo sok treh limon, precedimo in pijemo na tešče po požirkih. Žlico koruzne moke namakamo v kozarcu vode 24 ur. Pijemo po požirkih čez dan. Deset oljčnih listov zrežemo in jih čez noč namakamo v dveh decilitrih mrzle vode. Zjutraj pet minut kuhamo in pijemo po požirkih. ^DIO MURSKA SOBOTA Kuhajte z nami 5 NAJ ^asbena i . I estvica Radia Murska Sobota. 2 . 1992 t t c 3 b°8de _ Z2 r Toto čutugno 4 ea ,?d°nna S’ pOthing ’ Pymo - Magnet ^Ucki 2 U — Sinead O’Connor *aJali name — Don Juan ’ Sobntt ~ ^Pišnice — pošljite na naslov: Radio ’ ** 5 naj ’ T,tova 29' 69000 Murska Sobota, s pripi- fea 21 237 ■ j« $7 6 Mu na sPoredu Radia Murska Sobota I,v »M ' SV 648 kHz) ob petkih, od 18. JANIJA 1990 ZAPEČENA BLITVA ah dopolnimo večerjo. Recept je predviden za 4 osebe/ Potrebujemo: 40 dag očiščene blitve, 1/2 1 slanega Kropa, 4 rezine kruha za toast, 2 žlici tekočega masla, 2 jajci 4 žlice so ste kisle smetane, 5 dag drobno narezane šunke, 5 dag sveže naribanega ementalca, ščep soli, ščep popra. Z blitve odstranimo debela stebla in rebrca, jo operemo in odcedimo. Damo jo v osoljen krop in kuhamo na slabem ogniu 5 minut. Potem blitvo odcedimo in zrežemo na tanke trakove Peči co segrejemo na 220° C. Kruh za toast zlatorumeno popečemo in tanko premažemo z žličko masla. Jajci razžvrkljamo skupaj s smetano, soljo in poprom. Preostalo maslo razgrejemo v ponvi in na njem med nenehnim mešanjem zakrknemo jajčno zmes. Blitvo razdelimo na popečene kruhke, nanjo pa naložimo rahlo zakrknjeno jajčno zmes. Po vrhu potresemo naribani sir Rezine kruha z blitvo položimo v manjši pekač, tega pa položimo v vročo pečico na gornjo rešetko. Pečemo 10 minut, da dobi sir zlatorumeno skorjo. Namesto z blitvo lahko obložimo rezine kruha z mlado šni načo, ki jo v 1 I slanega kropa kuhamo samo 1 minuto Tudi šni načo dobro odcedimo, rezine kruha pa debelo namažemo z mJ’ slom. ma’ SESTAVIL MARKO NAPAST ROMAN MEŠE SELIMO-VIČA KONCERTNI PEVKA BRATUŽ IZRAELSKI POLITIK EBAN NAJVEČJE MESTO V MARYLAN-DU (ZDA) OSJE GNEZDO HRVAŠKI GLEDALIŠKI IGRALEC (SVEN) PROVINCA IN JEZERO V KANADI NABOJ ZA ZRAČNO PUŠKO MESTO V SREDNJI ALBANIJI ČLOVEK. KI TREZNO GLEDA NA ŽIVLJENJE AVTOMO BILSKA OZNAKA VALJEVA VINORODNA RASTLINA KRANJ DAVNO JUŽNOAMERIŠKO LJUDSTVO STO KVADRATNIH METROV OČARLJI- VOST. MIK SILICIJ RIMSKA 1 KEMIČNA PRVINA (ZNAK La) ITALIJA BELGIJSKA FILMSKA IGRALKA (CATERINA) GL. MESTO NORVEŠKE TEKMOVANJE ITALIJANSKO IME ZA ISTRO VISOKA OKRASNA RASTLINA AVSTRO-OGRSKI ADMIRAL NIKŠIČ NORDIJSKI BOGOVI POLJSKA CVETLICA Z RDEČIM CVETOM OČE ALFRED NOBEL MUSLIMAN- SKI POSTNI MESEC TEKSTILNI IZDELEK REŠITEV PREJŠNJE' KRIŽANKE — Vodoravno: mustang, agresor, kaprica, Sn, Oran, Ikar, RP, Matilda, IR, Se, R, L, steza, ikt, Ed, jarboli, Arianos, negrito. STRAN 11 križem k raž e m po naših šolah Odpravljamo se na morje Na morju še nisem bila, zato se zelo veselim trenutka, ko ga bom prvič videla. Mislim, da je zelo veliko. Tam bomo 10 dni. Stanovali bomo v domu. Tam se bom sončila in se učila plavati. Komaj že čakam, da bomo na morju. Klavdija Dominko, 3. razr., OŠ Odranci. Bila sem (ne)srečna Nekega jesenskega dne sem nabirala gobe. Hodila sem po gozdu in občudovala, kako z dreves pada listje. Naenkrat pa sem pred seboj zagledala zajčka. Ko sem se mu približala, sem videla, da ima zlomljeno nogo. Takoj sem ga vzela in odnesla domov. Doma mu je očka obvezal noge. Cez nekaj tednov je očka rekel, da zajček okreva in da bo sedaj že lahko sam hodil in okreval. Žalostna sem ga odnesla nazaj v gozd in ga položila na mesto, kjer sem ga pred nekaj tedni vzela. Videla sem, kako je ubožček iskal mater, a je nikjer ni bilo. Bila sem nesrečna, ker je sedaj ostal sam, a zelo srečna, ker je preživel. Klaudija Skrbinšek, 5. a Pri najstarejši občanki V naših lepih krajih živi precej starejših ljudi. Obiskali smo najstarejšo krajanko Marijo RAKUŠA iz SITARO-VEC pri Bučkovcih. Zvedeli smo, da je januarja letos dopolnila kar 92 let. Obiskali smo jo na njenem domu. Zmotili smo jo pri branju knjige o zdravilnih rastlinah. — Kdaj in kje ste se rodili? Rodila sem se 29. januarja 1989. leta v Bodislavcih pri KOSARJEVIH. Imela sem 9 otrok, 2 sta umrla, 7 je še živih. Sem babica in prababica. — Kako pa je bilo v šoli? »S 7. letom sem šla v šolo k Mali Nedelji, kamor hodite tudi vi. Gospod Cvahte je bil nadučitelj, poučevala me je tudi njegova žena, nato Fani JANDLOVA-LUPŠA in učiteljica ROS iz VERŽEJA. Pouk se je pričel ob 8.30, trajal pa je do 14. ure. Zjutraj sem napasla živino in potem bežala v šolo. Pozimi ni bilo počitnic, bile so le poleti. Imeli smo tudi ročno delo, fantje pa šport. Malice v šoli ni bilo, jesti smo si nesli v šolo in še to le jabolko in kruh. V počitnicah so prihajali k nam sorodniki, predvsem bratranci: Ciril, Zmago, Vlado in Tonček ter Angela Porekar. Radi so bili pri nas in se igrali. Ciril je postal zdravnik, prav te dni je umrl, star 90 let. K njemu sem hodila, če sem bila bolna. On je vedel vse pozdraviti.« — Kako pa ste živeli? »Preživela sem obe svetovni vojni. Prva je bila huda, druga pa še bolj. Morali smo se braniti pred kozaki, zastirali smo okna, da niso videli luči. Hranili smo partizane, ko so bili lačni in jih je zeblo. Po vojni pa smo morali oddati živino in vse, kar smo pridelali. Takšen je bil ukaz nove oblasti. Vse življenje sem trdo delala. Na kmetiji se je nekoč vse delalo >peš<. V goricah smo kopali, po delu pa se veselili in peli. Kuhali smo iz domačih živil. Nekoč se ni kupovalo kot danes. Spekla sem nešteto pogač. Koscem in drugim delavcem smo pekli krapce in kvasenice. Pozimi smo klali, slanino in meso smo sušili iir vložili v zaseko, kuhali smo kisle juhe s smetano. Sladkega ni bilo, kupovali smo saharin. Jajčka sem prodala, da sem imela kak dinar. Veliko sem pretrpela, otroci so mi bili v pomoč. Moj mož je bil v vojni ranjen in so mu potem odvzeli nogo. Praznovali smo že zlato poroko, sedaj pa moža že 13 let ni več.« RAKUŠEVA mati ima kljub visoki starosti odličen spomin. Rada prebira knjige in časopise ter se zanima za novice. Zapela nam je pesem, katero se je naučila davno davno, v 2. razredu: ZAPOJ, ZAPOJ MI PTIČKA ZDAJ . . . Želimo ji obilo zdravja in še veliko pomladi, da ji bodo pele ptičke okrog njenega doma! Novinarski krožek OŠ BUČKOVCI Moj pogled na kulturo Kultura je samospoštovanje, spoštovanje človeka, dajanje in jemanje, je umetnost življenja, umetnost izražanja ... Umetnost, ki jo danes obvlada le malokdo. Je raven izražanja vsakega človeka posebej, govorica, ki govori drugemu s toni v glasbi, z barvo na platnu, z igro na odru, s pesmijo v srcu, s peresom v roki... Ni vseeno, kaj damo drug drugemu, niti ne kako. To je zame kultura, nit, ki jo spletamo med sabo, med nami in naravo, med resničnostjo. Vsak mora sam pri sebi razčistiti, kaj bo dal, kako bo dal, pa tudi, kako bo jemal od drugih. To pa je meja, kjer je mnogo razhajanj, kjer so tudi pogledi različni, kjer sodi vsak zase. Tudi to je kultura, kako kdo sodi in določa meje. Kultura pa je tudi način življenja. Začimba, ki da vsakemu človeku svojevrsten okus. Zame je najpomembnejša kultura med človeških odnosov, pa tudi ustvarjalna kultura, čeprav se obe prepletata. Ljudje smo takšni, da nas hitro zavedejo čustva, morda je tudi kulturna uzda, ki nas zadržuje, da ne bi zbezljali po prostranih pojih čustev. Prav je, da imamo to uzdo, saj lahko tako hitro prizadenemo človeka, sočloveka. Prav, do neke meje. Včasih damo sočloveku premalo sebe, nismo iskreni. Morda zaradi kulture medčloveških odnosov!? A kakorkoli razmišljam o kulturi, vse bolj se mi dozdeva, da pojma ni mogoče razčleniti. Je ali pa ni. Če je, potem je za vsakega svet njegov čar, mogoče sreča, razočaranje, vsekakor pa samobit vsakega posameznika. Dati in vzeti; kako — to je morda kultura. Tatjana Kuhar, OŠ Dane Šumenjak M. Sobota Moja miza pripoveduje Sem ena od mizic v 2. razredu. Sem zeleno-rjave barve. Doživela sem že veliko zanimivih stvari. Nekateri učenci zarezujejo vame svoja imena in čečkajo po meni. Nekega dne je Sašo zlezel pod mene, me dvignil, jaz pa sem padla na njega in mu zlomila roko. Učenci me zelo radi premikajo in skačejo po meni. Ko Beno malica, me skoraj vedno popacka. Blaž me vedno pobriše in ima zato lepe zvezke. Med ostalimi mizicami se zelo do-bro počutim. Blaž Šunko 2. raz., OS Veržej NOGOMET Na Osnovni šoli Drago Lugarič v Lendavi delujejo razni Tako smo se radovedne članice literarnega krožka odločile, nogometaši na tej šoli razkrijejo, povejo pa tudi potožijo svoje žal sva našli le dva člana. — Kako dolgo sta že v nogometnem krožku? Jože: »Sem član tega krožka že 7 let.« Denis: »Jaz pa obiskujem krožek 4. leto.« . vo|iko — Na tako veliki šoli je lahko tudi veliko nogometašev. vas je v vašem krožku? i s članov.« Denis: »Čeprav je veliko učencev, nas je v krožku le — Kakšne so starostne meje? . m|3jjih Jože: »Večina nas je osmošolcev, imamo pa tudi nekaj članov.« — Kakšne kategorije veljajo pri nogometu? . g razre-Jože: »Pionirji so večinoma iz 5. razreda, kadeti iz 7-in da, mladinci so do 18 let in člani nad 21 let.« — Razni krožki tekmujejo med seboj. Kaj pa vi? te in Denis: »Tudi mi tekmujemo z nogometaši iz Madžars strije; ti so večinoma naši vrstniki.« — Torej tekmujete tudi v tujini? . Jože: »Da. Tekmovali smo že v Lentiju, Monoštru in K ^egli kjer imamo tudi največ tujih oboževalcev, čeprav tam msnt kakih večjih uspehov.« n doseg'1 Denis: »Tekmovali smo tudi v Jennersdorfu, kjer sl^, u(jiia naj večji uspeh, in to I. mesto. Ta zmaga nas je tudi vzpon sn)() naslednja tekmovanja. Zadnji turnirje bil 21. 4. v Monoštru, J prav tako osvojili 1. mesto med 4 ekipami.« _ . Igrat' — Tekmovanja so vedno nekaka bitka za najboljše ntes tudi prijateljske tekme? j obf'n' Denis: »Tekmovanja so tudi za nas nekakšen strah p stvom, zato so vsem prijetnejše prijateljske tekme.« iednji — Po tekmovanju, turnirju ali prijateljski tekmi so nas vi za vas fizično naporni? .. . eVi $ Jože: »Da. Po vseh tekmovanjih so za nas naslednji ^i-naporni, saj se skupaj s trenerjem tov. Ladislavom Kovačem ^0 šem Deziderjem Žoldošem po končani tekmi in pogostitvi o proti domu s šolskima kombijema. Naslednji šolski dan je z j .« tako kakor za druge — deloven dan s spraševanji, kontro1 — Bo po končanem osnovnem šolanju vaš krožek se staza- Denis: »Kot krožek ne, saj bodo nekateri odšli v drug11 [nilr radi šolanja. Večina pa nas bo ostala doma in igrala pri N ista Lendava.« — Kaj pa prijateljski stiki iz tujine? nanSteV’ Jože: »Zaradi velikega števila igralcev, vedno novih P stiki niso tako močni.« Jože: »Kje bo naslednje vaše tekmovanje? , Jek Jože: »Naslednji turnir bo v Lendavi. Datum še ni do movali bomo pa z Avstrijci in Madžari.« — Kakšne so vaše želje v prihodnosti pri nogometu ? Denis: »Želimo si, da bi bilo čimveč turnirjev tud' 0^ gajPr' tako v dvorani kot na prostem. Vsekakor so zaželjeni gle nogometu velja: »Gledalec je dvanajsti dodatni igralec.« Sandra®^«, Izidora OŠ Drago Lugarič »Za moj prispevek ne sme zvedeti živa duša! Tudi tvoja mati ne. Najmanj pa žetim, da se pred otrokoma meniš o teh rečeh. AH nisi videla, kako sta zadnjič šilila uhlje?« »Kdaj naj pridejo?« »V mojo hišo naj nikar ne hodijo! Sam jim bom odnesel blago, kamor je treba.« »To ne gre. Ne vem, česa se bojiš. Nihče jih ne bo videi ko se oglasijo pri nas.« »Kdo so? Odkar pridejo?« »Ne vem. So pač previdni, ker niti meni ne zaupajo vsega. Njih previdnost služi tudi tvoji varnosti.« »Zaupnika, s katerim se sestajaš, gotovo poznaš.« »Samo njega, a ga ne smem nikomur izdati« »Niti svojemu lastnemu očetu ne?« »Niti svojemu lastnemu očetu ne.« »Kaj potem, če jim Madžari postavijo zasedo? Nesreča nikdar ne počiva; po naključju lahko naletijo nanje. Če jih presenetijo pri nas, bo tudi nas konec.« »Doslej še nobenega niso ujeli in jih tudi pri nas ne bodo,« je odvrnila prepričljivo in se jela odpravljati v mesto. Ko mu je Šarolta povedala, da bodo prišli prihodnjo noč po polnoči, se je tako vznemiri! da sploh ni legel. Hodi! je iz prodajalne v mesnico, iz mesnice v stanovanje, iz stanovanja nazaj v prodajalno, dvakrat je celo pogledal v klavnico, a ni nikjer našel spokoja. V mesnici je trikrat stehtal klobase in šunko, ki jih bo prispeva! za upornike. Minila je polnoč, v luteranskem zvoniku je odbilo eno, upornikov pa od nikoder. Prišli so šele ob dveh, ko je že misli! da jih ne bo in je hote! iti spat. Pričakoval je, da se bodo pritihotapili iz gozda, prek plotov in skozi dvorišče, tiho in previdno, do zob oboroženi, pripravljeni, da se vsak trenutek spopadejo z orožništvom. 1/ svoji vroči domišljiji jih je celo vid e j kako se okrog njegove hiše streljajo z madžarsko vojsko, ker jih je bil nekdo izda!. Madžari so pregnali upornike v gozd, njega pa z družino vred uklenili in odgnali v ječo. Proti pričakovanju so prišli težkih, topotajočih korakov in med glasnim pogovorom kar po cesti in brez pušk. Stal je pri oknu, pol-skrit za zaveso, in jih videl, ko so potrkali na Šaroltino okno. Šarolta jim je izročila šunko in klobase kar skozi okno in jim menda dala celo nekaj denarja. Ko so se z njo še nekaj časa meniii, so odšli prav tako glasno in med smehom, kot so bili prišli. Priseči bi upaj da je bil med uporniki Grbač, sin polanskega čevljarja Rituperja. Stari Rituper je bil razvpit boljševik, ki se je po prvi svetovni vojni vrnil brez ene noge iz Rusije, pod Betom Kunom zaplenil na lastno pest Pri kroni polno klet vina in ga s tovariši potoči! po žejnih grlih. »Če ima stari Rituper svoje prste vmes, potem šunke in klobase nikdar ne odidejo čez Muro. Z dobrotami se bo sam masti! denar vtakni! v žep, njemu, neumnemu Židu, pa se bo smejal v pest,« je mislil in se jezi!. Ko je naslednjega jutra omenil svoje misli Šaroiti, se je zazdel dekletu njegov sum tako smešen, da se je do solz nasmejala. Ko je želel izvedeti, kdo sta bila druga dva upornika, mu ni marala izdati njunih imen, češ da to ni pomembno in da je pametneje, če čim manj ve. Oboroženi pa so bili, je rekla. Pod plašči so baje imeli skrite brzostrelke, v žepih pa za vsak primer hruške, ki bi jih po potrebi dali zobati orožnikom. Glasni so bili samo zato, da bi zbujali čim manj suma. Sicer pa so m uri n s ki orožniki slepi in tudi preveč neumni, da bi bili zmožni iztuhtati kakršnokoli pametno, je končala svojo razlago in mu izročila potrdilo. Potrdilo je nekaj časa študira! potem pa skril na podstrešju v stari čitanki, polni prahu in pajčevine. Čeprav se je nočna pustolovščina srečno iztekla, še dolgo ni imel mirnih ur. Imel je privide o orožnikih, ki ga lovijo, o ječah, v katerih je zaprt, o bodičasti žici, čez katero pleza in si rani roke do krvi, o gozdovih in brlogih, v katerih se skriva pred zasledovalci; neko noč ga je policija tako pretepla, da je v sanjah vpil in se zbudil ves prepoten. Neko noč se mu je sanjalo, da je bi! na nogometni tekmi, kjer je namesto madžarskih spodbuja! domače nogometaše, same upornike. Pri domačem moštvu je kljub eni nogi igra! tudi stari Rituper. Mož, ki je igral levo krilo, je bil z berglo nepopisno spreten in hiter kot veter. Celo gol je zabil z berglo, nad čemer se je tako navduši! da mu je brez strahu zaploskal in iz vsega grla vpil -živijo Rituper!-. Okrajni glavar Zsiros, ki je sedel na tribuni v loži, je takoj pokazal s prstom nanj, češ da je za komuniste, in poklical orožnike, ki so bili skriti za drevesi. Zaman se je izgovarjal in dokazoval, da je ploskal samo zaradi bergle. Glavar mu ni verjel. Reke! je, da pozna njegove misli in mu vidi naravnost v srce in ga dal ukleniti in zapreti. Ko seJe polagoma le pomiri! tudi prividov in neumnih sanj ni več ime/. Šarolta upornikov ni več omenila in sčasoma je nevarni nočni obisk odšel v pozabo. Zadelo ga je, ko se je najmanj nadeja! Zvečer, ko sta s Klaro legla, je še omeni! da se bo po vseh znakih sodeč vojna za družino le srečno končala. »Kazno je, da se je tudi Šarolta spametovala in 11 ne sili več v nevarnost. Vsi drugi, ki se po neumnosti izpostavljajo nevarnostim, pa so mi deveta briga,« je reke! preden je ugasni! luč. Naslednjo jutro ob štirih pa so prišli in potrkali na vrata. Prvi hip, napol v spanju napol zbujen, je mislil, da je sanja! Toda trkanje na vrata se je ponovilo tudi potem, ko je že odprl oči in dvignil glavo z blazine. Klara se je zbudila celo prej kot on, ker je medtem prižgala luč in ga zdaj gleda z velikimi in prestrašenimi očmi. Najprej misli, da so uporniki, ki so zopet prišli po prispevke. Toda vsiljivci govorijo madžarsko. Navsezadnje so orožniki, ki so prišli po Šaro/to. Deklese ob vsaki priložnosti izpostavlja in zabavlja čez oblast. Da bi prišli ponj, na to sploh ne pomisli. Potrdilo za prispevek je skril, drugače pa ves Murin ve, da drži z Madžari. Ogrne si haljo in odklene vrata. Čez prag stopijo trije vojaki s puškami v rokah. »Ste vi Valentin Giattstein?« ga vpraša desetar in ko mu pritrdi, ta reče: »Takoj se oblecite! Z nami boste šli.« Njegov glas je oster in zapovedujoč. »Kam ?« vpraša s trepetajočim glasom, v obraz bled kot stena. »Ne sprašujte, ampak se takoj oblecite!« »Boste mojega moža zaprli? Moj mož ni politična oseba. Tudi Jud ni, ampak luteran,« se vtakne Klara v pogovor. »Jaz sem prišel samo po Valentina Glattsteina, milostljiv drugo se mene ne tiče.« _ pts »Zakaj prav po njega, ki je bil vedno dober Madžar osemnajstega celo honved na soški fronti,« Klara ne more m 20. »Lahko je tudi pomota in bo vaš mož mogoče opoldan pet doma.« . pije »Klara, slivovko za gospode honvede!« naroča Glattste • že napo! oblečen. »To se pravi, da ni nevarno?« pa »Če bi bilo nevarno, bi prišli orožniki po vas, ne pa v°i še hišno preiskavo bi izvršili.« u Klara prinese steklenico s slivovko in kozarčke in nato Vojaki se branijo. »V službi smo. Ne smemo,« se otepa desetar. nzabii0' Po kratkem prigovarjanju jih le premaga skušnjavec; P da so na službeni poti in zvrnejo vsak po en kozarček. »Nekaj so vam morali naročiti, ko so vas poslali po m°J ^jjpj ža,« vrta Klara v desetarja. »Zakaj bi nas sicer že ob št m budili, če je zadeva tako nedolžna, kot trdite? To ni ura, na vrata poštenih madžarskih družin. Moj mož vendar m $ pj-umori! Neki vzrok mora biti, ker ste prišli kar trije ponj, Pa škami povrh.« »Nismo stare ženske, da bi hodili brez pušk naokrog' c sokolom!« tejn ‘h s‘ »Še en kozarček vsak! Na zdravje!« Zdaj natoči Glatt5 tudi sam zvrne kozarček, da si priveže dušo, kot se temu Klara ne more mirovati; hoče vedeti to in ono. nostlj^' »Kaj bi spraševali in se po nepotrebnem razburjali, Človek dobi samo glavobol, kezet csokolom. Nevarno vse Nevarne ljudi uklenejo, vašega gospoda soproga pa ne D uklenil. Lepo mirno se bo sprehodi! med nami. Toliko da bo& po puške na ramenih, kezet csokolom. Če nas kdo spotoma mislil, da smo se z vašim gospodom soprogom sešli po na J gremo skupno pot v prijateljskem pomenku.« Desetarju s vovke svetijo oči. »AH zares mislite, da je pomota?« . »Priseči bi si upa/, milostljiva, kezet csokolom. Vojna G da. Saj niti v mirnih časih ni vse, kot bi moralo biti. Ljudje mo. delamo napake.« f I Vojaki morajo izpiti tretje Šilce slivovke. a'arsk°. Klara je do vojakov sladka kot med. Tako lepo madza.^pO' zdaj z njimi ni govorila še nikoli v življenju, mi s H Giattstein nosen na svojo ženo. : Desetar, ki se mu zapleta jezik, svetuje Klari, naj svoj žu zavije kaj hrane za na pot. . prejfe' »Popotnico? Zakaj to, gospod desetar? Ali niste tnal e kli, da bo mož opoldan zopet doma?« . m č&s »Za vsak slučaj, milostljiva! Človek mora biti v danaSN ^0 pripravljen na vse. Povrh ni jedi čez domačo kuhinjo, keZ lom!« mesa‘ e Klara prinese telečnjak in zloži vanj kos prekajenega n kaj klobas, zaseko in po! hleba kmečkega kruha. Preden' f vtakne vanjo nekaj volnenega perila za Valentinov »Revmatizem je huda reč. Človeka kar naprej opomin/ ,g gp meni eden izmed vojakov, ki ve iz lastne izkušnje, kaj ja ‘ ' veka trga v križu. »Obril bi se rad. Samo nekaj minut mi bo vzelo.« . * : »Čemu? Saj ne pojdete na poroko. Kdo vas bo '/ldez/188» Ribjek Morava orovec Bosljivo loko Hovo selo /delo-ml novih jugoslovanskih razmerjih po- nervozni. $ ževana. oprema že zelo Gotenici. Gotenica — kraj nesrečnega Za petdeseta leta je bila ta verjetno moderna, zdaj pa je . »demode«, čeprav izredno dobro vzdr- Jože Šabjan Fotografije: Boris Vugrinec lilfedin^ nam niso dovo-so na™ - nega Prihoda, ampak Mazali“ 7 .Ljub'jani prijazno ihih ' sedeze v avtobusih, na-a ta nevsakdanji izlet. povabljen na obisk, ne sme narediti niti najmanjše sumljive kretnje, kajti stražarji najprej ukrepajo in šele potem skušajo biti vljudni. a namenu. Pristali smo na dvorišču kmetijskega renska vozila. Ker leži zaklonišče tik ob hrvaški meji, je v vsem izgubilo tudi geostrateško prednost. Foro V Pirce Brod no Kolpi Turke STRAN 13 ^>«8. JUNIJA 1990 teraiinl,’ ureiena cestna mreža - gibanje prepovedano! Absurnost razmer ”arJ» zapornica. Helm S /e' daJe P01 na Kočevsko dn da se boste lahko ?° tistih sanjsko lepih, a i a narodu povsem ne-ja In da se je Sloveni- ^tn^ s‘ Pridobila 150 kva-kilometrov? Kje pa! Če za-Prej P0,i • L Je nai~ Potern K 2a prepovedano vožnjo. d^'S v stovenščini in nem-lo t^,a !e Promet prepovedan ce-zdaj za Pešce. No. tem napisom Pač verjameš, misliš, da jih Holo »o utegnili odstraniti. Se foia’£ Prideš do rampe, oprem-I" stroj0 z elektronskimi očmi. "isteuT/6Prijazno vpraša: Kaj SeVeda r 1 znakov in napisov? Ja. da "e ^°. videli, pa smo mislili, vla in za-C>čjeSke'n gozdarske ko-cestarePredeno z as* SPrN° in' -!e dobro živi Na ~~ 4so °krog 800 pre-dežnik dv 'a V javnem Sa * 92 delo centru za N Sln^Mariatl Cev Republi-Meie°tranjih za' doWl .varovanega SR s?? ‘?Vrsni svet Nn?’ ki Pa n^k^nhe 1978> z Ne listu z':br obJav|jen v Siva '°čil tudi 'm odlokom kiJa in na«re^im Re- ?tu0?^ Pa je dol£-8a 4oSStvav2a varoma- Ekspresna jo, da je bilo na tem območju po končani vojni ustreljenih več ljudi. Obstajajo tudi podatki, da je velika gradbena dela ki so bila potrebna, da bi se dokončali ključni varovani objekti, opravljala skupina ujetnikov oziroma političnih internirancev, katerih usode komisija ni raziskovala.« Bolj smo se oddaljevali od prve rampe, bolj je raslo pričakovanje. Kmalu smo zavili med cele in že razžagane hlode. Zadišalo je po sveži borovini. Postanek — in že smo začeli spoznavati zunanjo podobo varovanega območja. Formalno tu gospodari javno podjetje Snežnik Kočevska Reka, ki je nastalo 27. januarja 1953 kot zavod s samostoj- ko sveža voda teče iz vodovodnih pip, dvigovali slušalke telefonov, ki so bili priključeni na hišno centralo, nazadnje pa nas je vodnik pognal po zasilnem izhodu, ki ga je predstavljal ozek, naglo se vzpenjajoč hodnik, dolg več kot sto metrov. In nenadoma nas je oblil »vroč« zrak tistega junijskega torka. Bili smo ponovno zunaj. Ko so za nami zaprli ozka vrata, nismo vedeli, od kod smo prišli, tako zelo la maskirana z resni mi. Skoraj brez bese vodstva Slovenije lave ali za zasedanje vojaško-političnega zato nam je vzpen nem izhodu vzelo v. bro, da se nismo »reševali« po drugih izhodih, ki so navpični in (visoki okrog 70 metrov), smo se potem po hudourniškem jarku, loveč ravnotežje, spuščali nazaj v dolino, kjer so nas čakali džipi s prisilno smehljajočimi se šoferji. Zavore so škripale, grušč je letel od koles, Gotenica — vas nesrečnega imena se nam je približevala, mi pa smo še vedno molčali. Sapa se nam je že davno povrnila, pa vendar smo molčali. Vsak s svojimi mislimi smo poskušali ugotoviti, kaj je to, kar smo videli. Je to kaj impozantnega, se temu delno opremljenemu bunkerju lahko čudim. Je to kar čutim razočaranje? Kaj sem sploh pričakoval? To je zaklonišče, kot pač so zaklonišča, prej špartansko kot luksuzno oprem-Ijeno. Morda pa je to le vtis zara-■ di 30 let stare opreme. Vse priznanje vzdrževalcem, nikjer centimetra plesnobe, vse se blešči od čistoče. Čeprav so minila že tri — V Modernih interierih stopamo še korak bliže k svojim kupcem Poleg že sicer nižjih proizvajalčevih cen, ugodnih pogojev pri 6-mesečnem obročnem odplačevanju in 10% popustu pri plačilu z gotovino SEDAJ SE DODATNE UGODNOSTI. RAZNI POHIŠTVENI PROGRAMI KI JIH BOSTE KUPILI PRI NAS OD 20. 6. DO 20. 7. BODO ZA VAS CENEJŠI ŠE ZA DODATNIH 20-30 % utrip življenja Svet računalnikov vedno bliže tudi Pomurju Nova trgovina V razvitem svetu opravljajo računalniki nešteto raznovrstnih del in nalog. Človek, ki je s svojim znanjem izumil stroj, ki »zna tudi misliti«, če je treba, si je tako ustvaril dobrega delavca. Pri nas porabimo še vedno veliko papirja in energije za opravljanje nekaterih del, ki bi jih namesto nas računalnik zmogel kar mimogrede. Toda ... Tistemu, česar ne poznamo, se najraje pač izogibamo, dokler gre. To pravilo je že staro in preizkušeno, povrh vsega pa smo ljudje do raznovrstnih novosti še posebej nezaupljivi. Ko se je pojavil računalnik, je predstavljal neverjetno čudo. Pogumnejši so se ga lotili, se učili delati z njim in ga poskušali čim bolj izkoristiti. Potem so računalniki postali »modemi« in nekateri so si jih priskrbeli, da bi jih imeli tudi sami. Toda, pustili so jih pri miru. Zaupali so v delo s papirji, a z računalnikom so se vendarle lahko pohvalili. Časi pa se vedno bolj spreminjajo. Za računalnike je vedno večje zanimanje tako pri podjetjih kot pri posameznikih. Že vsak otrok bi se rad igral z njimi. V odpravo računalniške nepismenosti se od novega leta v Pomurju vključuje tudi Marjan Gujt s svojim podjetjem Minicom. Za računalnike in delo z njimi se zanimajo tako družbena kot zasebna podjetja in posamezniki. Sploh so bolj zainteresirani tam, kjer imajo veliko podatkov in malo delovne sile, to so npr. stanovanjske in obrtne zadruge, ki hočejo svojim članom zagotoviti sproten pregled njihovega finančnega stanja. Prednost najnovejše opreme in programov predstavlja tudi možnost, da se podatek vnese le na enem mestu in gre potem naprej, tako da je povsod upoštevan. Sploh so ti programi zelo prijazni do ljudi in z njimi ni težko delati. Poleg pisno priloženih navodil za delo jih imajo vgrajena tudi v sam program. Pri Minicomu se zavedajo, da je v Pomurju računalniška nepismenost še precejšnja, zato organizirajo tudi tečaje za delo z računalniki. Eden je že za njimi. Na njem so desetim obiskovalcem predstavili programski paket WORTH, v prihodnje pa bodo tečaje razširili še na preglednice, kot so npr. LOTOS, ali pa na delo z bazami podatkov in podobno. Pričakujejo, da se bo zavest ljudi, sploh profesionalcev, naglo dvigovala in bodo tudi naši poslovneži želeli bolje in kakovostneje delati, kar pa je brez hitrih in zanesljivih podatkov skoraj nemogoče. Vsak zainteresiran lahko Minicomove računalnike in programe tudi preizkusi in jih vrne, če z njimi ni zadovoljen. S tem omogoča podjetje nakup naujstreznejše opreme za poslovanje. Ker so mnogi na računalnike ne spoznajo najbolje, jim je Marjan Gujt vedno pripravljen tudi svetovati, kaj bi bilo zanje najboljše. Torej morajo naročniki oziroma kupci vedeti vsaj to, kaj bi od računalnika radi, vse drugo pa je potem skrb Minicoma. Oviro pri preskrbi računalniške opreme predstavljajo tudi visoke uvozne dajatve, vendar na domačo opremo še ne gre preveč računati. Morda pa bo vlada kaj kmalu sprevidela, da razvoja ne gre zanemarjati in da računalniki še zdaleč niso luksuzni ali zabavni predmeti. Okoslavcih S posebnim zadovoljstvom so krajani Okosiavec, vasice, 3 km oddaljene od Kapele, prišli na otvoritev nove trgovine, ki jo je odprla domačinka Jožica ČOLNIK. Trgovina je namreč pomembna pridobitev za ta kraj z velikim zaledjem, od koder so morali krajani po najnujneše stvari kar na Kapelo ali bližnji Videm ob Ščavnici. Čolnikova je svojo trgovino, ki je odprta vse dni v tednu, založila z najnujnejšo špecerijo, v kratkem pa bo svojo ponudbo obogatila tudi s tekstilnimi izdelki. Po šestdesetih letih skupnega življenja sta ponovno stopila pred matičarja in predstavnika občinske skupščine zakonca TEREZIJA in FERDINAND GREGORINČIČ iz Spodnjega Kamenščaka pri Ljutomeru. Kljub temu, da sta si oba že nadela osem križev — Ferdinand je star 85, Terezija pa 83 let, sta še oba zelo čila. V zakonu se jima je rodila 8 otrok, sedaj pa imata že 12 vnukov in 10 pravnukov, ki so jima v veliko veselje. Biserno poročno listino jima je izročil delegat občinske skupščine Ljutomer Jože Špindler in hkrati zaželel še mnogo srečnih skupnih let. Foto: Marija Tivadar PEVSKO SREČANJE Krajani Čentibe so v nedeljo, 17. jJ’ nija, proslavili 4. krajevni praznik. ' ta namen so priredili srečanje pevskih zborov, ki postaja že tradicionalno. Posebej velja pohvaliti domače kultur* no društvo, saj zelo aktivno deluje, pred kratkim pa so ustanovili folklor* no skupino, ki je imela že dva nad^ uspešna nastopa. Po uvodnem pozdrav nem govoru in predstavitvi dosežkom KS so pripravili kulturni program,' katerem so nastopili domača folklor" skupina — koreograf Rozalia Far^ 12 ^alaegerszega, mešani pevski zW ,z Petišovec, recitatorji, mešani p^ ^or iz Csomodera, ljudske ' Dolnjega Lakoša, mladi citrarji ' Centibe, ljudske pevke iz Gornjega t noša ter domači mešani pevski zbor spremljavi citrarjev. . Posebna zahvala je bila namenje" ™rolyu Horvathu iz Madžarske, k° reografu pevskih zborov. Ženske priredile tudi razstavo ročnih del v* ski dvorani. I. p»’ai Lovci v sektorju Kog Lovske družine M. Sobota so s prostovoljnim delom zgradili lovsko zavetišče. V lovskem domu, kakor mu pravijo domačini, bodo dvorana in več prostorov za potrebe lovcev. Lovski dom stoji na obali umetnega jezera, ki je nastalo ob izkopavanju gramoza. 32 članov lovske družine iz sektorja Krog je v ureditev vložilo okoli 1500 ur prostovoljnega dela, pomagali pa so tudi domačini FINALE REPUBLIŠKE LIGE TRAP V ORMOŽU V soboto, 16. junija, je bilo na avtomatskem strelišču v zadnje, peto kolo — finale letošnje republiške lige v strelja J topilO naste golobe v disciplini TRAP. Na finalnem tekmovanju je 12 ekip iz vse Slovenije. jjnoV l® Prvo mesto sta si v ekipni konkurenci delili ekipa dotn ekipa Štefan Kovač iz Murske Sobote. Tretje mesto je osvoj iz Ptuja. _ . . j e gief^ V posamezni konkurenci je zmagal Karel Pojbič iz e* J jn pil' Kovač Murska Sobota pred domačinoma Stankom Fran^eLiti Vrh11.1' šanom Cvetkom, četrto mesto je zasedel član iz ekipe D0*0, .go liio’' ka Hine Hofman. Vsi štirje strelci so zadeli 90 golobov o ^itatil nih, vendar so se razvrstili od prvega do četrtega mesta p° zadnje serije. blisk' V skupnem seštevku letošnjega tekmovanja v r®Pu.,va pol0-TRAP je v ekipni konkurenci zmagala ekipa strelskega 0r' miti Vrhnika. Drugouvrščena je ekipa strelskega društva gradH' mož in tretjeuvrščena ekipa Iverka z Otiškega Vrha pri D gtrn10' V posamezni konkurenci za letošnje leto je šampion ba^^oii1 le iz ekipe Dolomiti Vrhnika pred Stankom Frangežem m Cvetkom, oba iz ejkipe TRAP Ormož. rno off Strelsko društvo TRAP Ormož, ki šteje 41 članov, je ekipf niziralo tekmovanje na prenovljenem strelišču. Člani do so ob enajsti obletnici društva dosegli lep uspeh in ga boo r potrditi na republiškem in državnem prvenstvu. Anton o p 61 « a p, h p, a «i s in SGP Pomurje z mehanizacijo. Lidija Kosi J. D. [nnr BLISK, MURSKA SOBOTA, p. o. —Bijedičeva 3, 69000 MURSKA SOBOTA Telefon: 069/23 715, 21 241 Telefax: 069/25 310 NOVOSTI NA SOBOŠKEM BLISKU ZA VAS! TRGOVINA NA DROBNO Obratovalni čas od 7. do 15. ure, razen v soboto in nedeljo ELEKTRIČNE MERITVE (na sedežu podjetja) V trgovini prodajamo: — izdelke iz lastnega proizvodnega programa: — drobilnike za silažo — polžne transporterje — napajalnike — pretočne črpalke — napenjalnike za žico — šotorske kline — garniture za oljne inštalacije — in drugo — rezervne dele za naše izdelke — montažni material za: — elektroinštalacije — vodovod — centralno ogrevanje — in drugo PREVIJANJE ELEKTROMOTORJEV popravljamo in previjamo vse vrste elektromotorjev pooblaščeni smo za servisiranje elektrokovinskih izdelkov motorji s črpalkami) v skem roku pregled, mazanje in opravljamo zastonj (elektro-garancij- čiščenje SERVIS OLJNIH GORILNIKOV popravila in nastavitev oljnih gorilnikov izolacijske upornosti kratkostične upornosti meritve zaščite FID galvanske povezave strelovodne in obratovalne oze^ MONTAŽA VSEH INŠTALACIJ V ZASEBNIH OBJEKTIH elektroinštalacije vodovod in centralno ogrevanje krovsko-kleparska dela strelovodne naprave in drugo PREPRIČAJTE SE O KONKURENČNOSTI NAŠIH CEN IN KAKOVOSTI NAŠIH IZDELKOV TER STORITEV! STRAN 14 VESTNIK sPort M nogomet Borejci Bakovci flavti ,anonska H .^aovci žitnici Jetitavci “Piinci Savska fr 22 22 22 13 12 11 6 6 6 3 4 5 52:33 67:40 61:38 32 30 28 22 22 22 22 22 22 22 22 22 11 9 8 10 6 6 5 5 5 5 6 7 2 6 5 6 4 3 MS 6 7 7 10 10 11 11 13 14 51:39 49:36 43:57 65:45 37:40 43:54 43:56 35:72 51:87 26 24 23 22 18 17 16 14 13 — Kegljanje----------------------------------- DVOJNA ZMAGA RADENSKE V Radencih je bilo tradicionalno kegljaško srečanje med tekmovalci Savarie iz Sombotela na Madžarskem in Radensko. Uspešnejši so bili gostitelji, ki so zmagali pri članih s 3467:3287 podrtimi keglji, pri mlajših članih pa s 1578:1555 podrtimi keglji. Najuspešnejši pri članih je bil Drvarič z 895 podrtimi keglji pred Šalamonom, 869, Horvatom, 855, in Kučanom, 848 podrtih kegljev. Pri mlajših članih je največ kegljev podrl Kocbek, 414, pred Smodišem, 412, Smolkovičem, 379, in Mariničem, 373 podrtih kegljev. Povratno srečanje bo prihodnje leto na Madžarskem. Rokomet 22 22 Otovci S »as 22 N(-1) 22 fe“»< n 13 14 14 11 12 9 9 8 8 7 6 6 2 1 4 1 6 3 2 2 5 4 2 g D|)|(|p5n • ^2 sT, s i: ih til 22 17 3 6 7 7 9 7 10 12 12 10 12 19 75:34 74:52 70:52 67:48 51:46 55:43 62:74 60:73 40:59 44:43 37:60 32 30 29 25 25 24 21 18 18 17 16 53:104 6 s Minci $“M| 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 Ms 13 13 9 9 9 9 8 5 6 7 1 2 3 3 4 4 4 5 4 9 6 4 4 3 6 6 9 9 9 8 10 8 10 11 17 75:25 74:37 73:43 54:45 50:49 56:61 42:56 46:60 43:52 46:61 37:56 15:66 36 29 28 22 22 21 21 20 19 18 17 6 s n Ni plovci S 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 18 17 14 13 12 13 8 6 6 6 4 1 0 3 4 3 3 3 4 2 2 2 3 5 5 5 7 6 11 12 15 13 16 19 93:33 92:25 69:40 53:37 87:52 70:42 49:64 41:59 43:69 23:74 43:90 19:97 37 34 31 30 27 27 18 16 13 11 10 2 9. Kn^AGAL ^mladih Sodelo- Pthj upadih gaIa Je eklPa tatici; Sobote y ln Borejci. v 1URN|R ^kovcih Ho'»nacT v°gometu za me-Žreba-b”s«lni p30 Junija, ob 20. Si°7Xga^ P^a na- 2 tisoč K ClJa 700 dinarjev. .... turnir ve-izZR A soboškaAMrijeje j( Nz'p “speh ck .^ura ln nrv,' Sob°cani so Mal. prv« mesto in pre- v AHČANIH 'jo SO ^Ure iz M ur- AkJ® ? 4;o Zmagali 3i’grca pa sta PORABCI V KROGU V okviru že tradicionalnega mednarodnega sodelovanja med športniki in športnicami iz Porabja na Madžarskemin soboške občine so v soboto gostovali v Krogu rokometaši AFESZ in rokometašice MSE iz Monoštra ter odigrali tekmi z ekipama Kroga in Beltinke iz Beltinec. Krog je zmagal z rezultatom 30:23. Najboljša strelca pri Krogu sta bila Meolic 9 in Šebek 6. Pri gostih pa je bil najuspešnejši Czaszar 7. Ženska ekipa Beltinke pa je izgubila tekmo s 7:9. Najboljši strelki pri Beltinki: Kociprova in Totova po 5. Povratno srečanje bo 11. avgusta v Monoštru. ---Kajakaštvo-------------------------------- DVE ZMAGI BISTRIČANOM Mladi Kajakaši Brodarskega društva BISTRICA so tudi na sobotnem mladinskem in pionirksem pokalu Slovenije — spust po Savi pri Hrastniku — dokazali, da že dokaj dobro obvladajo veslanje po brzicah. Anita Gjerek je zmagala med mladinkami, Tina Jakšič pa med pionirkami. Maja Žižek je bila med mladinkami druga, Mateja Žalik pa med pionirkami prav tako druga. V konkurenci K-1 mladinci je Denis Čizmašija zasedel 3. mesto, pri starejših pionirjih pa sta bila Stanislav Horvat in Robert Ozbetič 6. oz. 7. J. G. Konjske dirke TRI ZMAGE LJUTOMERČANOM V Zagrebu so bile kasaške dirke, ki jih je pripravil domači konjeniški klub. Tekmovanja so se udeležili tudi Ljutomerčani in dosegli lep uspeh, saj so osvojili tri prva mesta. Med dvoletniki je zmagal Re-ed (Galunder) s kilometrskim časom 1:30,9; Atol (Osterc) je bil najboljši v tretji dirki 1:29,8; Atika MS (M. Slavič, mlajši) pa je zmagalav peti dirki s kilometrskim časom 1:23,8. Drugo mesto je osvojila For-moza (Slana) v tretji dirki. Tretji pa so bili: Dulčineja (M. Slavič, st.) med dveletniki, Legolas (Žnidarič) v četrti dirki, Perzej (Jureš) v peti in Duvan MS (M. Slavič, ml.) v šesti dirki. MALI NOGOMET ZA SLOVENSKI POKAL V KRIŽEVCIH Nogometna sekcija Partizana Križevci pri Ljutomeru, ki praznuje 20-letnico, organizira v soboto, 30. junija 1990, ob 10. uri na igrišču pri Osnovni šoli Križevci 6. turnir za slovenski pokal v malem nogometu. Sodelovalo bo 13 moštev. Tekmovanje bodo sklenili pod reflektorji, obenem pa proslavili tudi 20-letnico delovanja. Med drugim bo tudi tekma med slovenskimi duhovniki in veterani Križevec. Praznovanje pa bodo sklenili z zabavno prireditvijo. —Strelstvo NORŠINCI TRETJI V Postojni je bilo prvo kolo tekmovanja v republiški ligi v streljanju z malokalibrsko puško. Sodeloval je 15 ekip, med njimi tudi ekipa Noršinec, in dosegla lep uspeh. Noršinci so s 684 krogi zasedli tretje mesto in dobili 13 točk. Žmagal je Kamnik s 732 krogi in dobil 15točk. Najboljši v ekipi Noršinec je bil Štefan Balaško z 237 krogi pred Karlom Turnerjem, 229, in janezom Horvatom, 218 krogov. Drugo kolo bo prihodnjo nedeljo v Kamniku. K. T. ELRAD IN HORVAT SD Avtoradgona je v okviru praznovanja 40-Ietnice delovne organizacije Avtoradgona pripravila vHercegovščaku tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško. Sodelovalo je 10 ekip oz. 26 posameznikov. Ekipno je zmagala prva ekipa Elrada s 483 krogi pred Jovom Jurkovičem, 464, SCT, 456, drugo ekipo Elrada, 449, in Avtoradgono, 444 krogov. Pri posameznikih je bil najboljši Horvat (Elrad) pred Korošakom (J. Jurkovič), oba sta dosegla po 170 krogov. Sledijo: B. Skedelj (SC ) 169, Svetec (Elrad) 168 in J. Skedelj (SCT) 167 krogov. ZRVS Lendava in Varga V počastitev praznika lendavske občine je bilo v Čentibi tekmovanje v streljanju z vojaško puško. Sodelovalo je 50 strelcev. Ekipno je zmagala ZRVS Lendava z 280 krogi pred SD Dobrovnik, 261, in SD Varstroj, 246 krogov. Posamezno: 1. Varga, 82. 2. Ferencek (oba Dobrovnik), 81, in 3. Rožman (ZRVS), 79 krogov. A' TEKMOVANJE OB DNEVU BORCA Občinska strelska zveza Murska Sobota je razpisala f malokalibrsko puško ob dnevu borca za mladinske ekipe : prezentanc Pomurja. Tekmovanje bo v nedeljo, 1. julija 199(1, o . na strelišču ob kanalu v Murski Soboti. Ekipe štejejo po štiri elane, sodelovale bodo občinske reprezentance pomurskih in ormoške občine. --Šah---------------------------------- "" ’ DVOJNA ZMAGA MARIČEVE SD Radenska Pomurje iz Murske Sobote je pripravilo majski tropotezni turnir. Med šestimi mladinci na majskem turnirju je bila najboljša a ka Marič in Alen Kelemen, na junijskem pa je zmagala Katka Maric pred e ro Kelemenom in Sedonjo. POMURSKA NOGOIVILl fNA LIGA IM n m ■■ n Mg ’ NAJBOLJ DISCIPLINIRANI i i RENKOVCI | Minula tekmovalna sezona v pomurski nogometni ligi je ■ । bila izredno razburljiva in privlačna za ljubitelje te športne zvr- I I sti. To zgovorno priča tudi obisk gledalcev na posameznih tek- ■ ■ mah. Tekmovanje je z izjemo nešportnih izpadov gledalcev na . J tekmah v Ižakovcih in Lipi potekalo brez posebnosti. Najučin- | I kovitejše moštvo je bil Veržej z 48 goli pred Polano, 43, in Tur- ■ Iniščem, 40 golov. Najmanj žog iz mreže je pobral vratar Tur- I nišča, 16, pred Polano, 21, in Bakovci, 23. Najbolj disciplinira- I Ino moštvo so bili Renkovci z 29 kazenskimi točkami pred Po- ■ lano in Lipo, po 31. Najmanj disciplinirani igralci na igrišču I I pa so bili nogometaši Veržeja s 57 kazenskimi točkami pred . J Bakovci, 52, in Cankovo, 51. Kazenske točkje so bile izračuna- | I ne na osnovi rumenih in rdečih kartonov. Najboljša strelca v ■ ■ pomurski nogometni ligi sta bila Stanko Šebjan (Ižakovci) in I Ivan Cener (Tišina), dosegla sta po 15 golov. Sledijo: Bojan ■ IRoud (Turnišče) 14, Stanko Markojd (Renkovci) 13, Tibor ■ Kljuber 12, Štefan Lipič (Bakovci), 11, Robi Belec in Zoran I I Osterc (oba Veržej) po 10 ter Jože Kolarič (Črenšovci) 9 golov. _ V pomurski mladinski nogometni ligi je bilo v pretekli | I tekmovalni sezoni najbolj disciplinirano moštvo Beltinke iz ■ I Beltinec s 6 kazenskimi točkami pred Turniščem, 7, in Renkov- I ci, 12. Največ prekrškov na igrišču so naredili mladi nogome- ■ Itaši Cankove z 48 kazenskimi točkami pred Lipo in Kobiljem, ' po 36 kazenskih točk. L F. Maučec - ■—Spidvej------------------------------------------ LAZAR PETI V, Ljubljani je bila druga dirka za državno prvenstvo v spidveju. Sodelovali so tudi tekmovalci AMD Lendava. Najuspešnejši med njimi je bil Lazar, ki je z 11 točkami zasedel peto mesto. Horvat je osvojil 9 točk in zasedel osmo mesto, Matjašec pa je s 6 točkami pristal na desetem mestu. --Motokros------------------------------------- R0GAN POVEČAL VODSTVO V Orehovi vasi je bila medrepubliška dirka v motokrosu za pionirje. V razredu do 60 ccm je v obeh vožnjah zmagal Oliver Rogan (AMD Štefan Kovač, Murska Sobota). V skupni uvrstitvi je tako Oliver Rogan povečal vodstvo za 5 točk. ---Nogomet-------------------------------------- ODRANCI V PNL V povratni kvalifikacijski tekmi za vstop v pomursko nogometno ligo so Odranci premagali Rogašovce z 2:1. Ker se je z enakim izidom končala prva tekma v Rogašovcih, sta moštvi streljali enajstmetrovke. Pri tem so bili uspešnejši Odranci in tako postali nov član pomurske nogometne lige. Poleg Odranec sta se v pomursko ligo uvrstili še moštvi Ljutomera in Mladosti iz Čentibe. ŠALOVČANI V ŠTEVANOVCIH Nogometaši in nogometašice Šalovec so gostovali v Števanovcih v Porabju in odigrali prijateljski tekmi z domačima ekipama. Dekleta iz Šalovec so bile premočan nsprotnik za gostiteljice, saj so zmagala kar z 9:1. Strelke za Šalovce: Balekova in Korpičeva po 3, Vernerjeva 2 in Smodiševa enega. Srečanje moških ekip pa seje končalo neodločeno 2:2. Gola za Šalovce sta dosegla: Barbarič in Bočkorec. Povratni srečanji bosta 11. avgusta v Šalovcih. --Ten is--------—----—--------------------------- TEČAJ ZA OTROKE 0 Teniški klub Gornja Radgona je pričel s teniškim tečajem za začetnike. Obiskuje ga 30 otrok, vodita pa ga Branko Avsec in Zvonko Klemenčič. Za pionirsko selekcijo pa bo klub organiziral teniški tabor v Moravskih Toplicah, vodila ga bosta Muha Strah in Zdravko Ravnikar. ---Karate * ------------------------------- IZPITI ZA PASOVE Karate sekcija TVD Partizan Murska Sobota je organizirala izpite za barvne pasove. Rumeni pas si je pridobilo 22 pionirjev, eden oranžnega ter štirje zelenega. Tako so uspešno končali poletni del sezone. Najuspešnejši na izpitu so bili: Goran Horvat, Viktorija Juršič, Danijela Škrbič in Sabina Jakovljevič. B. S. STOLPEC UREDNIKA Tišina zopet med najboljšimi V Mislinji so razglasili najboljše krajevne skupnosti na področju športne rekreacije v lanskem letu. Po oceni Partizana Slovenije je krajevna skupnost Tišina med vaškimi skupnostmi zopet zasedla tretje mesto, tako kot lani. To je uspeh, na katerega so Tišinčani ponosni, priznanje pa so si tudi zaslužili. Športno društvo, ki deluje v okviru krajevne skupnosti Tišina, je namreč uspelo z nekaterimi novimi oblikami, dela pritegniti lepo število krajanov, ki se vključujejo v razne športno-rekreacijske aktivnosti. Geslo, ki so si ga zadali, ŠPORT NAJ NAS ZDRUŽUJE, uspešno uresničujejo med krajani osmih vasi krajevne skupnosti in zaselka Romov. Samo v lanskem letu so organizirali 38 množičnih športno-rekreacijskih prireditev, ki se jih je skupaj udeležilo 3710 krajanov. Kar v petih krajih delujejo klubi za mali nogomet, sicer pa je najštevilčnejši prav nogometni klub Tišina. Organizirajo pa tudi srečanja in tekmovanja v drugih športnih panogah, za katere je med krajani zanimanje. Zelo priljubljene in privlačne so postale IGRE ŽETVE IN MLAČVE, ki jih vsako leto prirejajo pod pokroviteljstvom Kmetijske zadruge Pa-nonka; pritegnejo pa tudi veliko obiskovalcev. Prizadevni športni delavci na Tišini pa dosegajo pomembne uspehe tudi pri gradnji športnih objektov in zagotavljanju sredstev. Navsezadnje pa so se uveljavili tudi kot odličen organizator nekaterih republiških športno-rekreacijskih tekmovanj. Letos pa bodo celo organizator državnega pionirskega prvenstva v kolesarstvu. Za Tišino je tudi značilno, da delata krajevna skupnost in športno društvo z roko v roki, zavedajoč se pomena športne rekreacije za naše zdravje. Feri Maučec Nogomet PORAZ 11 PLAVIH V prijateljski mednarodni nogometni tekmi je moštvo Szarva-skend iz Madžarske v Selu premagalo 11 plavih s 7:2. Gola za 11 plavih sta dosegla Vratar in Balec. LJUTOMER NOV ČLAN POMURSKE LIGE Nogometaši Ljutomera, ki so pred leti tekmovali v območni slovenski ligi vzhod, pred petimi leti pa so se morali posloviti tudi od pomurske lige, so naposled postali prvak v prvi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota in se vrnili v pomursko nogometno ligo. Pot do tega uspeha pa ni bila lahka. Po izpadu iz pomurske lige je klub zapustilo nekaj starejših igralcev in je bilo potrebno ustvariti novo moštvo. To je sicer bilo zadnja štiri leta med kandi- PREDSTAVLJAMO VAM G dati za osvojitev prvega mesta v prvi medobčinski nogometni ligi, vendar pa mu je vselej v sklepnem delu tekmovanja zmanjkalo moči za dosego cilja. Na to pa je vplivalo tudi dejstvo, da so nekateri igralci igrali ob sobotah tudi mali nogomet. Kaže pa, da so se tokrat igralci zavedali odgovornosti in uvideli, da lahko samo s trdim delom in primemo disciplino dosežejo zaželeni cilj. S takim delom in pa z malo športne sreče so Ljutomerčani postali prvaki pred najnevarnejšim tekmecem, Rogašovci. Zanimivo je, da so oboji v medsebojnih srečanjih dosegli vsak po eno zmago na domačem igrišču z razliko golov 1:1 in bi ob enakem številu točk morala odigrati še eno tekmo za končnega zmagovalca. Pri napredovanju v višje tekmovanje ali ob izpadu iz lige se namreč ob enakem številu točk upoštevajo medsebojna srečanja. Po uvrstitvi v pomursko ligo pri Ljutomeru ne predvidevajo bistvenih sprememb. Res je, da namerava klub zapustiti nekaj igralcev, vendar pa trener članskega moštva Dušan Babič meni, da se ni treba bati za Ijutoiherski nogomet. Večina igralcev bo ostala v klubu, računajo pa tudi na pet mladincev, ki trenutno igrajo pri slovenskih ligaših, soboški Muri in velenjskem Rudarju. Tako naj bi ustvarili novo moštvo, ki bo lahko uspešno tekmovalo v pomurski nogometni ligi. Njihova želja je, da bi zasedli sredino lestvice in se tudi v prihodnje obdržali v tej ligi. F. Maučec' NOGOMETAŠI LJUTOMERA — nov član pomurske nogometne lige. Stojijo od leve: Hošpl, Oletič, B. Budja, Bot, Nemec, D. Sobočan, Peršolja, Stefanec, Škrbenta in Babič (trener). Cepijo: M. Budja, R. Sobočan, Kosi, Semenič, Stojko, Filipič in Pavšner. 5r«ial,E™1 KLUB BAKOVCI ^OICIONALNO TOMBOLO s>^i.R5c X- Osek.. H 5 cam- ^ora|ni avtomObii । , 'ODil jugo 45 V 91 an ^S10' '5^®' P°P DESIGN! ■ren r' ^ani in,a' °E ur' v športno-rekreacijskem centru v Bakovcin. ^r°ciaja Vst P1!341 bo veselo pozno v noč! °Pnic prec| Sopingom v M. Soboti in pri poverjenikih društva — predsetvenik — barvni televizor — videorekorder in še mnogo drugih dobitkov v skupni vrednosti 350.000,00 din JUNIJA 1990 STRAN 15 samozaščita, varnost, obramba NADALJEVANKA O MRTVI LEDAVI IZ ZAPISNIKA JAVNEGA TOŽILCA AGROSERVISpo Murska Sobota / Obstaja sum, da so odgovorne osebe storile kaznivo dejanje onesnaževanja in uničenja človekovega življenjskega okolja po 241. členu kazenskega zakona Republike Slovenije, pravne osebe pa gospodarski prestopek po zakonu o vodah in odpadkih. Sum se kajpada tiče onesnaževanja potoka Ledava in onesnaževalcev: KEM A Puconci (prej Proizvodnja kremenčevega peska), Mesna industrija, Tovarna mlečnega prahu in odjetje Komunala v Murski Soboti, ki upravlja mestno čistilno napravo. Izrazili so ga med pogovorom o vlogi in delu organov odkrivanja in pregona pri zaščiti človekovega okolja, ki je bil pred dnevi v prostorih Temeljnega javnega tožilstva v Murski Soboti. Navzoči: iz uprave medobčinskih inšpekcijskih služb Vinko Mlinarič in Jože Fras, iz Uprave za notranje zadeve Zoltan Herceg in Franc Šeruga in s tožilstva Ludvik Gomjec (javni tožilec), Žarko Bejek in Karel Vogrinčič. Sodeč po žapisniku — sestavil ga je sam tožilec in ga naslovil (v vednost) na vse štiri občinske izvršne svete v Pomurju — je bila v ospredju katastrofalno onesnažena Ledava. »Pristojne inšpekcijske službe so s poročili in analizami že večkrat in več let opozarjale na nevzdržne razmere pri odtekanju komunalnih in industrijskih odplak v potok, vendar se izvšmi sveti občin na to niso odzivali z ukrepi za preprečevanje onesnaževanja,« povzemamo malone dobesedno. »Nobena občina v Pomurju nima izdelanega programa za odpravo onesnaževanja zraka in vode, zlasti to velja za občino Murska Sobota, ki je po onesnaženosti zraka razvrščena v tretje območje, potok Ledava pa v četrto, torej najslabšo kakovostno skupino tekočih voda.« V pogovoru so navzoči ugotavljali, da je pri organih odkrivanja poseben problem jemanje vzorcev za analizo, saj in- špekcije nimajo dovolj denarja; ena sama analiza pride od 25 do 30 tisoč dinarjev. Dodano je, da bo potrebno med drugim razčistiti, ali zasebna elektrarna pri Šadlovem mlinu na Ivancih kvarno vpliva na onesnaževanje Ledave. O odvozu klavniških odpadkov iz soboške Mesne industrije v Bukovnico je inšpekcija ugotovila, da navedeno podjetje ni imelo uporabnega dovoljenja, zato je z odločbo prepovedala nadaljnje odlaganje odpadkov v Bukovnici, zoper pravno in odgovorno osebo pa bo podala prijavo. Za reko Muro je pristojna republiška inšpekcija, ki bo morala kontrolirati onesnaženost in jemati vzorce za analizo. Gradbena inšpekcija bo opravila pregled pri vseh svinjskih farmah (Podgrad, Nemščak, Jezera in pri zasebnih kmetovalcih) in preverila, če imajo uporabno dovoljenje; če ga nimajo, bodo zoper vse kršilce brez izjeme vložene prijave javnemu tožilstvu oz. sodniku za prekrške. Potrebno bo nadzorovati in ugotavljati morebitne škodljive posledice odtekanja termalnih in minerla-nih voda v tekoče vode (zlasti v Moravskih Toplicah, Murski Soboti in Boračevi) mimo čistilnih naprav in ali imajo koristniki za to potrebna uporabna dovoljenja. Občine bodo morale poskrbeti — dolgoročno! — za zbiranje komunalnih odpadkov, saj se zdajšnja odlagališča hitro napolnijo, potem pa prihaja do nerešljivih problemov s prostori za odlaganje, saj ti niso vnaprej opredeljeni ne v srednjeročnih ne v dolgoročnih načrtih. Pomanjkljivi so tudi okoljevarstveni predpisi predvsem na ravni občin. »Udeleženci pogovora ugotavljajo, da sedanja organiziranost inšpekcijskih služb v Pomurju ni istrezna, ker gre za razdrobljenost po občinah, kar vpliva na samostojnost in neodvisnost inšpekcijskih služb. Zato se je potrebno zavzemati za prenos financiranja in imenovanja inšpektorjev na pristojne republr-ške organe, »beremo v zapisniku javnega tožilca Ludvika Gornje-ca, ki se konča s štirimi priporočili. Na kratko povzeto se prvo tiče ugotavljanja krivcev za onesnaženo Ledavo, drugo zadeva inšpekcijske preglede pri uporabnikih farm prašičev in ukrepe, tretje priporočilo govori o tem, da bo Uprava inšpekcijskih služb Pomurja o posameznih »kapitalnejših« onesnaževalcih človekovega okolja obveščala pooblaščene republiške inšpekcije, da bodo primerno ukrepale, četrto pa se nanaša na ravnanje občinskih izvršnih svetov, ki naj »izdelajo ustrezne programe za zbiranje komunalnih odpadkov, jih opredelijo v srednjeročnih in dolgoročnih načrtih in skupščinam predlagajo ustreznih predpisov s področja varstva okolja.« Kot večpomensko zanimivost, ki bi sicer terjala komentar zase, bi radi navedli še naslednje iz tožilčevega zapisnika na mestu, kjer je govor o onesnaženem potoku Ledava, ki že predstavlja ekološko katastrofo — »čeprav so novinarji v sredstvih javnega obveščanja že dalj časa opozarjali na možne hude ekološke posledice, pa niso bili storjeni ustrezni ukrepi, temveč so že znani onesnaževalci še naprej spuščali neočiščene odplake v potok Ledavo.« Branko Žunec 7 7a- ABC Pomurka — Agroservis Murska Sobota po dogovoru varovalno skupnostjo Triglav M. Sobota posreduje prodajo rabljenih °z. poškodovanih vozil, ki bo na dvorišču AGRpSEF vibA v M. Soboti, Kroška c. 58, v torek 3. 7. 1990 ob 15. uri: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. osebni avto znamke Uniš, tip GOLF JX, letnik 1988, prevoženih 93.193 km, z izklicno ceno 45.830 00 din in prometni®' vek; osebni avto znamke Zastava, tip LADA RIVA 1500, leWk 1988, prevoženih 57.158, z izklicno ceno 15.637,40 din in Pr0' metni davek; osebni avto, znamke Zastava, tip 101 GTL55, letnik 19» prevoženih 108.054 km, z izklicno ceno 10.592,00 din in prometni davek; osebni avto znamke IMV Renault, tip R 4 GTLJ, leto izd®13*® 1986, prevoženih 83.670 km, z izklicno ceno 13.740,00 o|rl prometni davek; . osebni avto Zastava, tip JUGO 55 Koral, leto izdelave 1» ' prevoženih 25.666 km, z izklicno ceno 23.207,40 din in ®ve na prodajo vozila; ...» osebni avto znamke Zastava, tip 126 P leto izdelave 19» ’ prevoženih 21.626 km, z izklicno ceno 20.294,20 din in na prodajo vozila. Poškodovani nadomestni deli osebnih avtomobilov p° 5 Otroška življenja ugašajo na cesti Otroku damo življenje, da bi skupaj zadovoljno, srečno in dobro živeli v sodobnem svetu. Želimo ga obvarovati pred nevarnostmi, vendar pri tem nismo vedno uspešni. Dva razreda učencev v Sloveniji umre na leto v prometnih nesrečah, tako velik je krvavi davek ceste, sodobnega življenja. V prometnih nesrečah je lani ugasnilo 61 otroških življenj, poškodovanih pa je bilo 2246. Kar devet otrok je umrlo pred petim letom starosti, do sedmega leta je bilo sedem žrtev, štirinajstega trinajst in osemnajstega 32. Tudi pomurske ceste so lani terjale štiri otroška življenja, poškodovanih pa je bilo 140 otrok in mladostnikov. Ugotavljajo, da je največ poškodb prav v starostnem razponu od 14 do 18 let, kar povezujejo z njihovo vožnjo s kolesi z motorjem. * Številke, ki jih sprejemamo z grozo, saj vendar vsaka pomeni mlado življenje. Dodat« pa vendar treba še ugotovitev, da so otroci žrtve nesreč pogosteje v prostih dnevih in vikendih ter poletnih mesecih, torej v počitnicah. Starši bi to morali sprejeti kot opozorilo, da otrok ne prepuščajo samih sebi — tudi to poletje in počitnice — saj smo v Pomurju to leto že plačali krvni davek četi z dvema otroškima življenjema, pet pa jih je bilo hudo in dvanajst lažje poškodovanih. mh Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI V Bodoncih strmoglavil zmajar Minuli teden se je zgodilo nekaj neobičajnih nesreč, tako je lovec v Doliču namesto kune ustrelil žensko, v Bodoncih pa je strmoglavil zmajar, ki je letal kljub prepovedi. Težka prometna nesreča se je zgodila tudi v Gaberju, avtomobilist je povozil žensko, ko se je zvečer vračala z dela. Ni upošteval varnostne razdalji 21. junija se je zgodila prometna nesreča v G. Radgoni. Voznik kolesa z motorjem D. P. iz G. Radgone je vozil po lokalni cesti proti Črešnjevcem. Na ravnem dleu vozišča pri asfaltni bazi je dohitel voznika osebnega avtomobila Franca Fištra iz Maribora, ki se je ustavil, saj je bila pred njim kolona vozil. Voznik kolesa z motorjem se je zaradi prekratke varnostne razdalje zaletel v avtomobil, padel in se hudo poškodoval. Zaletel se je v pešca 20. junija se je zgodila prometna nesreča v M. Soboti. Voznik osebnega avtomobila Rajko Rogač s Tišine je peljal iz M. Sobote proti Tišini. Ko je pripeljal čez most na razbremenilnem kanalu, je spregledal pešca Jožefa Cipota iz M. Sobote, ki je hodil pravilno po desni strani. Rogač je zadel pešca in ga hudo poškodoval. Vozil je domnevno vinjen. Do smrti povozil kolesarko 21. junija se je zgodila prometna nesreča v Gaberju. Voznik osebnega avtomobila Daniel Hozjan iz Žižkov je vozil po magistralni cesti iz Črenšo-vec proti Lendavi. V blagem levem ovinku v Gaberju je zapeljal na levi voznj pas, po katerem se je iz nasprotne smeri pripeljala kolesarka Marija Pucko s Kapce. Hozjan je kolesarko spregledal, čeprav je imela prižgano luč. Po trčenju je kolesarka padla na pokrov motorja in potem na cesto. Zaradi poškodb je na kraju nesreče umrla. Hozjan je vozil domnevno vinjen in brez vozniškega dovoljenja, ki mu je bilo odvzeto. Kljub prepovedi letel z zmajem 24. junija se je zgodila nesreča v Bodoncih, v kateri je izgubil življenje Marjan Šuker, ki je letel z motornim zmajem. Tega dne je bila na letališču pri Rakičanu prireditev, ki se je je udeležil tudi Šuker. Želel je opraviti nekaj poletov z motornim zmajem, čeprav nima dovoljenja in čeprav mu je letenje prepovedal upravnik letališča. Šuker je odletel in se v Bodoncih najprej zapletel v žice daljnovoda, nato pa z višine 10 metrov strmoglavil na travnik. Hudo se je poškodoval in med prevozom v bolnišnico umrl. Pretep v diskoteki 15. junija sta diskoteko Škafar v Beltincih obiskala Ivan Kološa iz Bel-tinec in Avgust Gy6rek iz M. Sobote. Ko je Kološa odšel na stranišče, ga je Gyorek zgrabil in pretepel ter hudo poškodoval. JD TRAGIČEN LOV NA KUNE Nekoč pred leti je italijanski lovec na lovu v Orlovščeku zadel lovskega čuvaja. Le-ta je po nekaj letih umrl. Tudi njegov sin je postal lovski čuvaj in tudi njega je zadela podobna usoda, zaradi nepazljivosti ga je obstrelil italijanski lovec. Tovrstne lovske nesreče torej poznamo tudi pri nas, manj pa nesreče, ki smo ji bili priča te dni. Vest se je glasila, da je lovec streljal na kuno in zadel žensko, ki ie za posledicami strela še isti dan umrla v bolnišnici. To se je zgodilo na Doliču. Kaj se je zgodilo na Doliču? Kaj takega v tem malem kraju pri Kuzmi blizu jugoslovansko-avstrijske meje ne pomnijo. Dolič je prijazna vasica, ljudje pridni in marljivi, vse dajo za razvoj Na tein podstrešju pri Mariji Lenarčič v Doliču so se ugnezdile kune. Lovec je strelja! nanje in po nesreči ubil gospodinjo. svojega kraja. Tu je zrak še nepokvarjen. Okoliški gozdovi govorijo o tem, da je v njih veliko divjadi, zato imajo tudi lovsko družino, katere član je tudi 64-letni Karel Klement. 19. junija, bil je lep ponedeljek, ura je bila okoli dveh opoldan. Marija Lenarčič, stara 75 let, je prosila Klementa, ki živi z njeno hčerko v izvenza-konski skupnosti, naj ji pokonča kune, ki so se ugnezdile na podstrešju in ki so delale veliko škodo, saj so uničevale perjad. Hčerka je s psom terierjem šla na podstrešje gospodarskega poslopja, da bi pregnala kune, Klement pa jih je čakal, da bi jih pokončal. Prva žival, ki se je poka* zala s podstrešja, je Klement ustrelil že na tramu, na drugo žival pa bi moral še natančnejše meriti. Ker to ni storil in ker se je Lenarčičeva premaknila, jo je z drugim strelom s šibrami zadel v hrbet. Šibre so se zarile v ledvice in druge organe, in ker je lovec streljal z razdalje 4 do 5 metrov, je dobila Lenarčičeva hude poškodbe, za katerimi je še istega dne v bolnišnici umrla. Lovec Klement pravi, da je kuna skočila na tla in tekala sem ter tja, streljal je nanjo, ko je Lenarčičeva nenadoma stopila pred njega. Preiskovalni sodnik temeljnega sodišča v M. Soboti si je ogledal kraj nesreče in ugotovil, da je lovec streljal z razdalje 4 do 5 metrov in zadel žensko v ledveni predel, kar je bilo zanjo usodno. Tudi obdukcija je pokazala, da je bilo v telesu Lenarčičeve veliko šiber. Vse kaže, da se je zgodila nesreča zaradi neprevidnosti lovca, saj bi ta moral vedeti, da je velika nevarnost, če se kdo loti lova na divjadi in mu pri tem pomagajo nevešči ljudje. Po tem tragičnem dogodku so Klementu zasegli puško in ga ovadili temeljnemu javnemu tožilstvu, ki je že odredilo podrobno preiskavo. Ravnanje s strelnim orožjem, pa če gre za lovsko ali drugačno, je zelo pomembno, še posebno ko se lovci odpravljajo na lov. Prenekatera nesreča nas opozarja, da se varujmo pred streli z lovsko puško, saj so šibre zelo nevarne. Tragičen lov na kune pa še posebej opozarja vse, ki nosijo orožje, naj ga varujejo in z njim ravnajo preudarno. Vse preveč drugih nesreč, še posebej prometnih, nas pesti, da bi se ljudje začeli še streljati. Jani D. znamu. Obvezni polog 20 % od začetne izklicne cene se P,a“ prodaje med 14. in 15. uro pri blagajni podjetja. NainlZJ koj oz. vanje cene je 300,00 din. Kupec mora plačati vozilo ‘a najkjasneje v treh dneh od dneva prodaje, sicer bomo m ’ je odstopil od nakupa in izgubil pravico do vrnitve vars Kupljeno vozilo mora prevzeti v 3 dneh, sicer zar®ckuD|jeno, dnevno ležarino. Prodaja poteka po sistemu videno--K zato je izključena vsaka reklamacija zaradi kakovosti ali jočih delov. Prepis lastništva se opravi z lastniki vozil. / Splošno gradbeno podjetje Pomurje, M. Sobota, Štefana ča 10, objavlja po sklepu Delavskega sveta JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih rabljenih 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. AUDI 100 CC, I. 1985 R 4 TLJ 1.1985 R 4TLJ I. 1985 LADA 1200 KI. 1983 Z 128 I. 1985 TAM 170 z nadgradnjo HIAB, I. 1980 karamboliran Buldožer TG 170 Premični kompresor — 6,6 m7min. Šasija ROMAN s kabino Prikolica za prevoz lesa Reper za buldožer Zaboj za prekucnik RABA, 10 m3, 2 kom Kabina RABA osnovnih sredstev: . izklicna 70.000,00 din 10.000,00 din 9.000,00 din 7 000,00 * 10 000,00 din V izklicno ceno osnovnega sredstva ni 120.000,00 din 60.000,00 din 30.000,00 din 20.000,00 din 15.000,00 din 15.000,00 din 15.000,00 din/kos 7.000,00 din vračunan prometni ® vek, ki ga je dolžan poravnati kupec. . 0. Javna dražba bo v nedeljo, 1.7. 1990, ob 10. uri v Stroj skih obratih na Bakovski cesti. ( Osnovna sredstva si interesenti lahko ogledajo na da j-kovi®' draž® med 8. in 10. uro. . varj Interesenti morajo uro pred pričetkom dražbe vplača v višini 10 % od izklicne cene. . -Ščih° gorenje GORENJE IMO Industrija in montaža Lendava, p. o. tel. (069) 36 111 Na podlagi sklepa delavskega sveta podjetja Gorenje in1 dava preklicujemo kiS> vse kadrovske štipendije za šolsko leto 1990/9’’ le objavljene v časopisu Delo dne 7. 3. 1990. /IK ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPUCEp “ _______________Kranjčeva 12, 69221 Martjanci _______ "tek069 48-210, tetoc 35275 Morto YU, teletax: Oggj£—" Zdravilišče Moravske toplice OBJAVLJA prosta dela in naloge RAČUNOVODJE Kandidati za objavljeno delovno mesto morajo imetl|et d^ ali srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri in b izkušenj pri podobnih delih. . pOšljita Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogoj®'' . dneh od objave na naslov: $ Zdravilišče Moravske toplice, Kranjčeva 12, 69221 roK Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po Pre zbiranje prijav. STRAN 16 VESTNIK^žMit^ Radijski in televizijski spored od 29. junija do 5. julija ■ ■ PETEK________SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK Radio MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKAS0B0TA RADIO RADIO , ____ MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA 530 Prebujajte se i nami'. (Poletje se je začelo, čeprav Poletja kot v starih časih ni Preživite ga z nami'.). W) Konec jutranje oddaje. 16.00 Poletno popoldne ~ glasba, sprostitev! 17.00 Mual-no, 18.00 21 232 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30—18.00 Poletno popoldne (spet veliko glasbe in malo dolgočasja, vmes ob 17.00 najnovejše iz Pomurja v oddaji Aktualno), 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi . 9.00 Kljukčeve dogodiv-Kne.9.30 Boj za obstanek, langl. serija. 9.55 Rdeča vto-dok. oddaja. 10.25 vnovič v Bridesheadu, W nadaljevanka. 15.25 Žarišče. 15.55 Poletna noč. Ponovitev nadaljevank. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.10 v mestu: Oaze žele-nia. 18.40 Pet prijateljev, nanizanka. 19.10 Rt-sanka. 19.30 Tv dnevnik 2. ^•$9 Zrcalo tedna. 20.20 ramena reka, japonsko-ki-tajska serija. 21.15 Zakon v Angelesu. 22.00 Tv “nevnik3.22.25 Ohcetni vt-““otneh, prenos. 23.25 Postna noč. ''"'Sram LJ 2: Satelitski programi. ?? Videomeh v Ameriki. '’30Tv dnevnik. 20.00 Ža-» n 2®-30 Poletni koncert Osla. 21.30 Skupščinska tonika. 22.00 Tv studio pribor. 23.30 Satelitski igrami. TV SLOVENIJA 9.00 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček; Lonček, kuhaj; Mladenič in vila; Ciciban, dober dan. 9.50 Čudežna leta, ameriška nanizanka. 10.15 Zgodbe iz školjke. 10.45 Tednik. 11.45 Večerni gost: Silvija Luks. 15.25 Žarišče. 15.55 Poletna noč, ponovitev. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.10 Iz tujih kuhinj. 18.40 Cvetlične zgodbe. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Utrip. 20.20 Žrebanje 3 x 3. 20.35 Eleni, ameriški film. 22.30 Tv dnevnik 3. 22.40 Miss Slovenije '90. 23.30 Poletna noč. Program LJ 2: 16.40 SP v nogometu — četrtfinale. 18.55 Danes skupaj. 19.30 Tv dnevnik. 20.10 Hiti Mesama ’89, zabavnoglasbena oddaja. 20.35 SP v nogometu — četrtfinale. 23.00 Satelitski programi. 9.0(1 Nedeljska kuhinja najprej glasba in humor, nato Srečanje na pomurskem valu. Ob 10.30 bo v studiu gost nedeljske kuhinje, z njim se boste lahko pogovarjali do 12.00 Madžarska oddaja, 13.00 Panonski odmevi, 13.30 Minute za kmetovalce, 14.00 Novice, 14.10 Vključitev naših mikrofonov v Krog, kjer bo na brodu tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne. Pridite tjakaj, veliko bolj veselo bo kot po radiu!, 14.20 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi TV SLOVENIJA ,.^30 Poletni spored, 700 Mladinske oddaje, P-30 Dnevnik, 20.00 V city-? to), 20.55 Zabavnoglas-X oddaja, 21.40 Dnev- 22.00 Skupščinska kro-22.30 Kultura, 23.35 noči TV ZAGREB 10.00 Mladinski spored, ponovitve, 19.30 Dnevnik, 20.15 Sent Ives (f), 21.55 Dnevnik, 22.15 Split 90, 0.05 Barva noči 9.45 Otroška matineja. 10.35 Pet prijateljev, angl, nanizanka. 11.05 Žgodbe iz mest: Stolac, zabavnoglasbena oddaja. 11.40 Alpski večer ’90. 12.00 Kmetijska oddaja. 16.10 Formula 1, franc, nadaljevanka. 17.00 Tv dnevnik L 17.10 Bratje Sackett, ameriški film. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Pot na jug, 2. del. 21.05 Zdravo. 22.25 Tv dnevnik 3. Program LJ 2: 10.00 Oddaja za JLA. 16.30 SP v nogometu — četrtfinale. 18.55 Jugotonov klub. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Te presenetljive živali, angl, serija. 20.40 SP v nogometu — četrtfinale. 23.00 Satelitski programi. 5.30 Prebujajte se z nami! (Veselo dopustujte in počitnikujte, ko pa se vrnete z Jadrana, lahko zaradi jutranje oddaje i. murskega vala znova malo bolj zgodaj vstajate!), 8.00 Konec jutranje oddaje, 16.00 Poletno popoldne (mozaična oddaja z glasbo, informacijami in možnostjo vašega sodelovanja! Ob 18.00 To sem jaz — oddaja za vse otroke, ki jo pripravlja in vodi Miki Roš. Sodelujte tudi vi, saj imate med počitnicami dovolj časa. Naš naslov je Radio Murska Sobota, Titova 29, Murska Sobota, za oddajo To sem jaz — lahko pa nas tudi pokličete po telefonih 21 232 in 21 579!) 5.30 Prebujajte se z nami! (Vemo, da nas poleti zjutraj posluša manj ljudi, ker vas je veliko na počitnicah, pa vendar se trudimo za vas, ki se kot mi potite na delovnih mestih!), 8.00 Konec jutranje oddaje 16.00 Poletno popoldne (Torkova popoldanska oddaja je odprta za vaše pobude, predloge, želje!) Prenos sporeda Radia Ljubljana. TV SLOVENIJA TV ZAGREB 9.35 Mladinski spored, 11.00 Kmetijska oddaja, TV SLOVENIJA TV SLOVENIJA 10.00 Prenos iz skupščine Slovenije. 11.30 Slovenska ljudska glasbila in godci: Violinske citre. 14.35 Zdravo. 15.55 Poletna noč, ponovitev. 18.00 Tv dnevnik L 18.10 Mozaik: Utrip, Zrcalo tedna. 18.40 Radovedni Taček. 18.50 Cvetlične zgodbe. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 T. Osmanli: Skopske podobe iz sanj, drama. 21.35 Ameriško plesno gledališče: Fe-ver Swamp, balet. 21.50 Tv dnevnik 3. 22.10 Poletna noč. Program LJ 2: 18.55 Zgodovinski parki hr-vatskega Zagorja. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Kavarna, ponovitev. 21.35 Po sledeh napredka. 9.00 Zgodbe iz školjke. 9.35 Rock kompas. 15.25 Žarišče. 15.55 Poletna noč, ponovitev. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.10 Spored za otroke in mlade: Zlata ptica, Vesela zgodba o žalostni princeski. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.55 SP v nogometu — polfinale. 22.05 Tv dnevnik 3. 22.25 Poletna noč. Program LJ 2: 17.00 Satelitski programi. 18.55 L mednarodni festival pevskih zborov narečnega petja — Ljubljana ’90. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žrebanje lota. 20.05 Igre junakov, ameriški film. 22.05 Satelitski programi. 9.00 Radovedni slonček. 9.45 Skopske podobe iz sanj, drama. 15.55 Poletna noč, ponovitev. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.10 Po sledeh napredka. 18.40 Moja družina in ostale živali, angl, serija. 19.12 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.55 SP v 5.30 Prebujajte se z nami! (. .. in ugotovili boste, koliko je ura). Če pa boste želeli zvedeti še več, morate poslušati celo jutranjo oddajo!), 8.00 Konec jutranje oddaje 16.00 Poletno popoldne (zanimivosti, reportaže, poročila o aktualnem dogajanju ob 17.00...) TV SLOVENIJA nogometu polfinale. 22.05 Tv dnevnik 3. 22.25 Poletna noč. 9.00 Grizli Adams, amer, nanizanka. 15.55 Poletna noč, ponovitev, 18.00 Tv dnevnik 1. 18.10 Te presenetljive živali, angl, serija. 18.40 Čudežna leta, amer, nanizanka. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Vnovič Bridesheadu, Program LJ 2: 17.00 Satelitski programi. 19.00 Iz tujih kuhinj. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Pekel na Pacifiku, ameriški film. 21.40 Svet poroča. 22.40 Satelitski programi. angl, nadaljevanka. 21.00 Slovenski madrigalisti — slovenske narodne in domoljubne pesmi. 21.55 Tv dnevnik 3. 22.15 Poletna noč. TV ZAGREB TV ZAGREB 10.00 Ponovitve, poletni spored, 17.00 Mladinske oddaje, 19.30 Dnevnik, 20.00 Sanjal vas bom v zadnjem snu (f), 21.10 Dialogi, 22.10 Dnevnik, 22.35 Barva noči 10.00 Poletni spored, 17.00 Mladinske oddaje, 19.30 Dnevnik, 20.00 Mestni princ (f), 22.45 Dnev- nik, 23.10 Barva noči Program LJ 2: 16.00 Satelitski programi. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Boj za obstanek, angl, serija. 20.25 Hormoni — poslanci življenja, poljudnoznanstvena oddaja. 21.10 Večerni gost: Saša Miklavc. 21.50 Tv studio Ljubljana. TV ZAGREB TV AVSTRIJA ljubljanska banka TV ZAGREB . TV AVSTRIJA ./•00 p0 . —- * fc11?’tv v šoii, J ° &ske oddaje, <>v V1*! l9-30 Fu ^-20 n '•5 Prl|ner za >ske NaJ sPot. 22 30 h nii odjek^ 23-00 K j k enih mož (f), 16840Program ka3°, Poleti^N 'jobezni, Gl ,^00 R ^oetova bar-?ene 3!sanke, 18-30 ki ki Xl9-00 Šta-Ž 2°d5 b 930 Cas v sli-> 2 % cza’2120 NagraPC?s v shki, le hl”anna . 'ngeborga 4j-15 Umetni- ORok^11 matineja, 4aA?ec10-20 R°j-»Dni fii ^aPPer> an-ročiiabni nan« ,7:30 Teka, C ? XX rtl7-40 p°-^Žn"1' '9 00VVSre?anja bik ?°v- 19 i<> V.Prasanja X Der Tv dnev-\X.10 panrick’ krtmi-^‘^a. 23'10n22-S5 Tv ' 5 Svet 0Peretm dnevntk. ina revija. Pomurska banka d. d. Murska Sobota TV AVSTRIJA 9.00 Ponovitve, tv v šoli, 14.20 Mladinske oddaje, 18.00 Tv kukalo, 18.30 Risanke, 19.00 Igra na srečo, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Veselo poletje, 21.50 Ameriški volkodlak (Q, 23.25 Mož, ki je ustrelil Liberty Valenceja (D, Drugi program 16.00 Nagrada Ingeborga Bachmana, 16.45 Šport, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Šov Didi-ja, 20.45 SP v nogometu, Zabavni sobotni večer 12.00 Resna glasba, 13.00 Nevarni zaliv (n), 14.05 Sestanek brez dnevnega reda, 16.20 Znanošt, 17.15 Zakaj? (f), 18.45 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Vrnitev Ar-sena Lupina, 21.05 Zabavna glasba, 21.35 Dnevnik, 22.00 Barva noči 10.00 Poletni spored, ponovitve, 17.00 Mladinske oddaje, 19.30 Dnevnik, 20.00 Oče Izet (drama), 21.10 Argumenti, 21.40 Dnevnik, 22.05 Barva noči TV AVSTRIJA 9.00 Ponovitve, tv v šoli, 14.20 Mladinske oddaje, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Knight Rider, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kviz, 21.07 Dediči milijonov (f), 22.15 Ujetnik Zende (f), 23.55 Formula smrti (f), 8.30 Ponovitve, tv v šoli, 14.25 Mladinski . spored, 18.00 Risanka, 18.30 Knight Rider, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Drombuschevi, 21.55 Antoinette in Colette (f), 22.25 Ugrabljeni poljubi (f), 0.00 Formula smrti (f), 10.00 Poletni spored, ponovitve, 17.00 Mladinske oddaje, 19.30 Dnevnik, 20.00 Spekter, 20.50 Zabavna oddaja, 21.50 Dnevnik. 22.15 Barva noči TVAVSTRIJA TV AVSTRIJA 8.30 Ponovitve, 14.00 Mladinski spored, 18.30 Knight Rider, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Počakaj, da se stemni (f), 22.15 Dunajske skice, 23.00 Nagrada Inge-borga Bachmanna TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 7.00 Sončnica. 9.05 Spored za otroke. 10.15 Polip, pon. 11.20 Panorama, pon. 12.20 Naš ekran, v nemščini. 13.50 Formula I., igrana serija. 14.35 Glasbeni film. 15.00 Barkochba. 15.55 Hišni prijatelj. 16.10 Sosedje, pon. 16.50 SP v nogometu, prenos. 19.40 TV dnevnik. 20.15 TV srečanje Vesz-prem. 20.50 Balatonski veter. 22.05 Madžarska stoletja. 22.30 Parabola. 23.20 Zabavni filmi (do 0.20). 8.00 Biblijsko sporočilo. 8.35 Spored za otroke. - • ■ • |4.55 11.15 Pogled domov. Geološka zgodovina žarske. 15.25 G. prof, nibal, madžarski čb 16.55 Verske minute. Mad-Han-film. 17.55 Delta. 18.25 Domoznanstvo. 19.00 Teden; aktualnosti, reportaže. 20.00 Dnevnik. 20.15 Pesem za vsakogar, Frigyes Karinthy: Struggle for life. 20.30 SP v nogometu, prenos iz Neaplja. 23.00 Video strani-. cerse t 4’i?auPaj tistemu, čigar zaupanje bi si rada pridobila. Si-So potr še kar prijeten teden, vendar pa se v situacijah, ko Se Pokopi1-^ ^ustva. obnašaš vse preveč preračunljivo. To te lahko biti. Tod- ma'u b°š srebal nekoga, ki ga ne boš mogel hitro poza-sreča ki p u° nePrespani noči se ti bo nasmehnila nepričakovana se in’ne ^6° dodobra spremenila sedanji potek življenja. Potrudi Ijic, tem1 te ne mot'j° pesimistične napovedi tvojih prijate-čanju Poskusi ravnati predvsem po svojem lastnem prepri- toda n i1St0’ kur že dolgo načrtuješ, se ti bo tudi tokrat izmaknilo, . On "e obuPai- jo, Se l se boš odločal med poslovno uspešnostjo in Ijubezni-da ima.° tv°Ja odločitev nagnila na stran poslovnosti. Je že tako, bel kdo’1?9 Predvsem finančno stabilnost, za ostalo pa boš poskr-oaJ kasneje. vztrajati1*;) V nek' zadevi se nikar ne izmikaj, ampak poskušaj 'ten, m , .k°nca. Prijatelj ti bo očital nečimrnost, vendar pa bo 5°niiritCyCnju os*al popolnoma osamljen. Kasneje ti bo predlagal ^EH^itn ?e zaletavaj se z glavo v zid, ampak poskušaj ravnati bo potrehaZUmno- Poslovna poteza, je sicer obetavna, vendar pa PoPoln« '1o vl°žiti še kar precej truda. Srečal boš dekle, ki te bo . OnnitOčarala'-- sl'j° na V; l e^° P°polnoma običajno srečanje se bo končalo z mi-Pak izk0Jr- °?zenske zaplete. Nikar se ne boj možnih posledic, am-Ra. l°v^niP Prožnost in se zabavaj. Obeta se vama prijetno po-Ak On Pne?nan°' ^sobnn •F,Se’ b° ^as, ko se bo končno pokazala tvoja resnična n-v V Posl°vnem svetu. Toda nikar se preveč ne povzdi-Pak ostani takšen, kot si bil do sedaj. Spremembe bodo lr same LEV »ik 1990 DEVICA FEHTNICA ŠKORPIJON 8.30 Ponovitve, tv v šoli, 14.10 Mladinske oddaje, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Knight Rider, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Hotel Raj, 21.15 Hunter, 22.10 400 primerov (f), 23.50 Eddie (f), Drugi program 13.55 Šport, 17.30 Lipova cesta (n), 18.00 Risanke, 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Šport, 21.15 Šiling, 22.00 Čas v sliki, 22.25 Dok. film, T ŽARSKA 9.05 Madžarska stoletja, pon. 9.30 Pekinška opera. 9.55 Delta, pon. 10.25 Zasedanje madžarskega Parlamenta, prenos. 17.50 Katoliški dnevnik. 18.00 Koledar 1990. 19.00 Cimbora; Disney-world. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Polip, 6. del italijanske serije. 21.15 Studio '90, kulturni tednik televizije. 22.15 Mojstrske arije iz Donizettijevih del. 22.45 TV dnevnik. Drugi program 14.30 Tv v Šport, 17.30 18.00 Risanka, šoli, 15.00 Usmeritev, 18.30 Glas- bene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 SP v nogometu, 21.50 Zunanjepolitične reportaže, 22.35 Klub 2 Drugi program 13.25 Vzgojna oddaja, 13.55 Šport, 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.00 SP v nogometu, 21.55 Ugrabljeni avtomobil (f), 23.35 Pogovori 8.30 Ponovitve, tv v šoli, 14.25 Mladinske oddaje. 18.00 Risanke, 18.30 Knight Rider, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Kviz, 22.15 Videoteka, 23.20 Kdor seje nasilje (0, Drugi program ljubljanska banka Pomurska banka d. d. Murska Sobota TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 8.55 Avtomanija, pon. 9.20 Studio '90, pon. 10.25 Zasedanje madžarskega Parlamenta, prenos. 16.50 Panonska kronika. 17.00 Poročila v nemščini. 17.05 Naš ekran, narodnostna oddaja. 17.45 Poročilo iz Par- lamenta. 18.05 tor, magazin. dnevnik. 19.50 metu, prenos Novi reflek- 19.15 TV SP v nogo-iz Neaplja. 21.55 Zgroženi, nemški film za odrasle. 23.20 TV dnevnik. 9.10 Počitniška matineja, filmi za otroke. 10.30 Avantura na reki, L del nemške mladinske serije. 17.00 Video novice. 17.10 Poročila v slovaščini. 17.15 Klasične burleske. 17.30 Pesem doni. 17.55 Imperij DD, kanadska serija. 19.15 TV dnevnik. 19.50 SP v nogometu, prenos iz Torina. 21.55 Obisk, gostiteljica Laszlone Lajtha. 22.05 Lajtha: Missa in diebus tribulations. 22.50 TV dnevnik. 14.55 Šport, 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Notranjepolitične reportaže, 21.20 Spekter. 22.00 Čas v sliki, 22.25 Klub 2 9.10 Dragi, kratki film. 9.35 Szia, mami! 10.05 Pravljična spevoigra. 1 1.35 Telovadba za invalide. 16.35 Panonska kronika. 16.45 Poročila v srbohrvaščini. 16.55 Pot do finala, finalisti SP v nogometu. 17.55 Velemesta sveta, Rim. 18.50 Otroški verouk. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Z odra Mikroskop. 21.55 Madžarska stoletja. 22.15 Domače ogledalo. 23.35 TV dnevnik. Ona: Ne stavi stare in preizkušene zveze na kocko samo za-radi trenutne radovednosti in privlačnega prijatelja. Pozneje ti bo K še kako žal, vendar pa bo vrnitev popolnoma nemogoča. Pa tudi prijatelja lahko izgubiš. V On: Svojo poslovno pot moraš načrtovati karseda preudar- ’— no, pa tudi z dobršno mero razuma. Na tak način ti uspeh enosta- STRELEC vno ne more pobegniti. V ljubezni se trudi utrditi predvsem tisto, kar imaš, saj se ti tla resno majejo. Ona: Tvoja skrhana zveza se bo ponovno okrepila, po drugi strani pa se ti bo nenadoma odprla povsem nova alternativa. Sklenila boš zanimivo poznanstvo, ki ti bo v prihodnosti prineslo še obilico dobrih reči. On: Tvoji sicer velikopotezni načrti se ti bodo začeli končno uresničevati, vendar pa se zavedaj, da je končni uspeh še zelo da- KOZOROG leč. S prijatelji pa se nikar ne igraj, saj se ti lahko to še precej otepa. Ona: Prisiljena boš, da se postaviš na svoje noge, pa najsi to zadeva privatno ali poslovno zadevo. Lahko bi se reklo, da se boš še kar znašla, seveda pa brez manjših spodrsljajev enostavno ne bo moglo iti. On: Neka pohvala ti bo pomenila še veliko več, kot pa konkreten poslovni uspeh, ki se ti obeta. Četudi izgledaš karseda samozavesten in samostojen, pa tudi ti potrebuješ oporo in varnost VODNAR osebe, ki te ljubi. Ona: Več kot očitno je, da ti ne bo prav nič dolgčas, saj se ti obeta prava »razprodaja« svojega prostega časa. Seveda pa ima lahko to tudi določene posledice, tako v ljubezni, kot tudi v povsem vsakdanjih stvareh. On: Uspelo ti bo, da si boš ustvaril odlične možnosti za ponoven začetek na poslovnem področju, kjer si nekoč že pogorel. Naj te stari neuspehi nikar ne ovirajo, saj bo tokrat povsem drugače predvsem boljše. Ona: Pojavilo se bo izredno zanimanje za tvoje proste trenutke. zato se nikar ne izogibaj tistim, ki si jih želijo. Kdo ve. mogoče pa se bo iz vsega tega še kaj izcimilo. Pazi na zdravje, saj se ti bližajo določene komplikacije. On: Pomagal boš prijateljici v težavah, saj si bil prav ti tisti, ki je v največji meri prispeval k njenemu zapletenemu položaju, tako posredno kot tudi povsem neposredno. Sicer pa je to le del tvojega norega načrta. Ona: Če se boš resnično močno potrudila, boš dosegla tudi tisto, kar se ti morda zdi povsem nemogoče. Prijeten nasmeh v prijetni družbi ti bo pomenil veliko več, kot pa vse pohvale, ki jih boš deležna. On: Le zakaj čakaš, da se bodo ostali prilagodili tebi? Ali ni že čas, da se tudi ti enkrat ukloniš večinski volji? In naj ti nikar ne bo nerodno priznati napako, saj se ti lahko zatajevanje le te kaj slabo odnese. Ona: Začela se boš ukvarjati z zadevo, od katere ogromno pričakuješ, vendar pa bo izkupička bore malo. Nikar se ne zapri vase, ampak se posveti raje drugim, veliko bolj realnim in dose-gljivejšim ciljem. On: Trma te bo pripeljala v situacijo, ko bo še najbolje vse skupaj pustiti in reševati, kar se še rešiti da. Še najbolje bo. da se zamisliš nad svojim nezavidljivim položajem, saj si take napake ne bi smel privoščiti. Ona: Zadovoljstvo, ki ga boš občutila, ti bo nadoknadilo vsa odrekanja, ki si jih vložila v dosego željenega cilja. Toda nikar se ne uspavaj, saj ni ničesar večno, predvsem pa to velja za čustva tvojega partnerja. On: Skrajni čas je že, da tudi ti poprimeš za delo, saj ti poležavanje v senci ne bo prineslo prav nobenega dobička. Konec tedna se ti obeta zanimiva avantura, ki se je nikakor ne izplača /a muditi... STRAN 17 kino SPORED FILMOV V KINU PARK MURSKA SOBOTA od 29. junija do 5. julija 29. junija ob 18. uri amer. akc. film Črni dež, v glavni vlogi MICHAEL DOUGLAS - S FILMOM BOSTE ZADOVOLJNI! 29. junija ob 20. uri bocv. kom. BOGOVI SO PADLI NA GLAVO, II. del, KRASNA, ODLIČNA KOMEDIJA IN SATIRA! NADALJEVANJE USPEŠNICE IZPRED NEKAJ LET! SMEH OB TEM FILMU JE POSEBEN UŽITEK! 29. junija ob 22. uri erot. film ME NISMO DEVICE - NOČNI KINO. 30. junija ob 18. in 20. uri bocv. kom. BOGOVI SO PADLI NA GLAVO, II. 3. julija ob 18. in 20. uri amer. kom. DEKLIŠKI INTERNAT. 4. julija ob 18. in 20. uri amer. kom. DEKLIŠKI INTERNAT. 5. julija ob 18. in 20. uri amer. kom. DEKLIŠKI INTERNAT. Kino KUD ŠALOVCI 30. junija ob 21.30. amer. akc. film Črni dež. KINO LENDAVA PETEK, 29. 6. Ob 19.00 - ZALJUBLJENI POROTNIKI, (amer, komedija) Ob 21.00 — LAMBADA, (amer, glasbeni). SOBOTA, 30. 6. Ob 19.00 — JOJ DRAGA, POMANJŠAL SEM OTROKE, (amer, komed.). Ob 21.00 - ZALJUBLJENI POROTNIKI, (amer, komed.). Ob 22.30 - SEKS NA BEVERLY HILSU, (amer, erotični film). NFDF1 TA 1 7 Ob 18.00 - LAMBADA, (amer, glasb, film). Ob 20.00 - JOJ DRAGA, POMANJŠAL SEM OTROKE, (amer, komed.). PETEK, 29. 6. KINO TURNIŠČE Ob 20.30 - JOJ DRAGA, POMANJŠAL SEM OTROKE, (amer, komed.). SOBOTA, 30. 6. Ob 20.30 — LAMBADA, (amer, glasbeni film). NEDELJ, 1. 7. Ob 15.00 - LAMBADA, (amer, glasb, film). APN 6 ugodno prodam. Petanjci 88, p. Tišina. IN-I4260 ZASTAVO 750, letnik 1980, neregistrirano, prodam. ® 81-377. IN-1423 OPEL KADET, 1200 ccm, dobro ohranjen, prodam. M. Prelog, ® 87-448. IN-14264 LADO 1200, z generalno obnovljenim motorjem, ugodno prodam. Lo-garovci 55, p. Križevci pri Ljutomeru, ® 87-758. IN-14261 VW 1200, letnik 1975, ugodno prodam. Jure Bišku, Babinci 45, Ljutomer. IN-14257 GOLF DIESEL, letnik 1983, prodam. ® 89-144. IN-14256 LADO 1200 S, ohranjeno, prodam. Žbiil, Rogašovci (pri cerkvi), ® 78-620. M-9392 VVARTBURG, letnik 1983, - ugodno prodam. Crenšovci 21 a, ® 70-825, po 16. uri. M-9539 OPEL REKORD, letnik 1970, registriran do aprila 1991, prodam. Gregorčičeva 35, Radenci. M-9512 OPEL KADET B, z rezervnimi deli, v voznem stanju, prodam. Ivan Anto-lin, Lendavska 6, M. Sobota. M-9513 AVTOMATIK A 3 MS, z dodatno opremo, letnik 1987, ugodno prodam. S 26-276. M-9515 PONY EXPRES ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-9522 — ""NOVO, NOVO— Najhitreje, najceneje in najenostavneje od načrtov do ključev s trgovskim, inštalacijskim, gradbenim, obrtniškim in projektantskim podjetjem TIGOP d. o. o., BELTINCI, Panonska 88 Telefon (069) 41-242 K sodelovanju vabimo tudi obrtnike! Posebna ugodnost: šest mesečno odplačilo za stavbno pohištvo! --------------------TIGOP, Beltinci a. o. o.-—...................... ZASTAVO 850, letnik 1984, prodam. Tropovci, Kolesarska 91, ® 46-257. M-9529 AMI 8 ugodno prodam. Bogojina 90-M-9533 JUGO 55 AX, star dve leti, prodam. ® 78-228. M-9536 FORD TAUNUS 1.6, Jetnik 1975, ugodno prodam. ® 26-113. M-9620 LADO 1600, letnik 1980, ugodno prodam. ® 22-320, int. 25. M-9625 FIAT 126 P, registriran do junija 1991, prodam. Zdenko Karda, Stara—Nova vas 36, Križevci pri Ljutomeru. IN-14267 OSEBNI AVTOMOBIL WART- BURG zelo ugodno prodam. ® 82-837. IN-14274 DIANO 6, v celoti ali po delih, prodam. Miran Kurbus, Podgradje 27, Ljutomer. IN-14272 OPEL MANTA, letnik 1971, prodam. ® 62-309. GR-13743 MOPED APN 4 za 3.000,00, pony ex-pres puch za 2.000,00, oba brezhibna, prodam. Miroslav Marinič, Gregorčičeva 4, Radenci. GR-13745 FORD ESCORD 1.3, letnik 1980, prodam. ® 74-068. GR-13747 MOTOR BT 50 (L 1986), registriran, ugodno prodam na tri obroke. ® 87-362. GR-13751 NK SLOGA ŠTRIGOVA VABI NA VELIK NOČNI TURNIR V MALEM NOGOMETU v soboto, 30. junija, s pričetkom ob 20. uri. Prva nagrada: 10.000,00 din. Prijavnina 700,00 din pred turnirjem ali po št. tel.: (042) 89 605. LADO 1600 in APN 4, prodam. Crnkovič, Jurij 13 b, p. Rogašovci. M-9581 FIAT 750 SPECIAL, neregistriran, strešno opeko in troja tridelna okna, rabljena, prodam. Naslov v upravi lista. M-9583 GOLF dizel, prva registracija 25. 5. 1984, prodam. ® 21-302. M-9584 MOPED AVTOMATIK s smerokazi, skoraj nov, ugodno prodam. ® 73-040, od 1L do 14. ure, int. 369. M-9587 ZASTAVO 101 in hrastove plohe nujno prodam. Puhan, Kobilje 29. M-9594 FIAT 132 dizel, letnik 1980, prodam. Gederovci 35. M-9595 ZASTAVO 101, letnik 1980, zastavo 850 — kombi, letnik 1984, in brako prikolico, novo, ugodno prodam. ® 48-646. M-13725 ZASTAVO 750, letnik 1983, prodam. Magdič, Renkovci 79, zvečer. LE-12760. OPEL ASCONO 1.6 S GL, letnik 1985, 62.000 km, prodam. Informacije Mladinska 25, M. Sobota, od 18. do 20. ure. M-9602 JUGO 45, letnik 1987, prodam. ® 45-331. M-96060 JUGO 55 KORAL, star 1,5 leta, prodam. ® 41-596. M-9607 MOPED AVTOMATIK prodam ali zamenjam za motorno žago. Tomšičeva 16, Rakičan. M-9609 ZASTAVO 101, letnik 1978, nujno prodam. Nemčavci 21 a. M-96II JUGO SKALO, staro 11 mesecev, prodam. ® 24-865. M-9615 FORD ESCORD, starejši letnik, prodam. Trstenjakova 36, M. Sobota. M-9626 KMETIJSKA MEHANIZACIJA PRODAM posesti HIŠO s parcelo v Čentibi 183, prodam. LE-12763 HIŠO v centru Dobrovnika in pse šarplanince ugodno prodam. Dobrovnik 245. LE-12754 GRADBENO PARCELO blizu Lenarta, na lepi legi, prodam. ® (062) 305 633. M-OP HIŠO z gospodarskim poslopjem in 3 ha zemlje, ob asfaltni cesti, v okolici G. Radgone, prodam. Naslov v upravi lista. M-9518 GRADBENO PARCELO na Melincih prodam. ®41 216. M-9534 IŠČEM prostore, primerne za gostinsko dejavnost v M. Soboti. Najemnina 1000 DEM mesečno. Naslov v upravi lista. M-9564 HIŠO v Radencih, opremljeno, takoj vseljivo, prodam. Pečarovci 48, ® 77 060. M-9579 STAREJŠO HIŠO na 12-arski parceli v Čemelavcih, prodam. ® 24 309. M-9590 MEŠANI GOZD v Kuštanovcih, 82 arov, prodam. Pečarovci 42, ® 77 455. M-9598 STAREJŠO HIŠO z 20 ari zemljišča prodam. Moščanci 26. Ogled v nedeljo popoldne. M-9610 APARTMA, 55 m”, v Crikvenici, v centru mesta, 100 m od mestne plaže, dajem v najem. ® (051) 783-853. M-9619 GRADBENO PARCELO v Moščan-cih prodam. Moščanci 53. M-9626 GRADBENO PARCELO, komunalno opremljeno, z zgrajeno kletjo, prodam. Informacije vsak dan od 16. ure: Šumak, Rožički Vrh 25,'Videm ob Ščavnici. GR-13748 GRADBENO PARCELO na Lendavski 12 v Petišovcih in Audi 80, letnik 1988, prodam. ® 75 424. M-LV uli l, za generalno popravno motorja FIAT 126 P, nove, prodam. Dan-kovci 26. M-9612 PRIKOLICO BRAKO, rabljeno 3 sezone, z dodatno opremo, ugodno prodam. ® 45 009. M-9614 KORUZO NA STORŽIH, približno 1,5 t, prodam. Danč, Kapca 74 a. M-9139 GUMIJAST čoln, uvoz, prodam po ugodni ceni. ® 74 547 popoldan. GR-13754 Kupim STISKALNICO ZNAMKE VELGER ALI DELE ZANJO (vzmeti) KUPIM. Djuro Babič, dolnji Koncovš-čak 31, Selnica. IN-14270 Sobe UPOKOJENEC išče s I. julijem opremljeno sobo v Murski Soboti ali bližji okolici. ® 21-892, od 8. do 12. ure. M-9545 ŠTUDENT, miren, nekadilec, išče stanovanje v Ljubljani. Žižek, Kocljeva 2, M. Sobota, ® 21-775. M-9586 na. GR-13753 zaposlitve PRODAM graditelji ■ POZOR! Izdelujem stropne nosilce vseh sli, zelo ugodne cene, dobava takoj Večjo količino dostavimo na dot« brezplačno, cena zajamčena. Informacije: Željko P., Novo Selo RoM-Končara 16, 42200 Čakovec, telefon-(042) 811 685. Razno OPEL MANTO, letnik 1977, registrirano do aprila 1991, prodam za 5.500 DEM. Recek, Vidonci 40 a. M-9624 RENAULT 4 TL in prikolico, ugodno prodam. Gregorčičeva 44, M. Sobota, ® 23-206. M-9628 ZASTAVO 55 GTL, letnik 1986 in RENAULT 30 TS, letnik 1982, prodam. ® 21-229. M-9629 ŠKODO 120 L prodam. Pečarovci 13, ® 77-106. M-9631 PEUGEOT 204, registriran do 15. L 1991, prodam. Luvik Šooš, Štefana Kuzmiča 26, M. Sobdta. M-9540 ZASTAVO 101, neregistrirano, in Z 850, karambolirano, prodam. Janez Kodila, Murski Črnci 2 a. M-9544 SIMCO 1100 LS, staro 12 let, registrirano do marca 1991, v voznem stanju, ugodno prodam. Slavko Jureš, Boreči 1, Križevci pri Ljutomeru, ® 87-671. M-9546 ZASTAVO 750, letnik 1978, prodam. ® 62-054, po 18. uri. M-9549 OPEL REKORD 1900, letnik 1978, prodam. Marija Fujs, Ledavska 2, Cernelav.ci, M. Sobota. M-9555 ZASTAVO 750, letnik 1982, in ZASTAVO 101, letnik 1979, kombi peč in peč EMO CENTRAL PRODAM. Stanjevci 90. M-9556 OPEL REKORD, letnik 1983, avto-matik, prodam za 70.000,00 din. Informacije in ogled v soboto in nedeljo, ® 24-579. M-9558 ZASTAVO 101, letnik 1988, prodam. Mačkovci 47, ® 77-125. M-9561 SPAČKA, registriranega do februarja 1991, prodam. ® 45-393 od 17. do 21. ure. M-9563 DIANO, letnik 1977, prodam. ® 26-064. M-9565 ZASTAVO POLY 55, letnik 1987, prodam. Gregor, Finžgarjeva 31, Radenci 73-500 ZASTAVO 101 prodam v celoti ali po delih in dele za Z 101. Gančani 196. M-9575 RENAULT 4, letnik 1980, prodam. Filovci 34. M-9580 MONTAŽA IN VZDRŽEVANJE TELEKOMUNIKACIJSKIH NAPRAV — popravila vseh vrst telefonskih aparatov na domu v najkrajšem času ali — v delavnici Marije—Franca Žoharja, Iva Lole Ribarja 13, M. Sobota. ANDREJ ČERVEK, Bakovci, Cvetha 12, tel.: 23-367. ENOOSNI TRAKTOR IMT 509, 14 KS, s prikolico, na kardan, in frezo, prodam. Avgust Blagovič, Robadje 78, Štrigova, po 16. uri. IN-14255 TRAKTOR STEYR 188, registriran do maja 1991, s plugom in brano, prodam. Renkovci 71, ® 72 136. LE-12765 KOMBAJNA, avto in kultivator, prodam. KZ Panonka, TZO Beltinci. M-MM SAMONAKLADALNO PRIKOLICO, 19 mJ, prodam. Rudolf Car, Zen-kovci 53. M-516 BOČNO KOSO IMT za 533 ali 539, malo rabljeno, prodam. Franc Lang, Serdica 34. M-9621 OBRAČALNIK PANONIJA, barvni tv Iskra in slamoreznico prodam. Meolic, Dokležovje 34 a. M-9525 ŽITNO SEJALNICO, 17-redno, dobro ohranjeno, prodam. Andrejci 13. M-9526 TRAKTOR ZETOR 2511, letnik 1970, na novo registriran, prodam. ® 25 496. M-9527 NAHRBTNO MOTORNO ŠKROPILNICO PANONIJA SUPRA 50 zelo ugodno prodam. ® 23 825. M-9552 OBRAČALNIK PANONIJA in koso za Steyr prodam. Veščica 29. M-9562 TRIDELNE BRANE, malo rabljene, prodam. Rudi Potočnik, Vadarci 31. M-9572 TRAKTOR URSUS 335 in koso za URSUS 355, rabljeno, prodam. ® 21 660 od 8. do 15. ure. M-9574 KOMBAJN ZMAJ 780 prodam. ® 76 998, v večernih urah. M-9577 TRAKTORSKE PLUGE OLT, skoraj nove, .in cirkularno žago, prodam. Ana Zavratnik, Precetinci 20, p. Buč-kovci. M-9596 TRAKTOR IMT 539, nov, prodam. ® 23 367. M-9600 STISKALNICO (PREŠO) ZA SLAMO za kombajn EPLE 211, obračalnik Panonija in živinsko prikolico ugodno prodam. M-9605 HIDRAVLIČNO STISKALNICO (PREŠO), primerno za ključavničarja ali avtomehanika, ter mešalec za mešanje pod pritiskom prodam. Noršin-ska cesta 1, Murska Sobota. M-9617 DVOOSNO PREKUCNO PRIKOLICO prodam. ®(062) 724 416. IN-14269 NAKLADALEC za gnoj prodam. Franc Horvat, Žiberci 17, p. Apače. GR-13752 TRAKTOR ZETOR 2511, letnik 1973, dobro ohranjen, prodam. Ham-ler, Lomanoše 7, G. Radgona. GR-13755 STRUŽNICO za les, novo, in lesno-obdelovalni stroj MIO STANDARD, prodam. ® 74 731, int. 84, dopoldan, ali 62 275 popoldan. GR-13756 DVA LOVSKA TERIERJA, stara eno leto, prodam. ® 73 378. M-9511 TELICO, brejo 9 mesecev, kontrola A, in vino klinton, 5001, prodam. Rankovci 14. M-9538 MALE PUJSKE prodam. Krajna 69. M-9541 PUJSKE prodam. Kuhar, Nemčavci 25. M-9566 MALE PUJSKE prodam. Tropovci, Kolesarska 83. M-9567 KRAVO s teletom prodam. Pečarovci 86. M-9585 6-LETNO kobilo z žrebetom prodam. Petek, Filovci 135. M-9592 MALE PUJSKE in traktorski obračalnik SIP TO 220 prodam. Satahovci 58 b. M-9604 MLADIČKO nemških prepeličarjev prodam. ® 78 249. M-9608 PUJSKE prodam. Krajna 48. M-9618 NESNICE, MLADE JARČICE, PASME HISEX, rjave, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih dnevnih cenah. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije Gostilna Anice Benčec, Bakovci, Prečna 6 a, ® 76 070. M-MM NESNICE, MLADE JARČICE, PASME HISEX, rjave, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih dnevnih cenah. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, ® 24 393, pri Gradu pa sprejema naročila Dragica Bokan, ® 77 686. M-MM AKVIZITERJE ZA OBMOČJE PREKMURJA IŠČEM. Izreden zaslužek! Izplačilo takoj! Informacije po ® (062) 412-077 — popoldan. M-OP SAMOSTOJNEGA MONTERJA centralnih kurjav, s šoferskim izpitom, zaposlimo takoj. INŠTALA-TERSTVO LUTAR, Gregorčičeva 40, M. Sobota. M-9547 GOSTILNA ZVONČEK iz Markiša-vec takoj zaposli kvalificirano natakarico in dekle za pomoč v gostilni. ® 25-147. M-9551 GOSTILNA HORVAT iz Črenšovec zaposli natakarico. Tel.: 70-023. M-9578 KV MESARJE TKAOJ ZAPOSLIM V AVSTRIJI. Pogoj: maloobmejna prepustnica. Tel.: 82-825, sobota in nedelja. IN-14271 STRUGARJA, rezkarja za zahtevna dela zaposlim. OD po dogovoru. Hu-sar, Mariborska 12 a, Gornja Radgo- PREKLIC! .... . izdano Preklicujem hranilno knj1^ ’ a pri Kreditni službi KZ Lju 2101 na ime Mira JambrovC, J 38, Martin na Muri. IN- nRv[$CF CENJENE STRANKE 0» KNjp MO. da od I. julija >W°rve fnel>o GOVEZNICA ZUPANEC vrt jr. poslovala v Ledavski 5, a r stenjakovci 35. Tudi v-no rih se KNJIGOVEZNICA NEC priporoča s svojina M-M-M PREKLIC! HK 9 Preklicujem velja™°s ‘ 0I)|a 23 6687. izdane pri H KS Pan ime Barbara Veleben, B 8 M-9554 PREKLIC! ,akliu®e8» Preklicujem veljavnost jp spričevala — diplome, « k Sli-Rakičan na ime Darko njevci 74. M-9559 POSLOVNE PROSTORE * MURSKI SOBOTI, urejene, do sedaj butik, prek avtobu-sne postaje, dam takoj v jem za 4 leta najboljšemu P nudniku. Tel.: (042) 813 783. razno PRODAM VESTNIK VESTNIK — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Bernarda Balažič, Brigita Bavčar, Jani Dominko, Silva E6ry, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec, Štefan Sobočan, Branko Žunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nataša Juhnov (fotografija), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1. Telefoni: novinarji 21-383 in 21-064; odgovorni urednik 21-579; glavna urednica in direktorica, naročniški oddelek, računovodstvo in tajništvo 21-064 in 21-383; GPS (trženje) 22-403 in 21-064; dopisništva: Gornja Radgona 74-597, Lendava 75-085 in Ljutomer 81-317. Telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za trimesečje 1990 je 70,00 dinarjev, za delovne organizacije 140,00 dinarjev, za naročnike v tujini 70 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri A banki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk ČGP Večer, tozd Mariborski tisk Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. STREŠNO OPEKO KIKINDA in BIBER, rabljeno, ugodno prodam. Noršinci 2, ® 26 019. M-9514 BARVNI TV GORENJE ugodno prodam. ® 22 762. M-9524 CEPLJENO VINO, laški rizling, prodam. Naslov v upravi lista. M-9526 2,6 t cementa prodam. Križevci 155 v Prekmurju. M-9531 ŠOTOR za 3 osebe prodam za 1.700,00 din. Novak, Stara 14, M. Sobota, stanovanje 21. M-9532 PREPELIČJA JAJCA, zdravilna, rdeče vino in peč za centralno ugodno prodam. ® 22 508. M-9548 PRIKOLICO za prevoz živine, prodam. Tišina 56. M-9568 ŠOTOR za 4 osebe, prodam. Mesarič, Lendavska 45. M-9569 DVE PEČI za centralno ogrevanje . (25 kW in 32 kW) prodam. ® 24 629. M-9571 DOMAČE RDEČE VINO prodam. Tišinska 27, M. Sobota. M-9573 DIRKALNO KOLO, deset prestav, rdeče barve, malo rabljeno, ugodno prodam. Danijel Dervarič, Kajuhova 27, M. Sobota, ® 22 657. M-9576 OTROŠKO KOLO in hladilnik prodam. Barbarič, Titova 22, M. Sobota M-9582 OTROŠKO POSTELJICO z.jogijem in otroški voziček ugodno prodam. Škafar, Bakovci, Cvetna 13. M-9588 HRASTOVE in borove plohe, 5 in 8 cm, prodam. Kančevci 24. M-9593 VIDEOREKORDER FISCHER (7.000,00 din) šivalni stroj Ruža step (5.000,00) din in fotoaparat KI EV 88 z dodatno opremo za 8.000,00 din prodam. Trgovina Bobenček, Kidričeva 22, ®23 612. M-9597 DVA KNJIŽNA REGALA in preprogo 2 X 3 m prodam. Abraham, Vrtna 8. M. Sobota. M-9599 VIDEOREKORDER AUDIOTON, star eno leto, prodam. ® 76 856. M-9603 DVE GUMI s platišči in ležaji 325/65 za R 18, Semperit, kot nove, in 4 gume 205/60 za R 13, Jokohama, in mešalec za beton ugodno prodam. Bakovci, Prečna 18, ® 76 106. M-9613 TRAKTORSKI OBRAČALNIK ZA SENO IN SAMONAKLADALNO PRIKOLICO SIP ugodno prodam. Tel.: 069/74-756 od 16. ure naprej. OBVESTILO! Vse storitve pravne novi odvetniški pisarni v L davi vsak dan med ° 14. uro ter 17. in 19. . odvetnik Željko Vrhunc, w horjeva 24 Lendava, 75 977. OGLASI, ODDANI DO SOBOTE DO 12. URE, BODO OBJAVLJENI V Četrtek. STRANKE SPREJEMAMO VSAK DAN od 7. do 15. ure, V SOBOTO pa od 8. do 12. ure. GOSPODINJ Če vam zamrzovalna^ toči vodo ali lede2Lvis IZOLACIJSKI SERV F. Hajdinjak, Gornji Slaveči 6. (069) 78-271 nciio Popravilo z garancij šem domu. TRGOVSKO-STORITVENO PODJETJE VAS DOM - ZIZKI ima poleg pohištva, stavbnega pohištva in gradbenega g0Sp/ la še radijske aparate, televizorje, videoaparate, nna nah. 0° dinjske aparate, stenske ure ... po zelo ugodnih c konca junija 20 do 50 % popusta. Imajo tudi ugodna posojila. Priporočajo se! Tel.: 70-780. ---------------POPRAVEK sklepa — glasovnice o razpisu referenduma za obfj. Krog za naselji Krog—Satahovci (Uradne objave št- 1 alinea se pravilno glasi: — za gradnjo večnamenske dvorane v Krogu . . Pri predlogu višine samoprispevka se doda peta aline ■ — 2 % od pokojnin , Svet krajevne Povej nam. mož in očka drag1' zakaj odšel si v grob prerani, k počitku leglo je telo, e bo, a delo in trpljenje pozabljeno 1. julija mineva leto globoke ž® sti in bolečine, odkar nas Je stil naš dragi mož, oče, brat, stric in svak Radoslav Flisar Hrastje-Mote Odšel si tja, kjer ni več trpljenja, ne bolečin. Za 'F^OstalL5 velika praznina in v naših srcih neizmerna bolečin • v sledovi tvojih pridnih rok in spoznanje, da se nik vrneš. ' * Hvala vsem, ki se ga spominjate, prinašate cvetje sveče. V globoki žalosti tvoji najdražji VESTNIK/ 28. J STRAN 18 poročamo žalostno vest, da nas je sredi 15 TJalneSa v komaj 41. letu starosti ■ o- 1990 zapustil dolgoletni pomočnik in sodelavec Janez Maučec-Jančar inštalater Pomočnika, sodelavca in dobrega Jatelja se bomo s spoštovanjem spominjali. INŠTALATERSTVO LUTAR S SODELAVCI Nekdo več ne odhaja, nekdo več ne prihaja s smehljajem v očeh . . . Le srce in duša ve, kako boli, boli, ko več te ni. .. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta, tasta, brata, dedka, pradedka, strica in svaka Franca Meolica iz Kroga zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, Cestnemu podjetju, OŠ in VVZ, 'S Cvetje na njegovi zadnji poti, darovali ven- s°žalje maše ter nam v trenutkih žalosti izrekli ? V i tuc*i g- duhovniku za opravljen obred ter za n । °. petJe- Prisrčna hvala govorniku iz KS °Sebju j P°s|ovilne besede. Hvala tudi zdravstvenemu ernega oddelka v Murski Soboti za vso skrb. Žalujoči: vsi njegovi Lahka je smrt, če je življenje plodno, spomini in dela ostanejo večni. ZAHVALA V 96. letu starosti nas je zapustila naša dobra mama, babica in prababica Frančiška Dervarič iz Radovec 10 j^hce^61110 se vsem sorodnikom, sosedom, retni|j sestri in vsem, ki ste jo pos- . a njeni zadnji poti, darovali vence in nam izrekli sožalje. H?0 se S- duhovniku za pogrebni obred, zboru, govornici krajevne skupnosti in zastavonošam. Vsi njeni Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 79. letu starosti nas je po daljši bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek Ferdo Smodiš iz Crenšovec Se zah ^°sPrejeni in 7Va^ujem° vsem sorodnikom, sosedom, p na nancem> ki so ga v tako velikem številu /Sečnje ter znjegov‘ zadnji poti, darovali vence in a hva]a a^v- maše, nam pa izrekli sožalje. žal0^'- ,aPlanu za pogrebni obred in pevcem 'Z Soh e' iskrena hvala delavcem IMP Pa-°te in Kina Crenšovci za podarjene vence. * v • zena Verona in otroci z družinami Nenadna smrt te je iztrgala iz mladega življenja ZAHVALA V 38. letu starosti nas je nepričakovano zapustil sin in brat Ludvik Matai ml. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom ter vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala župniku Jožetu Bernatu in pevcem za odpete žalostinke ter darovalcem venca in cvetja — še enkrat hvala. Dolga vas, 3. 6. 1990 Žalujoči: oče in sestra Ibojka ter vsi, ki se te spominjamo SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA NAS JE NENADOMA ZAPUSTIL NAŠ SODELAVEC Martin Glavač VESTNEGA IN PRIZADEVNEGA DELAVCA BOMO OHRANILI V LEPEM IN TRAJNEM SPOMINU KOLEKTIV VELETRGOVINE POTROŠNIK Ko solza po licu polzi, nihče ne ve, kako boli. Morja solz bi potočili, ko bi draga sestra, lahko te prebudili. V SPOMIN 30. junija minevata dve žalostni leti, odkar nas je zapustila draga sestra Terezija Dovidija iz Sebeborec Ob spominu na naša skupna leta nas stisne pri srcu in si zaželimo, da bi bili še zmeraj skupaj. Hvala vsem, ki ste jo ohranili v lepem spominu. Žalujoči: sestra Gizela z možem Slavkom in sestra Kristina z družino iz Kranja Že leto dni te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš. V SPOMIN 24. junija je minilo eno leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek in brat Štefan Kelenc iz Gornje Bistrice Hvala vsem, ki, se ga še spominjate. Vsi tvoji najdražji: žena in sinovi Ne jokajte oh mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je v 69. letu starosti za vedno zapustila draga žena, mama, sestra in stara mama Gizela Nemčič roj. Mikola iz Bokračev Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, znancem, prijateljem in sorodnikom ter vsem, ki ste darovali vence, šopke m cvetje ter jo pospremili na njem zadnji poti. Bokrači, 12. 6. 1990 Žalujoči: mož Jožef in vsi, ki smo jo imeli radi Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh v srcih še živi — in nihče ne ve, kako zelo, zelo boli, ko zavemo se, da več te ni. ZAHVALA Nepričakovano nas je v 20. letu starosti za vedno zapustila draga žena, mamica, hčerka, sestra in snaha Tanja Balažič roj. Žižek iz Ižakovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, posebno pa družini Mertuk-Celec, ki so nam pomagali, z nami sočusto-vali, izrekli sožalje, darovali vence in šopke ter za svete maše in jo pospremili v tako velikem številu na njeni mnogo prerani zadnji poti. Posebna zahvala Hematološkemu oddelku kliničnega centra v Ljubljani in dr. Čaru za požrtvovalno pomoč ob njeni težki bolezni. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter vsem govornikom za ganljive besede, kolektivu Beltinke iz Beltinec za darovane vence in vso pomoč v teh težkih trenutkih ter njenim sošolcem. Vsem še enkrat — iskrena hvala. Žalujoči: mož Martin s hčerkico Tamaro, mama, sestra Milena, brat Renato, babica ter drugi domači Veliko, mama, si za nas trpela, oči ti večkrat solza je skalila. Mnogokrat še pozno v noč ob delu si bedela, iz srca nam zaklade si delila. Ljubezen, srečo — vse si nam razdala, A kaj naj damo ti v zameno, mama? Za vse, kar si nam dala — hvala tisočkrat. ZAHVALA V 76. letu starosti nas je 13. junija 1990 za vedno zapustila ljubeča mama, babica, prababica in sestra Ana Sever iz Pečarovec Z bolečino v srcih se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih priskočili na pomoč ali kakorkoli pomagali, drago pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje ter sočustovali z nami in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala medicinskemu in strežnemu osebju internega oddelka Pl N v Rakičanu za pomoč v zadnjih dneh življenja. Hvala g. duhovniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbi na pihala, govornici Heleni pa za besede ob odprtem grobu. Iskrena hvala firmi Riekert iz Tubingena, kolektivu Agromerkurja, kolektivu osnovne šole Puconci in po-družici Mačkovci ter učencem 4. razreda OŠ Mačkovci. Vsem še enkrat — iskrena hvala. Globoko žalujoči — vsi njeni ZAHVALA Gospodar življenja je v 88. letu starosti odpoklical svojega služabnika Jožefa Camplina posestnika iz Filovec Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, botrini, prijateljem in znancem ter vsem pogrebcem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrekli sožalje, darovali cvetje in za sv. maše. Posebna hvala g. župniku Stanku Zveru za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter predstavniku KS za poslovilne besede. Hvala tudi dr. Lopertu iz ZD M. Sobota ter zdravniškemu osebju internega oddelka, dr. Štivanu, dr. Pucovi in dr. Trčku. Vsem iskrena hvala. sin Jožef V SPOMIN Obenem mineva 1(. žalostnih let, odkar naju je z ustila naša dobra žena i nama Magda ‘na Čampn iz Filovec Hvala vsem, ki se ustavljate ob njenem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče? Iskrena hvala. sin Jožef u 1990 STRAN 19 v besedi in sliki AUDI 100 V UČNE NAMENE KROŽANI BODO GLASOVALI ZA NAPREDEK V 5 letih blizu 2,7 milijona dinarjev — Od asfaltiranja ceste proti Bakovcem do dotacije društvom — Kmetije kar 10 odstotkov od KD ZLATA Ob 20-letnici sodelovanja med pomurskimi sindikati in firmo Audi iz Ingolstadta, kjer še vedno dela 166 Pomurcev, je bila v torek v srednješolskem centru v Murski Soboti prijetna slovesnost, na kateri so predstavniki nemške firme podarili kot učni pripomoček osebni avtomobil Audi 100 in pogonski agregat. Pozdravna nagovora sta imela predsednika sindikalnih organizacij Janez Kovač in Adi Hochrein, vse navzoče pa je pozdravil tudi predsednik ZSSS Miha Ravnik. V imenu šole je darilo sprejel ravnatelj Osvald Tučič, ob t.ej priložnosti pa so podelili tudi 12 srebrnih znakov zaslužnim delavcem iz soboške občine. Z izbranim programom so nastopili srednješolci. M. Jerše, foto: N. Juhnov. Prebivalci Kroga in Satahovec se bodo v nedeljo na referendumu odločali za petletni krajevni samoprispevek, s katerim naj bi zbrali 2 milijona 691 tisoč 792 dinarjev. Glasovalni mesti bosta v vaškem domu v Krogu in gasilskem domu v Satahovcih. Tako zbrana sredstva bodo prabili za različne namene. Asfaltirali bi radi cesto Krog—Bakovci, gradili večnamensko dvorano v Krogu, dogradili vaško-gasilski dom v Satahovcih, razširili vodovodno omrežje v obeh naseljih, kjer naj bi uredili tudi komunalne probleme. V prvi vrsti gre za mostova čez Dobel in Merico v naselju Satohovci, asfaltno prevleko v naselju Krog—Dobelska, Ravenska, Murnova in Rožna ulica, poleg tega pa bi uredili vso manjkajočo ulično razsvetljavo v Krogu in asfaltirali ceste v novem delu Satahovec. Nek^j sredstev pa bodo namenili tudi kot dotacijo društvom. Krajani v Krogu in Satahovcih naj bi s krajevnih samoprispevkom, ki bo veljal do 15. julija 1995, zbrali potrebna sredstva. Odločili so se, da bodo zaposleni plačevali 2 odstotka od neto osebnih dohodkov, kmetje 10 odstotkov od katastrskega dohodka, 3 odstotke od neto osebnih dohodkov in davčne osnove od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, 2 odstotka od povprečnih osebnih dohodkov v republiki pa bodo plačevali zaposleni v tujini. M. Jerše PRI BRODU V KRO( Prireditelja: RADIO Murska Sobota BRODARSKO DRUŠTVO Krog -ansambel MAGNET I -humorist GEZA - ribe po kroško z domačo kapljico - atraktivne vožnje po Muri - veseli harmonikarji ■ Konec šolskega leta so še posebno slovesno zaznamovali četrtošolci srednjih šol. Če že niso imeli pravega »maturantskega« občutka, ker so bili prikrajšani za maturo, so pripravili vsaj slovo od šolskega praga po vzoru nekdanjih maturantov. Na srednji zdravstveni šoli v Rakičanu so tretješolci od svojih starejših kolegov »podedovali« oziroma odkupili velikansko injekcijo, ki bo njihova vse do konca naslednjega šolskega leta, ko bodo oni tisti, ko bodo žugali mlajšim in jim delili nasvete. LiK Foto: Nataša Juhnov V zdravstvu bo postalo vroče NEPOSREDNI RADIJSKI PRENOS V nedeljo, 1. julije ob 13. uri GD Gornji Petrovci PODPISALI LISTINO O SODELOVANJU ‘ V Gornjih Petrovcih je bila preteklo nedeljo gasilska slovesnost, ki jo je pripravilo domače gasilsko društvo ob podpisu listine o prijateljskem sodelovanju z gasilskim društvom Štepanjsko naselje iz Ljublj‘ane. Listino, ki je prva te vrste v soboški občini, sta podpisala predsednika obeh društev Zoltan Kovač (Štepanjsko naselje) in Aleksander Bagar (Gornji Petrovci), v njej pa poudarila željo po trajnem sodelovanju na področju gasilstva in krepitvi prijateljskih vezi med člani. Listino so podpisali na pobudo predsednika mladega ljubljanskega gasilskega društva, sicer pa rojaka Zoltana Kovača. Pobudo je sprejelo gasilsko društvo Gornji Petrovci, podprli pa tudi obe občinski gasilski zvezi — Moste-Polje v Ljubljani, ki jo kot predsednik vodi (prav tako rojak) Avgust Trplan, in Murska Sobota. Udeležencem slovesnosti je predstavil kraj in gasilsko društvo Gornji Petrovci častni predsednik Ernest Kovačec, priložnostni kulturni program pa so pripravili mladi iz Gornjih Petrovec. p M Predsednika gasilskih društev Štepanjsko naselje iz Ljubljane Zoltan Kovač in Gornji Petrovci Aleksander Bagar podpisujeta listino o prijateljskem sodelovanju. Foto: F. Maučec Klavirski recital Erne Lukač V nedeljo, 17. junija, je imela Erna Lukač, diplomantka Akademije za glasbo v Ljubljani, samostojni klavirski recital v hotelu Radin. Erna Lukač je študirala klavir pri svetovno znani pianistki prof. Dubravki Tomšič-Srebotnjakovi. Spored je obsegal skladbe Bacha, Beethovna, Liszta, Skrjabina, Ravela in Ravnika. Mlada pianistka je pokazala zelo dobro tehnično znanje in veliko mero interpreta-cijske dovršenosti. Erna Lukač se bo 30. junija predstavila tudi domačemu občinstvu v galeriji Kulturnega centra Murska Sobota. Feliks KI. Nova ministrica za zdravstvo in socialno varstvo, dr. Katja Boh, bo morala pogoltniti velik zalogaj, saj bo svojo dejavnost morala voditi ob zmanjšanih prispevnih stopnjah, čeprav je še nedolgo od tega zagotavljala, da če bo, in ko bo možnost, se takoj poveča delež družbenega dohodka, na primer za zdravstvo. To je bilo na zadnji skupščini zdravnikov zdravniškega društva Slovenije, ki so že takrat odločno opominjali ter zahtevali, da ne bodo dovolili igranja z zdravstvom in na njegov. račun. Kaže, da so se velike besede in obljube razpočile kot milni mehurček, ki zadene ob oviro. Toda spomin je svež, odločnost še tli. Lahko pričakujemo, da se bodo zdravniki prav kmalu oglasili, saj dvomimo, da bodo tako hitro pozabili na obljube, ki so jim bile trošene, da bi zatrli svojo odločnost, da se pod novo oblastjo ne bodo dali (tudi zdravstvo ne). POMURJE 19 . . jjj str. Poletje je tu. To nam dokazujejo tudi številni dogo pa nami. Mladinske delovne akcije Goričko sicer ne bo ^tfn>liii™ ostali različni strokovni tabori. Med njimi je zdaj že tram dinski socialno-geografski raziskovalni tabor. enije 'n ll Letos se bodo že devetnajstič zbrali mladi raziskovalci iz S p stva. Tako kot prejšnja leta bo tabor, ki se bo začel 30. junija julija), organizacijsko in strokovno pod okriljem ZOTKS^ — |jallj, 2“ mladini ter Inštituta za geografijo Univerze Edvarda Kardelja v dih raziskovalcev bo tokrat stanovalo v lendavski dvojezični osem $ me raziskave bodo potekale v Lendavi. Tako kot že nekaj let bo e(S torjev spoznavali metode in tehnike geografskega dela, ki niso v šolske izobraževalne programe. Poglavitna vsebinska področja PLi "asel'’’ stna problematika, uveljavljenje dvojezičnosti, prebivalstveni ra alnoekonomska sestava gospodinjstva in vpliv obmejne lege na 10 sekund — polnoči /O ljubljanska banka Ljubljanska banka Pomurska banka d.d. Murska Sobota Sporočamo, da bo ekspozitura v Gornjih Petrovcih začela poslovati 2. julija odprta bo vsak dan od 7. do 13., ob sobotah pa od 7. do 11. ure. BAKOVCANI V NEDELJO NA REFERENDUM S krajevnim samoprispevkom za višji standard — V prvi vrsti ureditev komunalnih problemov — Naložbe za pet let V nedeljo, 1. julija, bo znova zelo živahno v krajevni skupnosti Bakovci. Na glasovalnih mestih v veliki dvorani vaškega doma v Bakovcih bo namreč potekal referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v naslednjih petih letih. Stari se namreč izteka, potreb občanov po višjem standardu pa ne manjka. Če bo nedeljski referendum uspel, potem bi občani Bakovec glasovali za ureditev oskrbe z vodo, ulično razsvetljavo, sofinanciranje gradnje PTT omrežja, telovadnice pri osnovni šoli, posodobitev in vzdrževanje objektov v krajevni skupnosti ter za priprave na gradnjo kanalizacije. Po zdajšnjih cenah bi s krajevnim samoprispevkom zbrali 4 milijone 200 tisoč dinarjev, vrstni red naložb pa se bo določal z vsakoletnim načrtom bakovske krajevne skupnosti. In koliko bodo plačevali občani? Zaposlenim bodo odtegnili 2 odstotka od neto osebnih dohodkov, obrtnikom in podjetnikom 3 odstotke od pokojninske osnove, 2 odstotka bo šlo od pokojnin, kmetje bodo plačevali 3,5 odstotka od katastrskega dohodka, za katerega se plačuje davek, občani na začasnem delu v tujini pa 2,5 odstotka od povprečnih osebnih dohodkov v občini v preteklem letu. Po razpoloženju ljudi bi dejali, da bo tudi tokratni referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v Bakovcih uspel. M. Jerše od poldneva do Na letališču je bilo najbolj napet a|jSto* * uri, ko je prišla na oder šesterica f'n 10 sekund. In sonce je obsijalo zemljico ... Pomurci pa so po mnogih deževnih dneh »zlezli« iz svojih hišk. Mladi in nekoliko starejši so se napotili na letališče Pomurskega letalskega centra v Rakičanu. Koliko se jih je pravzaprav zbralo na finalni oddaji kviza 10 sekund? Prav gotovo več kot 3000 tisoč. K dobremu razpoloženju so poleg sončnega vremena pripomogli tudi nastopajoči glasbeniki, pa tudi padalci, zmajarji, piloti in seveda dobro založeni »šanki«. Foto: N. Juhnov. Da je ostalo vse v znaku st® .e skrbel Slavko Horvat (l®y®'.’ s 6 z® .ji' odgovoril na vsa vprašanja i /priSrj/ točkami zmagal. Za nagra turistična agencija Lotos to .jj žil 10-dnevne počitnice v »P se jeSP 4 Pravijo, da kati več kot uro- ^«<6 sedli kar P®J e"t minf' j« * čakali svojih P«‘ urj» / ramski ogled > / Nastopajočih je bilo veliko. In medtem ko je nekoliko starejše najbolj ogrel Vlado Kalember, so bili mladi najbolj navdušeni nad čarovnikom Binčem (na sliki) in Mikijem Rošem, ki je prišel s svojim Cufkom. taksija. STRAN 20 --------- VESTNIK,