PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLII. št. 294 (12.619)
Trst, sobota, 13. decembra 19i
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) Tlx 460270
2
i it*
C
r-1.
r
i
_ 53
r c~
S
: S
5 '3
i
m
1
%
£
n
I
1
>723
Zanimivo plenarno zasedanje predsednikov delovne skupnosti Alpe-Jadran i
Alpe-Jadran globoko zasidrana v Ij s politiko odprtih meja in sodelovanja
S pristopom dveh madžarskih županij živi na
ozemlju skupnosti 36 milijonov ljudi - Predsedstvo Koroški
Po večurnem razgovoru v dvoje
Popolna odjuga v odnosih med Biasuttijem in Šinigojem
LJUBLJANA — Na plenarnem zasedanju delovne skupnosti Alpe-Jadran sta predsednika Adriano Bia-sutti in Dušan Šinigoj izredno spravljivo in konstruktivno zaključila polemiko okrog dogodka v našem zalivu.
Adriano Biasutti je tako v imenu vsega prebivalstva izrazil prepričanje, da se na naših mejah ne smejo ponoviti tragični dogodki, kot so tisti, ki so nedavno povzročili smrt mladega ribiča. Človeško življenje je namreč absolutna vrednota in zato je razumljiva zaskrbljenost in užalošče-nost oblasti in ljudi, čemur se je pridružila tudi slovenska vlada in kateri se zato zahvaljuje. Treba pa je delati, da bo prijateljstvo in sodelovanje med državami trajno in da bo ob vsaki priložnosti in vsak trenutek prišlo do izraza.
Dušan Šinigoj je izrazil globoko bol in užaloščenost zaradi dogodka, na katerega ne bodo pozabili. Nato pa je poudaril, da »morajo narediti vsi vse, da se taki dogodki ne bi več ponavljali«. Prav v tem kontekstu pa je sodelovanje med Slovenijo in deželo Furlanijo-Julijsko krajino tako dragoceno, da se ne more z ničemer ogroziti in je treba še nadalje hoditi po poti prijateljstva in sodelovanja.
Oba predsednika sta se nato zelo sproščeno in odkrito pogovarjala s slovenskimi in italijanskimi novinarji. Povedala sta, da sta se v četrtek zvečer razgovarjala »na štiri oči« in da je razgovor trajal več ur. Poudarila sta, da je prišlo do popolne odjuge odnosov.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
BOGO SAMSA
ZAGREB — Zasedanje delovne skupnosti Alpe-Adria v Zagrebu je zabeležilo pomembne dosežke, lahko bi dejali celo izredne, izven v naprej dogovorjenega protokola in uradnega programa. Tako je bilo soglasno poudarjeno uspešno opravljeno delo, ki ga je vodil predsedujoči hrvaški predstavnik, najprej Markovič, sedaj pa Ante Milovič. Ti poudarki niso bili samo kurtuazno-prijateljski, temveč tudi vsebinski, saj so jasen dokaz, kako lahko dežele in države z različno družbeno ureditvijo med seboj plodno sodelujejo. Zato je tudi izrednega pomena že včeraj sprejet sklep, da se za sedaj kot aktivni opazovalki sprejmeta dve madžarski županiji — Gyor Soprom in Železno županijo.
Končno je prav včerajšnje zasedanje nudilo priložnost za odjugo v odnosih med SR Slovenijo in deželo Furlanijo-Julijsko krajino. To sta poudarila oba predsednika Dušan Šinigoj in Adriano Biasutti, ki sta se srečala že v četrtek zvečer in ki sta v večurnem razgovoru očitno razčistila osnovna sporna vprašanja in obnovila ne samo ozračje sodelovanja temveč tudi nekatere trdne dogovore za ureditev spornih stvari.
Dnevni red zagrebškega srečanja je predvideval najprej vključitev dveh novih madžarskih županij, kar je bilo opravljeno s soglasnim aplavzom, sledilo pa je poročilo hrvaškega predsednika Antuna Miloviča o obsežnem delovanju skupnosti.
Nato so spregovorili predsedniki oziroma zastopniki posameznih dežel. V ospredju so bila nekatera zanimiva vprašanja kot na primer ustanavljanje banke podatkov, ki naj bi
služila vsem deželam članicam in ki bi bila povezana s skupnim finančnim ali celo bančnim zavodom za finansiranja. Mnogo je bilo govora o kulturi in znanosti. To je bil tudi eden izmed osnovnih argumentov predsednika slovenske vlade Šinigoja, ki se je zavzel za širše svobodnejše izmenjavanje znanstvenih dosežkov in za skupne napore. V tem okviru je tudi pozdravil gradnjo sinhrotrona v Trstu.
Kot običajno so bila zanimiva izvajanja beneškega predsednika Berninija, ki se je zavzel za dogovor o nekaterih centralnih temah, s katerimi naj bi se prihodnje leto ukvarjala skupnost in med njimi je navedel finančno sodelovanje in uvajanje nove tehnologije. Uradno je sporočil, da bo junija v Benetkah sestanek sedmih najbolj razvitih držav na svetu in predlagal, da bi bilo takrat tudi zasedanje zunanjih ministrov držav, v katerih so dežele članice skupnosti Alpe-Adria, da bi tako to skupnost na najprimernejši način predstavili svetu.
Na tiskovni konferenci je koroški deželni glavar Wag-ner, ki je prevzel predsedstvo skupnosti, napovedal, da bo v kratkem sestavil pismeni predlog programa, o katerem bo skupnost v začetku prihodnjega leta razpravljala. Poudaril je pomen naraščanja skupnosti, saj sedaj že združuje 36 milijonov ljudi, ki so v petih različnih državah. Skupnost dosledno upošteva avtonomijo članov in načelo soglasja. Na odgovor na vprašanje slovenskega koroškega novinarja je sicer dejal, da se bo skupnost ukvarjala tudi z manjšinskimi vprašanji, vendar v omejenem obsegu, češ da zastopa interese celotnega prebivalstva in torej tudi interese manjšin.
Novi madžarski predstavniki pa so podčrtali, da jih predvsem zanimajo nova spoznanja in izkušnje in utrjevanje že obstoječih prijateljskih odnosov.
Staffieri (LpT) predložil svoj program
TRST Tržaški župan Staffieri je sinoči nenapovedano predložil občinskemu svetu program svojega odbora, ki so ga že konec septembra sestavili iz zastopnikov petih strank (Lista za Trst, krščanska demokracija, socialistična stranka, republikanska stranka in Slovenska skupnost). Programski dokument, ki ga bomo podrobneje obrazložili v jutrišnji številki, obsega dva glavna dela.
Prvi obravnava zunanje pobude občinske uprave in je razdeljen v poglavja o integrirani operaciji Trst - FJK - Evropa, o novem zakonu za obmejna področja, o trgovskem posredništvu, o terciarnem sektorju, o brezcarinskih kontingentih, o mednarodni vlogi luke, o oživljanju pomorstva in Lloyda, o železniških tarifah, o gospodarskem razvoju, o podjetjih z državno udeležbo, o termoelek-trični centrali,'o industriji in storitvah, o znanstvenih dejavnostih, o mednarodnem turizmu, o velesejmu in kmetijstvu.
Na koncu prvega dela programa je vključeno poglavje z naslovom Zaščita slovenske manjšine, ki se glasi dobesedno: »Krajevne ustanove morajo ščititi in ovrednotiti obstoječe tradicije in morajo imeti stalne stike s skupnostmi, ki so v Trstu prisotne, ter pomagati njihovim dejavnostim. Spodbujati je treba parlament za zaščito slovenske manjšine, s tem da odobri ukrep, ki naj upošteva in koordinira na enakopravni ravni pravice vseh komponent tržaškega prebivalstva, ob vzajemnem priznanju njihovih vlog in njihove prisotnosti in številčnosti na teritoriju.«
V drugem delu - ki zadeva določnejše pristojnosti občinske uprave - obravnava župansko programsko poročilo upravne obveze, osebje in urade, novo ureditev občinskih dejavnosti, urbanistiko, muzejske in gledališke dejavnosti, šolske gradnje in rekreatorije, kulturo, šport, družbeno in zdravstveno skrbstvo in se končuje s sklepnimi mislimi.
Razpravo o Staffierijevem programskem dokumentu bo občinski svet začel na prvi prihodnji seji po novoletnih počitnicah.
V imenu »pravice do bodočnosti« proti šolski politiki Falcuccijeve
Študentovske demonstracije po vsej Italiji Umirjeno ozračje skalili rimski avtonomisti
LETALSKA NESREČA V BERLINU
VZHODNI BERLIN — Sinoči je nedaleč od vzhodnoberlinskega mednarodnega letališča Schoneield med pristajanjem strmoglavil tupoljev 134 sovjetske letalske družbe Aeroflot s 73 potniki in 9 člani posadke, ki je letel iz beloruskega Minska v Vzhodni Berlin. Reševalne ekipe so iz kadečih se razbitin izvlekle 17 preživelih, ki so jih nemudoma odpeljali v bolnišnice. Večina ranjencev je v brezupnem stanju. Vzroki letalske nesreče niso znani, izvedelo se je le, da je sovjetski tupoljev prispel nad Berlin s skoraj štiriurno zamudo. Alarm pa so baje sprožili nekaj minut pred strmoglavljenjem.
Na sliki (telefoto AP): arhivski posnetek tupoljeva 134
RIM — V idejni povezavi s francoskimi kolegi, ki so si pravkar izborili »pravico do študija«, so italijanski študentje včeraj množično demonstrirali v Rimu, Milanu, Turinu, Firencah in Neaplju. Na tisoče študentov je tako-izrazilo svoje nezadovoljstvo nad ministrom Falcuccijevo in zahtevalo tako od ministra za šolstvo kot tudi od vlade, da zagotovi študirajoči mladini »pravico do bodočnosti«.
Študentovske manifestacije so potekle povsem mirno, če izvzamemo Rim in Turin, kjer je prišlo do izgredov. V Turinu je študentovski shod zmotila skupinica punkov, ki je lučala jajca na sedež RAI, do hujših in bolj zaskrbljujočih izgredov pa je prišlo v Rimu. V Milanu je 30.000 študentov povsem mirno demonstriralo za svoje pravice, medtem ko so se v Rimu, kjer je kvestura prepovedala študentovski shod, vneli boji med avtonomisti in policijskimi odredi, ki so skrbeli za varnost.
Malo pred 11. uro se je skupina avtonomistov, ki je vseskozi skušala vdirati v sprevod, zabarikadirala na dvo-
Pojasnilo, ki ničesar ne pojasnjuje
ZAGREB — V zagrebškem Vjesniku so včeraj objavili naslednjo izjavo uredniškega kolegija v zvezi z znanim člankom Radovana Stipetiča »Pogled na drugo obalo«:
V Vjesniku je bil 3. decembra letos na drugi strani objavljen članek Radovana Stipetiča »Pogled na drugo obalo«, kj ga je spodbudil nedavni incident v Tržaškem zalivu.
Kolegij uredništva je v zvezi s tem sklenil, da se ogradi od tistega stavka v članku, ki zadeva slovensko manjšino v Italiji in se glasi: »Ritualne so že zahteve po nekakšnih beneficijah Slovencem iz Italije, ki so nerealistične (in bi bile to v vsaki drugi državi), tako da zdaj te zahteve služijo le za izvajanje besednih ekshibicij tudi kot alibi za nedejavna tla drugih področij«.
Časnik Vjesnik kot glasilo SZDL Hrvaške seveda zagovarja in izvaja določeno in znano politiko Jugoslavije do naših manjšin v tujini. V tem okviru kolegij časopisa upošteva tudi izjavo plana predsedstva RK SZDL Slovenije Željka Jegliča, da »omenjeni članek ne škodi le slovenski narodnostni skupnosti v Italiji, saj postavlja pod vprašanje vlogo pri izgradnji dobrososedskih odnosov, temveč škodi tudi našim širšim zunanje-
političnim interesom in krepi sile v sosednji državi, ki se zavzemajo za revizijo meddržavnih sporazumov, ki so doslej prispevali k pozitivnemu razvoju odnosov. To vprašanje sodi, meni Jeglič, tudi v okvir teze, da Slovenija z manjšinskim vprašanjem in svojo skrbjo za delež slovenskega naroda, ki živi zunaj meja matične domovine, obremenjuje odnose s sosednjimi državami«.
Avtor članka »Pogled na drugo obalo« pri tem poudarja, da ni nikoli dvomil v pravičnost zavzemanja Jugoslavije in slovenske manjšine v Italiji za uresničevanje pravic, za katere se bori. To njegovo stališče, kot pravi, ne bi smelo postati dvomljivo niti ob citiranem stavku, edinem v članku, ki se ukvarja s slovensko manjšino v Italiji, kot tudi ne s celotnim člankom, sicer posvečenim drugi problematiki. Avtor pa obžaluje, da se /e na ta način dotaknil tega občutljivega vprašanja in s tem povzročil reagiranje občinske konference SZDL Koper ter zatem predsedstva RK SZDL Slovenije, o čemer je bila javnost že obveščena na straneh Vjesniku.
Kolegij Vjesnika SZDLH
□ □ □
To je »pojasnilo«, kateremu je Vjesnik na isti strani še dodal članek Silva
Devetaka »Pogled s te strani obale«, ki smo ga v Primorskem dnevniku v celoti ponatisnili že včeraj. S tem »pojasnilom« nikakor ne moremo biti zadovoljni, saj v bistvu ničesar ne demantira in tako tudi ne spreminja svojih osnovnih stališč.
V teh dneh smo imeli priliko čuti v Zagrebu vrsto drugačnih pojasnil in razlag, vsa vrata so bila na široko odprta, nismo pa imeli neposredne možnosti govoriti ne z avtorjem, še manj pa z odgovornimi ljudmi Vjesnika. Zeljo smo večkrat telefonsko izrazili, podprli so jo tudi nekateri vplivni skupni prijatelji. Toda za urednika Primorskega dnevnika so očitno vrata osrednjega hrvaškega lisijj zaprta. To dejstvo je pojasnilo, ki ničesar ne pojasnjuje, pa zelo resno zaskrbljuje, kar je tudi v ostrem nasprotju s tradicionalnim sodelovanjem Primorskega dnevnika in Vjesnika, ki ga tako čudno pisanje očitno skuša rušiti na vseh ravneh. Je to ona »poznana politika Jugoslavije do manjšin v tujini«, ali nekaj povsem drugega?
BOGO SAMSA
rišču rimske univerze La Sapienza. Zažgali so nekaj motornih koles in lu-čali na policijo kamenje in železne predmete. Policija jim je odgovorila s streljanjem solzilnih bomb. Poulični boji med avtonomisti in policijo, v katerih je ostalo vpletenih tudi nekaj demonstrantov, so se nadaljevali do 13. ure, ko se je večina študentov razšla. Ranjeni so bili dvajsetletni Federico Pellarin, 21-letni dijak znanstvenega liceja Avogadro, ter dva agenta letečega oddelka, prav tako dvajsetletna.
V napetem rimskem ozračju so vzcvetele tudi prve polemike med samimi študenti. Ce so si vsi edini v obsojanju šolskih prijemov Falcuccijeve in v primerjanju notranjega ministra Sca-lafara z »zloglasnim« francoskim kolegom Pasguajem, so si neenotni v oznaki študentovskega gibanja. Tako zveza socialistične mladine kot mladi KD namreč krivijo ZKMI, da si prilašča študentovsko gibanje, ki mora po njihovem mnenju ostati nestrankarski in izvirni izraz zrelosti in demokratične volje študentov v boju za boljše študijske pogoje.
Ženski smuk za SP
Slavje Švicark Danes še moški
□ □ □
Namizni tenis: ženska A liga
Danes in jutri spet v Zgoniku
□ □ □
Odbojka: ženska B liga
Za Meblo morda prelomna tekma
NA 10. IN 11. STRANI
Zaključen obisk delegacije jugoslovanske partije v Sovjetski zvezi
Odnosi med Jugoslavijo in SZ se bodo razvijali ob spoštovanju enakopravnosti in nevmešavanja
MOSKVA Na povabilo CK KPSZ se je od 9. do 12. decembra v Sovjetski zvezi mudila na uradnem in prijateljskem obisku delegacija CK ZKJ pod vodstvom predsednika CK ZKJ Milanka Renovice. Člani delegacije ZKJ so imeli z delegacijo KPSZ, na čelu z generalnim sekretarjem CK KPSZ Mihailom Gorbačovom pogovore, ki so potekali v prijateljskem in odkritem ozračju in v duhu vzajemnega spoštovanja in razumevanja.
V središču pozornosti pogovorov so bila, kot je med drugim rečeno v skupnem poročilu, vprašanja nadaljnjega razširjanja in poglabljanja jugoslovansko-sovjetskih odnosov. Soglasno so poudarili, da dosledno uresničevanje načel suverenosti in ozemeljske celovitosti, enakopravnosti, neodvisnosti in nevmešavanja v notranje zadeve, ter spoštovanje posebnosti poti socialistične izgradnje in različnega mednarodnega položaja obeh držav, pred-
stavljajo trajno, v praksi preizkušeno osnovo za razvoj prijateljskih odnosov in sodelovanja med Jugos-lavijo in SZ na političnem, ekonomskem, znanstveno-tehničnem, kulturnem in drugih področjih.
Obe strani sta izrazili odločnost, da na temelju teh načel in dosedanjih izkušenj še nadalje razvijata prijateljstvo in sodelovanje med SFRJ in ZSSR, bogatijo jugoslovansko-sovjetske odnose z novimi vsebinami in oblikami v korist narodov obeh držav, miru in socializma.
Obe strani sta trdno prepričani, da so v sedanjih razmerah potrebne neodložljive akcije vseh držav. Pozitivno ocenjujeta vsako ustvarjalno pobudo in vsak delotvorni korak v smeri zmanjševanja oborožitve in za razorožitev. V zvezi s tem je Milanko Renovica izrekel priznanje in podporo pobudam SZ
v korist miroljubnih pogovorov za razorožitev, zlasti jedrske, preprečevanja militarizacije vesolja, ustavitev preizkusov jedrskega orožja.
Gorbačov je izjavil, da SZ ocenjuje gibanje neuvrščenosti kot avtoritativno napredno silo sedanjosti, ki je proti vojni in agresiji in dodal, da je SZ pripravljena aktivno sodelovati z neuvrščenimi državami pri reševanju zapletenih problemov človeštva.
Med izmenjavo mnenj o komunističnem in delavskem gibanju so poudarili, da samostojno oblikovanje in uresničevanje svoje politične strategije vsake partije ter enakopravni in ustvarjalni dialog, ki izključuje monopol katerekoli partije do resnice, predstavljajo pomembno predpostavko za razvoj sodelovanja v boju za mir in socialni napredek, je med drugim rečeno v skupnem jugoslovansko-sovjetskem sporočilu o uradnem obisku delegacije ZKJ v SZ. (dd)
• Odjuga
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Adriano Biasutti je povabil predsednika Šinigoja na uradni obisk v našo deželo, do obiska pa bo prišlo v najkrajšem času. Podčrtal je, da je 9. decembra bil v Beogradu podpisan protokol, s katerim so odstranjene težave za ratifikacijo sporazuma o ribolovu v Tržaškem zalivu in da je na zasedanju - prvič v zgodovini - prisostvoval Del Gobbo kot predstavnik dežele.
Prav v tem pa je najbrž tudi ključ povsem spremenjenega odnosa. Očitno se oba predsednika zavedata resnih težav, ki jih imata s svojima osrednjima vladama, saj so povsod zapleteni odnosi tako do Rima kot do Beograda in je tesno sodelovanje na meji odgovor na marsikatero odprto vprašanje. Mnogo pohval pa je bilo tudi čuti za odlično opravljeno diplomatsko nalogo novega jugoslovanskega konzula v Trstu Jakomina. Biasutti je tudi povedal, da je morda potisnil voz načrtno nekoliko preveč na desno, da bi preprečil izraze nezadovoljstva in da bi jih tako obvladal, (bs)
Predaja štafetne palice meša štrene koaliciji
NATO pripravljen na dialog s članicami vzhodnega bloka
RIM - Štafeta v marcu ali še pred njim? Craxijeva vlada skozi vso zakonodajo? Ta vprašanja mešajo štrene italijanskim politikom, še zlasti vedno bolj razcefrani petčlanski koaliciji. Da bi postavil stvari na čisto, je socialistični podtajnik Martelli prišel na dan z zamislijo o preverjanju v januarju, ki naj povrne vladi zaupanje.
Odmevov ni bilo treba dolgo čakati. Za predsednika liberalcev Bozzija se zaupanje daje vladam, da bi ostale na oblasti in nadaljevale s svojim delom, medtem ko se Craxi mora umakniti čez dva meseca.
Toda socialisti vztrajajo pri svojem in šef njihovega političnega tajništva Tiraboschi je napovedal, da bodo na vsedržavni konferenci 12. in 13. janu-
arja proučili razmere, za katere so značilna razhajanja in dodatne težave v večini, ki jih PSI ne more gledati križem rok. K temu je potrebno dodati Martellijevo izjavo izpred nekaj dni, da se bo Craxi v letu 1987 bolj kot vladi posvetil stranki. Iz tega bi se dalo sklepati, da socialisti nameravajo Craxija umakniti iz palače Chigi prve dneve novega leta. Morda zato, da bi postavili na križ KD, ki bo morala izbirati, ali pustiti tajnika PSI pri vladnem krmilu do konca zakonodaje, ali pa se iti »kompjutersko štafeto«.
Težave stranke relativne večine se bodo povečale, kot trdi Tiraboschi, zaradi nejasnih ciljev De Mite in vse KD.	G. R.
BRUSELJ — Včeraj se je v Bruslju končalo dvodnevno »jesensko« zasedanje Atlantskega sveta s sklepnim dokumentom, v katerem 16 držav NATO napoveduje preverjanje vseh možnosti pri uresničevanju širokega in poglobljenega dialoga med blokoma.
Na zasedanju najvišjega foruma atlantskega zavezništva so tudi pozitivno ocenili reykjaviško srečanje med Reaganom in Gorbačovom kot »mejnik v odnosih Vzhod-Zahod«. Prebrodili so torej razhajanja med zavezniki pri ocenjevanju tega vrha predvsem glede tako imenovane ničelne opcije, po kateri bi iz Evrope umaknili vse jedrske rakete srednjega dometa. To so v bistvu dosegli z osvojitvijo ameriških stališč, saj sploh niso omenili od Gorbačova v Rey-kjaviku iznesenega predloga o postopni likvidaciji vseh strateških jedrskih orožij, temveč le ameriškega o 50-od-stotnem zmanjšanju teh orožij.
Ameriški državni tajnik Shultz je ob tem poudaril, da morajo ZDA ohraniti določeno število medcelinskih jedr-
skih raket kot »zavarovalno polico, ker Sovjetska zveza ne spoštuje sprejetih obvez«. Ta obtožba je nedvomno prišla iz zgrešenih ust. Afera Irangate zgovorno dokazuje, kako ZDA spoštujejo drugim vsiljene obveznosti. Po vsem sodeč je NATO pokazala razumevanje za ameriške težave in ni vztrajala na Irangatu.
V sklepnem dokumentu NATO je seveda pojasnjena tudi predvčerajšnja »Bruseljska deklaracija« o pogajanjih za zmanjšanje konvencionalnega orožja v Evropi od Atlantskega oceana do Uralov.
Ta prvi odgovor atlantskega zavezništva na razorožitve-ne predloge vzhodnega bloka je kljub medlosti in nakazani postopnosti spodbuden. NATO pakt se namreč dobro zaveda, da mu ne bo uspelo predolgo slepiti svojega javnega mnenja s trditvami, da so vzhodni predlogi zlonamerni in propagandistični. Pristanek na bukareški poziv o zmanjšanju konvencionalne oborožitve je torej prvi konkretni odgovor po predolgem mrtvilu.
Vlada odobrila nov dekret za resanacijo pristanišč
RIM — Ministrski svet je včeraj na predlog ministra za trgovinsko mornarico Degana odobril novi dekret, neke vrste »paket« ukrepov za gospodarsko resanacijo pristanišč v Genovi, Trstu, Benetkah in Savoni. Odlok, ki ga mora parlament odobriti v roku dveh mesecev, je razen nekaterih majhnih razlik povsem enak prejšnjemu, ki so ga, kot znano, poslanci v začetku meseca zavrnili in s tem prisilili ministra, da ga je umaknil. Vlada namerava s tem dekretom v prvi vrsti kriti kronične finančne izgube štirih pristaniških ustanov in istočasno prispevati h koreniti gospodarski preobrazbi tega sektorja, ki se že vrsto let sooča z zaskrbljujočo krizo. Ministrstvo za trgovinsko mornarico namerava potrositi za razvoj in za posodobitev štirih pristanišč približno tisoč milijard lir, ki so že vključene v državnem proračunu in v finančnem zakonu.
Reorganizacija pristaniškega poslovanja zahteva po mnenju vlade precejšnjo redukcijo delovnih mest v obliki predčasne upokojitve »odvečnih« delavcev in uradnikov ter izredno dopolnilno blagajno za določeno število osebja, ki jo bodo po potrebi določale posamezne pristaniške ustanove. Z razliko od prejšnjega dekreta bodo ženske lahko
Aretirali 13 mafijcev
PALERMO — Policija je aretirala 13 oseb, 30 pa jih priprla. Akcija sodi v okvir boja proti mafiji in njeni trgovini z mamili. V njej je sodelovalo 130 pripadnikov letečega oddelka in 250 od kriminalne policije. Posluževali so se helikopterjev in policijskih psov. Malijska skupina je svojo mrežo razpredla po italijanskih mestih in ZDA. Državni pravdnik iz Palerma je izstavil 27 zapornih nalogov, od tega za 9 oseb, živečih v ZDA.
V Reggio Calabrii je včeraj na pobudo CGIL, CISL in UIL 7.000 oseb sodelovalo v protimaiijski manifestaciji. Pridružili so se ji tudi organizacije svobodnih poklicev, šole, kulturne in ženske organizacije.
predčasno upokojili pri 50 in ne več pri 47 letih, kot je določal prvi odlok, moške pa še dalje pri 52. letu starosti, seveda, če imajo za sabo potrebno delovno dobo. Sporni aspekt dekreta, ki je sprožil polemike v parlamentu in odločno nasprotovanje sindikatov, pa zadeva člen o dopolnilni blagajni, ki je po mnenju delavskih predstavnikov zelo nejasen in dvoumen. Minister Degan je vsekakor včeraj napovedal, da si bo vlada prizadevala za premostitev teh nesporazumov s sindikati in izrazil pripravljenost za politični sporazum o tem vprašanju.
Ministrski svet je odobril tudi zakonski osnutek za stvarno izvajanje enakopravnosti med spoloma tudi na področju zaposlovanja in pomembnih proizvajalnih procesov in to na podlagi predlogov ministrske komisije, ki je zadolžena za ta vprašanja. Gre za vrsto praktičnih in formalnih ukrepov, ki imajo za cilj odpraviti nekatere vidne diskriminacije, ki še obstajajo med moškim in žensko pri iskanju prve zaposlitve ter na področju socialne in zdravstvene oskrbe. Minister De Michelis je pozitivno ocenil ta zakonski predlog, ki pomeni važen korak naprej pri uresničevanju popolne enakopravnosti med spoloma. Zadovoljstvo nad odobritvijo osnutka pa je izrazila tudi socialistična senatorka Elena Marinucci, ki predseduje zgoraj omenjeni ministrski komisiji.
Mnogi so napovedovali, da se bodo ministri ukvarjali tudi s spornim »davkom na zdravje«, ki je še predmet polemik med strankami vladnega zavezništva. Najbolj polemični so liberalci, ki pravijo, da se tokrat ne bodo zadovoljili s političnimi obvezami pristojnih ministrov in zato zahtevajo radikalno revizijo te pristojbine. Ministrski svet pa je spregledal to vprašanje tudi zaradi polemične odsotnosti zakladnega ministra Gorie, ki je hotel tako javno pokazati, da ga protesti liberalne stranke res ne zaskrbljajo. Minister za industrijo Zanone je po vladni seji izjavil, da liberalci ne nameravajo na noben način kloniti in da bodo zato tudi v senatu, med oceno finančnega zakona, vztrajali pri nujnosti korenite revizije ali celo ukinitve »davka na zdravje«.
SANDOR TENCE
Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka
pršut v kosih - pleče - kotleti - jetra - srce - ledvice -jezik - tace - repi - rebrca - sveže svinjske klobase -kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase -vse vrste kuhanih in surovih salam
INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’oro 332 _ _ ■ _ __	(Dolga krona)
C	Tel.:820334-5-6 Telex: 460237
avtobus: 23 - 40 - 41
grand! marche	PR0ST0RN0 parkirišče
UNIV ERSALTECNICA
bila bi
nedopustljiva napaka...
V središčnem in najbolj živahnem delu Trsta bleščeče izložbe trgovine Universaltecnica že nekaj časa naznanjajo, da je pri nas že božič. Leta minevajo, toda refren ostaja vedno isti: bila bi nedopustljiva napaka, če ob nakupih ne bi obiskali trgovine Universaltecnica. Osem tisoč artiklov po diskontnih cenah, petletni odplačilni rok in še pet let super jamstva. Nihče vam ne more ponuditi več.
14., 15., 21., 22. in 29. decembra bodo naše trgovine odprte.
Goldonijev trg 1 Ul. Zudecche 1 Kono Sabo 18 Ul. Machiavelli 3
Po vsej deželi stavka gradbenih delavcev
Na tisoče delavcev je brez dela številna podjetja pa so v stečaju
VIDEM — Po vsej deželi so včeraj stavkali gradbeni delavci. V Vidmu so imeli osrednjo protestno manifestacijo s sprevodom skozi glavne mestne ulice. Kot je že običaj ob takih manifestacijah, so v sprevodu imeli tudi precej strojev, v glavnem tovornjake, žerjave, gradbene stroje. Zaradi tega je bil avtomobilski promet v videmskem mestnem središču dobri dve uri precej oviran. Ob zaključku sprevoda so se zbrali pred Palačo Torriani, v kateri je sedež furlanske zveze industrijcev. Tu so delavce nagovorili njihovi sindikalni voditelji. Osrednji govor je imel tajnik deželnega sindikata gradbincev Ferdinande Ceschia.
Gradbene delavce seveda skrbi zaposlitvena raven. Čeprav točne številke ni moč ugotoviti, pravijo, da jih je trenutno kar 5 tisoč brez dela. Največ jih je seveda v videmski pokrajini, pa čeprav ni moč zapreti oči nad položajem v drugih pokrajinah, še zlasti na Goriškem in Tržaškem.
Gradbeni stroški so trenutno tako visoki, da zasebniki se le s težavo lotijo gradnje nove stanovanjske hiše, pa
čeprav številnim dežela pomaga z raznimi prispevki oziroma posojili z nizko obrestno mero.
Po vsej deželi pa je trenutno v gradnji le malo javnih del. V Furlaniji se je skoro zaključila popotresna obnova. To je najhuje udarilo po gradbincih. Izjemnega stanja v Furlaniji ni več.
Po potresu so obilne dotacije rimske vlade ter dežele nudile polno zaposlitev gradbenemu sektorju. Celo iz tujine so se domov vrnili mnogi izseljenci ter se zaposlili v obnovitveni dejavnosti tako odvisni delavci kot tudi mali podjetniki. Furlanija je sedaj obnovljena. V tovarnah imajo najsodobnejšo tehnologijo. Kdor je desetletja bil zaposlen v gradbeništvu, ne dobi dela v drugih tovarnah. Dokončana je bila tudi avtocesta iz Vidma do avstrijske meje, ki je dajala zaslužka stotinam delavcev, pa čeprav so bila tu najbolj zainteresirana podjetja, ki imajo sedež izven dežele Furlanije-Julijske krajine.
Prav to je eden izmed razlogov za pomanjkanje dela na gradbenem pod-
ročju. Iz sosednjega Veneta dnevno prihaja stotine delavcev in malih podjetnikov na vsakdanje delo k nam. To ne velja le za Furlanijo, to velja tudi za Goriško in Tržaško. Gradbene cene teh podjetij iz Veneta so nižje od tistih, ki jih prakticirajo tukajšnja podjetja. To še povečuje krizo.
Prav zaradi tega sindikati sedaj zahtevajo od dežele, da zaposli predvsem domačo delovno silo v načrtovanih velikih javnih delih, pa čeprav bi za marsikatero teh del skrbelo kako državno načrtovalno in gradbeno podjetje.
Kriza je zajela tudi gradbena podjetja. V Furlaniji je marsikatero od teh v zadnjem času šlo v stečaj. To je še bolj zaostrilo krizo na zaposlitveni ravni. Zaradi tega nekateri sindikalisti predlagajo, da bi se delavci združili v gradbene zadruge in prevzeli razpadajoča podjetja. Od dežele pa zahtevajo, naj ta ne odpusti delavcev, ki imajo sedaj opravka v gozdovih ali drugih delih, finansiranih od deželne uprave.
MARKO WALTR1TSCH
V koprski luki gradijo nov silos za žitarice
KOPER — Delavci Gradisa bodo do konca tega leta zaključili vsa gradbena dela pri gradnji največjega luškega silosa v Jugoslaviji - silosa za žita v luki Koper. Delovna organizacija Goša iz Smedereva s kooperanti pa bo do aprila prihodnjega leta montirala vse potrebno opremo. Tedaj naj bi se pričelo poskusno obratovanje silosa, maja pa bi silos že moral redno »obratovati«.
Silos za žitarice v koprski luki bo stal več kot 10 milijard dinarjev in predstavlja izjemno zahteven gradbeni, pa tudi tehnološko svojevrsten objekt v Jugoslaviji. Silos z zmogljivostjo 60.000 ton ima 24 celic za 2200 ton žita in 12 celic za shrambo 800 ton žita. Vsako celico bodo nadzorovali potrebni senzorji, tako da bo v njej urejeno prezračevanje, reguliranje vlažnosti žita itd. Sicer pa bo celotno delovanje silosa avtomatizirano, računalniško vodeno (opremo bosta skupaj dobavila Rek Velenje in Gorenje), na uro pa bo silos lahko sprejel 1.000 ton žita, »oddal« pa 500 ton, vse seveda v sklopu zaprtega transportnega sistema.
Za delavce Gradisa je silos v luki poseben izziv, saj gre za zelo zahtevno gradnjo, kar je moč ponazoriti s poda-
tki, da so morali za temelje objekta zabiti kar 15 kilometrov pilotov (okrog 340 pilotov) okroglih 44 metrov globoko; v objekt je vgrajenih 32 kubičnih metrov betona, 600 ton armature itd. V koprski luki ocenjujejo, da bodo že prihodnje leto pretovorili okrog milijon ton žita, kar opravičuje naložbo v silos. Silos je tako grajen, da bodo lahko ob večjih možnostih za odvoz tovorov iz luke sprejeli celo 3 milijone ton žita letno. Sicer pa bo od vseh žit, ki jih bodo pretovorili, najmanj 60 odstotkov t. i. tranzitnega blaga, kar za luko pomeni tudi 5 milijonov dolarjev prometa letno. ZORAN VLAJIC
Nace Golob 80-letnik
SEŽANA — Te dni praznuje 80-let-nico Nace Golob. Bil je borec, aktivist in javni delavec. Jubilant je za svoje zasluge prejel številna vojaška in državna odlikovanja. Bil je med drugim poveljnik tankovske enote, ki je osvobodila Sežano in okoliški del Krasa.
Predstavili Beltramovo knjigo »Pomlad v Istri«
V pripravi nov zakon o vojaških služnostih
RIM — Kmalu bo šel v pretres poslanske zbornice nov zakonski osnutek o vojaških služnostih. Osnutka so predlagale stranke večine in KPI, nato so oba predloga združili.
Novi osnutek med drugim predvideva zaprta strelišča, posebne paritetne komisije, kjer bodo zastopani civilisti in predstavniki oboroženih sil in nove, višje odškodnine za kraje, ki jih prizadenejo orožne vaje.
Nov zakon bo vsekakor pomemben za našo deželo in še posebno za Furlanijo, kjer je vojaških služnosti ogromno. Naj zapišemo, da novi finančni zakon predvideva 100 milijard lir za kritje stroškov, ki jih zakon predvideva.
V bistvu želi zakon zbližati prebivalstvo in oborožene sile. Do sedaj so namreč veljale vojaške služnosti, pa tudi za delovanje vojakov velja isto, da navadni občani niso mogli ničesar reči. Tudi ko je šlo za pomoč vojske pri naravnih katastrofah, niso bili stiki med civilisti in vojaki najboljši, kaj šele koordinirani. Te vrzeli namerava novi zakon odpraviti, kar bi bilo v korist vsem.
KOPER — »To delo je moja obveza do navadnih ljudi, od katerih smo v tistih letih toliko zahtevali. To je nekaka zahvala za vse, kar so ljudje v teh krajih žrtvovali skoraj deset let po koncu vojne, v časih tudi napetosti in odrekanja.« To so značilne misli Julija Beltrama, avtorja knjige Pomlad v Istri, ki nosi podnaslov Istrsko okrožje cone B Svobodnega tržaškega ozemlja 1947-1952, izredno pomembnega dela, ki so ga na tiskovni konferenci v petek predstavili številnemu občinstvu, zbranemu v osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru. O knjigi, ki
sta jo v zbirki Primorski portreti izdali skupaj koprska založba Lipa in Založništvo tržaškega tiska, so poleg avtorja spregovorili v imenu izdajateljev urednik Jože Hočevar in Salvator Žitko, recenzent knjige. Beltramovi sopotniki v tistih usodnih letih so v razpravi dodali nekaj zanimivih misli, ki so zelo jasno potrdile, da je bila taka knjiga potrebna in da bo služila bodočim zgodovinarjem kot nepogrešljiv vir za raziskovanje usodnih let povojne istrske zgodovine.
TOMO ŠAJN
R. Milavec razstavlja v Sežani
SEŽANA — Do 16. decembra je v sežanski Mali galeriji na ogled razstava slikarja Romana Milavca iz Postojne. Na otvoritvi razstave, ki jo je pripravila sežanska Zveza kulturnih organizacij, so predstavili ustvarjalno delo slikarja, ki se ukvarja tudi s pisanjem poezije. Tako so dijakinje Srednje tehnične naravoslovne šole iz Postojne pripravile bogat kulturni program z recitacijami in glasbenimi točkami ter predstavile literarno plat umetnika, ki poučuje likovno vzgojo na njihovi šoli. Milavčeva razstava v Sežani je njegova že četrta samostojna razstava.	OLGA KNEZ STOJKOVIČ
Zaključek izletniške sezone DSU
Za zaključek izletniške sezone letošnjega leta je Društvo slovenskih upokojencev priredilo izlet v bližnjo in sončno Istro. Prav taka, sončna in Svetla, je bila pred nami 8. decembra 1986, ko smo potovali v Rovinj po cesti ob morju mimo Novigrada, Poreča in Timskega kanala. V naš program je bila vključena vožnja s čolnom po zalivu. Vozili smo se ob otoku Katerini, starih kamnolomih, katerih marmor je polepšal vrsto palač v Benetkah in pristali na Rdečem otoku. Otok ima svojevrstno zgodovino. Na njem so ostanki rimskih vil iz prvih stoletij našega štetja, nato so benediktinci postavili tu svojo opatijo. V 15. stoletju so jo prevzeli frančiškani, ki so ostali do leta 1820. V 19. stoletju so bili deli samostana in cerkvice vzidani v zasebno vilo. V tem času je bilo, razumljivo, vse zaprto. Vseeno pa smo se lahko sprehodili po okolici in občudovali vetrnico, vklesano v kamen, na malem starem pomolu. Ponovno so se vkrcali, vozili ob drugi strani otoka Katerine, s katerega se je belila velika hiša, nekoč last zasebnika, kot tudi ves otok.
Popoldne, pri ogledu starega dela mesta, kjer na glavnem trgu ob morju prevladujejo gostinski lokali, smo prišli v spominski park. V njem prevladuje velika kamnita slika iz belega istrskega kamna, delo kiparja I. Saboliča. Vklesan je lik mladenke in mladeniča, ob njima kolo in kladivo kot simbola dela, preko vsega pa puška v partizanovi roki s triglavko na glavi. Ob strani te velike skulpture sta kipa
dveh narodnih herojev NOB, Pina Budicina in Mattea Be-nussija.
Še en pogled na stare hiše, nakopičene ena vrh druge, in že smo se z zadnjimi sončnimi žarki poslavljali tudi mi. Vračali smo se skozi vas Bele, ki je zgrajena na kraju, kjer je bilo predzgodovinsko gradišče. Rimljani so imeli tu svoj vojaški tabor, do danes pa se je ohranila urbanistična ureditev srednjeveškega naselja z obzidjem in stolpi.
Nekaj dni pred opisanim izletom so člani Društva slovenskih upokojencev z zanimanjem poslušali predavanje prof. Marinke Pertot o vegetaciji tržaškega Krasa. Temeljit opis in s prelepimi diapozitivi obogaten prikaz kraških tal, podnebja in rastlinstva je navdušil številne poslušalce.
Za zaključek tega lepega večera je bilo še kratko družabno srečanje članstva v počastitev 15-letnice ustanovitve Društva slovenskih upokojencev, ki poteka 15. decembra. V tej relativno kratki dobi si je društvo prizadevalo za rešitev pokojninskih vprašanj preko Petronata INAC, organizacijo nekaterih rekreativnih dejavnosti in kulturnih prireditev. Tudi v bodoče si zastavlja iste cilje, po svojih močeh pa bo sodelovalo pri socialni pomoči starejšim članom. To je pereče vprašanje naše današnje stvarnosti. Prizadevanja za reševanje le-teh ni nikoli preveč, zato čaka društvo še mnogo dela.
NADJA PAHOR
V Piranu parkirna hiša
PIRAN — Če bo šlo vse po sreči, bi morali v Piranu že prihodnje leto pridobiti novo parkirno hišo za približno sto vozil, ki bi bila povezana z zakloniščem za 200 oseb. Včeraj so si zemljišče ob piranskem obzidju in Cesti 9. korpusa (kjer je že nekakšno slabo urejeno parkirišče) prvič ogledali geologi, ki bodo v naslednjih dneh morali natančneje preiskati teren in ugotoviti, koliko bi bilo mogoče kopati globoko. Parkirna hiša in zaklonišče naj bi namreč bila popolnoma vkopana v zemljo in novi objekt torej ne bi segal bistveno više od zdajšnje višine terena. Prav tako bodo v naslednjih dneh morali zemljišče pregledati tudi arheologi, da morebitne kasnejše najdbe ne bi zavlekle gradnje. Če bi vse te preiskave pokazale, da je tu gradnja na tak način možna in če bi uspeli tako hitro (kot si zdaj prizadevajo občinske upravne službe) urediti potrebno dokumentacijo, bi ob starem mestnem jedru lahko razmeroma hitro prišli do dveh prepotrebnih objektov. Denar za zaklonišča je zagotovljen s strani namenskih prispevkov občanov za gradnjo le-teh, za parkirno hišo pa razmišljajo, da bi do denarja prišli na več načinov - tudi s prispevki tistih krajanov, ki bi imeli potem tam zagotovljeno stalno parkirišče.	B. Š.
superdancing
/ALENTINPS
TRŽIČ (GO) — Tel. 0481/790443 - 40452
ZABAVIŠČE, KJER SE BOŠ NAJBOLJE POČUTIL
ti nudi:
LID0 — dvorana za prireditve in ples BRUCHLIN DISC0 — diskoteka za mlade in manj mlade BA0 ■ BAB — Fast food na italijanski način CLUB SI — bar v ameriškem stilu
Danes vas bo zabaval orkester VINCENZA SERRE Jutri, nedelja, 14. dec., nastopa orkester ZILIOLI
TRGOVINA OBUTVE

ULICA TARABOCCHIA 2
IZREDNA RAZPRODAJA ZARADI PRENOVITVE PROSTOROV
S POPUSTI OD 25% DO 80% od 12. decembra do 25. januarja 1987
Obv. občini 29.11. 86
V januarju so v Tržiču aretirali tri komuniste in med njimi tudi člana mladinskega federalnega odbora Giuseppa Stabila - Morgana. Prva dva sta bila prijavljena posebnemu sodišču, on pa izpuščen. Sekretar deželnega federalnega odbora Angelo Komar in sekretar Mladinskega federalnega odbora Ostelio Modesti sta sumila, da je bil imenovani povezan s fašistično policijo. V juniju so sledile obsežne aretacije. V ječo so padli člani federalnega odbora odraslih in mladine, ter vodstvo posameznih con.
Tedaj so obvarovali aretacije Pinka Tomažiča in Alojza Budina. Sledila so dolga zasliševanja na tržaški kvesturi. Nekatere od aretirancev so hudo pretepali in celo mučili. Šele naslednje leto so od 113 aretiranih prijavili Posebnemu sodišču 67 oseb. Tem so sodili v Rimu na petih različnih procesih v maju leta 1935. Obsodili so jih na veliko let zapornih kazni. Med njimi je bilo 10 Slovencev: Srečko Colja, Ferdo Rukin, Vojko Bogateč, Josip Gruden, Albin Pertot, Karlo Krajniger, Danijel Pertot, Albert Pahor, Peter Nardin in Mario Pahor. Nadalje so več aretirancev poslali
na večletno policijsko konfinacijo. Med mjimi Armida Ukmarja iz Križa, Viktorja Vrabca, Josipa Bandlja, Josipa Furlana in Josipa Kukanjo iz Komna ter druge. Tudi Andreja Sosiča in Karla Sosiča ter Rudija Škerlavaja so aretirali v juniju 1934. Izpustili so jih 27. februarja 1935 in postavili pod policijsko nadzorstvo, kakor so storili tudi z drugimi aretiranci v preiskavi. (261
Tomažič je bil tedaj star 20 let. Rad je zahajal na deželo. Večkrat je odšel v družbi svojega očeta, ki je tja odhajal kupovat vino za svoj bife v Trstu. Odhajal je tudi v Branik. V Cvetrožu pri Braniku se je Tomažič seznanil s komunistom Alojzom Besednjakom, v Vrtovinu pa s Kristjanom Gu-Ijo. V Braniku je še spoznal Vandelino Možino - Ino. Postala sta somišljenika in tudi zaročenca. Sadove Tomažičevega delovanja je bilo kmalu čutiti v raznih krajih. Nastali sta novi žarišči, morda enega ali dveh pripadnikov, toda dovolj za pogonsko moč k nadaljnjemu razvoju ilegalnega delavskega gibanja. Važen mejnik tega gibanja je bilo razmnoževanje drugega ilegalnega Dela v letih 1933 - 1935 v Renčak in na Vogrskem. Nastalo je na pobudo vodilnega goriškega komunista Petra Nardina, mizarja iz Bukovice. Najprej so renški komunisti razmnoževali komunistično gradivo na pisalni stroj, ki so ga ukradli na županstvu. Nato so od pomladi leta 1933 dalje po Nardinovih navodilih — organizirali ciklostilno tehniko v Renčah. V votlini pri Tomaškem potoku in tudi v drugih skritih krajih. V tiskanju glasila in njegovem razpečevanju so sodelovali poleg urednika Nardina še Avgust Špacapan (med NOB znan kot Strnad),
Franc in Ivan Žižmond, Srečko Gregorič in Avgust Keber, Alojz Arčon, Angel Kodrič, Silvo in Andrej Možetič. Izdali so okrog 20 številk Dela, ki je izhajalo dvakrat mesečno v 300 izvodih. Po Nardinovi aretaciji leta 1934 je prenehalo izhajati, vendar le za kratek čas. Ponovno so ga razmnoževali vse do konca leta 1935 v hiši Henrika Marvina na Vogrskem. Tudi to drugo Delo so razširjali po ilegalnih zvezali domala po vsej Julijski krajini. (27)
Ilegalno delovanje je bilo izredno težavno. Mestno okolje je nadomestilo podeželje. O tem še nekaj_ ugotovitev: »Preteklo delovanje (1933 - 1934) je bilo zelo težko za organizacijo. Strankino tajništvo je spoznalo, da Trst ni bil kraj, kjer bi bilo možno politično delovati prek normalnih strankinih povezav v ilegali. Preveč tovarišev je bilo žrtvovanih zaradi policijske infiltracije in osamljene skupine niso mogle prepričljivo predstavljati stranke. Trst je bil torej boleče odrezan od stikov, ki so nadalje povezovali Furlanijo, Obsočje, goriški in tržaški Kras, Milje in Istro. Pri tem je šlo za objektivne posledice danega procesa popolne in kompleksne fašizacije mesta Trst, kjer so bile možnosti opozicije, tudi glede navzočnosti, čedalje manjše.« I28)
(26)	Preiskovalna komisija pri Posebnem sodišču za obrambo države, v Rimu, obtožnica št. 5, z dne 23. 2. 1935, proti skupini komunistov s Krasa, tržaške okolice in Furlanije, v lasti pisca; N.d. AULA IV, str. 285—287; izjave nekaterih obtožencev.
(27)	Peter Nardin, Avgust Špacapan in Angel Kodrič, izjave pri piscu, Alojz Arčon, Predvojno delovanje komunističnega gibanje v Renčah, Goriški muzej.
(28)	Comunisti a Trieste, un’identita difficile, Roma, 1983, Piero Panizon, II PCI a Trieste dalla fondazione alla seconda guerra mondiale (Komunistična partija Italije v Trstu od nastanka do druge svetovne vojne), str. 55.
Dve milijardi lir zasebnim kmetijskim podjetjem in zadrugam na Krasu
KGS dodelila prispevke za razvoj kmetijstva in živinoreje
Skupščina Kraške gorske skupnosti je svojo letošnjo dejavnost zaključila na najboljši možen način, če upoštevamo, da je bila njena četrtkova seja ena najpomembnejših sej sploh, saj je morala odločati o porazdelitvi dveh milijard lir, ki jih je dežela s svojim zakonom št. 70 z dne 29. 6. 1983 namenila razvoju kmetijstva in živinoreje na Krasu, poleg tega pa je odločala še o porazdelitvi sredstev za izredne posege na krajinskem, kulturnem in družbenem področju.
Ves postopek, ki je privedel do četrtkovega sklepnega akta, je uvodoma v potankostih obrazložil predsednik KGS Miloš Budin. Pripravljalna faza se je pričela dokaj pozno zaradi zamud deželnega odbora, ki je dve leti zavlačeval z odobritvijo načrta. Na začetku letošnjega leta je KGS vsekakor razpisala natečaj in imenovala posvetovalno komisijo_za kmetijstvo, ki naj bi proučila vse prošnje. Že v pripravljalni fazi se je odprla dilema ali naj se razpoložljiva denarna sredstva nameni za velika infrastrukturalna kmetijska dela ali pa naj se jih uporabi za pomoč kmetijskim podjetjem in zadrugam pri njihovih pobudah. KGS je izbrala to drugo pot.
Skupno je KGS prejela deset prošenj s strani šestih zadrug in 174 prošenj s strani 97 zasebnikov. Skupno so zadruge zaprosile za približno dve milijardi in pol prispevkov, zasebniki pa za več kot pet milijard in pol lir. Izvedenci agronomi, ki jih je KGS imenovala (predsednik Budin jim je na četrtkovi seji namenil posebno pohvalo, kot je pohvalil tudi strokovno pomoč deželnega nadzorništva za kmetijstvo) in člani posvetovalne komisije za kmetijstvo, ki so jo sestavljali predstavniki vseh strank skupščine, so se znašli pred izredno zahtevno nalogo, če upoštevamo
ogromno razliko med zahtevanimi in razpoložljivimi sredstvi. Glede na veliko število prošenj zasebnih kmetijskih podjetij in upoštevajoč njihovo dejansko težo v kraškem kmetijstvu, se je izoblikovala potreba po spremembi prvotnega sklepa KGS, po katerem naj bi šlo zasebnikom 30 odsto prispevkov, zadrugam pa preostalih sedemdeset. Predsednik Budin je zato dal na glasovanje nov predlog, po katerem bi šlo tako enim kot drugim 50 odsto. Tudi ta predlog je bil na četrtkovi seji soglasno sprejet.
Proučevanje prošenj je bilo zahtevno in zamudno opravilo, ki je poleg dela izvedencev zahtevalo tudi devet dolgih sej posvetovalne komisije. Izločili so vse prošnje, ki niso bile opremljene z zahtevano dokumentacijo. Nadalje so upoštevali samo prošnje neposrednih kmetovalcev in tistih kmetij, ki imajo perspektive za razvoj. Pri izbiri so tudi upoštevali prošnje, ki so se nanašale na izboljšave kmetij, na nove nasade, skratka na vse tiste kmetijske posege, ki bi preprečili odtujevanje človeka od zemlje, niso pa upoštevali prošenj, ki so se nanašale na nakupe kmetijske motorizacije.
Na področju vinogradništva so upoštevali 29 prošenj, ki zadevajo nove trtne nasade (skupno 29.239 novih trt na skupno 107.500 kv. metrih površine), 4 prošnje za ureditev namakalnih naprav v vinogradih, 4 prošnje za preureditev kleti in 7 prošenj za posodobljenje enoloških naprav. Na področju živinoreje so sprejeli skupno 31 prošenj. Štirinajst prosilcev namerava uporabiti ta sredstva za preureditev hlevov, 17 pa za nakup molznih naprav. V cvetličarstvu so upoštevali vseh šest prošenj. V treh primerih gre za gradnjo
novih rastlinjakov, v enem primeru za namestitev tople grede, v dveh primerih pa za namakalne naprave. Upoštevali so še štiri druge prošnje -v dveh primerih gre za vodno in električno napeljavo hlevom, v dveh pa za gradnjo vodnjakov. Skupno bo šla zasebnim kmetijskim podjetjem ena milijarda in petnajst milijonov lir, to je nekaj malega več kot 50 odsto. Kljub vsemu KGS ni mogla ustreči vsem, obvezala pa se je, da bo nekaterim zanimivim prošnjam skušala ustreči v prihodnje.
Med zadrugami so upoštevali prošnje Goriškega živinorejskega centra na Peči pri Sovod-njah, kateremu so dodelili 257 milijonov lir prispevka za razne izboljšave. Zadružnemu hlevu v Praprotu so dodelili 359.986.000 lir prispevka za preureditev hleva samega in nakup novih naprav ter 151.600.000 lir za ureditev pašnikov. Kraški mlekarni na Colu bo šlo okrog 34 milijonov lir in pol za razna dela in nakupe, vinogradniški zadrugi »Kriški breg« so namenili 81 milijonov lir za nakup zemljišča, na katerem nameravajo zgraditi svoj sedež, padriški Gozdni zadrugi pa 90 milijonov za gradnjo majhnega hleva v okviru njenega načrta za naravni park »Padriški hrib«.
To porazdelitev je skupščina, kot rečeno, soglasno in brez razprave odobrila. Upoštevati je treba, da se je predlog izoblikoval v posvetovalni komisiji, ki so jo sestavljale vse stranke. Pravo idilično vzdušje torej, ki ga ni premotil niti edini, rahlo polemični glas neodvisnega predstavnika devinsko-nabrežinske občine, izvoljenega na listi KPI Marina Voccija, za katerega porazdelitev ni povsem v skladu z ekološkimi zahtevami in potrebami Krasa. Povsem pozitivno pa sta se v
glasovalnih izjavah izrekla Brezigar (SSk), ki je predlagal upravnemu svetu KGS, da posreduje Deželi željo po njeni večji občutljivosti za probleme kraškega kmetijstva, saj sta dve milijardi odločno premalo za kritje vseh potreb, in Švab (KPI), ki je tudi obžaloval, da ni bilo zaradi preskromnih sredstev mogoče ugoditi vsem prošnjam.
Sledilo je še glasovanje o izrednem načrtu del in posegov za leti 1985/86. V tem okviru namerava KGS, kot je v svojem poročilu dejal predsednik Budin, dodeliti 33 milijonov in pol lir doberdobski občini za uresničevanje načrta za ovrednotenje Doberdobskega jezera, 30 milijonov lir devinsko-nabrežinski občini za ovrednotenje hriba Grmada, repentabrski občini pa 20 milijonov lir za preureditev Tabra in 12 milijonov lir za potrebe telovadnice. Na področju družbenih struktur bo KGS dala 50 milijonov lir prispevka zgoniški občini za dograditev občinske knjižnice v Saležu, 56 milijonov lir dolinski občini za ureditev srenjske hiše na Gročani, 25 milijonov lir Gospodarski zadrugi Dol-Poljane za nakup zemljišča, na katerem bodo gradili večnamenski socialni center, 65 milijonov in pol Gospodarski zadrugi Skala iz Gropade za nakup poslopja za društveni sedež in 40 milijonov lir Konzorciju za kraški vodovod za nakup posebne naprave za ugotavljanje vodnih puščanj. Tudi te predloge upravnega sveta KGS je skupščina soglasno sprejela. V razpravo je posegel le Tul (SSk), ki je pripomnil, da bi bilo treba bolje funkcionalizirati roke za vlaganje prošenj in zagotoviti možnosti širše izbire.
Redni občni zbor našega raziskovalnega inštituta
SLORI na pragu organizacijske in raziskovalne preusmeritve
Slovenski raziskovalni inštitut SLORI je na letošnjem občnem zboru že dvanajstič predstavil svojim članom in javnim občilom svoje delovanje, namene, načrte in seveda tudi težave, ki so predvsem finančnega, pa tudi administrativnega in organizacijskega značaja. Tokratni občni zbor, ki se je v četrtek zvečer odvijal v Gregorčičevi dvorani, je bil sicer bolj formalnega značaja. Uvodnim besedam predsednika SLORI Aljoše Volčiča, ki je prisotnim članom predstavil dnevni red zasedanja, je sledilo daljše poročilo upravnega odbora. Poročilo je prebral ravnatelj Darko Bratina. Predvsem je poudaril dejstvo, da je Slovenski raziskovalni inštitut z letošnjim letom stopil v novo in izredno pomembno obdobje svoje organizacijske in raziskovalne preusmeritve. Trud SLORI za modernizacijo infrastruktur dobiva torej konkretnejše obrise. Izredno je pomembna obogatitev knjižne in revial-ne dokumentacije, ki je za učinkovito delovanje takšne ustanove nujno potrebna. Prav tako je bistvena uvedba računalniške opreme.
Že na lanskem občnem zboru je prišla do izraza želja po vsebinskih spremembah. Vedno izrazitejša je namreč zahteva po poglobljenem in bolj specializiranem	znanstveno-
raziskovalnem delu, potreba po temeljitejšem in kvalitetnejšem bazičnem znanju. Za bodoče delovanje SLORI pa bo predvsem pomemben naslednji občni zbor, ko bodo člani razpravljali o spremembi statuta.
Možnost učinkovitejšega soočanja z vprašanji slovenske manjšine bodo okrepili tako imenovani »zametki oddelkov«, ki delujejo okrog SLORI in obravnavajo pomembna področja kot ekonomijo, politologijo, demografijo, sociologijo, psihologijo, socialno geografijo, sociolingvistiko in pravo. Ti oddelki sestavljajo raziskovalne ekipe z zunanjimi sodelavci. Obenem skuša Slovenski raziskovalni inštitut spodbuditi ustanovitev »razmišljujočih satelitov«, novih delovnih skupin strokovnjakov za preučevanje manj poznanih področij, kot so psihoanaliza, tehnologija, logika in epistemologija.
Prof. Bratina je v poročilu omenil tudi skrb SLORI za kadrovsko izpopolnjevanje mladine in obnovitev se-minarne dejavnosti za univerzitetne
študente. Ob koncu pa je še omenil periodično publikacijo z naslovom »SLORI — dosje«, ki bo izhajala dvakrat letno, ter sodelovanje Slovenskega raziskovalnega inštituta z drugimi raziskovalnimi ustanovami v naši deželi, pa tudi v matični domovini in v Evropi.
Poročilu je sledila krajša razprava, nato pa so se po običajnem vrstnem
redu vseh občnih zborov zvrstili najprej obravnava proračuna in predračuna ustanove, ki ga je predstavil tajnik Sergij Lipovec, ter poročilo nadzornega odbora. Predsednik odbora Stanislav Renko je poudaril, da je bilo delo SLORI v tem letu skrajno uspešno, in to kljub birokratskim zapletlja-jem in omejenim sredstvom.
Trideset let dirigiranja Ignacija Ote
Zborovodja, skladatelj in prosvetni delavec Ignacij Ota slavi letos pomemben umetniški jubilej. 30 let namreč vodi MPZ Valentin Vodnik iz Doline. Vseskozi pa se udejstvuje s komponiranjem zborovskih skladb , ki so večinoma namenjene moškim zborom, uglasbil pa je tudi lepo število ljudskih in otroških pesmi. Nekaj njegovih izvirnih skladb je doživelo velik odmev.
Zbor Valentin Vodnik bo svojega neutrudnega umetniškega in duhovnega vodjo skupaj z dolinskim društvom proslavil s celovečernim koncertom v občinskem gledališču "F. Prešeren" v Boljuncu drevi ob 20.30.
pismo uredništvu
Mladinci ZSMS o incidentu
Spoštovani tovariš urednik!
Zahvaljujemo se Vam za pozornost, ki ste jo v vašem dnevniku namenili srečanju mladinskih organizacij, gibanj in združenj iz Slovenije in dežele Furlanije-Julijske krajine v Trstu. Ob tem pa želimo članek dopolniti z naslednjim: Naslov na 4. strani Mladinci z obeh strani meje so odločno obsodili zlorabo umora gradeškega ribiča na morski meji, ni povsem ustrezen. Udeleženci sestanka v svojih razpravah in končnem dokumentu dogodka na morju nismo ocenjevali in imenovali kot umor, temveč kot nesrečni dogodek s smrtnimi posledicami, ki ga ni nihče pričakoval, še manj pa želel. Razlike med umorom in nesrečnim dogodkom pa verjetno ni potrebno razlagati. Dodali bi še, da smo ta dogodek obžalovali, nismo pa ga obsojali, saj verjamemo ugotovitvam preiskovalnega postopka ob tem primeru. Izraz umor se kasneje pojavi tudi v nadaljevanju članka in zato je prav, da ponovimo, da ta beseda v primerih tega dogodka ni bila tako podana. Tudi sicer so izjave posameznih udeležencev in razpravljavcev nekoliko poenostavljene in se včasih berejo drugače, kot pa so bile izrečene. Nasploh pa velja poudariti, da smo nekateri razpravljavci, predvsem pa vsi iz Slovenije, opozarjali, da prva točka dokumenta ne sme biti tolmačena kot obsodba tega konkretnega dogodka, temveč kot načelno obsojanje uporabe sile pri urejanju obmejnih vprašanj, ko so na voljo tudi druga sredstva, ker italijanska javnost še vedno ne verja-
me poročilu preiskovalnega sodnika Gregorja Velkavrha, da so bili uporabljeni vsi postopki in sredstva, ki so predpisana za ravnanje v takih primerih. Te dopolnitve vam posredujemo ob spoznanju, ki je skupno, da sta bili srečanji mladih z obeh strani meja v Sežani in v Trstu velikega pomena za nadaljnjo krepitev sodelovanja ne le med mladimi, pač pa z vsemi ljudmi, ki živimo ob tej, kljub ocenam, najbolj odprti meji v Evropi.Da je temu res tako, dokazujejo dogovori o nekaterih skupnih akcijah na področju ekologije, kulturnih srečanj in podobno. O pomenu pozivov udeležencev srečanja k večjemu spoznavanju in razumevanju med Italijani in Slovenci v Italiji pa bi gotovo Vi povedali več, saj v tem okolju živite in ga soustvarjate. Hvala za razumevanje in tovariški pozdrav.
Mitja Butul (predsednik medobčinskega sveta ZSMS Obalno-kraške regije Koper) in Brane Tomažič (predsednik medobčinskega sveta ZSMS Severnoprimorske regije)
Pripis uredništva
Že dan po objavi poročila, na katerega se pismo nanaša, smo v časopisu objavili popravek, s katerim smo pojasnili, da ni nihče od prisotnih na tiskovni konferenci uporabil besede umor. Glede izjav in prispevkov k razpravi pa je bila nujna sinteza, kar seveda lahko privede k poenostavitvi. O dokumentu samem pa so seveda možne različne interpretacije.
Predavanje prof, Riccarda Luccia v krožku ARCI
V Barkovljah o dvojezičnosti in sožitju
Italijanski kulturno-rekreativni krožek ARCI je v začetku tedna priredil na svojem sedežu v Rumeni hiši na Furlanski cesti zanimivo razpravo na temo »Dvojezičnost in sožitje«.
Glavni razpravljalec na večeru je bilprofesor Riccardo Luccio, zdravnik, psiholog, glasbenik, pa tudi socialno in politično močno angažiran delavec, kot sta ga poslušalcem predstavili zastopnici krožka ARCI Giuditta Giraldi in Majda Furlan. Šlo je za prvo konferenco, ki jo je omenjeni krožek v tej sezoni priredil na tako zanimivo tematiko in to prav na barko vij anskem področju, kot je dejala Furlanova, ki je zelo razcepljeno in močno pomešano s slovenskim in italijanskim prebivalstvom.
Naslov teme, pa tudi ime predavatelja, ki komaj 8 let biva v Trstu, a se je v enem letu naučil že toliko slovenščine, da se lahko o marsičem pogovori z vsakim Slovencem, sta pritegnila v sicer majhno dvoranico, kar lepo število poslušalcev slovenske in italijanske narodnosti.
Prisotni so z zanimanjem sledili izvajanju ter se nato z velikim navdušenjem posegli v razpravo, ki se ni in ni mogla zaključiti, toliko je bilo vprašanj in razlag. Tako je bilo ob koncu že dogovorjeno, da bo v kratkem prišlo do nadaljevanja tega predavanja, ki je vzbudilo tolikšen interes.
Predavatelj ni Tržačan in zato gleda na dogajanja v tem mestu, na nerazumljivo postopanje večine do slovenske manjšine, na njen odločen upor proti vsakemu zbližanju ali boljšemu medsebojnemu spoznavanju, z velikim začudenjem.
»Večinski narod,« je dejal profesor Luccio, »izgublja edinstveno priložnost, da bi svojo kulturo povezal in obogatil s slovensko kulturo, kar bi bilo za obe pomembno in tudi koristno. Mogoče se tudi Slovenci preveč zapirajo vase,« je dejal, »vendar je na večinskem narodu glavna naloga, da se odpre, da pokaže pripravljenost za vsestransko sodelovanje, mirno sožitje, predvsem pa za odprtost sodelovanja na kulturnem področju.«
Strokovno je spregovoril o dvojezičnosti, o tem, kako sprejema dvojezičnost slovenski otrok, ki raste v slovenskem okolju in v slovenski šoli in kako jo z druge strani sprejema italijanski otrok ali pa otrok iz mešanega zakona, ki ima le malo možnosti, da se spozna s svojim slovenskim vrstnikom, še manj pa, da spozna njegov jezik. Otrok, je med drugim poudaril predavatelj, lahko dojema jezike, vendar zahteva vedno jasno razlago in prav tako jasno razmejitev med obema jezikoma. Če bo v šoli prav tako slišal slovenščino, potem bo razumel, zakaj mora z drugimi, ki slovenščine ne zna-
jo, govoriti tudi italijanščino in bo to razlikovanje dobro obvladal. V Trstu, je dejal predavatelj, živi pravzaprav slovenski otrok večkrat v okolju, kjer se nauči najprej slovensko narečje, nato tržaško, v šoli pa pravilno slovenščino in italijanščino; torej mora nekako obvladati kar 4 jezikovna področja. To seveda ni lahko. Če se vsi ti pojmi med seboj pomešajo, obstaja nevarnost do asimilacije, kar je seveda velika škoda, je dejal predavatelj, za slovensko manjšino, ki tu živi in ki - po njegovih besedah - predstavlja vsaj 20 odstotkov prebivalstva na Tržaškem.
Pri svojem izvajanju je še posebej pohvalil Skupino 85, to je skupino, ki jo sestavljajo slovenski in italijanski intelektualci z željo, da se medsebojno spoznajo, pogovorijo o svojih problemih, ne da bi drug drugemu vsiljevali svoje mišljenje ali gledanje. Delo te skupine bi morali vsi dobromisleči v Trstu podpreti in okrepiti skupino z novimi člani.
Diskusija je bila nato izredno živahna, zanimiva: dotaknila se je problema šol, kako organizirati učenje slovenščine, kje najti prostor za učenje le-tega jezika tudi na italijanskih šolah in kakšen naj bi bil najbolj primeren način tega učenja.
Predavanje je trajalo skoraj tri ure, kar že samo na sebi kaže, da so imeli organizatorji srečno roko pri izbiri predavatelja.
Na Opčinah drevi koncert pobratenih zborov
Moški pevski zbor Tabor z Opčin bo letos gostil že peto srečanje moških pevskih zborov, ki jih druži prijateljska listina, podpisana leta 1982. Tedaj so namreč openski pevci skupaj z zbori Franc Zgonik iz Branika, Zarja iz Trbovelj, Vres iz Prevalj in Foltej Hartman iz Pliberka podpisali listino "od Korotana do Jadrana", ki je združila pevce na zemlji, kjer živi slovenski narod. Od takrat se zbori redno srečujejo na skupnih koncertih, ki jih izmenično prirejajo v krajih, kjer so doma.
Openski moški zbor je več let vzdrževal stike s pevskim zborom Zarja iz Trbovelj, prijateljska srečanja so se vrstila z izmenjavo koncertov vsako leto. Iz tega prijateljskega sodelovanja se je porodila misel o obogatitvi tovrstnih srečanj in želja po njihovi poživitvi in spremembi. Razširil se je tudi krog sodelovanja, ki danes šteje, kot rečeno, pet zborov.
Drevi bo na Opčinah torej tak koncert pod geslom S pesmijo naprej! Razdeljen bo v dva dela: najprej bodo nastopili gostje, ki bodo zapeli vsak po tri pesmi, v drugem delu pa se bo na oder strnilo približno 160 pevcev in zapelo 10 pesmi.
■ Tržaška občina sporoča, da bodo lahko brivski in frizerski saloni v času med 15. in 31. decembrom odprti vsak delavnik (brez tedenskega počitka). 24. decembra bodo lahko odprti od 8. ure do 12.30 in od 15.30 do 19. ure, 31. decembra pa od 8. do 14. ure.
Po protestu prebivalstva
Sinhrotron: odložena razprava o ugovorih
Razprava o ugovorih proti lokaciji sinhrotrona pri Bazovici v tržaškem občinskem svetu je odložena na čas po božičnih in novoletnih počitnicah. Na to zahtevo, ki sta jo bila postavila občinska svetovalca De Rosa (KPI) in Parovel (MT) pristojnemu odborniku Vattovaniju že na razširjeni seji vzhodnokraškega rajonskega sosveta v Bazovici, je včeraj pristal tržaški župan Stafiieri na seji načelnikov svetovalskih skupin.
Zato je torej upati, da bo globlja proučitev vseh mogočih lokacij lahko privedla do drugačne odločitve, oziroma do sklepa o namestitvi sinhrotrona na ozemlje Območja za znanstvene raziskave, kot upravičeno zahtevajo prebivalci vasi Vzhodnega Krasa in organizacije, ki jih zastopajo, od SKGZ do Kmečke zveze, Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, Koordinacijskega združenja vzhodnokraških vasi in vse krajevne kulturne, športne in politične organizacije.
Na četrtkovi seji tržaškega pokrajinskega sveta
Problem prostorov zavoda Zois in uradov Šolskega skrbništva
Prostorski problemi v krajevnih šolskih zavodih in v samem Šolskem skrbništvu so bili deležni precejšnje pozornosti na četrtkovi seji tržaškega pokrajinskega sveta. Pristojni odbornik in podpredsednik Pokrajine Cer-vesi je namreč odgovarjal na vrsto interpelacij, ki mu jih je naslovil načelnik svetovalske skupine KPI Martone, ki je v njih ugotavljal, kako so razmere v več primerih neustrezne rednemu poteku pouka in kako uprava ponavadi ukrepa zgolj tedaj, ko postajajo nevzdržne.
Odbornik za javna dela je v svojih odgovorih zagotovil, da si uprava prizadeva pravočasno urejevati razmere in izvajati potrebna redna in izredna vzdrževalna dela, kakor hitro je s potrebami seznanjena. Tako je nastopila v primerih zavodov Deledda (laboratoriji) in Oberdan, tako da so se že problemi uredili, ali pa bodo rešeni v začetku prihodnjega leta.
Glede prostorske stiske slovenskega trgovskega zavoda Žiga Zois je Cerve-si dejal, da se je njegovo vodstvo zanimalo za uporabo drugega nadstropja v poslopju bivše umobolnice, toda do pred kratkim, ko je nastopila druga zakonodaja, Pokrajina ni smela opraviti potrebnih prilagojevalnih del. Sedaj pa je v prilagoditvi proračuna za letošnje leto dodelila 30 milijonov lir za nujna pleskarska dela in za higienske prostore, kar odpira perspektivo, da se v relativno kratkem času odpre
možnost uporabe omenjenih prostorov. S tem v zvezi je odbornik že imel srečanja z vodstvoma zavodov Zois in Stefan (ki se tudi zavzema za dodelitev dela prostorov v drugem nadstropju) in jima tudi izročil mape prostorov, ki naj bi si jih razdelila. Rešitev vprašanja je sicer nekoliko upočasnila zadeva okrog prostorov Šolskega skrbništva, je dejal Cervesi, ki se je pa obvezal, da bo sedaj stvar pospešil v dogovoru z obema slovenskima šolama.
Glede prostorov skrbništva pa je odbornik zagotovil, da nikoli ni bilo nevarnosti z gledišča statike, zaradi česar je bila po njegovem povsem neupravičena prepoved uporabe prostorov, ki jo je odredila tržaška Občina. Sedaj so našli že znano začasno rešitev (delno uporabo starega sedeža in delno preselitev uradov v Ul. Cuma-no), urejevalna dela na starem sedežu skrbništva za skupnih 500 milijonov lir pa bodo dokončali v dveh letih.
■ Zaradi nedavnih stavk v nekaterih bankah je tržaški prefekt podaljšal roke vseh plačil in bančnih operacij s strankami, ki so zapadli v dneh stavke. Odlok zadeva Banco commerciale, Banco d America e d ltalia, banko Cre-dito italiano in hranilnico GRUP (Cas-sa di Risparmio di Udine e Pordenone). Roki plačil, ki so zapadli med 24. in 28. novembrom ter 1. in 2. decembra, so podaljšani za 15 dni, od 3. decembra dalje.
Predavanje na Inštitutu za slovansko filologijo
Pesimistične slutnje dr. Jožeta Toporišiča
Odsek za slovenski jezik pri Narodni in študijski knjižnici je v sodelovanju z Inštitutom za slovansko filologijo pri Tržaški univerzi priredil predavanje dr. Jožeta Toporišiča, docenta za slovenski knjižni jezik in stilistiko na ljubljanski Filozofski fakulteti, o slovenskem povojnem jezikoslovju. Po uvodnem pozdravu je ravnatelj NŠK Milan Pahor poudaril, da je to prvo predavanje novoustanovljenega Odseka, ki ga vodi prof. Ljudmila Cvetek-Russi. Ob zaključku šolskega leta bodo o tem in nadaljnjih predavanjih -prihodnja bodo posvečena jeziku v
Podelitev srebrne medalje Miljam priznanje vsem žrtvam za svobodo
Poročali smo že, da je Uradni list objavil zakonski odlok predsednika republike, s katerim je konec preteklega avgusta podelil Miljam in še drugima dvema italijanskima mestecema srebrno medaljo za vojaške zasluge v času partizanskega odpora proti nacistom. Ob tej novici se je nemudoma sestal miljski občinski odbor, ki je izrazil veliko zadovoljstvo ob odličju, za katero se je že dolgo zavzemal in ki — kot beremo v tiskovnem sporočilu miljske občinske uprave — končno daje priznanje italijanskim in slovenskim žrtvam protifašističnega boja in odporništva.
Med padlimi obeh narodnosti, ženskami in moškimi, še posebej izstopajo osebnosti, kot so bili Luigi Frausin, Natale Kolarich in Alma Vivoda, hkrati pa gre priznanje vsem tistim, ki so se udeležili osvobodilnega boja, ki so bili deportirani, konfinirani ali obsojeni od fašističnega posebnega sodišča.
Miljski občinski odbor je izrazil posebno zahvalo tržaškemu in miljskemu združenju bivših partizanov VZP1-ANP1, Inštitutu za zgodovino odporniškega gibanja Furlanije-Julijske krajine in vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri potrpežljivem delu rekonstrukcije takratnih dogajanj. Na njegovem temelju je bilo končno mogoče postaviti na pravo mesto politični in vojaški prispevek miljske občine k osvobodilnemu boju.
Jutri na openskem strelišču počastitev spomina na Finka Tomažiča in tovariše
Pokrajinski odbor Vsedržavnega združenja italijanskih antifašističnih političnih preganjancev ANPPIA bo jutri, 14. decembra, priredil na strelišču pri Opčinah svečanost v počastitev spomina Pinka Tomažiča, Viktorja Bobka, Ivana Ivančiča, Simona Kosa in Ivana Vadnala, ki jih je pred 45 leti obsodilo na smrt posebno fašistično sodišče.
Na slovesnosti, ki se bo začela ob 15. uri in ji bo predsedoval Drago Gorup, bosta govorila senatorka Jelka Gerbec in Alessandro Perelli, nastopila pa bosta moški in mešani pevski zbor »Tabor« z Opčin.
■ Župan občine Dolina je včeraj poslal predsednikom skupnosti Alpe-Jadran telegram z naslednjo vsebino:
»V zvezi z našim pozivom, z dne 1. julija letos, glede zmanjšanja jedrskega orožja in denuklearizacije naših dežel, pričakujemo dobrodošel odgovor v dokaz volje po omikanem dialogu za bodočnost miru in dela.
Prisrčen pozdrav, Edvin Švab, župan občine Dolina.«
Stavka družinskih zdravnikov: poseg deželnega sindikata CGIL
Deželna zveza javnih uslužbencev sindikata CGIL skuša omiliti polemiko s stavkajočimi družinskimi zdravniki, ki jo je v teh dneh vžgalo tiskovno sporočilo tržaških tajništev Nove delavske zbornice CGIL in Zveze javnih uslužbencev CGIL. Deželni tajnik An-tongiulio Bua je včeraj izdal komunike, v katerem je rečeno, da bi morala obnovitev konvencij nuditi priložnost za rekvalifikacijo vloge družinskih zdravnikov v okviru državne
V ponedeljek zapade rok za prijavo vinskega pridelka
V ponedeljek, 15. decembra, zapade rok za prijavo letošnjega vinskega pridelka. Kot znano, obveznost prijave ne zadeva tistih vinogradnikov, ki pridelajo manj kot 10 hi vina in tistih, ki imajo manj kot 1000 kvadratnih metrov vinograda, vendar pod pogojem, da vina ne prodajajo ali prevažajo. Kmečka zveza, ki je tudi letos pomagala pri izpolnjevanju zapletenih obrazcev in v ta namen priredila vrsto srečanj za sestavljanje prijav, sporoča, da je še danes na razpolago za pomoč vsem zamudnikom. Tisti, ki še niso sestavili prijave, se lahko zglasijo v njenih uradih do 12.30.
javne službe. Ob primernem plačilu naj bi zdravniki izboljšali svoje storitve, kar naj bi prispevalo k temu, da bi se pacienti ne zatekali tako pogosto v bolnišnice in da bi se tako zmanjšali javni stroški za specialistične preglede. »Na tej osnovi,« piše deželni tajnik, »smo vsak čas pripravljeni na raz-čiščevalne sestanke z Italijansko zvezo zdravnikov splošne prakse (FIMMG). Glede stavke pa ta sindikat meni, da je v nasprotju z duhom kodeksov o samoureditvi pravice do stavke in v škodo pacientom, tako zaradi načina kot zaradi časa, v katerih poteka.«
Deželno tajništvo se s tem implicitno distancira od stališča, ki sta ga do stavke zavzeli pokrajinski tajništvi Nove delavske zbornice in Zveze javnih uslužbencev CGIL. Tajništvi sta v komunikeju, ki smo ga objavili 11. t. m., izrazili globoko razhajanje ob oblikah boja, ki se jih poslužujejo družinski zdravniki, zahtevajoč od pacientov plačilo za svoje storitve, češ da je to zadržanje »podobno pravemu izsiljevanju« in »nelegalna oblika boja«. Kako so reagirali stavkajoči zdravniki na te obtožbe, dovolj jasno izhaja iz pisma uredništvu dr. Marijana Spetiča, ki smo ga objavili včeraj.
■ Od včeraj ima tudi Trst svoj odsek Italijanskega sklada za okolje FAI, ki mu predseduje Etta Carignani. Na predstavitveni tiskovni konferenci so povedali, da bo njegov glavni cilj »ohraniti vsaj delček Trsta in ga odpreti javnosti«.
javnih občilih, kot je napovedala prof. Marija Pirjevec - izdani zvezki, ki naj sestavljajo uboraben priročnik. V okvir dokaj ambicioznih programov Knjižnice in Inštituta spada tudi ustanovitev "jezikovne posvetovalnice".
Dr. Toporišič, ki je med drugim avtor mnogih razprav o slovenskem jeziku, je kot začetnik nove smeri ena najuglednejših osebnosti v slovenskem prostoru na področju jezikoslovja in je kot tak tudi nastopal v sicer preskromni in pretesni predavalnici univerzitetnega Inštituta. Povojno obdobje je razdelil na desetletja z začetkom 1. 1944, zadnje desetletje pa je seveda šele na začetku. Precej pozornosti je posvetil "reorganizaciji jezikoslovja" v letih 1944-1948 in osebnostim te dobe, kot so bili Breznik, Bajec, Kolarič in Rupel. Po navedbi najvažnejših izdaj slovnic, priročnikov, pravopisa in jezikoslovnih revij se je predavatelj ustavil predvsem pri desetletju 1964-1973, oziroma pri dobi uveljavljanja strukturalnega jezikoslovja. Pri obravnavanju izdaj v zadnjih letih in sodobnih teženj se prof. Toporišič ni mogel izogniti kritičnim pripombam o razdvojenosti slovenskih jezikoslovcev in o zaviralnem poseganju s strani Akademije, kar je dalo njegovim zaključnim mislim dokaj pesimističen prizvok, ki ga seveda ni omililo vprašanje v zvezi z že nestrpno pričakovano izdajo Slovenskega pravopisa.
(nak)
Danes začetek Grbčevih dnevov
V Domu Jakoba Ukmarja v Skednju se danes ob 18. uri z odprtjem razstave o življenju in delu Ivana Grbca začnejo »Grbčevi dnevi«, ki so jih pripravili osnovna šola I. Grbec, Dom Jakoba Ukmarja in KD I. Grbec. Jutri ob 16. uri bo v prostorih KD Ivan Grbec osrednja proslava, na kateri bo o Skedenj skem skladatelju govoril tržaški glasbenik in Grbčev učenec prof. Pavle Merku. Nastopili bodo ženski zbor Ivan Grbec, škedenjski mešani pevski zbor, pianistka Neva Merlak in sopranistka Ljuba Berce, ki jo bo na klavir spremljala Anna Luci Sanvitale. »Grb-čeve dneve« bo v petek, 19. decembra, sklenila šolska prireditev.
Res nevsakdanja pot do zaslužka
Zgodba 46-letne prostitutke Marie Luigie Frausin, po rodu iz Milj in brez stalnega bivališča, bi lahko marsikomu privabila nasmeh na ustnice, če ne bi bila v resnici žalosten dokaz o tem, kako lahko človek hudo zavozi svoje
življenje.
Sodna policija jo je včeraj spravila v koronejske zapore in jo prijavila sodstvu, potem ko je zbrala kakih pol ducata prijav njenih "klientov", ki so se nabrale v teku leta. Povsem upravičeno pa je sklepati, da se večina, v skrbi za svoje dobro ime, ni odločila za prijavo.
In ka£ je pravzaprav v ozadju teh prijav? Zenska je potencialne "kliente" navadno zvabila v svoj avtomobil, audi 100 katerega zakoniti lastnik le neki njen prijatelj iz Ville Vicenti-ne — in jih prepričala, da so šli z njo Po benzin. Na črpalki (seveda samopostrežni), so ji kavalirsko napolnili rezervoar, predno pa so se uspeli vrniti v avtomobil, je Frausinova z vso hitrostjo odpeljala. Z njo je v vozilu navadno ostala tudi "klientova" torbica ali pa suknjič in seveda primeren šop bankovcev. Preiskovalci pravijo, da je na tak način uspela zbrati lepo število milijonov, saj je znala izbirati primerne osebe na primernih krajih.
Naj dodamo, da je Frausinova stara znanka policije in sodnije, saj je bila že večkrat prijavljena zaradi kraje, ilegalnega splava, povzročitve poškodb, nadlegovanja, oscenih dejanj, pretepa in goljufije.
Trieste Consult prireja simpozij o informatiki v zavarovalništvu
Na tržaški Univerzi bo 18. in 19. decembra vsedržavni simpozij na temo »Informatika, dejavnik preoblikovanja zavarovalnih struktur in komercialnih sistemov«. Prireditelj je tržaška ustanova Trieste Consult, ki redno (tokrat že tretjič) pripravlja tovrstna letna srečanja, katerih namen je razpravljati in analizirati najaktualnejša vprašanja s področja storitev in sodobnega terciarnega sektorja.
Simpozija, katerega pokrovitelj bo IBM Italia, se bodo udeležili predstavniki največjih italijanskih zavarovalnih družb, kot so Assitalia, Generali, Lloyd Adriatrico, RAS, Tirrenia, Uni-pol in v informatiki specializiranih podjetij, kot Informatica FVG, Italsiel, IAMA in IBM Italia. Dva delovna dneva, za katera je gostoljubje ponudila tržaška Univerza, bosta tako še enkrat potrdila tesno zvezo med akademskim svetom in proizvodnjo, udeležencem pa bosta omogočila razviti vprašanja uporabe informatike na zavarovalniškem tržišču, kjer ima še velike potencialne možnosti.
Božični koncert gledališča Verdi
Tudi letos bo gledališče »Giuseppe Verdi« priredilo tradicionalni božični koncert, ki bo v torek, 23. decembra, ob 20.30 v cerkvi sv. Frančiška v Ulici Giulia. Obiskovalci bodo lahko pri-
sluhnili dvema vrhunskima deloma liturgične glasbe: »Glorii« Antonia Vivaldija in »Glorii« Francisa Poulenca, ki jo bo orkester gledališča Verdi prvič predstavil tržaškemu občinstvu.
Božični koncert bodo glasbeniki najprej izvedli v petek, 19. decembra, v videmski stolnici, dan kasneje, v soboto, pa v stolnici v Sacileju.
Dirigiral bo mojster Andrea Giorgi, v solističnih vlogah pa bosta nastopili znani operni pevki, in sicer sopranistka Tiziana Sojat in mezzosopranistka Gloria Scalchi.
■ Tudi Alternativna zelena lista je
izrazila svoje nasprotovanje izgradnji sinhrotrona na tržaškem Krasu. V tiskovnem sporočilu je to nasprotovanje utemeljila tako z ekološkimi razlogi, kot z nesprejemljivo metodo, s katero je bila izbrana lokacija pri Bazovici.
Božično razpoloženje v devinskem Zavodu združenega sveta
Študentje devinskega Zavoda združenega sveta so si letos pričarali predpraznično ozračje s takoimenovano »izmenjavo daril«, igro, ki se naslanja na tradicijo nordijskih dežel.
Njena pravila so precej preprosta. Študentje, pa tudi učno osebje zavoda so že pred dvema tednoma začeli prejemati darila neznanega darovalca. Seveda je vsakdo ugibal, kdo mu jih pošilja, za ime neznanca pa so obdarovani študentje zvedeli šele na prireditvi, ki so jo imeli pretekli četrtek.
Za dijake devinskega zavoda se bodo božične počitnice začele že danes. Marsikdo se za praznike zaradi prevelikih razdalj ne bo mogel vrniti domov. To bodo lahko storili le evropski študentje, z njimi pa bodo decembrske praznike preživeli tudi njihovi sošolci iz držav z onkraj Atlantika in Pacifika. Redne lekcije se bodo spet začele 8. januarja.
ERS KVIZ □ KARST BROTHERS KVIZ D KARST BR0TH
za jutrišnjo oddajo (14. decembra) še vedno:
Pri živem srebru so ugotovljeni tile izotopi: 80-Hg-202, 80-Hg-204, 80-Hg-197 in 80-Hg-200. Koliko protonov, nevtronov in elektronov vsebujejo?
Če boste do jutri odkrili pravilni odgovor, telefonirajte od 14.30 dalje v oddaji Ma ka ste m...? na št. 631065.
Za pravilne odgovore so tedenske nagrade plošče, LP-ji in kasete, za najduhovitejše pa tri končne nagrade (walk-man).
t
Zapustil nas je naš dragi
Ivan Smerdel
Pogreb bo danes ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnice.
Žalostno vest sporočajo: žena Nada, hči Tatiana, brat, sestre, tast in tašča, zeti, nečaki in drugi sorodniki.
Prisrčno se zahvaljujemo zdravniku dr. Ukmarju.
Trst, 13. decembra 1986
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Občina Trst sočustvuje ob smrti
MARIA DANIELA GRBCA
občinskega svetovalca od 1966. do 1972. leta.
OŠ IVAN GRBEC - DOM JAKOBA UKMARJA - KD IVAN GRBEC
priredijo
GRBČEVE DNEVE
ob 20-letnici smrti IVANA GRBCA
Danes, 13. t. m., ob 18. uri v Domu Jakoba Ukmarja OTVORITEV RAZSTAVE O ŽIVLJENJU IN DELU IVANA GRBCA Jutri, 14. t. m., ob 16. uri v KD Ivan Grbec SLAVNOSTNA PROSLAVA
V petek, 19. t. m., ob 14. uri v OŠ Ivan Grbec
SPOMINI NA IVANA GRBCA
polaganje venca in šolska prireditev
ob 30-letnici dirigiranja pevovodje IGNACIJA OTE
SLAVNOSTNI KONCERT MPZ V. VODNIK
Danes, 13. t.m. bo v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu
Vljudno vabljeni
Jutri, 14. decembra, ob 17.00 bo v telovadnici v Repnu
prijateljsko praznovanje desetletnice delovanja g. Antona Bedenčiča, župnika na Repentabru.
Sodelujejo: mladinski in dekliški pevski zbor Vesela pomlad, ansambel Zvezde, mešani pevski zbor sv. Jerneja z Opčin, otroški in mladinski pevski zbor Zvonček, ansambel Burja in ženski pevski zbor Repentabor.
Po kulturnem sporedu bomo skupno nazdravili g. Tonetu.
________gledališča_____________
VERDI
Danes ob 17. uri ponovitev V. Bellini-jeve opere NORMA. Naslednja predstava bo v sredo, 17. t. m., ob 20. uri.
Jutri ob 16. uri šesta predstava Wag-nerjeve opere IL VASCELLO FANTAS-MA. Dirigent in režiser Gustav Kuhn.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
Danes ob 10.30 (za šole) in ob 20.30 bo na sporedu delo G. B. Shawa NON SI PUO MAI SAPERE. Nastopajo Ernesto Calindri, Olga Villi, Luigi Pistilli, Antonio Fattorini, Patrizia Milani. Režija -Lamberto Puggelli. Predstava je izven abonmaja. Predprodaja vstopnic pri
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
Miha Mate
ŠIROKA USTA
Izvaja Stane Starešinič
Danes, 13. t. m., ob 20.30 v Srenj-ski hiši v BORŠTU
osrednji blagajni v Pasaži Protti. Jutri zadnja predstava ob 16. uri.
GRISTALLO - LA CONTRADA
Danes ob 20.30 bo na sporedu Topolovo delo UNORA D'AMORE. Režija -Francesco Macedonio. Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti ali uro pred pričetkom predstave pri blagajni gledališča. Ponovitve do 21. t. m.
Nedeljski koncerti - Jutri, 14. t. m., ob 11. uri bo komorna skupina gledališča Verdi izvajala skladbe Monteverdija, Animuccie, Lassa in Gabriellija. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
V	ponedeljek, 15. t. m., ob 20. uri: BIG BAND RTV LJUBLJANA. Solista Hanne Boel - Danska in John Shroeder - ZR Nemčija.
V sredo, 17. t. m., ob 19.30: G. Verdi NA-BUCCO. Gostovanje SNG - Opera in balet Ljubljana.
Mala dvorana
Danes, 13. t. m., ob 11. uri: Otroška matineja - Pesmi o zimi in Dedku Mrazu z Janezom Bitencem.
Jutri, 14. t. m., ob 11. uri: ZEMLJA -večer umetnosti giba na temo o zemlji. Gostuje Stalno slovensko gledališče iz Trsta.
V	ponedeljek, 15. t. m., ob 20. uri: BUDDIES - celovečerni film. Režija Arthur Bressan. (Aids - Tema filma in gledališča ter družbeno-medicinski problemi).
Srednja dvorana
Jutri, 14. t. m., ob 18. uri: ALPSKO SANJARJENJE - Plesni teater Ljubljana; ob 20.30: ABSTRAKCIJE - premiera.
Okrogla dvorana
V	petek, 19;, ob 22. uri in v soboto, 20., ob 20.30: B. Cosič BEL TEMPO, Atelie 212 - Beograd. Režija - Vladimir Aleksič.
KULTURNI DOM - Nova Gorica
Velika dvorana
V	ponedeljek, 15. t. m., ob 20.15: Prednovoletno srečanje z vokalno instrumentalno skupino BIG BEN.
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 15. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti na sporedu KONCERT TRIA STEFANATO, BARTON, PETRACCHI - violina, klavir, kontrabas.
Moški pevski zbor TABOR prireja danes, 13. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah KONCERT POBRATENIH ZBOROV. Sodelujejo pevci iz Branika, Trbovelj, Prevalj in iz Pliberka.
Glasbena matica Trst v sodelovanju z deželnim sedežem RAI v Trstu - Ciklus koncertov MLADI MLADIM - V sredo, 17. t. m., ob 20.30 v Gallusovi dvorani v Ul. R. Manna 29 v Trstu: DANIELA MARIA BIANCHINI, sopran in MORENA MALAGUTI, klavir. La Diva FEmpi-re - glasba E. Satie. Vabljenil
šolske vesti
Ravnateljstvo DTTZ "Ž. Zois" sporoča, da bodo RODITELJSKI SESTANKI v prostorih zavoda (Vrdelska cesta 13/11) v sredo, 17., in v četrtek, 19. t. m., po naslednjem razporedu: v sredo, 17., ob 16.30: I. r. geom., ob 17. uri: I. a, I. b, I. c in III. r. geom., ob 18.30: II. a, II. b, II. c, II. r. geom., IV. r. geom. in V. r. geom.; v četrtek, 18., ob 17. uri: III. a, III. b in III. c, ob 18. uri: IV. a, IV. b, V. a in V. b..
kino
ARISTON - 16.30, 22.00 Round Mid-night, dram., ZDA 1986, 130'; r. Ber-tnard Tavernier; i. Dexter Gordon, Frangois Cluzet.
EKCELSIOR I - 17.45, 22.15 Storia d’a-more, dram., It. 1986, r. Francesco Ma-selli; i. Valeria Golino, Blas Roča Rey.
EKCELSIOR II - 17.30, 21.45 II nome della rosa, dram., It./Fr. 1986, 127'; r. Jean-Jacgues Annaud; i. Sean Conne-ry, F. Murray Abraham.
PENICE - 17.45, 22.15 A proposito della notte scorsa, kom., ZDA 1986, 110'; r. Edward Zwick; i. Demi Moore, Rob Lowe.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Italian Fast Food, kom., It. 1986, 90'; r. Lodovi-co Gašperini; i. Sergio Vastano, Susan-na Messaggio.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 F/X - effet-to mortale, fant., ZDA 1986, 110'; r. Roy Mandel; i. Barbara Brown, Bert Denney.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 The Hit-cher - La Lunga strada della paura,
dram., ZDA 1986, 97'; r. Robert Har-man; i. Rutger Hauer, Jennifer Jason Leigh, □
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Accademia militare, kom., ZDA 1985, 100', r. B. Convy; i. Chris Lemmon, Lloyd Brid-ges.
EDEN - 15.30, 22.00 I vizi di Marylin,
□ □
MIGNON - 16.00, 22.15 Fantasia, ris., ZDA 1940, 120’; prod. Walt Disney.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Top Gun, akc., ZDA 1986, 100'; r. Tony Scott; i. Tom Cruise, Kelly McGills.
ALCIONE - 15.00, 22.00 Grosso guaio a Chinatovvn, fant., ZDA 1986, 111'; r. John Carpenter; i. Kirn Cattral, Kurt Russell.
LUMIERE FICE - 16.30, 22.00 Fuori ora-rio, dram., ZDA 1985, 104'; r. Martin Scorsese; i. Griffin Dunne, Rosanna Ar-guette.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 Psyc-ho III, -srh., ZDA 1986; r. Anthony Per-kins; i. Anthony Perkins, Diana Scar-wid.
RADIO - 15.30, 21.30 Le svedesi lo vog-liono cosi, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
izleti
Devinsko-nabrežinska sekcija Slovenske skupnosti priredi v nedeljo, 21. t. m., avtobusni izlet na Plečnikovo razstavo v Ljubljani. Informacije in vpisovanje do zasedbe razpoložljivih mest: Ivan Brecelj, Antek Terčon in Mario Kralj.
KROŽEK
MLADIH KOMUNISTOV
vabi na
PLES
z ansamblom LADY KILLER
danes, 13. t.m. v Ljudskem domu v Križu ob 20.30
UL sv. Frančiška 20
V teh dneh je izšla knjiga
O GRAFIČNEM OPUSU
LOJZETA SPACALA
Tržaška knjigarna in TK Galerija vas vabita v torek, 16. t. m., ob 18. uri na predstavitev knjige in na razstavo zadnjih umetnikovih grafik.
včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 13. decembra
LUCIJA
Sonce vzide ob 7.37 in zatone ob 16.21 - Dolžina dneva 8.44 - Luna vzide ob 14.19 in zatone ob 4.54.
Jutri, NEDELJA, 14. decembra
DUŠAN
PLIMOVANJE DANES: Ob 0.53 najnižja -13 cm, ob 7.08 najvišja 47 cm, ob 14.17 najnižja -52 cm, ob 20.48 najvišja 18 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 7,2 stopinje, zračni tlak 1026,4 mb ustaljen, veter vzhodnik severovzhodnik, burja 20 km na uro, vlaga 54-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 12,1 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
Rodili so se: Michele Oeser, Giacomo Campagnolo, Jagueline Steffe, Nicola Lorusso, Andrea Kvas.
Umrli so: 77-letna Maria Puissa, 65-letna Silvia Antonini, 82-letna Maria Sore, 92-letna Lucrezia Valcovich, 78-let-ni Teodoro Chiarella, 76-letni Domenico Locastro, 58-letna Bruna Baviera, 78-let-na Maria Polacco, 85-letna Lucia Vouk, 95-letna Maria Purich, 51-letna Ines Ma-ranzana, 85-letni Bruno Curtolo, 82-letna Maria Ferluga, 70-letna Maria Valentin, 67-letni Greste Perisson, 58-letni Dorino Cattunar, 62-letni Marino Slatnich.
Oklici: delavec Tommaso Campisi in delavka Ingrid Groppazzi, skladiščnik Maurizio Gjakovic in bolničarka Tatiana Hodak, zobotehnik Paolo Centis in gospodinja Kamonwan Sangngam, gasilec Leslie Kuriš in prodajalka Elena Busatto, državni uslužbenec Alberto Antonio Sca-linci in babica Antonella Trevisi, prodajalec Guido Occini in uradnica Teresa Niero, univerzitetni profesor Paolo Bozzi in zdravnica Margarethe von Braiten-berg, upokojenec Erminio Abram in gospodinja Domenica Šanson, profesor glasbe Cristiano Velicogna in profesorica glasbe Barbara Gruber.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od torka, 9., do sobote, 13. decembra 1986
Dnevna služba - od 8.30 dp 19.30
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Trg Ospedale 8, Ul. dellTstria 35. PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul delLIstria 35, Trg Ospedale 8. PROSEK (tel. 225141/225340), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razne prireditve
KD F. Venturini vabi jutri, 14. t. m., ob 17. uri v Kulturni dom F. Prešeren v Boljuncu na novo predstavo FOLLIES 87 s čarodejem VIKVJEM. Pomagala mu bosta čarodeja VAN VEOS in ROSINI.
Jutri, 14. t. m., bo predstavila v bar-kovljanskem društvu v Ul. Cerreto, 12 svojo diplomsko nalogo, ki nosi naslov FAMIGLIE E TERRENI Dl BARCOLA FRA IL '700 e 1'800, dr. Elisabetta NAVARRA. Predavanju bo sledila diskusija. Začetek ob 18. uri.
KD Lonjer-Katinara pripravlja za jutri, 14. t. m., v svojem društvenem sedežu v Lonjerju celodnevni OTROŠKI DIRENDAJ. Pričetek ob 10.30, sledile bodo skupinske igre, rajanje ipd. Direndaj se bo predvidoma zaključil okrog 17. ure. Vabljeni otroci!
Glasbena matica Trst vabi na nastop, ki bo v četrtek, 18. t. m., ob 18. uri na šoli Glasbene matice v Gallusovi dvorani -Ul. R. Manna 29.
menjalnica			12. 12. 1986
Ameriški dolar		..	1390,—	Japonski jen			 8.—
Nemška marka 		691.—	Švicarski frank 			 822 —
Francoski frank		209.50	Avstrijski šiling			 98,—
Holandski florint 		610.—	Norveška krona 			 181.—
Belgijski frank		32.50	Švedska krona			 197,—
Funt šterling		..	1970.—	Portugalski eskudo ..		 8.70
Irski šterling		.. 1868,—	Španska peseta			 9.70
Danska krona		180.50	Avstralski dolar 			 860,-
Grška drahma 		9.30	Debeli dinar			 2.50,—
Kanadski dolar 		990.—	Drobni dinar			 2.40,—
	REranan		
	■SaJni		
ROBIJU in GENI
želi vso srečo
Klapa
Danes se bosta poročila
ROBERT OTA in GENI KOZINA
Občinskemu svetovalcu in njegovi izvoljenki želi vso srečo na novi življenjski poti
Uprava občine Dolina
Danes stopata v skupno življenje
tovariš ROBERT OTA in tovarišica GENI KOZINA
Vso srečo jima želi
Sekcija KPI občine Dolina
Ob življenjskem koraku voščijo
MARI IN IZVOLJENCU
vse najboljše vile, škrati in čarovnice Kresne noči.
NACJOTU
želimo, v pesmi in glasbi še dolgih let... vsaj še 3 x 10
ZSKD
Odbor in mešani pevski zbor Slovenec iz Boršta in Zabrežca iskreno čestitata pevovodji
IGNACIJU OTI
ob 30-letnici dirigiranja ter mu želita še veliko uspehov in zadoščenj.
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava Draga Tršarja - skulpture, bron in keramika.
V	občinski galeriji na Trgu Unita bo do 17. t. m. razstavljal svoja dela tržaški slikar RENATO ARIOSI.
Mestna galerija - Ljubljana: DIALOG NAVZNOTER - DIALOG NAVZVEN. Razstavlja skupina italijanskih in slovenskih umetnikov iz Trsta, Gorice in Vidma.
V	galeriji Malcanton - Ul. Malcanton 14/A - bo od 14. t. m. do 3. januarja razstavljala svoje keramične izdelke ONDI-NA BRUNETTI.
V	galeriji Cartesius bodo od danes do 2. januarja na ogled grafike devetih slikarjev.
V	koprski galeriji Loža razstavlja do 19. decembra MILKO BAMBIČ. Urnik: vsak dan razen ponedeljka od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure, v nedeljo samo zjutraj. Jutri, 14. decembra, bo od 10. do 12. ure Milko Bambič brezplačno narisal obiskovalcem v katalog njihove portrete.
čestitke
Danes si na dolinskem županstvu nadeneta zakonski jarem GENI KOZINA in ROBI OTA. Svojemu tajniku in njegovi izvoljenki iskreno čestitajo in želijo veliko sreče na skupni življenjski poti člani Zadruge Dolga krona.
Tovarišu in prijatelju IGNACIJU OTI čestitata za uspešno delo Društvo Slovencev miljske občine in pevski zbor Jadran.
Danes se vzameta MARA in FURIO. Da bi se imela vedno tako lepo kot danes jima želi letnik '66 - Križ.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
Konfekcije
»FANY«
Stefania Millo
zimska oblačila za ženske in moške
UL. FLAVIA Dl STRAMARE 107 (ŽAVLJE): TEL.: 231118
__________mali oglasi________________
PRODAM akacijeva drva in kole za trte. Marko Žniderčič, Števerjan, Valerišče 19. Tel. v jutranjih ali večernih urah na št. 0481/884161.
OSMICO je odprl Slavko Novak, Mač-kolje - Križpot. Toči belo in črno vino.
IŠČEM V NAJEM hišo ali stanovanje na Opčinah ali v okolici Opčin, ne glede na ceno. Tel. 228390.
OBRTNIŠKO PODJETJE išče vajenko, staro 15/16 let za takojšnjo zaposlitev. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Vajenka".
OSMICO je odprl Robert Pipan v Mav-hinjah.
PRODAM dve nezazidljivi zemljišči v okolici Bazovice. Cena po dogovoru. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Nezazidljivo zemljišče".
PRODAM fiat 500. Interesenti naj tel. na št. 212988.
PRODAM ford ghia 1.300, letnik '79 avgust, metalizirane barve, v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. 200583.
DEKLE izučeno za šiviljo, z izkušnjami v ročni obrti išče zaposlitev na področju šiviljstva ali umetne obrti. Tel. 211815.
PRODAM v centru Kopra veliko hišo z vrtom, lepa pozicija, potrebna popravil, primerna za hotel ali urade. TeL 040/212096.
ODDAM V NAJEM opremljeno stanovanje v vili z vrtom na Opčinah ne stalno bivajočim v Trstu. Tel. 228390.
ODDAM V NAJEM opremljeno stanovanje v lepi hiši z vrtom v Repnu, primerno za dve osebi. Tel. 228390.
KUPIM staro enostanovanjsko hišo na Krasu ali v okolici Trsta. Telefonirati na št. 827094 od 14. do 15. ure.
PRODAJAMO panoramično gospodarsko poslopje potrebno popravila v Nasircu pri Kozini - 1 km od meje. Tel. 040/228156.
POLOVICO HIŠE z vrtom in večjo parcelo v Ptuju prodam ali zamenjam za enakovredno v slovenskem Primorju. Tel. 003861/349647 ali 003861/572105.
ZIDAR prevzame vsa zidarska dela ob morju. FRANČIŠ FRANJO, Grablovi-čeva 38, 61000 Ljubljana.
MIZARSKEGA VAJENCA, starega 17/18 let išče podjetje Koršič. Tel. 54390.
VAJENCA ali VAJENKO s primerno šolo za hišno opremo, darom za risanje in za kontakt s publiko sprejme v službo malo podjetje. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro "Kontakt s publiko".
razna obvestila
Podporno društvo v Rojanu prireja danes, 13. t. m., ob 18. uri v Ul. Apiari 31 družabno srečanje. Vabljeni člani in prijatelji.
Planinsko društvo Sežana obešča vse svoje člane, kakor tudi ostale ljubitelje planin, da začenja s sezono planinskih večerov. Prvi večer bo v ponedeljek, 15. t. m., ob 18. uri v prostorih delavske univerze v Sežani. Predaval bo Bogdan Biščak na temo "EKSTREMNA ODPRAVA NA PITZ ROV DECEMBRA 1985".
KD Rovte-Kolonkovec v sodelovanju s Kmečko zvezo prireja 17., 18. in 19. decembra v društvenih prostorih - Ul. Monte Sernio 27 tridnevni tečaj s predavanji O KLETARSTVU IN VINOGRADNIŠTVU. Začetek ob 20. uri. Predaval bo agronom dr. Gregorič. Vabljeni!
Slovenska zamejska skavtska organizacija prireja v sodelovanju z drugimi skavtskimi organizacijami, ki delujejo v Trstu za veji Izvidnikov in Izvidnic ter Roverjev in Popotnic SKUPNO SKAVTSKO MAŠO, ki bo danes, 13. t. m., v cerkvi sv. Marije Velike. Zbiranje ob 16. uri pred rimskim amfiteatrom v popolnem kroju.
TRST — Trg sv. Jakoba 3 Telefon: 040/724218
TRST - Goldonijev trg 5 - Tel.: 728315 — STROJI ZA PLETENJE
—	ŠIVALNI STROJI
—	PREDIVA
Nudimo uvozno - izvozno dokumentacijo
Tedenski pregovor:
Kdor meče kamenje v zrak,
mu pade na glavo.
(istrski)
SPOMINSKI DATUMI:
■	Pred 140 leti: 15. 12. 1846 so v Ljubljani izšle Poezije dr. Franceta Prešerna.
■	Pred 45 leti: 15. 12. 1941 so na Opčinah ustrelili obsojence drugega tržaškega procesa.
■	Pred 20 leti: 17. in 18. 12. 1966 je v tržaškem Kulturnem domu zasedal glavni svet SKGZ in postavil zahtevo po globalni rešitvi vseh vprašanj, ki se tičejo slovenske narodne skupnosti v Italiji.
OSEBNOSTI:
■	15. 12. 1941 so bili na Opčinah ustreljeni: Viktor-Anton Bobek (rojen 3. 11. 1909 v Trnovem pri Ilirski Bistrici)! Ivan Ivančič (rojen 10. 4. 1913 v Čezsoči pri Bovcu), Simon Kos (rojen 28. 10. 1911 v Rutu na Tolminskem), Josip-Pino Tomažič (rojen 20. 3. 1915 v Trstu), Ivan Vadnal (rojen 1. 11. 1901 v Slavini). ,
■	14. 12. 1819 se je v Grgarju rodil šolnik in narodni buditelj Štefan Doljak (umrl 6. 9. 1876 v Devinu).
■	16. 12. 1981 je umrla Olga Gorjup, aktivistka in prosvetna delavka (rojena 14. 11. 1902 v Trstu).
■	18. 12. 1889 se je v Spodnjem Mrsinu pri Sv. Lenartu rodil duhovnik Jožef Valentin Kjačič - Chiacig (umrl 9. 10. 1966 v Čedadu).
LJUBLJANA
Opera SNG Ljubljana
Nocoj, 13. 12., ob 19. uri: opera Moč usode (Verdi).
V	torek, 16. 12., ob 19. uri: opera Prodana nevesta (B. Smetana), dirigent Igor Švara
Drama SNG Ljubljana
Nocoj, 13. 12., ob 19.30: Malomeščanska svatba (Bertolt Brecht), rež. Edward Miler.
Mala Drama SNG Ljubljana
Nocoj, 13. 12., ob 20. uri: Swann (Marcel Proust - Lojze Rozman), rež. Lojze Rozman (ponovitev 18. ob 20. uri)
Cankarjev dom
V	MALI DVORANI danes, 13. 12., ob 11. uri: Srečanje z novo pesmico - Janez Bitenc.
V	SREDNJI DVORANI v sredo, 17. 12., ob 20. uri: Tako kot je (VVilliam M. Hoffann), rež. Vinko Moderndorfer. Gostovanje Drame SNG Maribor
V	VELIKI DVORANI v sredo, 17. 12., ob 19.30: opera Nabucco (G. Verdi), dirigent Lovrenc Arnič, Opera SNG Ljubljana.
MGL Ljubljana
Nocoj, 13. 12., ob 19.30: Pravi zah©! (S. Shepard), rež. Boris Kobal (ponovitvi 15. in 16. ob 19.30)
V	ponedeljek, 15. 12., ob 11. uri: Vsi tirani mameluki so hud konec vzeli ali Lex moralis Primoža Trubarja (D. Jančar), rež. Bogdan Kraljevič (ponovitev 16. ob 12. uri)
V	petek, 19. 12., ob 19.30: Vedomec Križ (Peter Božič), rež. Peter Božič.
Lutkovno gledališče
Danes, 13. 12., ob 11. in 16. uri: Če zmaj požre mamo (Alenka Goljevšček), rež. Ksenija Murari
V	četrtek, 18. 12., ob 18. uri: Sapramiška (Svetlana Makarovič), rež. Nace Simončič
Kulturni dom Španski borci
Danes, 13. 12., ob 16. uri: Sapramiška (Svetlana Makarovič), rež. Nace Simončič, Lutkovno gledališče Ljubljana
NOVA GORICA
PDG Nova Gorica
V	SOLKANU v četrtek, 18. 12., ob 20. uri: Rdeči nosovi (Peter Barnes), rež. Dušan Mlakar. (Ponovitev 19. ob 20. uri.)
IZOLA
Kulturni dom
V	sredo, 17. 12., ob 20. uri: Bele rakete lete nad Amsterdam (Vitomil Zupan), rež. Istok Tory, gostovanje Prešernovega gledališča Kranj.
BENETKE
Teatro la Penice
V	petek, 19. 12., ob 20. uri: opera Machbet (G. Verdi), dirigent Gabrielle Ferro, rež. Luca Ronconi, Deutsche Oper Berlin.
Teatro Goldoni
Nocoj, 13. 12., ob 20.30: Medea (Evripid), rež. Giancarlo Sepe, nastopa Mariangela Melato. (Ponovitev 14. ob 16. uri).
V	torek, 16. 12., ob 20.30: Tartuffe (Moliere), s skupino Teatro d'Ar-te, rež. A. Calenda, nastopa Gastone Moschin. (Ponovitve 17. in 19. ob 20.30, 18. ob 16. uri).
Teatro del Ridotto
Nocoj, 13. 12., ob 21. uri: Nina e un'altra cosa (Michel Vinaver), rež. Marco Mattolini, nastopata Manuela Kustermann in Stefano San-tospago, ansambel La fabbrica dell attore. (Ponovitev 14. ob 16. uri.)
V	četrtek, 18., ob 21. uri: Clizia (Niccolo Macchiavelli), rež. Alfredo Bianchini, nastopata Ave Ninchi in Alfredo Bianchini. (Ponovitev 19. ob 21. uri.)
MESTRE
Teatro Tognolo
V	torek, 16. 12., ob 21. uri: II ratto della Francesca (Dario Fo), nastopa Franca Rame. (Ponovitev 17. ob 21. uri.)
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V DVORANI SLOVENSKE FILHARMONIJE v ponedeljek, 15. 12., ob 19.30: Klavirski koncert Eugena Indjiča (Schubert, Chopin, Chu-mann, Ravel).
V	VELIKI DVORANI v ponedeljek, 15. 12., ob 20. uri: Big Band RTV Ljubljana. Solista: pevka Hanne Boel (Danska) in kitarist John Schrdder (ZRN).
V	MALI DVORANI v torek, 16. 12., ob 19.30: Violinist Volodja Balžalorsky in pianist Hinko Haas (Beethoven, Szymanowski, Brahms, Rojko).
NOVA GORICA
Kulturni dom
V	sredo, 17. 12., ob 20.15: klavirski recital Aleksandra Madžara.
V	petek, 19. 12., ob 20.15: Simfonični orkester Slovenske filharmonije, dirigent Samo Hubad. Solista: Sabina Hajdarovič, mezzosopran, in Drago Golob, oboa. (Škerl, Cimarosa, Haydn, VVagner).
PORTOROŽ
Avditorij
Nocoj, 13. 12., ob 19.30: Srečanje pevskih zborov.
KOPER
Gledališče
V	sredo, 17. 12., ob 20.30: Koncert pevskih zborov iz zamejstva, Kopra in Izole.
IZOLA
Kulturni dom
Nocoj, 13. 12., ob 19.30: Proslava izolskega Pihalnega orkestra.
V	četrtek, 18. 12., ob 20. uri: Letni koncert Obalnega okteta iz Izole.
BENETKE
Scuola grande San Giovanni Evangelista
V	torek, 16. 12., ob 20.30: Ouintetto a fiati Milhaud.
V	petek, 19. 12., ob 20.30: koncert dua Fischer - Rizzoli (flavta in kitara).
MESTRE
Teatro Tognolo
V	ponedeljek, 15. 12., ob 20.45: Božični koncert s skupino I Came-risti di Venezia.
V	petek, 19. 12., ob 20.30: Gran concerto di maestri.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	OKROGLI DVORANI v ponedeljek, 15. 12., ob 18. uri: Psihiatrična ustanova in občan - predavanje F. Guattarija Produkcija subjektivnosti; v torek, 16. 12., ob 18. uri: Dezinstitucionalizacija tržaške psihiatrije, s sodelovanjem dr. B. Bandaža, dr. E. Toresinija, dr. G. Dell Acgua, in predavanje prof. dr. J. Lokarja Perspektive razvoja slovenske psihiatrije.
DNEVI PLESA '86
V	SREDNJI DVORANI v soboto, 13. 12., ob 18. uri: nastop ljubiteljskih plesnih skupin KUD Karol Pahor iz Pirana, Click Samantha iz Kamnika, Ritem iz Tolmina, Igen iz Celja, Lena iz Tržiča, Arruba iz Ljubljane in Magra iz Maribora; ob 20.30: skupine Mehki čevlji iz Sežane, Studio za izrazni ples iz Nove Gorice, Plesno gledališče iz Celja, Lai iz Izole, Studio za svobodni ples iz Ljubljane, SGBŠ iz Ljubljane in Akt iz Celja.
V	PREDDVERJU v soboto, 13. 12., ob 17. uri: otvoritev razstave fotografij Toneta Stojka z naslovom Izgubljeno telo.
V	MALI DVORANI v nedeljo, 14. 12., ob 11. uri: Interakcije za projektorja in plesalko, izvajata Jasna Knez in Maša Kagao.
V	SEJNI DVORANI v nedeljo, 14. 12., ob 13. uri: Pogovor o Dnevih plesa '86.
V	SREDNJI DVORANI v nedeljo, 14. 12., ob 18. uri: Alpsko sanjarjenje, izvaja Plesni teater Ljubljana, koreografija Ksenije Hribar; ob 20.30: premiera Abstrakcije, koreografija in gib Maja Milenovič, bas Reggie VVorkman.
Festival Ljubljana
V	VITEŠKI DVORANI KRIŽANK v četrtek, 18. 12., ob 19.30: kan-tavtor Vlado Kreslin z gosti (promocija kasete).
NOVA GORICA
Kulturni dom
V	ponedeljek, 15. 12., ob 20.15: koncert vokalno-instrumentalne skupine Big Band.
IZOLA
Kulturni dom
V	torek, 16. 12., ob 20 uri: Jazz koncert s skupino Divjak Band (jazz-soul-latino).
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, pravljica, glasba;
8.10	Almanah: kulturni dogodki; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert RAI iz Milana, dir. Anton Nanut, pianist Nikita Magaloff (Rezniček, Grieg, Martucci, Borodin); 11.40 Pisani listi: Poljudno čtivo, Sestanek, Glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Poti do branja; 14.40 Drugi program; 17.10 Mi_ in glasba: harmonikar Corrado Rojac; 18.00 Dramska vetrovnica: Čemu mi gosli, gosli zlate, Tretja podoba življenja S. Gregorčiča - Svetloba smrti (tekst in rež. Janez Povše); 18.30 Glasbene skice
Radio Ljubljana
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00 Poročila; 5.00 - 8.00 Jutranji spored; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Dobro jutro, otroci; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Ob lahki glasbi; 11.05 Svetovna reportaža; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Kulturna panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Lojtrca domačih; 17.00 V studiu; 18.00 Škatlica z godbo;
18.30	Glasbena mladina; 19.00 Dnevnik; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Ansambel A' la carte; 20.00 Slovencem po svetu; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Od tod do polnoči; 0.05 Nočni program.
Radio Koper (slovenski spored)
10.30, 12.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo;
6.10	Vreme; 6.30 jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Prenos radia Ljubljana; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 15.00 Naš jubilej - Metalna Batuje; 15.20 Iz naših študijev; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
16.30	Primorski dnevnik; 17.00 Microchip; 17.15 Zamejska reportaža; 18.00 Zaključek.
Radio Koper (italijanski spored)
10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vašem izboru; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vstop prost; 11.00 Pismo iz...; 11.15 V popolni harmoniji;
12.00	Glasba po željah; 14.30 Popoldanski glasbeni program; 14.45 Športna oddaja; 15.45 do 19.30 Glasbeni vikend; 20.00 Nočni program.
Radio Opčine
10.00	Glasbena matineja; 15.00 Glasba po željah (tel. št. 212658);
17.30	Zakaj tako, kaj mislite vi?; 18.00 Koncert Mladinskega pevskega zbora Primorec-Tabor; 19.00 Listam po časopisih; med oddajami, podnevi in ponoči, glasba.
Tržaški slikarji iz preteklosti
ČERNIGOJ - MALACREA - BARISON FLUMIANI - SAMBO - TIMMEL - SBISA GAMBON - CROATTO - BIDOLI LANNES - WOSTRY - GARZOLINI LUCANO - LEVIER - LONZA ROSE - POGNA - ROSSINI - KLODIC FANTONI - TORELLI in drugi.
Od danes, 13. decembra 1986, ob 16. uri do 24. decembra 1986. JUTRI, nedelja: 10.00 - 12.30 in 16.30 - 19.30.
antikvariat
31 Giardino
TRST - Ulica Mazzini 12 - Telefon 040/68242
filmske premiere
eva fornazarič
Neusmiljeno duhoviti film o krutih ljudeh
PER FAVORE AMMAZZATEMI MIA MOGLIE (RUTHLESS PEOPLE) Produkcija: Michael Peyser za Touchstone Films, ZDA 1986 Režija: Jim Abrahams, David Zucker, Jerry Zucker □ Scenarij: Dale Launer □ Fotografija: Jan DeBont □ Scenografija: Donald Woodruff □ Glasba: Michel Colombier □ Igrajo: Danny DeVito (Sam Stone), Bette Midler (Barbara
Stone), Judge Reinhold (Ken Kesslei Morris (Carol), Bill Pullman (Earl).
Odkar so v kinodvorani Grattacielo prenovili sedeže (pred poldrugim letom), neonskozelena barva sedežnih prevlek prvič ni motila gledalca. Nasprotno, zdelo se je celo, da je sestavni del filma Ruthless People, katerega naslov je lahko le iznakažena fantazija italijanskih »distribucijskih« prevajalcev preoblikovala v preneumen stavek Per favore ammazzatemi mia moglie.
Zakaj bi morali gledalcu takoj povedati, za kaj gre, mu takoj razkriti vse karte? Pustimo revčku vsaj malo zabave! Pustimo mu dovolj časa, da si sam raztolmači naslov, ki nam pravi, da smo pred neusmiljenimi, krutimi, brezobzirnimi predstavniki človeštva. Sicer pa je to film, ki se ponaša s čudovito špico, s petminutno risanko, ki opisuje, česa vsega so zmožni ljudje, o katerih je trojica duhovitih režiserjev sestavila enega izmed najzabavnejših filmov v sezoni 1986/87. Najbolje bo, če si film ogledate od začetka in si nato risanko privoščite še enkrat, ob začetku naslednje projekcije.
Helen Slater (Sandy Kessler), Anita
Ko bodo neusmiljene risanke prepustile ekran živim osebam, boste odkrili, da gre za dokaj zapleteno pripoved skrivljenega menage a trois z dodatnim gnusnim priveskom, ki mu pravimo Earl. Sam Štone (nadvse brezvestni Danny DeVito) ima ljubico Carol (prsato damo z dolgimi rdeče lakiranimi nohti). Ta dva naj bi spravila v Žakelj, kajpak mrtvo, Samovo »ljubko« soprogo Barbaro (krvoločno Bette Midler). Trenutek pred usodnim dejanjem pa jima prestrežeta zločinski načrt dve Disneyevi raci, ki ugrabita »ljubljeno« in bogato Samovo ženo. Policija se trudi, da bi staknila ugrabitelja, ki grozita, da bosta dala Barbaro iz kože, če jim Sam ne plača milijon dolarjev. No, tudi stot tisoč, sto, deset... Uboga ugrabitelja bi po nekaj dneh bila pripravljena Barbaro vrniti možu - ki utaplja "žalost" v šampanjcu - celo zastonj.
Življenje je pač kruto. Carol ima ogabnega ljubimca Earla, z nerodnim sodelovanjem katerega misli »oskubi-
ti« debelušastega Sama, medtem ko postaja Barbari vsa zadeva popolnoma jasna. Blagor njej in vam, ki boste film gledali! Ki boste uživali ob delu scenografa in kostumografa, ki boste, morda prvič, spoznali naravni talent res »nemogoče« igralke Bette Midler.
(Zaradi skromnega obiska so Ulm, žal, predčasno umaknili.)
Bette Midler pri slušalki, ki jo drži Judge Reinhold
tu in tam
Cartoonfest 8
Videmska Kinoteka bo tik pred prazniki (19., 20. in 21. decembra) že osmič organizirala Festival risank, ki ga je podprlo Odborništvo za kulturo Videmske pokrajine.
Lanski festival je bil posvečen znanemu liku Felix The Cat in njegovemu avtorju Ottu Messmerju, letošnji pa režiserju Texu Averyju, ki je s svojim delom v tridesetih letih pri producentu Wamerju Brosu in v naslednjih dveh desetletjih pri MGM, postavil na glavo vse, kar je dotlej veljalo za sveto pravilo pri risankah, tako nemih kot zvočnih: osmešil je Disneyevo poetiko in politiko, dal svojim filmom dotlej nesluten ritem, hitrost in podtaknil kar precej odkrite erotične namige; ustvaril je like kot Porky Pig in Bugs Bunny (pri Warnerju), ali Droo-py, Wolfie, Scrrewball Sguirrell (pri MGM); klasičnim pravljicam, kot sta lahko Pepelka ali Rdeča kapica, je z erotičnim nabojem uničil preverjen stereotip in otroško gotovost.
Najbolj zgovoren je seveda primer: v Red Hot Riding Hood (1943) se babica spremeni v nimfomanko, njena koča postane moderna garsonjera, Rdeča kapica je dolgonoga in nesramna pin-up, striptizerka in pevka, volk je neutešljiv ženskar, medtem ko gozd nadomesti nočni bar. Kritik Ado Kirou je o Texu Averyju napisal: »Nemir, ki nas spremlja po ogledu Averyjevega filma, je kot osvežilna kopel, ki nas
prisili, da preverimo vsa dotedanja mnenja in prepričanja.«
Festival bodo dopolnjevale tudi druge pobude, kot retrospektiva klasikov iz tridesetih let (Mickey Mouse, Donald Duck, Goofy in Pluto) in repriza "neumrljive" Sil7y Symphonies. Posebna sekcija bo obravnavala Comi-Colors Cartoons Uba Iwerksa, v poseben spored so vključeni Musicartoons (glasbene zvrsti od lirike do bluesa in jazza, od rocka do popa v risankah), risanke na božično tematiko in še Ci-nema & Cartoons - Cartoons & dnema. Organizatorji so občinstvu pripravili tudi presenečenje: "največji cartoons v zgodovini filma", ki ga ovija stroga tajnost. Zdi se, da to tudi ne bo edino presenečenje.
LIVIO IACOB
(Podrobnejše informacije nudi CEC -tel. 0432-25174.)
=■„ Velika izbira		m
	ZASTOPNIK	■niiis: i
	oEIKO ur SEIKO	i
(prodaja in popravila)			:,:i;x»:
Predmeti za darila,		bižuleri a
visoka mode,	vžigalniki.	■ - -	i ! HI
TRSIe	rU040^7K7	lili
		
Ogorčenje v doberdobski občini
Oskrunjen partizanski spomenik na Palkišču in pomazani smerokazi
Nočni mazači, politično sicer točno opredeljeni, saj so se podpisali kar na treh različnih mestih, so v četrtek zvečer opravili mazaško akcijo na območju doberdobske občine. Na Palkišču so pomazali partizanski spomenik in nekaj dvojezičnih smerokazov. Smerokazi in dvojezični napisi pred vhodom v naselje so jim bili glavna tarča na Poljanah in v Doberdobu, medtem ko so se pri Bonetih samo "podpisali" in to na pročelju avtobusne čakalnice. Niso se pa dotaknili pred kratkim odkritega spomenika bersaljerjem in miru, ki je samo nekaj deset metrov stran in ki ima trojezičen napis.
Mazaško akcijo so, kot kaže, opravili v četrtek pozno popoldne, oziroma v prvih večernih urah, po vsej verjetnosti med 17. in 19. uro. Na Palkišču so namreč domačini že kmalu po 19. uri z ogorčenostjo ugotovili, da so jim oskrunili spomenik. Že kmalu zatem so se pred obeležjem zbrali malodane vsi krajani. Prihiteli so občinski svetovalci, predstavniki društev in organizacij. Najbolj prizadeti in ogorčeni so seveda krajani in bivši borci.
Mazaško akcijo so "neznanci" začeli po vsej verjetnosti pri Bonetih, kjer so delovanje spray bombice s črno barvo preizkusili na avtobusni čakalnici in tam pustili dva fašistična simbola. Osrednji cilj je bil nedvomno spomenik
na Palkišču, vendar so spotoma pomazali še nekaj smerokazov v neposredni bližini. Na Poljanah so se storilci "podpisali" na telefonski kabini (Fronte della Gioventu), seveda potem ko so s črno barvo pomazali tri smerokaze v bližini in tudi napis pred vhodom v vas. Seveda pomazali so samo slovenski del napisa. Pohod so nameravali zaključiti v Doberdobu, a jim je, vsaj tako je mogoče sklepati na podla-i puščenih znakov, prej zmanjkalo arve. Pred Doberdobom so pomazali še veliko tablo...
Prebivalci kraških vasi so že v četrtek najostreje obsodili sramotilno in
izzivalno početje fašistov. KD Jezero, sekcije VZPI—ANPI, sekcija KPI in KD Kras so že včeraj izdali poseben
letak v katerem najstrožie obsojajo tako početje in pozivajo k budnosti, bodisi prebivalstvo kakor pristojne organe, da se taka podla dejanja preprečijo. Doberdobska občinska uprava bo
___  J..: ,1	.rl 1 'nvii Oirs-k TAT"/"•»F1 T"IO_
l
predvidoma vložila prijavo proti neznanim storilcem, o zadevi pa bo govor na ponedeljkovi seji občinskega sveta.
Jutri v stolnici Jeftejeva prisega
Jeftejevo prisego v uglasbitvi Hu-golina Sattnerja in na Gregorčičevo besedilo bodo ponovno peli jutri zvečer, v nedeljo, ob 20.30 v goriški stolnici pevci zborov Lojze Bratuž ter Mirko Filej iz Gorice in Hrast iz Doberdoba, ob spremljavi orkestra glasbenikov iz raznih krajev dežele ter Slovenije. Vodil bo Hilarij Lavrenčič, solo bo pel Martin Srebernič. Jeftejevo prisego so isti zbori podali na goriški Gregorčičevi proslavi.
Kantata Jeftejeva prisega je ena od prvih večjih vokalno-instrumentalnih del v slovenski glasbi. Avtor je delo na Gregorčičevo besedilo uglasbil že leta 1911. P. Hugolin Sattner je sicer rad segal po pesniškem delu Simona Gregorčiča.
Koncert prireja ZSKP.
Razstava del mladih vojakov
V razstavnih prostorih avditorija bodo drevi, ob 17.30, odprli razstavo umetniških del, ki so jih izdelali vojaki, na rednem služenju vojaškega roka pri nas. Razstava je že druga tovrstna pobuda v Gorici, prireja pa jo poveljstvo mehanizirane brigade Gorizia.
Pobuda naj bi pripomogla k večjemu vključevanju vojakov na služenju roka v krajevno stvarnost. Podobne prireditve so v zadnjem času imeli v
raznih krajih naše dežele. Kakor znano, je Dežela pred kratkim zagotovila tudi finančna sredstva za uresničenje takih pobud. Na svoj način je skušal pomagati pri prizadevanjih za aktivnejše vključevanje vojakov tudi občinski svet v Gorici, ki je namenil finančna sredstva za nekaj sto abonmajev za gledališke, koncertne in športne prireditve.
Gregorčičev večer v Braniku
V Braniku bo jutri ob 16. uri še zadnja iz vrste pomembnejših prireditev ob 80-letnici smrti Simona Gregorčiča. V tamkajšnjem Domu kulture pripravljajo "Gregorčičev večer v čitalnici". Prireditev pripravlja prosvetno društvo Franc Zgonik iz Branika. Pred tem bo v istih prostorih seja častnega in delovnega odbora za Gregorčičeve proslave.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE GORICA
Jutri, 14. decembra, ob 20.30 v stolni cerkvi v Gorici
JEFTEJEVA PRISEGA
Dirigent: Hilarij Lavrenčič
Razstavo priredila občinska uprava
Staro orodje vinogradnikov na ogled v teh dneh v Romansu
V Romansu, furlanski občini na Goriškem, je navdušena skupina raziskovalcev že več let na delu, da bi zbrala in evidentirala stare dokumente ter staro orodje in s tem prispevala k spoznavanju nekdanjega življenja kmetov in rokodelcev iz tega kraja. Pokroviteljstvo nad to raziskavo je prevzela tamkajšnja občinska uprava pa čeprav se s stvarjo ukvarjajo tudi šolniki in še marsikdo drug.
Že nekajkrat so v prejšnjih letih priredili razstave starih voz in kočij, starega kmečkega ter rokodelskega orodja, starih kuharskih receptov, cvetja in drugih rastlin, ki rastejo v teh krajih. Ob skoro vsaki razstavi je občinska uprava izdala tudi katalog oziroma lično knjižico, marsikdaj so tudi stare tekste ponatisnili.
Letos imajo v Romansu zanimivo •razstavo orodja, ki so ga tamkajšnji kmetje svojčas uporabljali pri trgatvi in v kletarjenju. V knjižnici v Romansu so odprli razstavo starih dokumentov o vinogradništvu na Goriškem ter tovrstnega kmečkega orodja, v Versi je odprta razstava o trgatvi, v Fratti
pa si je moč ogledati staro vinsko klet iz prejšnjega stoletja.
Morda se bo na prvi pogled čudno zdelo kako v tem nižinskem kraju, kjer nimajo velikih vinogradniških tradicij, prirejajo tako razstavo, ki bi brez dvoma bolj sodila v briške predele naše pokrajine. Res je, da so ljudje v tem kraju imeli več opravka z drugačnim kmetovanjem. Vendar pa je vsakdo imel tudi svoj mali vinograd. Nekateri veleposestniki pa so že pred časom, še več pa v sedanjem, uredili večje vinograde.
Sicer pa, kaj bi se sekirali o tem, da se take prireditve prirejajo v nižinskem in ne v gričevnatem predelu. V Gradišču ob Soči, kjer je prav tako malo vinogradništva, imajo že dvajset let deželno enoteko. V Krminu, središču Brd, pa so se šele v zadnjem času zavedli, da bi jim ta prinesla precej koristi. (mw)
■ Goriški pokrajinski svet se bo sestal v sredo, 17. t. m. in nato tudi v četrtek, 18. t. m. Začetek obeh sej je ob 17. uri.
Več madžarskega tranzita čez mejni prehod pri Gorici
Že večkrat so Madžari pokazali zanimanje za nekatere infrastrukture na območju naše dežele. To ni nič čudnega, saj Madžari veliko izvažajo, tako v Zahodno Evropo kot v prekomorske dežele. Ker sami nimajo pristanišč se poslužujejo za izvoz preko morja najbližjih jugoslovanskih in italijanskih pristanišč. V Zahodno Evropo pa izvažajo veliko svojega blaga, še zlasti mesa, s tovornjaki. Te skoro vsak dan vidimo na naših cestah. Tovornjaki so v sklopu enega največjih tovrstnih podjetji v Evropi, t. j. Hungarocamion iz Budimpešte.
Kakšne infrastrukture zanimajo Madžare? Svojčas je bil govor, da bi želeli imeti večjo delavnico za popravilo svojih kamjonov prav v goriškem avtoportu. Če bi do tega prišlo potem bi v tem postajališču pri Štandrežu uporabljali kar precej prostora. Govor je bil tudi, da želijo imeti večje skladišče v kakem severnojadranskem pristanišču. Tak prostor bi jim lahko dali v pristanišču v Tržiču, kjer so pred kratkim dobili na razpolago velike površine za skladiščenje blaga.
Možnosti torej so, prav tako obstajajo tudi možnosti nuditi tem partnerjem zemljišča. Upoštevati je tudi treba, da je Italija na tretjem mestu, za Avstrijo in Zvezno republiko Nemčijo,
med zunanjetrgovinskimi partnerji Madžarske v Zapadni Evropi.
Pred dnevi je na jesenski velesejem v Budimpešto šla kvalificirana delegacija Goriške trgovinske zbornice kot tudi avtoporta pri Štandrežu. Prisotni so bili tudi tukajšnji gospodarski operaterji. Nekateri sicer že trgujejo z Madžarsko.
O teh vprašanjih so pred dnevi govorili tudi na Goriški trgovinski zbornici. Predsednik Bevilacgua je namreč sklical sestanek gospodarskih operaterjev, zastopnikov avtoporta, pristanišča, letališča. Preučili so možnosti koordinirane akcije za pridobitev zanimivega tržišča. Upoštevali so tudi možnosti, ki jih bo temu nudilo veliko železniško vozlišče pri Červinjanu, ko bo čez nekaj let dograjeno in usposobljeno.
razna obvestila
KD Sovodnje prireja dramski tečaj.
Prvo srečanje z mentorjem bo v ponedeljek, IS.decembra, ob 18.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah in je namenjeno srednješolcem. Ob 20.30 bo srečanje za druge interesente.
Občina Sovodnje obvešča, da prireja v sodelovanju s kulturnimi in športnimi društvi avtobusni izlet v Škofjo Loko, in sicer 11. januarja, ob množičnem spominskem pohodu od Selc do Dražgoš. Prijave pri odbornikih kulturnih in športnih društev.
KRMIN — OBČINSKO GLEDALIŠČE
Danes ob 21.00
Jutri ob 15.00-17.00-19.00-21.00
SPIE COME NOI
film J. Landisa
Igrata Chevy Chase in Dan Aykroyd
razne prireditve
Društvo slovenskih upokojencev priredi v nedeljo, 28. decembra, ob 16. uri tradicionalno silvestrovanje v Kulturnem domu v Sovodnjah. Poskrbljeno bo za večerjo in prosto zabavo. Na programu bo tudi nastop kabaretne skupine z Opčin Beseda '86. Vpis od 15. do 18. oktobra med 10. in 12. uro na sedežu društva v Ulici della Croce 3 ter pri poverjenikih. Vstop izključno z vabilom.
Slovensko deželno gospodarsko združenje priredi danes, v soboto, 13. decembra, v Kulturnem domu v Sovodnjah Gospodarski praznik. Na voljo je še nekaj mest. Vabila lahko dvignete v pisarni SDGZ v Ulici Morelli, tel 32844, v motelu Nanut na Tržaški cesti, tel. 20595, pri Dragu in Zlatki Tomšič v Sovodnjah, tel. 882032.
Odstranjevanje bolnih dreves
Gorica je znana kot mesto polno zelenja. V skoro vseh ulicah, razen v tistih strogega starodavnega mestnega središča, je polno gredic z drevjem in cvetjem. Tu pa tam je marsikatero drevo bolano in trhlo. Zaradi tega so v marsikateri ulici taka drevesa odžagali, namesto njih pa zasadili nova. S tem so se prejšnji dan ukvarjali delavci mestne vrtnarije v Drevoredu 24.maja, prav pod našim uredništvom. Ujeli smo tako čiščenje bolnega drevja v naš fotoaparat kar s prvega nadstropja
V priredbi planinskega društva
Predavanje slovenskih alpinistov o vzponih v Karakorumu
Letošnja slovenska odprava Karako-rum, od junija do konca avgusta, je bila med najuspešnejšimi. Kljub izredno neugodnim vremenskim razmeram in omejenemu številu nosačev, je slovenskim alpinistom, med katerimi je tudi tržaški rojak Duško Jelinčič, uspelo osvojiti kar dva osemtisočaka, Broad peak in Gasherbrum. Odprava je bila uspešna tudi v tem, da je na vrh Broad Peaka stopilo kar dvanajst alpinistov, med njimi tudi Marija Štremfelj, prva Slovenka in Jugoslovanka, ki je dosegla osemtisočak. Odprava se je končala srečno.
O poteku odprave, ki je potrdila, da Slovenci po dosežkih prav nič ne zaostajamo za drugimi narodi, ki v alpinizmu nekaj pomenijo, bosta v sredo, 17. t. m., ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici govorila vodja odprave, Viki Grošelj in "zamejski" član odprave Duško Jelinčič. Grošelj bo prikazal dva dokumentarna filma in vrsto diapozitivov.
Planinski večer prireja Slovensko planinsko društvo.
Mala sodna kronika
Rezala sta avtomobilske gume
Na goriški preturi so včeraj sodili 36-letnemu Paolu Gergoletu iz Gorice, Ul. Furlani 9, ter 26-letnemu Albertu Reji iz Gorice, Trg Signorini 4. Proti Gergoletu je bila vložena dokaj zajetna obtožnica zaradi groženj, upiranja in žalitve javnega funkcionarja, vožnje avtomobila brez vozniškega dovoljenja, poskusa požiga in namerne povzročitve škode. To kaznivo dejanje (porezala sta gume parkiranemu avto-
mobilu) naj bi Geregolet zagrešil v sodelovanju z Rejo. Sodnik je oba spoznal za kriva namernega povzročanja škode ter ju obsodil na 200 tisoč lir denarne kazni. Gergoletu pa je odmeril še tri mesece aresta in sto tisoč lir kazni zaradi vožnje avtomobila brez dovoljenja. Obtožnica na račun Ger-goleta je bila med samim postopkom nekoliko spremenjena. Na razpravi je bil prisoten samo Gergolet, medtem ko so Reji sodili v odsotnosti.
Nesreča na delu
Štirideset oziroma trideset dni se bosta morala zdraviti 42-letni Luigino Viezzer in 21-letni Fabio Viezzer zaradi poškodb, ki sta jih zadobila včeraj, na delu, pri opremljanju proizvodne hale podjetja Soteco. Luigino Viezzer, ki je lastnik obrtnega podjetja v kraju Moreno di Piave v pokrajini Treviso, je bil, skupaj z nečakom Fabiom, zaposlen z nameščanjem opažev na strop hale. Delala sta na zidarskem odru, ki se je, ob dvigu precej težkega bremena, naenkrat nevarno nagnil. Luigino in Fabio sta še pravočasno odskočila, vendar sta pri precej trdem pristanku na cementnem tlaku zadobila telesne poškodbe. Oba sta si namreč nalomila peto. Skočila sta z višine kakih petih metrov.
Iz bolnišnice
V krminski bolnišnici je na zdravljenju 64-letna upokojenka Derna Mattiazzi iz Krmina. Poškodovala se je v prometni nesreči včeraj popoldne v Krminu. Mattiazzijevo, ki se je peljala na kolesu, je z avtom zadel 66—letni Aldo Lebus iz Medee. Mattiazzijeva se bo zdravila 40 dni.
Mladinski odsek KD Sovodnje vabi v sredo, 17. decembra, ob 20.30 na predvajanje diapozitivov o zanimivem potovanju sovaščanov po Zambiji. Predvajanje bo v Kulturnem domu.
KD Sovodnje priredi v ponedeljek, 15. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah okroglo mizo na temo: Možnosti razvoja drobnega gospodarstva v občini Sovodnje. Sodelujejo Nereo Battello, Ivan Bratina, Livio Antonič in Vlado Klemše.
_____________kino_______________
Gorica
VERDI 17.30 - 22.00 »Mission«.
CORSO 17.15 - 22.00 »Velluto blu«. VITTORIA 17.30 - 18.00 »Cicciolina n. 1«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 20.30 »Finale di partita«. Gledališka predstava.
EKCELSIOR 17.30 - 22.00 »Cobra«.
Krmin
OBČINSKO GLEDALIŠČE 21.00 »Spie come noi«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 in 20.00 »Bledolični jezdec«.
22.00 »Salon za masažo«. Nočni kino. DESKLE 19.30 »Indiana Jones«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska, Ul. sv. Mihaela, tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore, Ul. Rosselli 23, tel. 72340.
POGREBI
Danes v Gorici ob 9.30 Giovanni Can-tarutti iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče, ob 11. uri Bruno Zitter iz glavne bolnišnice v cerkev sv. Ignacija in na glavno pokopališče.
Spremembe organika občinskih uslužbencev v Sovodnjah
Mesto knjižničarja-uradnika
V dneh pred božičnimi in novoletnimi prazniki
Goriški trgovci privabljajo kupce z razkošno razsvetljavo na ulicah
Tudi v nekaterih ulicah goriškega mestnega središča imamo praznično razsvetljavo. Resnici na ljubo moramo reči, da je ta bolj revna. Veliko manj kot v Vidmu ali tudi v Gradišču ali Tržiču so razsvetljene goriške ulice. Nekatere skupine trgovcev so praznično okinčale izložbe trgovin, nekateri na Korzu in še v kaki ulici pa so pred vrata postavili veliko pleteno košaro z jelkinimi vejami. Gre pač za akcijo privabljanja klientov v trgovine tik pred prazniki. Prihodnji teden bodo namreč ljudje dobili trinajsto plačo. Takrat se bodo lotili dodatnih nakupov ter daril. V marsikaterem primeru že v nedeljo, največ pa v ponedeljek, so trgovine bile odprte. Marsikateri kupec je izrabil priložnost, da je obiskal trgovce in pri njih kupil marsikatero darilo. Trgovine v Gorici bodo tja do božiča odprte vsako nedeljo. Seveda ni nedeljsko odprtje obvezno. To je le možnost. Odpre pač le tisti, ki si to želi.
Ni pa v Gorici loterije med kupci v določeni vrsti trgovin. Pred leti smo tudi pri nas imeli nekaj takega, takrat ko je delovalo občasno združenje trgovcev Corso amico.
Na drugačen način ravnajo s kupci v drugih krajih. Tudi na Goriškem. V Krminu, v Gradišču ob Soči, v Ron-kah, v Tržiču. Trgovine so tudi tu od-
prte ob nedeljah. Razsvetljava je ponekod razkošna. Ponekod so trgovci pripravili loterijo s prav lepimi dobitki. Marsikaterega kupca privabi prav tisto upanje na dobitek.
Veliko več tega je seveda v Vidmu in drugih večjih krajih v Furlaniji. Tam so razkošna razsvetljava, loterije ter druge predpraznične pobude že ustaljena navada. V Vidmu se je sicer letos nekaj zataknilo. Trgovcem iz stare ulice v mestnem središču Mercato-
vecchio ni finančno ministrstvo dalo dovoljenja za loterijo. V tej ulici so tako loterijo uvedli med prvimi v Italiji. Klienti so se kar pulili, da bi dobili zmagoviti listek, s katerim si lahko dobil enega od petih avtomobilov pa še celo vrsto drugih dobitkov. Sicer so v nekaterih drugih ulicah v Vidmu pripravili podobne pobude z loterijo.
Skratka, trgovci so si marsikaj omislili, da bi v tem mesecu v njih trgovine privabili čimveč kupcev.
Tako kakor v številnih drugih, zlasti manjših občinah, so se tudi v Sovodnjah pred kratkim odločili za preureditev organika. Z nespremenjenim številom uslužbencev je namreč težko biti kos vse večjim in novim zadolžit- * vam, ki jih morajo opravljati občine. Znano je namreč, da so že vrsto let v veljavi zelo togi predpisi, ki ne dovoljujejo povečevanja števila delovnih mest, razen v izrednih primerih. V težavah so tako predvsem manjše občine, ki poslujejo z zares minimalnim številom uslužbencev. Nič bolje pa ni niti v večji krajevnih ustanovah.
Trinajstim stalnim mestom v organi-ku bodo v prihodnje v Sovodnjah dodali še eno mesto uradnika-knjižničarja.
Predlog, ki ga je izdelal odbor, po predhodnem posvetovanju s sindikati, je bil soglasno odobren na zadnji seji občinskega sveta, skupaj s predlogom, da se poveča od sedanjih treh na skupaj pet delovnih ur, eno mesto čistilke.
Zadeva pa s tem še ni rešena, kajti sklep mora odobriti posebna vsedržavna komisija v Rimu in traja postopek ponavadi kar nekaj mesecev.
Potreba po namestitvi novega uradnika, ki bi bil istočasno na razpolago tajništvu in ki bi vodil občinsko knjižnico, se kaže že vrsto let, zato je občinski odbor sklenil, da sproži ustrezni postopek.
Želja občinske uprave je, da bi s predlagano rešitvijo občinska knjižnica postala nekakšen kulturni center v občini, seveda v sodelovanju s kulturnimi društvi. O bodoči vlogi in usmeritvi bodo razpravljali v občinskem svetu, kakor tudi na širšem posvetu s predstavniki kulturnih društev.
Organik, ki je trenutno v veljavi, predvideva trinajst delovnih mest, od katerih so tri z nepopolnim delovnim časom, dve pa sta nezasedeni (osebje v vrtcih). Z novim predlogom naj bi se število stalnih mest povečalo na štirinajst.
Novembra na mejnih prehodih na Goriškem
Neobičajno živahen promet so zabeležili na mejnih prehodih na Goriškem v novembru letos. Po podatkih poveljstva obmejne policije je mejo na vseh prehodih prestopilo nad 770 tisoč oseb. Dve tretjini prometa odpade na tako imenovani maloobmejni promet. S prepustnico je mejo prestopilo kar nekaj nad 553 tisoč oseb, medtem ko so v mednarodnem prometu našteli nekaj nad 217 tisoč prehodov.
Po skupnem številu prehodov prednjačijo italijanski državljani: 336 tisoč jih je prestopilo mejo s prepustnico, skoraj 108 tisoč pa s potnim listom. Jugoslovanskih državljanov s prepustnico so našteli 217.958, okrog 109 tisoč pa je bilo prehodov s potnimi listi.
Kaj moramo narediti ob odhodu v tujino da smo tudi tam zdravstveno zavarovani
Ob turističnih potovanjih v tujino, ob obiskih sorodnikov in znancev, ob daljših ali krajših smučarskih izletih kaj radi pozabimo na pravočasno ureditev bolniškega zavarovanja. Mogoče se zdi to nepotrebna formalnost, ki pa se izkaže še kako koristna v trenutku ko se nam v tujini, recimo pripeti prometna nesreča, ko zaradi takega ali drugačnega razloga nujno potrebujemo zdravniško pomoč, ko se moramo celo zateči v bolnišnico. Takrat se po navadi pričenjajo težave. V osnovi vsega je seveda vprašanje, kdo bo kril strošek, ki v posebnih primerih lahko znaša tudi milijone, saj vemo, koliko znaša oskrba v bolnišnicah, koliko kirurški posegi itd.
Najbolje je, da se tem težavam izognemo pravočasno bodisi, da si oskrbimo pri Krajevni zdravstveni enoti posebno potrdilo, bodisi, da sklenemo posebno zavarovanje za čas bivanja v tujini.
To seveda velja za turistična potovanja in obiske, za smučarsko dejavnost itd. Za delavce začasno ali stalno zaposlene v tujini se stvari urejajo nekoliko drugače. Prav tako drugačen pa je postopek za normalno zdravljenje, oziroma operacijske posege v tujini.
Ob tem velja naglasiti, da vsi zavarovanci nimajo enakih pravic glede zdravstvene oskrbe v tujini. Odvisno je pač od konvencije, ki jo je Italija podpisala. Tako imajo recimo v državah Evropske gospodarske skupnosti pravico do zdravstvene oskrbe vsi odvisni delavci, bodisi zasebnega kakor javnega sektorja, samostojni delavci in upokojenci. Nimajo pa zdravstvene oskrbe občani, ki niso zaposleni, oziroma študenti preko določene starosti. V Avstriji je zagotovljena zdravstvena oskrba za vse občane, ne glede na njihov delovni položaj. Podoben status imajo zavarovanci — italijanski držav-
ljani, tudi na Švedskem. V Jugoslaviji, tako namreč predvideva konvencija, imajo pravico do zdravstvene oskrbe odvisni delavci in upokojenci, nimajo pa pravice do tega državni uslužbenci, oziroma uslužbenci javnih ustanov in upokojenci teh ustanov.
Kaj torej storiti, da si tudi med krajšim izletom ali bivanjem v tujini zagotovimo brezplačno zdravstveno oskrbo, oziroma možnost povrnitve stroškov?
Zadeva je precej enostavna, brez formalnosti pa seveda ne gre. Kakšen dan pred nameravanim odhodom v tujino zaprosimo za izdajo ustreznega potrdila pri Krajevni zdravstveni enoti. Potrdilo izdajo takoj, seveda če pred okenci ni prevelike gneče. Prav zato pri SAUB priporočajo, naj bi občani, ki bi predhodno radi uredili svoj položaj, ne čakajo zadnji trenutek. Izdano potrdilo ima seveda časovno omejeno veljavo, možno pa ga je podaljšati. Potrdilo bi moral občan v
tujini praviloma izročiti pristojni zdravstveni službi, ki je dožna izdati lastno, čeprav začasno potrdilo o bolniškem zavarovanju.
Potrdila izdajajo v uradih KZE in sicer v bivših uradih SAUB. V Gorici je to urad v Ulici Vittorio Veneto 24. Podobna urada sta tudi v Tržiču in Gradišču ter v Krminu in Gradežu.
Kakor pravijo v goriškem uradu SAUB, so občani najbrž premalo seznanjeni, kako morajo ravnati, zato je v zadnjem času kar precej sporov in težav pri poravnavi obveznosti v tujini, povračilu stroškov itd. Vse te težave je mogoče odpraviti ali vsaj zmanjšati s tem, da pred odhodom na potovanje, obisk itd, uredimo tudi to zadevo z bolniškim zavarovanjem. Za odvisne delavce in upokojence je to zelo enostavno, državni uslužbenci in druge kategorije, pa svoj položaj, recimo če so namenjeni v Jugoslavijo, uredijo lahko drugače, s sklenitvijo posebnega zavarovanja pri turističnem uradu.
LA MAGLIA
TRŽIČ - Ul. Roma 58 Telefon: 0481/73174
V NEDELJO TE PRIČAKUJEMO NA APERITIV!
Več Slovencev v odboru pokrajinske zveze VZPI-ANPI
Na zadnjem pokrajinskem kongresu Vsedržavnega združenja partizanov Italije ANPI, ki je bil v Tržiču in o katerem smo v našem listu že poročali, so izvolili tudi novo pokrajinsko vodstvo združenja. V njem je kar precej Slovencev, nekdanjih partizanskih borcev.
V	pokrajinski odbor združenja so bili izvoljeni: Silvano Bacicchi, Um-berto Blasutti, Vilma Brajnik Corva, Karlo Černič, Ladi Dornik, Jožef Fer-folja, Adriano Fontanot, Norma Fumis, Anton Gergolet, Giuseppe Lorenzon, Salvatore Lovati, Clodoveo Marini, Angelo Moimas, Silvano Morsolin, Mirko Peric, Silvino Poletto, Ludvik Pregelj, Angelo Punteri, Rino Racca-nello, Luciano Soranzio, Renato Valco-vich, Paolo Zonta, Giuseppe Zorzin. Namestniki so: Stanko Kuštrin, Renato Papais, Renato Toss.
V	častnem predsedstvu so: Valerio Bergamasco, Mario Fantini, Gisella Fontanot, Vinicio Fontanot, Edoardo Furlan, Avgust Lenardič, Vincenzo Marini, Giovanni Padoan, Anna Venu-ti Ragusa in Egidio Zotti.
Za preglednike računov so bili izvoljeni Ivan Bregant, Ivan Cotič, Mario Valcovich, namestnika pa sta Marino Boscarol in Giuseppe Tonzar.
Zavarovati vodne števce
Ravnateljstvo vodovodnega konzorcija CAFO obvešča uporabnike, naj čimprej in na primeren način zavarujejo pred mrazom vodne števce. Posebej opozarja na to gradbena podjetja, saj je znano, da so na gradbiščih največkrat urejeni le začasni priključki na vodovod.
Zavarovanje števcev in drugih naprav na vodovodnem omrežju je v pristojnosti uporabnikov, ki bodo morali poravnati morebitno škodo in stroške popravila.
Berite
»Novi Matajur«
Taksni so bili lanski zaslužki goriških občinskih svetovalcev
Leta 1982 v rimskem parlamentu izglasovan zakon določa, da morajo parlamentarci, deželni, pokrajinski ter občinski svetovalci kot tudi drugi javni upravitelji, pristojni upravi izročiti kopijo vsakoletne davčne prijave. Sezname potem obelodanijo, tako da se lahko vsak občan seznani z imovin-skim stanjem in letnim dohodkom izvoljenih predstavnikov.
Na goriškem županstvu so pred kratkim zbrali podatke o lanskih dohodkih občinskih svetovalcev. Ti so v lanskem letu imeli obdavčljive dohodke, kot sledi iz priloženega seznama. Predno preidemo k naštevanju hočemo povedati, da gre za čisti obdavčljivi dohodek, potem ko je posameznik od kosmatega dohodka že odštel morebitne stroške, davke, odtegljaje in podobno iz leta 1985. Ne bomo posebej omenili raznih virov dohodka. Niti ne bomo omenili dohodke soproge, tam kjer so svetovalci to naredili. Zakon jih ni na to obvezoval.
Podatki so naslednji: Ubaldo Agati (KD), zavarovalni agent, 58.685.000; Ni-
cola Apa (KD), polkovnik vojske, 32.824.000; Liliana Ardit (KPI), upokojenka, 6.093.000; Dario Baresi (KD), arhitekt, 28.014.000; sen. Nereo Battello (KPI), odvetnik, 48.278.000; Libero Bel-tramini (KD), delavec, 14.825.000; Andrej Bratuž (SSk), profesor, 22.843.000; Bruno Brunello (PSI), arhitekt, 18.353.000; Enzo Bucovini (KPI), uradnik, 9.569.000; Roberto Busolini (KPI), profesor in arhitekt, 18.925.000; Luciano Cicuttini (KD), inženir, 11.316.000; Giannino Ciuffarin (KD), uradnik, 38.784.000; Luigi Coana (MSI), uradnik, 22.211.000; Stefano Cosma (MSI), študent, brez dohodka; Gian Franco Cris-ci (KD), uradnik, 9.976.000; Flavio Cu-lot (KD), uradnik, 22.652.000; Mario Del Ben (PSI), upokojenec, 26.689.000; Dario Drufuca (PRI), uradnik, 17.974.000; Vincenzo Esposito (PSDI), uradnik, 24.532.000; Renato Fiorelli (Zeleni), bolničar, 16.598.000; Nicolo Fornasir (KD), inženir, 45.933.000; Ser-gio Fornasir (PLI), inženir, 20.248.000; Luciano Gentile (PSDI), uradnik, 28.318.000; Marzio Lamberti (KPI), pro-
fesor, 20.612.000; Mario Leardi (KD), uradnik, 23.377.000; Sergio Lutman (KD), profesor, 22.990.000; Ervino Nanut (KD), bolničar, 22.207.000; Giorgio Noselli (MSI), uradnik, 24.219.000; Ar-mando Obit (KD), uradnik, 23.895.000; Franco Obizzi (PRI), odvetnik, 51.491.000; Damijan Paulin (SSk), uradnik, 29.060.000; Silvano Polmonari (KD), tovarniški direktor, 34.776.000; Maurizio Salomoni (KPI), profesor, 16.517.000; Antonio Scarano (KD), funkcionar, 46.814.000; Mario Sdraulig (KD), uradnik, 18.341.000; Agostino Tacchinardi (PSDI), upokojenec, 13.575.000; Maurizio Tripani (KD), uradnik, 7.455.000; Erminio Tuzzi (KD), profesor, 26.934.000; Marko Waltritsch (PSI), novinar, 40.328.000; Lanfranco Zucalli (PSDI), upokojenec, 46.535.000.
Predsednik Mestnega podjetja za prevoze, elektriko, vodo in metan Antonio Jakončič (KD), uradnik, je imel lani 26.065.000 lir obdavčljivega dohodka, generalni ravnatelj istega podjetja inž. Ouirino Rigonat pa 61.887.000 lir.
JADRANSKI KOLEDAR
1987
LETOŠNJA ZBIRKA • JADRANSKI KOLEDAR, zbornik 1987 • Marija Vojskovič TRŽAČANI, spominska proza % Graham Greene TRETJI ČLOVEK, roman • Dr. Srečko Herman PRVA POMOČ, priročnik • STENSKI KOLEDAR ZTT z narodnimi motivi
sS&
<0^

m*
Smučanje: danes v Grd'dnu moški smuk za svetovni pokal
V ženskem smuku slavje Švicark
Košarka: 1. B zvezna moška košarkarska liga
Slovenski derbi v Ljubljani
VAL DISERE — Mlada švicarska tekmovalka Michela Figini je včeraj zasluženo osvojila ženski smuk, veljaven za svetovno prvenstvo. Švicarsko slavje sta dopolnili še VValliserjeva in Zurbriggnova. Italijanske tekmovalke se niso posebno izkazale, saj je Dela-gova zasedla le 15., Marzolova pa je bila 17.
VRSTNI RED: 1. Figini (Švi.) 1'25"59; 2. Walliser (Švi.) 1'25"90; 3. Zurbriggen (Švi.) 1'26"48; 4. Gutensohn (Av.) 1'26"69; 5. Graham (Kan.) 126"76| 6. Armstrong (ZDA) 1'27'09; 7. Zeller (Švi.) 1'27"12; 8. Moesenlechner (ZRN) 1'27"16; 9. Percy (Kan.) 1'27"24; 10. Qu-ittet (Fra.) 1'27"39; 15. Delago (It.) 1'27"58; 17. Marzola (It.) 1'27"84.
LESTVICA ZA SP: 1. E. Hess 51; 2. Schneider 46; 3. Walliser 40; 4. Figini 37; 5. Mateja Svet 36; 6. Schmidhauser 33; 7. Gerg in McKinney 29; 8. Oertli 23.
Tekmovanje v ženskem slalomu za svetovni pokal, ki bi moralo biti jutri
v Švici, so prenesli na 17. december in ga bodo izvedli v Courmayeuru.
Danes moški smuk
GRODEN — V Grodnu so bile včeraj zadnje poskusne vožnje moškega * smuka pred današnjim tekmovanjem za svetovni pokal (po TV ob 11.55). Tokrat sta se izkazala Italijana Mair in Cigolla, saj sta osvojila prvi dve mesti. Omeniti moramo, da se je med smukom huje poškodoval olimpijski prvak Američan Bill Johnson, ki si je med drugim zlomil levo koleno.
Inter - Dukla ob 20. uri
MILAN — UEFA je šla na roko In-terju, ki je zaprosil, da bi odloženo pokalno tekmo z Duklo odigral zvečer. Srečanje bo namreč v sredo ob 20. uri. V primeru, da bi ga spet ovirala megla, so kot rezervno igrišče izbrali Fer-raris v Genovi, kjer bi se pomerili dan kasneje.
Azzurra in Italia uspešni
FREMANTLE — V 8. regati 3. kola med izzivalci Ameriškega pokala sta italijanski jadrnici zmagali, in sicer Azzurra proti Challenge of France, ki je sicer odstopil, Italia pa proti Heart of America. Lestvica: New Zealand 162, Starš an Stripes 118, French Kiss 117, America II 116, USA 115, White Crusader 91, Italia 75, Canada 67, Heart of America 61, Eagle 36, Azzurra 23, Challenge of France je odstopil.
Jugoslavija za 5. mesto
ARNHEM - Po porazu s 25:16 (13:8) proti Nizozemski se bo Jugoslavija na svetovnem ženskem rokometnem prvenstvu borila za 5. mesto. Za zlato se bo potegovala SZ, zmagovalec 1. polfinalne skupine. Izidi zadnjega kola te skupine: SZ - NDR 24:17, Avstrija -Madžarska 19 : 22. Končna lestvica 1. polfinalne skupine: SZ 9, NDR in Jugoslavija 7, Madžarska 5, Nizozemska 2, Avstrija 0.
V 12. kolu prve B zvezne moške jugoslovanske košarkarske lige bodo danes odigrali nekaj pomembnih srečanj. Vodeča Smelt Olimpija bo v slovenskem derbiju v Ljubljani igrala proti mariborski Timi MTT. Domačini so seveda favoriti, saj so doslej osvojili prav vse tekme, medtem ko so Mariborčani pri dnu lestvice. Mineral Slovan bo danes igral na tujem proti Vojvodini.
DANAŠNJI SPORED: Slavonka Osijek - Monting; Borovo Startas - Famos; Spartak - Kvarner; Vojvodina - Mineral Slovan; Servo Mihalj - Novi Zagreb; Borac - Željezničar; Šmelt Olimpija - Tima MTT.
Danes (po TV) tekma A-l lige
Enichem - Hamby
Danes bo v Livornu anticipirana tekma košarkarske A-l lige med domačim Enichemom in Hambyjem iz Riminija. Tekmo bo predvajala tudi tretja italijanska televizijska mreža ob 17.30.
Aprila dirka po Španiji
MADRID — Kolesarska dirka po Španiji se bo pričela 23. aprila v Be-nidromu in končala 15. maja v Madridu. Dolga bo skupno 3900 kilometrov.
Pokopali Bruna Moro
PARMA — Na stotine ljudi se je udeležilo včerajšnjega pogreba Bruna More, bivšega nogometaša Sampdorie, Juventusa, Milana, Parme in državne reprezentance.
Tek sv. Silvestra
RIM — Tradicionalni maratonski tek sv. Silvestra v Rimu bo 28. t. m. Tokrat bo precej novosti kar se tiče proge, potem ko so prometu zaprli zgodovinsko središče.
Dirka tris
RIM — Zmagovita kombinacija dirke tris je ta teden 9 - 10 - 12. Dobitnikov je skupno 2225, prejeli pa bodo po 404.403 lire.
V današnjem in jutrišnjem 1. povratnem kolu ženske namiznoteniške A lige v Zgoniku
Velika odločnost v Kr asovem taboru
Z današnjimi boji se bo nadaljevalo prvoligaško žensko namiznoteniško prvenstvo. V prvem povratnem kolu se bodo zastopnice severne skupine po nekaj več kot dveh mesecih zopet srečale v Zgoniku. Na začasni lestvici premočno vodi Coccaglio iz Brescie s 16 točkami pred Krasom Globtrade in milanskim Royem, ki sta jih zbrala po 10. Na zadnjem mestu je Recoaro iz Bočna, ki je še brez točke.
Kraševkam se tokrat ponuja izredna priložnost, da prvič v letošnjem prvenstvu posežejo po celotnem izkupičku. V dosedanjih treh nastopih so naj večje težave imele prav z lombardijskimi predstavnicami, ki so tudi najresnejši kandidat za prvo mesto. Proti njim so Bernardičeva in tovarišice okusile same poraze, vendar s tem ni rečeno, da so zanje nasprotnice nedosegljive, nasprotno, v zadnjih dveh nastopih so dokazale, da jim za uspeh manjka le še kanček športne sreče, ki jim je obrnila hrbet prav pred 14 dnevi v Milanu, ko so za las izgubile s tesnim 3:4.
Prav v prejšnjem zavrtljaju smo bili priča nekaterim presenečenjem, med katerimi izstopa prvi prvenstveni po-
raz Coccaglia proti Royu. Upajmo, da bo tokrat tudi krasovkam uspelo zaustaviti Coccaglio. Za mnenje o današnjih (ob 15. in 19. uri) in jutrišnjih (ob 10. uri) nastopih smo smo se obrnili do Krasovih igralk.
DAMJANA SEDMAK: »Upam, da bo tokrat vsaj kot zadnjič, če ne še bolje. Izkoristiti moramo verjetno poslednjo priložnost, če se v polfinalu hočemo izogniti nepremagljivemu Surgelatiju Arena. Nestrpno pričakujem srečanje z vodečo lombardijsko ekipo in srčno si želim zmage. Tudi tokrat pa bo odločalo srečanje dvojic, ki je bilo doslej naša precej šibka točka. Vendar s tem ne smemo prezreti milanske ekipe, ki se bo v Zgoniku po nepričakovani zmagi proti Coccagliu predstavila izredno motivirana in optimistično razpoložena. Sem v dobri formi in upam, da bomo le naletele na srečen dan, v veliko oporo pa nam bo tudi publika, ki jo pozivam, da bi nas prišla bodrit v čim večjem številu.«
SONJA DOLJAK: »Brez dvoma bomo tokrat drugače razpoložene, kot je bilo zadnjič v Zgoniku, ko smo
ostale nekoliko presenečene nad raznimi okrepitvami naših nasprotnikov. Ker jih sedaj do potankosti poznamo, imamo vse pogoje, da popravimo takratni negativni vtis. Ker iz kola v kolo igramo vse bolje in če bomo to potrdile tudi danes, lahko naši zvesti navijači pričakujejo trojno zmago. Čeprav nisem na višku forme, pa bom vseeno dovolj za četrto igralko, Damjana in Sonja pa veliko obetata.«
SONJA MILIČ: »V vsakem srečanju se boriš, da zmagaš, in tako bomo skušale storiti tudi danes, da pokažemo, kaj veljamo. In lepo bi bilo, če bi bil naš trud poplačan s tremi zmagami. Vendar se zavedamo, da bomo pred izredno težko nalogo. Poleg tega namreč, da lovimo prvo mesto, moramo skrbno paziti tudi na drugo, sicer se zna zgoditi, da se ne prebijemo v polfinale. V zvezi z najnevarnejšim srečanjem moram povedati, da je poleg igre dvojic zelo pomemben tudi žreb, in sicer, če bo določil, da se pomerita Arisijeva in Bernardičeva. Slednja je s svojo nasprotnico zadnjič zlahka obračunala.«
ŽENSKA B LIGA
Osrednje srečanje 5. kola bo v Gorici, kjer se bo danes ob 18. uri prva postava Krasa Globtrade srečala z nevarno Azzurro, enem izmed kandidatov za prestop v višjo ligo. Glede postave se bo trener odločil šele v zadnjem trenutku in utegne priti do sprememb med trojico, ki je branila Krasove barve v zadnjih dveh nastopih. Goričanke razpolagajo s solidno drugokategornico Musinovo. Poleg nje bosta nastopili še Terrazzerjeva in Paganellijeva, ki pa našim dekletom ne bi smeli delati prevelikih težav.
B postava Krasa Globtrade pa bo jutri pred brezupno nalogo, saj bo sprejela v goste še nepremagane predstavnice goriškega Doma. Srečanje bo ob 10. uri v športno-kulturnem centru v Zgoniku.
MOŠKA C LIGA
Jutri ob 10. uri bodo Bole, Štoka in Colja, potem ko so po prejšnjem porazu zašli v nevarne vode, nastopili v Vicenzi, kjer jih čaka nevarna Polis-portiva Leoniana. To bo zelo važen nastop za naše fante, saj si ne smejo privoščiti novega spodrsljaja. (Z. S.)
Ali Star Game
RIM — Za tradicionalno košarkarsko srečanje Ali Star Game, ki bo v sredo v Rimu in v katerem merijo moči tujci italijanske A-l in A-2 lige, sta bila sklicana tudi Radovanovič in Dalipagič, ki nastopata pri Giomu. Dokončni seznam bodo objavili v ponedeljek. Selekcijo A-l lige bo vodil Bogdan Tanjevič, A-2 lige pa Alberto Bucci.
Italija - Romunija v Palermu
RIM — Prijateljsko srečanje med italijansko nogometno olimpijsko reprezentanco in Romunijo bo 4. 2. v Palermu. Tekma sodi v okvir priprav na kvalifikacijski turnir za nastop na olimpijskih igrah v Seulu.
Ženska košarka na »1. maju«
Danes bo na stadionu »1. maj« zanimiv interni turnir v ženski košarki. Pomerile se bodo namreč tri košarkarske ekipe Bora. Prva, ki nastopa že dve leti in jo vodi Peter Gerdol, je favorit, ostali dve pa združujeta mlajše igralke, ki jih vodi Andrej Furlan.
Turnir bo ob 15. uri in bo zanimiva priložnost za preverjanje košarkarskega znanja mlajših in starejših Borovih igralk.
V jutrišnjem 12. kolu drugoligaškega košarkarskega prvenstva
Jadran na »vročeni« igrišču v Oderzu
Jadranove predstave v tržaški Športni palači so zadnje čase spet enkratne. V nedeljo je bilo vzdušje v dvorani podobno tistemu iz sezone 1984-85, leto napredovanja v B ligo. Za prikazano kakovostno igro sta zaslužni obe postavi, ki sta poskrbeli za stalno višanje emocionalnega tonusa vsakega posameznika na parketu in na tribunah. Sreča se je tokrat nasmehnila našim, ki so si z garaško obrambo prislužili ta uspeh. Zaradi objektivnosti pa moramo dodati, da bi bilo prav tako pravično, če bi zmaga pripadla Spinei.
Marku Banu smo dolžni dodatne pohvale. Ko smo ga po tekmi vprašali, ali ga je v trenutku izvajanja odločilnih prostih metov zajela trema, je odvrnil, da je bil trdno prepričan, da bo zadel, kar se je tudi zgodilo. Razložil nam je, da je izvajanje prostih metov mehanski avtomatizem, ki ga je pridobil z dolgoletnim treniranjem. Okoli te izjave smo se malce pošalili, priznati pa moramo, da ima Marko prav. Take prisebnosti in hladnokrvnosti ni-
Od leta 1927
smo na razpolago svojim cenjenim odjemalcem z naj lepšimi zlatarskimi izdelki priznanih mojstrov iz Valenze ter z urami prestižnih znamk.
zlatarna	urarna
LAURENTI-STIGLIANI
TRST - LARG0 SANT0RI0 4
suucitclin
majo prav vsi igralci, tudi taki ne, ki veljajo za vrhunske košarkarje.
V nedeljo bo spet nova pesem. Jad-ranovci odhajajo v Oderzo, kjer jih bo
pričakalo bojevito domače moštvo, trenutno na 10. mestu razpredelnice, s točkama zaostanka za »plavimi«. Po Castelfrancu ima Oderzo najbolj sterilen napad v ligi. Ima pa zato mnogo bolj zanesljivo obrambo in naravnost »peklensko« ozračje v domači dvorani.
Kaže torej, da bo naloga naše združene ekipe tokrat težja, kot bi se lahko zdelo na prvi pogled. V prejšnjem kolu je Oderzo izgubil v Padovi in dosegel 65 točk (končni izid 75:65 v korist Interspara). Moštvo je ob že navedenih podatkih neugodno tudi zato, ker ima nekaj bivših prvo- in drugoli-gašev, od katerih je najbolj znan Perm, ki je včasih branil barve porde-nonskega Postalmobilija. Izkušenosti torej prav gotovo ne manjka nedeljskemu Jadranovemu nasprotniku.
Jadranovci morajo le nadaljevati z irrro iz teh treh zadnjih kol, proti Oderzu pa bodo verjetno odločali visoki igralci.
Srečanje jned Oderzom in Jadranom bo jutri v Športni palači na Trgu Eu-ropa v Oderzu s pričetkom ob 17.30. (Cancia)
obvestil[
ŠD MLADINA
obvešča, da se interesenti za letošnje tradicionalno zimovanje, ki bo na Pohorju od 20. do 27. decembra 1986, lahko vpišejo in dobijo vse podrobne informacije še jutri, 14. t.m., od 19. do 21. ure v Domu A. Sirk v Križu.
SPDT
obvešča, da se na Liceju Prešeren (Vr-delska ulica 13/2) nadaljuje predsmu-čarska in rekreacijska telovadba, in sicer vsak petek ob 20.30. Telovadbo vodi Davor Zupančič.
H FOTOREX HERMES PROGRESS
1%
U COPY
REGISTRSKE BLAGAJNE HERMES
z dvema seštevkoma 1.750.000 lir + IVA s štirimi seštevki 1.950.000 lir + IVA
Prodaja in servis: TRST - Drev. XX. septembra 62 - Tel. 040/577626
Košarka: prvenstvo dečkov
Borovci brez težav
CGI - BOR INDULES 33:92 (14:54)
BOR: M. Umar, Debeljuh 30 (1:2), Starec 4, Barini 6, Paulica 25 (1:2), Martini 6 (0:2), D. Umer 4 (0:2), Rudež 13 (1:2), Korošec, Schiulaz 4.
TRI TOČKE: Paulica 2, Debeljuh 1. Tudi v drugem kolu so borovci visoko zmagali proti šibkemu nasprotniku. »Plavi« so si z dobro obrambo in napadi priigrali visoko prednost, tako da je bil to le trening pred nevarnim srečanjem z Libertasom. (V. J.)
Košarka: ob zaključku prvega dela A-2 lige
Vitez in Marušič o prvenstvu
Jordan Marušič
V	nedeljo se je zaključil prvi del letošnjega košarkarskega prvenstva A-21ige. Goriški Segafredo je v dosedanjih petnajstih srečanjih sedemkrat zmagal in osemkrat izgubil. Trenutno zaseda 9. mesto skupno z Violo iz Reg-gio Calabrie in Flemingom iz Porto S. Giorgia. O problemih in bodočih nastopih Segafreda smo pokramljali z Jordanom Marušičem, igralcem goriškega prvoligaša.
Začetek prvenstva je bil dokaj obetaven. Po sedmih kolih ste bili že samina vrhu lestvice, nato pa serija zaporednih porazov. Kako to?
»Letošnje prvenstvo smo res pričeli enkratno. Ekipa je igrala sproščeno, igralci smo bili v dobri formi. Toda med prvenstvom je prišlo do nekaterih manjših problemov, kondicija nekaterih ključnih igralcev je padla -tudi sam sem igral slabo - in takoj smo pričeli nizati poraz za porazom. Do polemik je žal prišlo zato, ker smo izgubili preveč zaporednih tekem. Če bi npr. dve izgubili, nato dve zmagali itd., bi do vseh teh kritik verjetno ne prišlo.«
V	zadnjem kolu ste na domačih tleh izgubili proti Alfasprintu iz Neaplja, toda igrali ste praktično brez tujcev. Ali so utemeljene govorice, da bo prišlo do menjave kakšnega temnopoltega igralca?
»Naša ekipa je zelo odvisna od obeh Američanov. Če onadva slabo igrata, se to zelo pozna tako pri naši igri kot seveda pri rezultatih. V prejšnjem kolu sta Mitchella res naletela na slab dan, toda vseeno smo pokazali, da znamo tudi ostali spraviti v zagato nasprotnika. Da bi prišlo do menjave enega od Mitchellov, to so same neutemeljene govorice časnikarjev.«
Benetton iz Trevisa je verjetno trenutno najmočnejša ekipa A-2
Boris Vitez
lige. Kdo so favoriti za prestop v A-l ligo?
»Benetton je gotovo trenutno najbolje uigrana ekipa prvenstva, pa tudi po kvaliteti igralskega kadra izstopa. Poleg te ekipe pa bi enako možnost uspeha pripisal Filantu iz Desia, An-nabelli iz Pavie in Pepperju iz Mester. Toda prvenstvo je še dolgo in verjetno presenečenj ne bo manjkalo.«
(M. Čubej)
* * *
Ob koncu prvega dela prvenstva košarkarske A-2 lige tudi tržaški Ste-fanel dela obračune. Ti računi pa niso razveseljivi, saj so tržaški košarkarji trenutno na presenetljivem in nerazumljivem zadnjem mestu skupne lestvice. Kot znano, pri Stefanelu že tretje leto zaporedoma igranekdanji Jad-ranov košarkar Boris Vitez, ki smo ga vprašali, kaj meni o trenutnem stanju ekipe.
»Dosegli smo dosti manj, kot smo pred prvenstvom pričakovali. Prav nihče si namreč ni mogel predstavljati, da bomo na poraznem zadnjem mestu na lestvici z ekipo, ki je v isti postavi še pred dvema letoma nastopala v A-l ligi.«
Kaj pa meniš o svoji igri v tem prvenstvu?
»V nekaterih tekmah sem zadovoljil, v drugih, tudi v tistih, za katere so me hvalili, pa menim, da bi lahko dosegel več. Zmerno sem torej zadovoljen«.
Analiziraj vaše neverjetno zadnje mesto...
»Med prvenstvom smo zamenjali Američana, mnogo je bilo poškodb, in sicer moja, Fischettova, Rivova itd., piredvsem pa nas je zaradi prvih negativnih izidov zajela psihološka kriza, ki je hudo načela ambient, tako igralce kot tudi vodstvo ekipe.« (dj)
Tekma v Nabrežini s Coneglianom je odločilna
Meblo: končna postaja ali vzpon?
Važno za Bor Friulexport in Slogo Koimpex
V ospredju ženska C-2 liga
Združena ekipa pred končno postajo. Združena ekipa pred ponovnim vzponom. V teh dveh stavkih je strnjen pomen drevišnjega nastopa odbojkaric Mebla v Nabrežini proti Coneglianu. Že pred porazom v Fiessu Umbertianu je bilo drevišnje srečanje pomembno, zdaj je naravnost odločilno. V poštev pride res samo zmaga. Uspeh bi ohranil upanje v ponovno vključitev v krog ekip, ki se potegujejo za eno prvih dveh mest (realno lahko Meblo zdaj meri le na drugo mesto), saj je letošnje prvenstvo bolj izenačeno od lanskega, zato je pričakovati, da bodo tudi druge šesterke prej ali slej izgubile po poti kakšen par točk. Poraz bi bil najbrž za Meblove ambicije usoden in po nekaj sezonah dobrih dosežkov bi se bilo najbrž treba zadovoljiti s skromnejšo končno uvrstitvjo.
Conegliano je stari znanec naše ekipe. Lani je bil v začetku odličen, nato je v povratnem delu nanizal vrsto nepričakovanih porazov in se znašel na robu prepada, a se je vseeno rešil. Letos je začel nekoliko manj uspešno.
Beti Načinov! je steber Meblove obrambe
Tesno je zmagal v Cervignanu, doma klonil pred Moglianom in izgubil v Fiessu (kot Meblo po petih nizih), nato pa dosegel štiri zaporedne zmage, med katere sodi prestižen uspeh v
Nervesi. Tako se je šesterka iz Veneta povzpela na odlično tretje mesto, ki ga deli prav z Nerveso.
Meblo je torej danes pred zahtevno nalogo. Pokalna tekma z Moglianom je pokazala, da naše odbojkarice še niso »prebavile« poraza v Fiessu, tokrat pa se jim ponuja lepa priložnost, da se oddolžijo svojim številnim navijačem, ki jih v tem težkem obdobju nikakor ne smejo zapustiti. Prepričani smo, da ne bodo odpovedale, saj bi bilo res škoda, da bi se zanje prvenstvo končalo že sredi decembra.
V ostalih tekmah današnjegta kola ne bi smelo priti do presnečenj. Zanimivo bo predvsem v Trentu, kjer bo moč preveriti, ali je Nervesa res v globoki krizi, ali pa sta bila pekoča in nepričakovana zaporedna poraza bolj priložnostnega značaja.
DANAŠNJI SPORED
Mogliano - Cervignano; Torrefranca
-	Nervesa; Albatros - Torriana; Meblo
-	Conegliano; Tregarofani - Viadana; Ferrara - Volpe Fiesso.
V	deželnih odbojkarskih ligah bo zopet na sporedu zelo zanimivo kolo. Od štirih tekmovanj ta teden gotovo prednjači ženska C-2 liga. Tako Bor Friulexport, kot Sloga Koimpex sta namreč pred nadvse pomembnim nastopom.
Borovke bodo gostovale v Terzu pri Ogleju, kjer se bodo pomerile s še nepremaganim Vivilom. Tamkajšnja ekipa je v dosedanjih sedmih tekmah zgubila en sam set in je prav gotovo najresnejši kandidat za napredovanje v državno C-l ligo. Slovenske odbojkarice so v boju za vrh, ki zadeva le tri, največ štiri ekipe (napredujeta pa dve), že zgubile neposredni dvoboj z Latisano in to kar na domačih tleh, zato se jim danes ponuja priložnost, da takratni spodrsljaj nadoknadijo. Borovke so v tej konkurenci sposobne vsakršnega podviga, žal pa doslej niso imele sreče, saj je bilo precej bolezni in drugih težav.
V	boju za obstanek pa bodo slogaši-ce gostile šibki, a izkušeni Pieris, ki je doslej izbojeval dve zmagi. Po pomembnem uspehu v Tržiču se Peterlinovim varovankam ponuja priložnost za ponoven uspeh, s katerim bi bistveno izboljšale svoj dosedanji obračun in položaj na lestvici.
V	moški C-2 ligi se bodo igralci 01ympie Kmečka banka po dveh tednih ponovno podali v Trst. Pomerili se bodo s pepelko DLFAC, ekipo, ki je v zadnjem hipu vskočila namesto šesterke NPT. Kaže, da ni dorasla ligi, zato se tokrat Goričanom res ni treba bati, da se ponovi spodrsljaj z derbija z borovci. Slednji bodo na domačih tleh gostili Vivil, ki je v zadnjih kolih precej izboljšal svoj položaj. Borovci pa potrebujejo zmago, zato je pričakovati izenačen boj.
Edini slovenski derbi tega tedna bo v moški D ligi med Slogo in Sočo So-bema. Na papirju so favoriti bolj izkušeni Sočani, vendar jih lahko mladostni zagon slogašev preseneti, saj goriš-ka šesterka doslej še ni pokazala vsega, česar zmore. Za obe šesterki je sre-čanje v boju za obstanek zelo pomembno, zato bodo gledalci gotovo priča ostremu boju. Zelo pomemben je tudi nastop Našega prapora Val Siri-on. Združena ekipa se bo pomerila z neposrednim nasprotnikom San Sergi-om. Obe ekipe delita drugo mesto.
Slovenski odbojkarji so doslej res ugodno presenetili, če bodo zmagali tudi danes, se jim obeta dober prvenstveni razplet, že sedaj pa je moč trditi, da tvorijo perspektivno skupino, ki bo gotovo postregla še z marsikaterim uspehom.
V enakovredni ženski ligi je za vse naše šesterke zelo važno, da tokrat svojih nasprotnikov ne podcenjujejo, saj je lahko le raztresenost največji sovražnik premočnih slovenskih liga-šev. Vodilna Agorest in Breg Agrar bosta najbrž tudi po tem kolu ohranila nepremaganost, saj jima NPT oziroma Maianese ne moreta nuditi večjega odpora. Kontovelke na gostovanju v Foljanu morajo pokazati več kot v zadnjih nastopih, Sokol Indules pa bi z zmago odločilno utrdil svoj položaj na sredini lestvice, vsekakor pa izločil Killjoya iz boja za obstanek. Nabre-žinkam primanjkuje le nekoliko izkušenosti, sicer bi bili pri samem vrhu, zato pa morajo s požrtvovalnostjo ugnati stare, a žilave tržaške odbojkarice.
UNDER 16 ŽENSKE
AGOREST - FARRA	3:1
(15:6; 15:8; 9:15; 15:3)
AGOREST: Furlan, Paulin, Rinelli, Lovisutti, Tomšič, Paušič, Krašček, Grillo, Florenin.
Dekleta Agoresta so zasluženo premagala ekipo iz Farre, saj so povsem nadigrale nasprotnice, z izjemo 3. seta, ko jim je zmanjkala pravilna koncentracija pri igri. Igra združene ekipe postaja s tekme v tekmo bolj učinkovita in dopadljiva; to dokazuje tudi serija pozitivnih rezultatov v zadnjih nastopih. V ekipi vlada pravilno ozračje, tako da je pristop deklet na treningih in na tekmah zelo pozitiven, kar obeta nadaljnje uspehe. (P.I.)
Finale šahovskega turnirja ŠŠT
Danes s pričetkom ob 15. uri bo v Borovem športnem centru na 1. maju sklepni šahovski četveroboj v okviru osnovnošolske olimpiade Športne šole Trst. Za prvo mesto se bodo pomerili učenci Igor Gvardjančič in Aleksandra Ažman (Bazoviški junaki), Tjaša Gruden (Ribičič) in Alenka Giugovaz (Župančič).
Tržaški Ferroalluminio v Štandrežu s Corettijem
Okrepljen nasprotnik za valovce
Odbojkarji Vala Kmečka banka bodo drevi s pričetkom ob 21. uri v zadnjem srečanju leta (prihodnji teden počivajo, prvenstvo se bo nato nadaljevalo 3. januarja) ponovno igrali pred svojim občinstvom. V Štandrežu bodo gostili tržaški Ferroalluminio, ki je v dosedanjih sedmih nastopih zbral šest točk, enako kot valovci. Izkupiček za Tržačane ni kdove kako spodbuden, saj so si od prvenstva obetali precej več. Treba je reči, da so letos popolnoma obnovili ekipo. Računajo lahko na vrsto zelo dobrih igralcev, med katerimi je več bivših prvoligašev, peša pa uigranost. Trener Peliz-zer je znan po dolgoročnosti svojega dela, zato je tudi razumljivo, da rezultati niso dosegli pričakovanja. Zdaj pa si obetajo preobrat. Prav po porazu v tekmi z Elettronico iz Motte di Livenze je tržaški klub iz Rima prejel dovoljenje, da na igrišče uvrsti tudi bivšega prvoligaša Corettija, ki bo tako prav danes opravil svoj krstni nastop v novem dresu. Coretti (center, v A ligi je v zadnjih sezonah igral s Trevi-som in Bellunom) že od poletja trenira s Ferroalluminiom, vendar z njegovo registracijo ni bilo vse v redu, zato ni smel igrati. Poleg njega so v ekipi še nekateri izvrstni posamezniki, med katere velja omeniti režiserja Pellarinija (ki spet igra po nekajletni prekinitvi), bivšega videmskega prvoligaša Guriana in Di Bina. Slednji sicer v minulem tednu
zaradi bolečin na hrbtu ni treniral, a bo danes vsekakor sposoben igrati.
Kot je torej razvidno čaka valovce dokaj težka naloga, verjetno težja, kot bi bilo moč sklepati po uvrstitvi Tržačanov, ki, kot so nam zaupali, še vedno upajo, da se bodo vključili v boj za napredovanje na račun drugouvrščenega Rangers iz Vidma (Gioc Belluno je zanje že nedosegljiv). Igralce Ferralluminia bo nastop svojega asa Corettija gotovo spodbudil. Valovci, ki so po odličnem začetku doživeli tri zaporedne poraze, bodo morali igrati s polno paro. Nastopili bodo v popolni postavi, kar dopušča upanje, da tokrat ne bodo odpovedali in znova obnovili serijo zmag na domačem igrišču, ki jo je po dobrem letu nepremaganosti prekinil ASFJR iz Čedada.
Od ostalih srečanj 8. kola je za Val Kmečka banka predvsem zaniniv spopad med tržaškim CUS in Povolettom, ki imata točki manj od naših odbojkarjev, vprašanje pa je tudi, ali bo San Giovanniju na domačih tleh uspelo ugnati Elettronico.
DANAŠNJI SPORED
Val Kmečka banka - Ferroalluminio Trst; CUS Trst -Friuli Povoletto; Spem Faenza - Bassano; S. Giovanni al Natisone - Elettronica Motta di Livenza; Gioc Belluno -ASFJR Čedad. Rangers Videm počitek.
DANES
SOBOTA, 13. DECEMBRA 1986
JUTRI
NEDELJA, 14. DECEMBRA 1986
V drugi in tretji nogometni amaterski ligi
Najtežje za Primorje in Mladost
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA A LIGA
15.00	in 19.00 v Zgoniku: nastopa Kras Globtrade
ŽENSKA B LIGA
18.00	v Gorici, Ul. Brigata Pavia: Az-zurra - Kras Globtrade A
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
19.00	v Nabrežini: Meblo - Conegliano
MOŠKA C-l LIGA
21.00	v Štandrežu: Val Kmečka banka -Ferroalluminio
MOŠKA C-2 LIGA
19.00	v Trstu, na 1. maju: Bor JIK banka - Anchor Fix Vivil; 20.30 v Trstu, Ul. Suvich: DLFAC - 01ympia Kmečka banka
ŽENSKA C-2 LIGA
18.00	na Opčinah: Sloga Koimpex - Gi-effe Pieris; 20.30 v Terzu pri Ogleju: Vivil - Bor Friulexport
MOŠKA D LIGA
19.30 v goriškem Kulturnem domu: Naš prapor Val Sirion - San Sergio; 20.30 na Opčinah: Sloga - Soča Sobema
ŽENSKA D LIGA
18.00 v Trstu, Ul. Zandonai: Killjoy -Sokol Indules; 19.30 v Dolini: Breg Agrar - Majanese; 20.30 v Sovodnjah: Agorest -NPT; 20.30 v Foljanu: Corridoni - Konto-vel Electronic Shop
UNDER 18 ŽENSKE
19.30	v Trstu, pri Sv. Sergiju, Ul. Forti: Virtus - Bor Friulexport
UNDER 16 ŽENSKE
15.30	v Trstu, Ul. Zandonai: Volley Club - Sloga B
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
18.00	v Trstu, Ul. Zugnano: Santos -Breg Adriatherm; 20.00 v Repnu: Polet -Stella Azzurra; 20.00 v Trstu, Miramarski drevored: Ferroviario - Kontovel Electronic Shop
DEČKI
16.00	v Trstu, Greta 38: Saba - Sokolj 16.00 v Dolini: Breg Adriatherm - Kontb-vel Electronic Shop
NOGOMET
UNDER 18
14.30	v Dolini: Breg - S. Andrea; 17.00 v Fiumicellu: Fiumicello - Kras
CICIBANI
v 15.30 v Dolini: Breg - Zarja B; 15.30 v Čarbolah: Ponziana A - Primorje; 15.30 v Trstu, Ul. Conti: Fani Olimpia A - Zarja A
KOŠARKA
MOŠKA B-2 LIGA
17.30	v Oderzu: Oderzo - Jadran
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
10.30	v Miljah: Intermuggia - Bor Radenska
KADETI
8.30	v Trstu, Miramarski drevored: Ferroviario - Bor Adriaimpex; 11.30 v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco - Kontovel Electronic Shop
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
14.30	na Proseku: Primorje - San Sergio; 14.30 na Opčinah: Opicina - Zarja; 14.30 v Miljah: Muggesana - Kras; 14.30 v Trstu, pri Sv. Alojziju: San Luigi - Vesna
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Dolini: Domio - Gaja; 14.30 v Trstu, Vrdelska cesta: CGS - Breg; 14.30 na tržiškem občinskem stadionu: Fincan-tieri - Mladost; 14.30 v Trstu, igrišče Campanell: Campanelle - Primorec; 14.30 v Gradišču: Torriana - Juventina; 14.30 v Medeji: Medea - Sovodnje
NARAŠČAJNIKI
9.00	v Nabrežini: Junior -Primorje
NAJMLAJŠI
8.30	v Trstu, Vrdelska cesta: Triestina -Primorje; 9.00 na Proseku, igrišče Ervatti: Portuale - Breg
ZAČETNIKI
10.30	v Dolini: Breg - Costalunga; 10.30 v Doberdobu: Mladost - Romana; 12.15 na Proseku, igrišče Ervatti: Portuale -Primorje
ODBOJKA
UNDER 18 ŽENSKE
11.00	v Repnu: Sloga Sklad Mitja Čuk - Le Volpi
UNDER 16 ŽENSKE
9.30	v Repnu: Sloga Koimpex - Inter 1904; 11.30 v Dolini: Breg Agrar - CUS Trst
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA A LIGA
10.00	v Zgoniku: nastopa tudi Kras Globtrade
ŽENSKA B LIGA
10.00 v Zgoniku: Kras Globtrade B -Dom
MOŠKA C LIGA
10.00 v Vicenzi: Leoniana - Kras Globtrade
2. AMATERSKA LIGA
PRIMORJE - S. SERGIO
To bo osrednja tekma jutrišnjega kola, saj ekipi, ki sta na zgornjem delu lestvice, loči le pičla točka. Primorje, ki deli prvo mesto skupaj z Vesno, igra na domačih tleh, zato računa nadaljevati s serijo pozitivnih nastopov, ki traja že osem nedelj zaporedoma. Naloga proseške ekipe pa ne bo lahka, ker je S. Sergio v tem delu prvenstva res soliden, kljub temu da ga ni nihče prišteval med favorite.
Tržačani so doživeli le dva poraza in sicer proti kvotiranim nasprotnikom, Vesni in Zaulam, kar jasno dokazuje, da dobri rezultati niso naključni. Moč tržaške ekipe je nedvomno v obrambi, saj so Tržačani v desetih tekmah dobili le pet golov.
OPICINA - ZARJA
Težko gostovanje pa čaka Zarjo, kljub temu da Opicina v začetnem delu prvenstva ni povsem izpolnila pričakovanj in to predvsem, ker napadalci niso več tako uspešni kot prejšnjo sezono, ko sta bila Botta in Bolle strah in trepet za vsako obrambo. Letos tema napadalcema očitno ne gre, če vemo, da je Opicina v desetih tekmah dala le 10 golov. Sicer pa sta jih Bolle (3) in Botta (2) dosegla skupaj pet. Zanesljivejša se nam vsekakor letos zdi Opicina v obrambi (8 prejetih golov).
V zadnjih treh nastopih (L’Architra-ve, Kras, S. Sergio) sploh ni dobila gola. No, prav kar se tiče obrambe, so pri Zarji prav branilci na zatožni klo-pi.Zarjani so v desetih nastopih dobili
že 15 golov in to je morda glavni vzrok, da Bazovci letos niso še prišli do zmage. Zarja je namreč izbojevala le sedem remijev in če bi na Opčinah dosegla še osmega, bi bili navijači gotovo zadovoljni.
MUGGESANA - KRAS
Krašovci gredo jutri v Milje po točko, ki so ji prejšnji teden zapravili s Staranzanom. Točka z Muggesano za Kras gotovo ne predstavlja velikega podviga, vendar bi bila vseeno dobrodošla, upoštevajoč, da igra v gosteh. Čeprav je Muggesana doma klonila le pred Olimpio in v gosteh Zaulam, ne moremo reči, da je izpolnila pričakovanja. Miljska ekipa je namreč izbojevala le eno samo zmago (Op. Super-caffe) in kar osemkrat iztržila neodločen izid. Zato je Muggesana z desetimi točkami na devetem mestu začasne lestvice, medtem ko je mariskdo pričakoval, da bo od vsega začetka gospodarila na samem vrhu lestvice.
S. LUIGI - VESNA
Po uspehu nad Zaulami je ozračje v taboru kriške enajsterice zelo dobro. Navijači Vesne zato z optimizmom gledajo na jutrišnje gostovanje in računajo na kaj več od pičle točke. Remi pa bi verjetno zadovoljil gostitelje.
Kriški nogometaši ne smejo misliti, da imajo točki že v žepu. Igrati morajo zelo previdno, ker je S. Luigi v dosedanjih štirih nastopih na domačih tleh osvojil šest točk. Podlegel je le Opici-ni z 0:1.
3. AMATERSKA LIGA Skupina L
DOMIO - GAJA
Težko gostovanje čaka tudi Gajo. Domio je po medilem začetku v zadnjih nastopih jasno pokazal, da hoče nadoknaditi zamujeno. Teoretično ima Domio malo možnosti, da dohiti ekipe, ki se potegujejo za napredovanje, vendar nadaljevati hoče s serijo uspešnih nastopov, ki traja že štiri nedelje, v katerih je zbral 9 točk. To, da bodo morali gostitelji na igrišče brez stan-dartnega vratarja Altina, ki je izključen, daje gajevcem nekoliko več upanja.
CGS- BREG
Predstavnikom dolinske občine letos res ne gre. Verjetno jim bo težko tudi proti drugouvrščeni ekipi CGS, saj jutrišnji nasprotnik Brega ni skupaj z Rabu-jesejem še doživel poraza. Je usoda Brega torej že zapečatena?
Skupina M
CAMPANELLE - PRIMOREC
Trebenci so si po slabem začetku (tri tekme, ena sama točka) znatno opomogli in sedaj igrajo res s polno paro (pet tekem, 9 točk). V tej pozitivni seriji moramo računati, da je Primorec premagal Mladost in S. Marco, to sta ekipi, ki se potegujeta za napredovanje. Zato mislimo, da bodo tokrta Trebenci zlahka osvojili celotni izku-poiček, čeprav igrajo v gosteh. (B.R.) FINCANTIERI - MLADOST
Derbi kola bo jutri v Tržiču, ko se bosta srečali drugouvrščena Fincantie-ri in Mladost. Obeta se dokaj zanimivo in borbeno srečanje, saj bo šlo za sam vrh lestvice, Ekipa, ki bi morebiti v tej tekmi izgubila, si bo zapravila veliko možnosti v boju za naprdovanje.
Skupina I
TORRIANA - JUVENTINA
Če se nekoliko ozremo na dosedanje dosežke obeh ekip, lahko napovemo, da si bosta ekipi v Gradišču razdelili točki. Gostitelji so namreč v devetih srečanjih dosegli kar 8 remijev, Juventina pa jih je izbojevala pet. Kljub temu je treba poudariti, da bodo morali Standrežci s tega igrišča odnesti pozitiven rezultat, če hočejo obdržati stik z vodečimi. ,
MEDEA - SOVODNJE
Sovodenjci imajo jutri priložnost, da vknjižijo svojo 6. zaporedno zmago. Gostovali bodo namreč pri zadnjeuvr-ščeni Medei, ki je še posebej na zadnjih srečanjih pokazala precej slabosti. Upati je, da bodo Marsonovi varovanci igrali zagrizeno in da ne bodo podcenjevali nasprotnika.
PODLOGE
GALANTERIJA
A. PERTOT
prijeten božič s koristnimi darili
•	žensko in moško perilo
•	pletenine
T R S T — Ul. Ginnastica 22
y
metrsko blago zavese prti in posteljnina
Tel. 761-029
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 120.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200 - din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
L.J
zn
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
13. decembra 1986
Ob vprašanju kvot in klestenja naftne proizvodnje
OPEČ bi lahko dosegel svojo enotnost Saudska Arabija izgublja vodilno vlogo
Novi saudski minister Hišam Nazer
(Telefoto AP)
ŽENEVA Prvič po 24 letih OPEČ zaseda v Ženevi brez svojega glavnega protagonista, saudskega ministra za nafto Jamanija. Njegovo vlogo je prevzel novi saudski minister Hišam Nazer, a že sedaj je lahko vsakomur jasno, da ne bo imel lahkega dela. Njegov predhodnik je končal svojo kariero, ker mu ni uspelo uresničiti zahteve kralja Fahda, da bi se cena nafte zvišala na 18 dolarjev za sod, ne da bi zato Saudska Arabija znižala svoje proizvodnje.
Drugi dan zasedanja OPEČ pa je že jasno, da sta Nazer in z njim Saudska Arabija že izgubila Jamanijevo težo v okviru organizacije izvoznic nafte. Pobuda je sedaj čvrsto v rokah Irana, ki je na svojo stran pridobil večino članic. Rijadu so ostale zveste le arabske zalivske države. V takem položaju bo morala Saudska Arabija pristati na klestenje svoje proizvodnje. V nasprotnem primeru bi prišlo do nepopravljivega razkola.
Jamanijevo žrtvovanje je bilo torej za Saudsko Arabijo nesmiselno, saj niso prodrle njene zahteve. To se je seveda takoj poznalo na prostih tržiščih z nafto, saj je povsod cena črnega zlata poskočila. Kupci se namreč bojijo, da bi OPEČ
dosegel sporazum o kvotah in bi se s tem nenadoma znižala ponudba na tržišču. Cilj 18 dolarjev za sod pa bodo članice OPEČ po mnenju večine strokovnjakov dosegle le s težavo. Njihov delež na celokupni ponudbi nafte ni namreč tisti, ki so ga imele pred prvo naftno krizo. Če ne bodo proizvodnje znižale tudi nečlanice, bo vse zaman. Že v vrstah OPEČ so povsem sodeč precejšnja razhajanja o določanju kvot. Vsaj v začetnem obdobju bi s klestenjem izvoza prispelo v blagajne članic precej manj denarja, položaj bi se izboljšal šele dolgoročno, ko bi se cena ponovno zvišala.
Na te žrtve so pripravljene vse magrebske države, z njimi tudi Indonezija, da so Saudska Arabija in njene zalivske arabske vedno bolj osamljene. To seveda zaskrblja Zahod, saj je na dlani nevarnost radikalizacija OPEČ. Saudska Arabija je namreč z Jamanijem vedno nasprotovala vsaki radikalizaciji.
Položaj je torej skrajno zapleten, da je treba s skrajno previdnostjo sprejemati vesti, da bi OPEČ lahko že jutri dosegel sporazum o kvotah in z njimi svojo akcijsko in operativno enotnost, ki jo je izgubil že pred leti.
Tortora na RAI za 4 milijarde
RIM — Na podlagi pogodbe, ki jo bo Enzo Tortora podpisal z RAI ob svojem povratku v to hišo, bo prejel štiri kosmate milijarde lir za dve leti nadaljnjega vodenja televizijske oddaje Portobello, ki jo je vodil do aretacije zaradi domnevne povezave z mafijo.
Vest se je včeraj razširila v radikalnih vrstah in kasneje tudi v Montecitoriu, kjer je dvignila oblake prahu. Načelnik radikalcev v zbornici Rutelli novice ni hotel komentirati. »Razumite me! Ne dajem izjav. O zadevi bodo razpravljali na radikalnem svetu.«
Tortora bo po vsej verjetnosti danes, po enomesečnem premišljevanju, podal ostavko na položaj predsednika stranke. Radikalci sicer poudarjajo, da je v stranki deloval dosledno in pošteno, vendar pa imajo občutek, »da so Tortori služili kot taksi...«
Pod jelko in v nogavicah bo več tradicionalnih daril
RIM — Otroci so odločili: za božič hočejo najbolj tradicionalne igrače, to pomeni punčke, plišaste živali in vlakce. Vse manj jih zanimajo roboti in »planetarne« igre, zato pa se čedalje bolj navdušujejo za elektronizacijo tradicije. Punčke že, a take, ki govorijo, izražajo lastna čustva, ti voščijo lahko noč. Tudi plišaste živalice so priljubljene, morajo pa biti take, ki so na las podobne pravim, a predejo, ko zaploskaš, ti sledijo, ko zažvižgaš. Nekateri posodobljeni medvedki so celo pravi nadomestki stare mame, saj so izredni pripovedniki.
Sicer pa so to le uradni podatki, ki jih posreduje razvejana industrija igrač in so namenjeni bolj staršem kot pa otrokom. Verjetno so tem všeč le ljubke punčke ter običajni plišasti medvedki, s katerimi lahko zaspiš brez skrbi.
Aretacija policijskega funkcionarja
BOČEN — Bocenski državni pravnik Mario Martin je včeraj pooblastil aretacijo podkvestorja Domenica Galippija, ker ga lastnik nekega diskoklu-ba v Bocnu obtožuje, da mu je izsilil denar za nemoteno poslovanje. Ob aretaciji je funkcionarja obšla slabost, je namreč srčni bolnik, da je sedaj v bocenski bolnišnici pod policijskim nadzorstvom.
Njegov odvetnik je že sporočil, da bo zahteval začasno prostost ali vsaj hišni pripor, ko bo preiskovalni sodnik zaslišal Galippija. Funkcionar je že pred dnevi prejel sodni poziv. Včerajšnji aretaciji so bržkone botrovali novi dokazi o funkcionarjevi krivdi. Preiskovalni sodnik Franco Papparella je namreč v prejšnjih dneh zaslišal celo kopico oseb, da je sedaj strnil krog in za zapahe spravil policijskega funkcionarja.
8 mesecev pogojne kazni študentu ki je streljal v operacijski sobi
Simone Levi je ob branju izredno blage razsodbe od veselja kar zaploskal.	(Telefoto AP)
TURIN — Zaročenki je študent preprečil, da splavi in to brez posebnih prepričevalnih akcij, pač pa tako, da je v operacijski sobi streljal s pištolo v zrak.
25-letnega Simona Levija, študenta na medicinski fakulteti, je turinsko sodišče včeraj obsodilo na 8 mesecev pogojne zaporne kazni in na sto tisoč lir globe. Globo je moral plačati, v zaporu pa ne bo presedel niti dneva več, saj so ga že sinoči izpustili. Pred tem pa se je na turinski sodniji kar gnetlo ljudi, saj je primer Levi vzbudil nič koliko reakcij in tisk je na dolgo poročal o njegovi nepreudarni akciji. Njegove zaročenke ni bilo zraven, pravijo, da si v neki zasebni turinski kliniki zdravi živce in se, daleč od svojega razkačenega zaročenca, pripravlja na splav.
Simone Levi je sodniku obrazložil, da je hotel s strelom v zrak »rešiti tisto, kar je že bila moja družina«. Pojma družina pa, kljub letom in izobrazbi, očitno ni povsem dojel, saj je med drugim priznal, da se je noseča zaročenka želela poročiti z njim in imeti otroka, medtem ko on tega ni hotel. Celotno zadevo si je zamislil nekoliko empirično, saj si je želel otroka, za katerega bi »družinsko« skrbela zaročenka, poroke in skupnega življenja pa se je zbal. Prav zaradi tega se je zaročenka odločila za splav in to jo je, pri takem korenjaku, vse predrago stalo.
Mučenje političnih Največja mortadela pripornikov v Čilu ~
RIM — Letos so v čilskih zaporih mučili nekaj stotin političnih pripornikov. V nekaterih primerih so jim v telo porinili žive miši. To je ugotovila komisija za človekove pravice, ki jo je predsednik Craxi ustanovil marca leta 1984. Komisija je obiskala Čile med 3. in 9. decembrom.
»Ugotovili smo — je izjavila senatorka Margherita Boniver (PSI), ki je članica komisije — da se je v Čilu povečalo kršenje človekovih pravic. Politične pripornike mučijo na načine (uporaba miši), kakršnih že dolgo časa niso uporabljali. Pri mučenju se poslužujejo tudi elektrike in mrzle vode. Po drugi strani vojaki krepijo svojo oblast. Opozicijske stranke in človekoljubne organizacije so zaskrbljene^ da bi napovedani papežev obisk v Čilu režim obrnil sebi v prid.
Vojaški režim si namreč prizadeva, predstaviti se v ovčjem oblačilu in je zato objavil okrožnico, s katero prepoveduje mučenje v zaporih, kar ni nič drugega kot dokaz, da se tega sistema resnično poslužujejo.
Največja mortadela na svetu — začasno si jo lahko ogledate v Sanremu — tehta kar 309 kilogramov. Dovolj za vpis .v Guinessovo knjigo rekordov	(Telefoto AP)
Težavni odnosi med Azerbajdžanom (SZ) in Iranom po Homeinijevi revoluciji
BAKU — Ruske čete so severni Azerbajdžan odvzele Perziji že pred 200 leti. Prebivalci te sovjetske republike danes nasprotujejo islamski revoluciji, vendar kritizirajo tudi osamljenost, v kateri so se znašli po revoluciji v Iranu. Na obalah Kaspijskega morja funkcionarji Azerbajdžana radi o tej razdeljeni državi govorijo kot o ka-vkaški Nemčiji. Severni Azerbajdžan je postal sovjetska republika 1920. leta, južni del, ki je velik kot tretjina Italije (100.000 kv. km), pa je pod nadzorstvom Teherana.
Stiki Azerbajdžana z Iranom so se po iranski revoluciji 1979. leta občutno skrčili: po morju je ena sama zveza na teden. Elmira Kafarova, zunanja ministrica Azerbajdžana, pravi, da po prihodu Homeinija na oblast skoraj ni več gospodarskih stikov.
Drugi voditelji so zaskrbljeni, ker njihovi v Iranu živeči sonarodnjaki izgubljajo življenja v vojni z Irakom, in poudarjajo svojo posredniško vlogo, da bi med državama vzpostavili mir.
V Bakuju, ki je glavno mesto, so odprli iranski konzulat. Poleg tega je samo še eden: iraški. Verske in laične oblasti se bojijo okužbe s šiitskim integralizmom, ki so ga ajatulahi uveljavili
na drugi strani meje. Župan Bakuja Oktai Zaino-lov zatrjuje, da je verujočih vedno manj. Leta 1928 je bila šiitska verska organizacija odrinjena od verskih struj v Iranu, vendar se stiki niso povsem pretrgali, pravi šejk Ul-Islam Alašukur Pakhazad, vodja šiitov v severnem predelu Azerbajdžana. Pred 7 leti je šejk poslal Homeiniju telegram s čestitkami, toda sedaj je prepričan, da ni šlo za revolucijo, ampak za zatiranje in za izigravanje agrarne reforme.
Nekateri prebivalci Bakuja redno poslušajo oddaje radia Teheran, zlasti verske. Ul-Islam pravi, da je v zadnjem letu duhovno vodstvo razdelilo samo 2.000 koranov v arabščini, kolikor je muslimanov, ki doma molijo. Tudi število mošej se je občutno zmanjšalo: po revoluciji 1917. leta jih je bilo 2.000, sedaj jih je še 18.
Azerbajdžan se uspešno upira ruskemu raznarodovanju, procesu, ki je veliko bolj otipljiv v drugih islamskih republikah. Ruščina jim ne teče. Uradni napisi so povečini v lokalnem jeziku. Po letu 1930 so jih prepisali v cirilico, še poprej v arabščino in nekaj časa v latinico. Domačini raje poslušajo televizijski program v domačem jeziku kot dve moskovski postaji.