29. november - dan republike NASE DELO GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI LIKO VRHNIKA LETO XVI ŠTEVILKA 4 NOVEMBER 1981 Dobri rezultati KAKO SMO POSLOVALI V DEVETIH MESECIH Sami poslovni rezultati tako fizični kot vrednostni kažejo, da smo v devetih mesecih letošnjega leta kljub vsem težavam, ki so bile v tem obdobju prisotne, poslovali dokaj uspešno. Težave so bile pri dobavi surovin, zlasti zaradi neenakomerne dobave. V začetku leta je primanjkovalo hlodovine in presušenih bukovih deci-miranih elementov. Žage so zaradi tega v povprečju stale po en mesec. Tako je bilo potrebno delavce iz žag prerazporediti na druge delovne naloge. Glavne količine hlodovine in žaganega lesa so bile dobavljene do konca junija in je bilo potrebno v obeh žagah organizirati dve izmeni ter nadurno delo. Podobno so bile težave tudi v drugih TOZD. Problematični so repromateriali, kot npr. lužilo, barve laki, od pomanjkanja teh materialov do problemov s kvaliteto. V TOZD Tovarni stolov pa je bil tudi velik problem pomanjkanje suhega lesa za sedeže v prvem tromesečju. Tudi v TOZD Tovarna vrat so stalno problemi od pomanjkanja raznih plošč do pomanjkanja repro-materialov kot npr. lesonita, furnirja. Kljub vsem problemom smo plan proizvodnje v Nh presegli za 2,9%. Ob tem pa moramo povedati še to, da smo to proizvodnjo dosegli z manjšim številom delavcev kot smo jih planirali. Z enim delavcem smo naredili več proizvodnje v Nh kot v lanskem letu, v TOZD Primarna predelava in TOZD Tovarna stolov za 4,2 % v TOZD Tovarna vrat pa kar za 10,1 %. Tudi struktura izkoriščanja delovnega časa se je v primerjavi z lan- skim letom izboljšala (za 2,1 %), procent rednih ur dela glede na vse ure se je povečal s 75,7 % na 77,3 %. Največ pri tem povečanju je prispeval padec nadur za 21 % in bolniška nad 30 dni za 26 %. Tudi fluktuacija se je zmanjšala za 31,9 %. Vse to je prav gotovo prispevalo k temu, da je bila proizvodnja dosežena v taki višini kljub vsem problemom. Na prodajnem področju dosedaj ni bilo večjih problemov, razen pri prodaji vhodnih vrat, kjer se kaže že manjši zastoj. Plan prodaje po planskih cenah sicer nismo dosegli, po dejanskih cenah pa smo plan presegli za 13 %, v primerjavi z lanskim letom pa je indeks 157. Izvoza smo dosegli 7.973.015 $ oziroma 255.275 mio din kar je 13 % več kot v lanskem letu. Plan izvoza v planskih cenah pa smo dosegli 100 %. Neposredno smo izvozili okrog 32 %, ostalo pa preko posrednikov. Finančni rezultati so dokaj ugodni. Celotnega prihodka smo dosegli 1,185 mlrd din, kar je 10 % več kot smo planirali in kar 79 % več kot v lanskem letu. Po pokritju vseh porabljenih sredstev v višini 889 mio din, smo realizirali 296 mio dohodka, Priprave na V prvih mesecih leta 1982 bomo ponovno imeli priložnost, da izvršimo dolžnost in pravico vsakega občana, da voli in da je izvoljen. Pred nami so volitve novih delegatov tako v organe samoupravljanja v delovnih organizacijah, kot tudi v organe družbeno političnih skupnosti na vseh ravneh, od osnovnih do zveznih. Volitve so ena najpomembnejših družbenopolitičnih opravil in zahtevajo polno organiziranost vseh družbeno-političnih organizacij in posameznikov občanov-samouprav-ljalcev. Res je, da naj večjo odgovornost za demokratično samoupravno izvedbo volitev nosita SZDL in Zveza sindikatov, s tem pa ni rečeno, da je vse breme na njihovih ramenih. Pri pripravi in izvedbi volitev moramo sodelovati vsi. Zavedati se moramo odgovornosti pri evidentiranju možnih delegatov, izbrati moramo ljudi iz naše sredine, preko katerih bomo lahko neposredno in tvorneje sodelovali pri uveljavljanju in gradnji samoupravnega socialističnega sistema. Izbrani delegati pa se morajo zavedati, da so bili izbrani zato, ker jih njihovi sodelavci imajo za sposobne in jim zaupajo, da jih bodo dosledno zastopali in opravljali naloge delegata. Zato morajo to zaupanje odgovorno sprejeti in kot delegati tudi aktivno delati na svojem področju. Volitve niso akcija, ki bi potekala le nekaj mesecev ob sami operativni 26 % nad planiranim oziroma 50 % več kot v lanskem letu. Podobni indeksi so pri ustvarjenem čistem dohodku. Ustvarili smo ga 213 mio din, ki smo ga razdelili takole: — za osebne dohodke 231,769 mio din, za rezervni sklad 6,977 mio, za sklad skupne porabe 18,514 mio din in za poslovni sklad 55,994 mio din. Za akumulacijo smo skupaj ustvarili 63 mio din, kar je skoraj dvakrat toliko kot v lanskem letu. Sami finančni podatki torej kažejo zadovoljive poslovne rezultate. Vzporedno s tem pa so tudi podatki o zalogah v porastu. Skupne zaloge so od 1. 1. do 31. 9. porasle za 71 %, kar je delno tudi na račun porasta cen. Kljub temu pa je potrebno zaloge stalno spremljati in jim posvetiti vso skrb. S samimi rezultati smo lahko zadovoljni, produktivnost smo izboljšali, delovni čas smo bolj izkoriščali kot v lanskem letu, fluktuacija se je zmanjšala in so prav gotovo poslovni uspehi, ki smo jih dosegli, tudi rezultat vsega tega. Nikakor pa ne moremo biti v celoti zadovoljni z redom in delovno disciplino ter z odnosom do dela, saj se marsikdaj obnašamo nedisciplinirano in neodgovorno. Prebil Margareta volitve 1982 izvedbi. Nasprotno, volitve so kontinuirano opravilo, ki teče nepretrgano, seveda pa je časovno najobsežnejša naloga evidentiranje, priprava in izobraževanje bodočih delegatov. V naši delovni organizaciji smo z aktivnejšimi pripravami na volitve pričeli v marcu 1981, ko smo sprejeli rokovnik opravil za pripravo in izvedbo volitev v skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti, katerega vrh so volitve v aprilu 1982. Pregledali in analizirali smo delo dosedanjih delegatov in se dogovorili kako bo potekalo evidentiranje. Vzporedno smo evidentirali možne delegate za samoupravne organe v delovni organizaciji in možne delegate za skupščine in organe DPS, SIS in DPO. V Liku je sedaj evidentiranih okoli 200 možnih delegatov za organe samoupravljanja, okoli 170 za organe DPS in SIS in okoli 60 za izvršilne organe družbenopolitičnih organizacij. Ob teh podatkih vidimo, da v upravljanju v našem sistemu neposredno deluje zelo veliko ljudi, to pa je tudi cilj, saj je odločanje v rokah vseh nas. Ob pregledu delovanja delegacij smo se tudi odločili in predlagali manjšo spremembo pri organizaciji delegacij za skupščine SIS. Cilj te spremembe, ki je bila obravnavana in potrjena na zborih delavcev, je izboljšanje in poenotenje delovanja delegacij. V naši DO so nosilci priprav in izvedbe volitev Izvršilni odbori sindikatov. Pozivamo vse delavce, da sodelujejo pri pripravah na volitve in da s svojo udeležbo na volitvah in odgovornimi odločitvami tudi prispevajo svoj delež pri izvrševanju nalog, toliko bolj pomembnih in zahtevnih v sedanjem času stabilizacije. Janko Drobnič Srečanje Likovcev Tovariško srečanje LIKO-vcev je bilo dne 12. 9. 1981 na dvorišču Mlina v Bistri. Pobudo za srečanje je dal Izvršilni odbor delovne organizacije LIKO. Za pripravo in organizacijo srečanja je bil organiziran pripravljalni odbor, ki je zadolžil posameznike z nalogami. Na dan prireditve je bilo vse nared. Prihod delavcev, upokojencev Uradni del srečanja je začel predsednik delavskega sveta LIKA V programu sta sodelovala oba pevska zbora, tako iz Verda, kakor tudi iz Borovnice (na sliki) Tudi glavni dobitek srečelova je dobil lastnika LIKO. Pomerile so se ekipe tozdov v tekmovanju malega nogometa in vlečenja vrvi, ter dale svoj športni prispevek. Ob dobrem golažu in vinu so bile roke ekip močnejše, zato se je pri vlečenju vrvi utrgala vrv. Pri pečenju čevapčičev in kotletov je nastalo nekaj nepredvidenih težav — poslužim se pregovora, ki pravi »pri vsakem delu se nekaj naučimo.« Naklonjen nam je bil topel sončni dan, ki je pripomogel slehernemu udeležencu srečanja zaokrožiti dogajanja dneva v lepo prijetnost. Stane URH Gasilci GASILSTVO IN PROTIPOŽARNA PREVENTIVA Na letni konferenci IGD LIKO Verd smo ugotovili, da je nujno rešiti več problemov, ki onemogočajo učinkovito delovanje in razvijanje protipožarne preventive. Sprejeli smo več sklepov in zadolžili odgovorne posameznike. Minilo je deset mesecev letošnjega leta in v tem času smo uspeli uresničiti skoraj vse sklepe. Naredila so se zaje-mališča vode za gasilske motorne brizgalne, uredili so se dostopi do zajemališč. Nabavljena sta dva nova hidranta nastavka B+2 C in tako so zdaj hidranti opremljeni za delovanje v primeru požara. Nabavili smo preko 400 m B in C cevi in zdaj lahko gasimo z kompletno opremo, ki jo imamo z dvema trodelnima napadoma na vse objekte na lokaciji Verda. Nabavili smo še 1 kom.dihal-ni aparat (medij). Skupno imamo dva, ki služita za reševanje ljudi in opreme v slučaju požara. Za pravilno uporabljanje dihalnih aparatov sta se v mesecu oktobru 1981 usposobila tov. Franci Petrič in tov. Pavel Bizjan. Obiskovala sta tečaj, ki je bil organiziran pri SIS za požarno varnost SO Vrhnika. Omenjena tovariša bosta pridobljeno znanje prenesla na nas gasilce. Posredovala jih LIKA in ostalih vabljenih se je pričel ob enajsti uri. Vsi so ob prihodu dobili latvico, bone za jedačo in pijačo. Srečanje je pozdravil predsednik delavskega sveta delovne organizacije LIKO tov. Jože PIVK. Nato sta zapela pevska zbora LIKO Verd in LIKO Borovnica. Po zaključku slavnostnega dela srečanja je zaigral ansambel Fantov treh vasi z bobnarico Danico. Za popestritev dneva je bil organiziran tudi srečolov z dobitki izdelkov DO »Štant« za skodelice je bil oblegan že takoj na začetku S skodelicami v rokah pa h kotlom golaža, da smo lažje preživeli dan Tudi upokojenci so se prijetno počutili med nami bosta v času rednega usposabljanja gasilcev na lokaciji Verda. V času protipožarnega tedna so se 25. 10. 1981 ob 9. uri izvajale sektorske gasilske vaje na objekte lokacije LIKO Verd. Na vajah je nastopalo 8 moških desetin, 1 mladinska desetina in 1 ženska desetina. Moške desetine so nastopale z motornimi brizgalnami, ženska desetina in mladinska desetina so nastopili s hidranti. Iz LIKO Verda je nastopala gasilska destina in desetina civilne zaščite, iz LIKO Borovnica je nastopala moška desetina in ženska desetina. Nastopali so še naslednji: IGD Donit Borovnica, PGD Verd, PGD Vrhnika, PGD Ligo j na, PGD Podlipa in mladinska desetina iz Bevk. Vse gasilske desetine so pokazale visoko tehnično in strokvno usposobljenost in visoko družbeno moralno zavest gasilstva. V IGD LIKO Verd je vključenih 41 izprašanih gasilcev od teh je 8 podčastnikov in 1 častnik. Vsi gasilci so tudi aktivni, čeprav je večje število že starejših. Zato pripravljalni odbor za organizacijo sektorskih vaj ni imel težav pri izvajanju in tudi ne večjih pomanjkljivosti. Zato sem dolžan pohvaliti vse člane pripravljalnega odbora, vse gasilce in člane civilne zaščite LIKO Verda, ki so z največjo odgovornostjo izvršili dane naloge. Na kraju bi nekaj misli napisal in jih dal vam v presojo. Vključevanje mladih v gasilske vrste je zaskrbljujoče že nekaj let. Tudi gasilke znajo špricati Ugotavljamo, da mladi delavci in delavke, ki se zaposlijo pri nas nimajo večjega interesa usposabljati se s protipožarno preventivo, čeprav vsi vemo, da je sleherni državljan naše socialistične družbe dolžan se usposabljati in biti usposobljen reševati družbeno imovino in ljudi ter sebe v slučaju požara ali drugih možnih naravnih katastrof. Zato je to področje še toliko bolj resno, ker starejši gasilci z leti prihajamo ob moči in nas bodo zamenjali mladi. Stane Urh Gasilska enota in enote civilne zaščite v akciji UNILES UNILES UNILES UNILES UNILES UNILES UNILES ANALIZA PRODAJE NA SVETOVNEM TRGU SOZD UNILES Na pobudo Odbora za zunanjo trgovino SOZD UNILES je delovna skupnost UNILES izdelala analizo izvoza združenih organizacij za leto 1980 in prvo polletje 1981, ki bo obdelana z različnih vidikov služila organom SOZD in združenim D Okot osnova za nadaljne odločanje o usmerjanju nastopa n atu j ih tržiščih. Iz analize je razvidno, da smo v letu 1980 odnosno v prvem polletju 1981 izvažali v skupaj petdeset držav sveta in to v: Zahodna Evropa: Italijo, Avstrijo, Švico, Zahodno Nemčijo, Francijo Švedsko, Veliko Britanijo, Belgijo, Nizozemsko, Finsko, Španijo, Dansko, Grčijo, Norveško. Vzhodna Evropa: SSSR, ČSSR. Poljsko, DDR, Madžarsko, Bolgarijo, Albanijo. Severna Amerika: Združene države Amerike, Kanado. Bližnji Vzhod in Severna Afrika: Libijo, Egipt, Saudska Arabija, Irak, Kuvajt, Alžirijo, Masqat+Oman, Južne Jemen, Ciper, Jordanijo, Liberijo, Tunis, Izrael, Združene arabske emirate, Libanon, Katar, Djudobouti, Bahrain, Slonokoščena obala, Sudan, Maroko, Senegal, Severni Jemen, Sirijo. Ostali svet: Venezuelo, Japonsko, Avstralijo. Skupno smo v letu 1980 izvozili za 85.375.000 dolarjev in v prvem polletju 1981 že za 40.706.000 dolarjev. Od tega je bilo v letu 1980 izvoženega za 34 % izdelkov primarne proizvodnje in 66 % izdelkov finalne proizvodnje. V prvem polletju 1981 je bil delež primarnih proizvodov samo še 29 % in delež finalnih proizvodov že 71%, kar kaže na pravilno izvozno usmeritev, saj izvažamo v glavnem izdelke visoke stopnje obdelave. Največ smo v letu 1980 izvozili v Zahodno Evropo in to 37 % vsega izvoženega blaga, v prvem polletju 1981 pa je delež izvoza v Zahodno Evropo padel na drugo mesto, na prvem mestu pa je izvoz v Severno Ameriko 33 % vsega izvoza Unilesa. Vzhodna Evropa je bila zastopana v letu 1980 z 11 % pri skupnem izvozu SOZD-a; v prvem polletju 1981 pa je njen delež že porastel na 13 %. Trend povečevanja izvoza v Vzhodno Evropo, še zlasti na klirinško področje, je v letu 1981 dokaj opazen in to zlasti zaradi zastoja prodaje na domačem trgu. Naš največji poslovni partner med državami so ZDA, saj smo v letu 1980 tja izvozili kar za 24.909 000 dolarjev odnosno 29,18 % celotnega izvoza SOZD-a. V prvi polovici leta 1981 se delež ZDA še povečuje in znaša že 31,44 % v celotnem izvozu SOZD-a odnosno 12.799.000 dolarjev. Tudi struktura izvoza v ZDA je najugodnejša, saj gre v celoti za izvoz finalnih proizvodov. Rang lista 10 držav, v katere je SOZD Uniles v letu 1980 največ izvozil je: ZDA, Italija, SSSR, Libija, Avstrija, Švica, Egipt, Zahodna Nemčija, Saudska Arabija in Irak. Izvoz v te države predstavlja dobrih 86 % vsega izvoza združenih organizacij Unilesa v letu 1980. Iz analize se vidi, da so v letu 1980 opravile 37 % izvoza združene organizacije direktno preko svojih zunanjetrgovinskih služb, 24 % so izvozile preko Lesnine, 26 % preko Slovenijalesa in ostalih 13 % preko ostalih izvoznikov. Uspešen izvoz SOZD-a je tesno povezan z obstoječo lastno zunanjetrgovinsko mrežo združenih DO, ki sestoji iz sledečih predstavništev in mešanih podjetij v tujini: 1. Lesco G.m.b.H., Munchen, Zahodna Nemčija 2. Aules G.m.b.H., Dunaj, Avstrija 3. Meblo Italiana S.p.A., Gorica, Italija 4. Trampusch G.m.b.H., Bleiburg, Avstrija 5. Lesnina- Uniles, Trade Mart, Bru-xelles, Belgija 6. Intercontinental Furniture Corporation, I