Ixheja
meieino dvakrat.
Uredništvo fn uprav-nIStvo Je v Salendrovi ulici St.6.
Oglase se raiuna po ' posebnem ceniku.
Tiska tiskarna Makse Hrovatin v Ljubljani.
Odgovorni uredniki Ivan Frelih
Glasilo Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani.
itev. 4—7.
Ljubljana, 1. aprila 1928.
Leto Vlil.
Mi
Aleksander I„
|t« milosti liožji in narodni volji
kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, «ia je sklenila narodna skupščina kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v XXIX. redni seji. Iti jo je imela dne 7. februarja 1928. v ioogradu, in da smo Mi potrdili in potrjujemo
Zakon o neposrednjih davkih,*
W se gta#i:
Obče odredbe.
Člen 1.
V kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev se uvaja neposrednji davek nastopnih
• Mik:
1.	na dohodek od zemljišč (zemljarina);
2.	na dohodek od zgradb (zgradarina);
H. na dohodek od podjetij, obratov in
samostalnih poklicev (pridobnina);
4.	na rente (rentnina);
5.	na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov (družbeni davek); in
6.	na dohodek od nesamostalnoga dela in poklica (uslužbenski davek).
Člen 2.
Davčna obveznost je obča.
Vse fizične in pravne osebe so zavezane, plačevati davek tako. kakor določa la zakon.
Kralj in prestolonaslednik plačujeta državni davek od privatne imovine (člen liti. ustave).
Kdaj in v katerih primerili plačuje davek država, je določeno z odredbami tega zakona.
Člen 3.
Oprostitev od davka nastopi samo v onih primerih iti samo na oni način, kakor je določeno s tem zakonom.
Doslej priznane stvarne in osebne oprostitve od neposrednjih davkov, kolikor niso določene s tem zakonom, prestanejo veljati.
Vendar pa veljajo individualno pridobljene, časovno omejene oprostitve, dokler ne poteče njim priznani rok za ono davčno obliko, ki po tem zakonu nadomešča prestalo davčno obliko.
Začasno oproščeni davek se odmerja in vpisuje v celokupni davčni predpis za dotič-11 ega davčnega zavezanca in ta del davka se s pozivom na dotično oprostitev obenem odpiše davčnemu zavezancu.
V vseh primerih, kjer se na podstavi višine davčnega predpisa (davčni cenzus) pridobe ali izgube izvestne pravice, se jemlje v Poštev celokupni davčni predpis za dotič-,lega davčnega zavezanca v zmislu predhod-nega odstavka.
Člen 4.
Če se kdo ne drži rokov, določenih s tem 'okonom ali odrejenih po državnih organih,
*	»Službene Novine kraljevine Srba, lir ^ata i Slovenaca« z dne 8. februarja 1928.,
29/V n.
*	Objavljen v Uradnem listu« z dne
Ut. 1928 št. 75/26.
ki so upravičeni za odrejanje po tem zakonu, nastopijo zanj posledice, določene s tem zakonom.
V rok se ne vštevajo dnevi prevoza po pošti. Če je poslednji dan roka nedelja ali praznik, ko oblastva ne uradujejo, se podaljša rok do prvega prihodnjega delavnika.
Če so rok prekorači največ za 15 dni, nima prekoračitev zakonskih posledic, ako se obenem s predloženim predmetom opraviči s posebno tehtnimi razlogi. Vendar pa se odredbe tega in predhodnega odstavka ne smejo uporabljati na roke za vplačilo davka.
Dokler teče rok, smejo zaprositi davčni zavezanci v posebno tehtnih primerih obla-stvo, pristojno za reševanje predmeta, da se jim rok podaljša. V tem primeru se prekine rok od onega dne, ko se izroči rešitev vložene prošnje.
Podaljšati se ne smejo roki glede kaznivih predmetov po členih 138. do 142., roki za okoriščanje pravice do trajne ali začasne oprostitve, roki za pritožbe zoper rešitve in odločbe, izdane na podstavi svobodne ocene na prošnje, ki se ne opirajo na pravico, izvirajoč«) iz zakonske odredbe, kakor tudi ne roki za vlaganje tožb na upravno sodišče in državni svet.
Člen 5.
Davčni zavezanec v zmislu lega zakonit je oni. ki je po njem zavezan, plačevati davek.
Obveznost, plačevati davek, prenesena s privatnopravnim)' pogodbami na koga drugega. ne veže davčni!) oblastev.
Člen 6.
Ko se izračunava skupni davčni predpis v vsaki davčni obliki, se ulomki dinarja do 50 par ne jemljejo v poštev, preko 50 par pa se zaokrožajo na cel prihodnji dinar.
Člen 7.
Vsi neposrednji davki in pribitki na ne-posrednje davke, ki so se pobirali doslej po občih in posebnih zakonih, se dne 1. jami arja 1929. ukinejo; vendar pa ta zakon ne po sega v odredbe zakona o davku na poslovni promet in o vojnici po zakonu o ustroju vojske in mornarice. Veljavni zakoni o davkih na dohodek od nesamostaluega dela pa prestanejo veljati, ko stopijo |>o členu 165. v veljavo odredbe tega zakona o davku na dohodek od nesamostalnoga dela in poklica.
Člen 8.
Ukinjajo se vse pravice, pobirati državne neposrednje davke, ki so bile doslej odstopljene pravnim aM fizičnim osebam, namesto države, s kakršnimkoli imenom ali v kakršnikoli obliki.
A. Davčne oblike.
1.	Davek na dohodek od zemljišč.
Dav č n a o h v e z n o s t.
Člen 9.
Davku na dohodek od zemljišč je zavezano vsako zemljišče na ozemlju kraljevine, ki se kmetijski ukorišča ali se more kmetijski okoriščati, najsi bi se dejanski ne okoriščalo ali bi se uporabljalo v drug namen.
zaradi katerega ni oproščeno s tein zakonom.
Davčna obveznost nastane dne 1. januarja prihodnjega leta, ko se pridobi pogoj davčne zavezanosti.
Davčna obveznost prestane koncem davčnega leta, v katerem je davčna zavezanost prestala.
Vse činjenice, ki vplivajo na nastanek davčne zavezanosti, mora davčni zavezanec prijaviti v 60 dneh od nastale ispremembo; drugače ga zadenejo kazenske posledice iz člena 138. tega zakona.
Člen 10.
Davka na dohodek od zemljišč se oproščajo :
1.	vsa državna zemljišča, ki se gospo darsko-pridobitno ne ukoriščajo;
2.	zemljišča tujih držav poleg zgradb
poslaništva ali konzulata, če velja reciprociteta;	V!
eerkvišča, dvorišča (okoliši) molilnic iu javna pokopališča priznanih veroizpo-vedanj;
4.	zemljišča, ki služijo neposredno ua-rodno-prosvetnim, kulturnim, zdravstvenim in dobrodelnim namenom, brez namena zaslužka;
5.	vzorne trtnice in drevesnice države, samoupravnih teles in gospodarskih družb (zadrug), napravljene zaradi pouka, brez namena zaslužka;
6.	javne ceste in poti, utice, trgi in javni parki države in samoupravnih teles;
<■ kanali iu vodovodne instalacije, ki služijo javnim in občekoristnim namenom;
8.	nasii)i, kanali (prekopi) in njih za-tvornice, obrambni vrbovci in nasadi, jarki iu vse druge naprave, potrebne za obrambo, izsuševanje ali namakanje, izvedene |>o predpisih ali zakonih o vodnem pravu;
9.	potoki, reke, jezera, močvare, če ne dajo nikakršnega dohodka;
10.	nerodovitna in kmetijski neporabna zemljišča;
11.	zazidane površine kakor tudi dvorišča (hišni okoliši) do 500 kvadratnih ni“-trov, če se ne obdado posebe v najem ali ne uživajo ločeno od zgradbe. V tem primeru so zavezana davku na rente.
Vse te oprostitve prestanejo, čim se taka zemljišča ne uporabljajo v namene, ki jim dajo pravico do oprostitve, odnosno čim se os]>osobijo za kmetijsko okoriščanje; v tem primeru nastane davčna obveznost dne 1. januarja prihodnjega leta.
Ta oprostitev velja tudi za vse pribitke, ki se odmerjajo na podstavi neposrednjega davka.
Člen 11.
Začasno si' opraščajo davka na dohodek od zemljišč:
1.	zemljišča, ki so na dan, ko vstopi ta
zakon v veljavo, kmetijski neporabna, pa se narede z izrednimi stroški za porabna:	za
dobo 15 let;
2.	vinogradi, če se napravijo: 1. na vinogradskih tleh z domačo vinsko trto na odobreni podlogi: za štiri leta: 2. na kame-
nitih ali peščenih tleh z domačo vinsko trto na odobreni podlogi: za 10 let; 3. na svižu z domačo necepljeno ali cepljeno vinsko trto na odobreni podlogi: zu 20 let;
3.	zemljišča, na katerih se zasade slivnik! pretežno s požeško slivo (bistrica, modra, cepača, madžarka): za šest let, zemljišča, na katerih se napravijo nova oljičja, pa za 15 let;
4.	zemljišča kolonistov, naseljenih po predpisih zakona o agrarni reformi: za pet let od začetka prihodnjega leta, ko se je zemljišče ‘kolonistu izročilo, kolikor pa ga doslej niso uživali: za pet let od dne, ko stopi ta zakon v veljavo.
Doba oprostitve, priznane kolonistom po dosedanjih predpisih, se podaljšuje, kolikor ni potekla do dne, ko stopi ta zakon v veljavo, ali je potekla, a ni znašala pet let, do konca petega leta od začetka prihodnjega leta,, ko se je zemljišče kolonistu izročilo, odnosno od dne, ko stopi ta zakon v veljavo.
Davek na zemljišče kolonistov za ostanek leta, v katerem se jim je zemljišče od stopilo, se odpiše na prošnjo dotičnega kolonista, če vloži prošnjo do konca 'tega leta:
5.	Zemljišča, ki se pogozde po navodilu in pod nadzorstvom državnih šumarjev: za 20 let. Če pa se zasade gozdi na takih tleh, ki niso prikladna za nobeno drugo kulturo, se sme podaljšati oprostitev od davka do 40 let, kolikor je pač težkoč in stroškov za pogozdovanje. Ta oprostitev se ne nanaša na primere, kjer je gozd zasajen na zemljišču, na katerem se gozd poseka ali izkrči;
6.	zemljišča, ki jih store izredne elementarne nezgode (zasipi s kamenjem, peskom, naplavino itd.) za dlje nego leto dni nesposobna za kmetijstvo: za dobo, ki jo določi minister za finance s svojo odločbo.
Člen 12.
Predpisani osnovni davek se odpiše celoma ali deloma po tem, če in kolikor prizadenejo letini škodo za več nego četrtino, in sicer:
a)	ogenj, voda, toča, poljske miši, rastlinska uš in kobilice, ne glede na površino;
b)	drugi izredni, a neodvratni dogodki, brez lastnikove krivde, če so zadeli dogodki ne samo posamezne parcele, ampak cele krajine.
Natančnejše odredbe za te odpise se predpišejo s posebno uredbo (člen 159.).
Člen 13.
Na zemljišča, ki so zavezana davku na dohodek, ter se jim, ko stopi ta zakon v veljavo, z izrednimi stroški in izrednim delom (regulacijo vodnih tokov, zaščito zoper poplavo, izsuševanjem, namakanjem, drenažo, kolmacijo, zaščito zoper kudournike in na podoben umeten način) rodovitnost izboljša, se plačuje davek na dohodek še za 15 let po zvršetku del po katastrskem čistem dohodku, ki je obstajali do amelioracije.
Na zemljišča, ki uživajo po dosedanjih zakonih te olajšave, se pobira davek na dohodek sorazmerno s povečavo katastrskega čistega dohodka po tem zakonu. (Olej člen 17.)
Davčna oprostitev po točki 1. člena 11., odnosno davčua olajšava po prvem odstavku tega člena, se sme podaljšati, preden prestane ali ko je prestala prejeta 1 letna oprostitev, odnosno olajšava, če je elementarna nezgoda umetne naprave in dela poškodovala ali pokvarila brez lastnikove krivde 'ali če preti nevarnost, da bi se utegnila poškodovati ali pokvariti tako, da jih je treba, ako naj se vzdrži rodovitnost zemljišča, s posebnimi novimi stroški obnoviti, popraviti, povečati ali razširiti. Če znašajo ti stroški vsaj četrtino prvotno vloženih osnovnih stroškov, se sme podaljšati oprostitev, odnosno olajšava, še za prihodnjih pet let, če znašajo polovico do treh četrtin osnovnih stroškov, še
za prihodnjih K) let, če pa presezajo tri četrtine stroškov, še za prihodnjih 15 let.
Ob istih pogojih in v istih mejah se sme dovoliti podaljšava oprostitev, odnosno olajšav, tudi za ona zemljišča, ki so začasno iz istega povoda oproščena po dosedanjih zakonih.
Izpremembe v vrsti obdelovanja ne vplivajo na ugotovljeni katastrski dohodek v doli, dokler traja davčna oprostitev, odnosno olajšava.
Člen 14.
Začasne oprostitve (člen 11.), odnosno olajšave (člen 13.), veljajo od dne 1. januarja prihodnjega leta po izpolnitvi pogojev, naštetih v členih 11. in 13., prestanejo pa veljati obenem s prestankom pogojev; v tem primeru nastane davčna obveznost dne 1. januarja prihodnjega leta.
Pravica do oprostitve, odnosno olajšave, >e pridobi s posebno prošnjo, ki se mora vložiti pri pristojnem davčnem oblastvu do konca leta, v katerem so nastali pogoji za oprostitev, odnosno olajšavo. Če se ta rok zamudi, ima to za posledico obremenitev z davkom za ves minuli čas do konca leta, v katerem se je prošnja vložila.
- Člen 15.
Davek na dohodek od zemljišč obreme-nja zemljišče. Plačuje ga oni, ki uporablja zemljišče kot svoje (posestnik, imetnik), če pa gre za užitek ali nasledstveni zakup, uživalec, odnosno nasledstveni zakupnik.
Davčna os n o v a.
Člen 16.
Davek se odmerja po katastrskem čistem dohodku, izračunjenem po površini, po vrsti obdelovanja (kulturi) in kakovosti zemljišča (boniteti).
Katastrski čisti dohodek je denarna
vrednost srednjega donosa zemljišča, ki ga je mogoče doseči z običajnim gospodarjenjem, po odbitku povprečnega zneska rednih gospodarskih stroškov.
Srednji donos je količina pridelkov in postranskih užitkov, ki se dosežejo v povprečnem gospodarskem letu s krajevno običajnim obdelovanjem zemljišča na enem hektaru, odnosno oralu površine.
Za redne gospodarske stroške se smatrajo: stroški za vse vrste vprežnih in ročnih gospodarskih del za pripravljanje zemljišča (sveta), za setev, žetev, pripravljanje, hranjenje in oskrbovanjje gospodarskih pridelkov, stroški za gnojenje, za seme in sadike in amortizacijski stroški glavnice, vložene za gospodarske zgradbe in inventar, in stroški za zavarovanje, ki so potrebni, da se doseže s krajevno običajnim obdelovanjem zemljišča srednji donos v dotičnem kraju.
Člen 17.
I
Izjemoma se odbijejo poleg rednih stroškov za zemljišča, omenjena v členu 11,- točki
1.,	odnosno v členu 13., še posebni stroški za upravo in vzdrževanje naprav, če je vpoštev-ni svet tehnično odrejen tako, da je mogoče za vsako vpoštevano parcelo točno ugotoviti količnik deleža pri posebnih stroških.
Posebni stroški so: 8% glavnice, vložene v naprave, in povprečni režijski stroški v poslednjih šestili letih.
Če se posebni stroški iz kakršnegakoli vzroka ne morejo točno ugotoviti, se ugotove z ocenitvijo strokovne komisije, ki jo odredita sporazumno minister za finance in minister za poljedelstvo in vode. Posebni stroški, ugotovljeni z ocenitvijo, se odbijejo za vse vpoštevne parcele z onim odstotkom, ki izvira iz razmerja sumarnega katastrskega čistega dohodka vseh parcel proti posebnim stroškom, ugotovljenim z ocenitvijo.
Posebni stroški ne smejo zmanjšati celokupnega katastrskega čistega dohodka za več nego za 80%, odnosno pri zemljiščih, ki se
jim je rodovitnost izboljšala, za več nego za 80% presežka katastrskega čistega dohodka.
Če pri združbah (zadrugah), ustanovljenih po zakonu o vodnem pravu, vpoštevni svet ni tehnično odrejen ali če se združba (zadruga) s pravnoveljavnim sklepom svoje skupščine odreče pravici do odbijanja po sebnih stroškov, se oceni katastrski čisti dohodek ne glede na te stroške, združba (zadruga) pa ima pravico do povračila za oni dol osnovnega davka, ki ustreza nevštetim posebnim stroškom. Povračilo ne sme biti večje nego 80% celokupnega osnovnega davka pri zemljiščih, ki so obdelana v rodovitna, odnosnn 80% presežka osnovnega davka pri zemljiščih, ki se jim je rodovitnost izboljšala.
Povračilo se vrši trimesečno naprej.
Znesek povračila določi minister za finance, ko je zaslišal mnenje posebne komisije, ki ji je predsednik odposlanec ministrstva za finance, člani pa so ministrski zaupnik vodne zadruge in zastopniki vodne zadruge same.
Navodila o tem postopanju izda minister za finance sporazumno z ministrom za poljedelstvo iu vode.
Kadarkoli se izvajajo nova dela, da se zavaruje dosedanji donos, se mora vselej izvesti nov obračun in določiti novo povračilo davka, če presezajo nove investicije četrtino prvotnih investicij.
Združbam (zadrugam), ki so uživale doslej pravico povračila (restitucijo davka), se določi, ko stopi ta zakon v veljavo, iznova vsota povračila tako, da znaša po davčnem predpisu po tem zakonu isti odstotek, ki ga je znašala po onem davčnem predpisu, ko je dobila združba (zadruga) pravico povračila. Vendar pa to povračilo ne sme prestopiti mej, določenih v četrtem odstavku tega člena.
To novo povračilo (restitucijo) določi minister za finance na predlog komisije, omenjene v tem členu.
Člen 18.
Vsa zemljišča, ki se kmetijski ukoriščajo ali se morejo okoriščati, se dele po vrsti obdelovanja:
1.	na njive;
2.	na vrtove in sadovnjake;
3.	na vinograde;
4.	na travnike;
5.	na pašnike in planine;
6.	na gozde; in
7.	na trstičja, močvare, ribnjake in jezera.
Vsaka teh vrst se deli po kakovosti zemljišča največ na osem razredov.
Mestni trgi (stavbišča) se morajo uvrstiti v najvišji razred najboljše vrste zemljišča v dotičnem mestu (trgu).
Zemljišča, ki se ne uporabljajo za nobeno gospodarstvo ali sp uporabljajo za drugo, ne pa za poljsko, se morajo uvrstiti v vrsto onega zemljišča, ki meji ob dotično zemljišče ali ga oklepa.
Člen 19.
Katastrski čisti dohodek in katastrska \ rednost v zemljiških katastrih, kjer so taki že osnovani, se morajo predhodno izpreme-niti v dinarsko vrednost v razmerju: 1 K 1 Din. Tako izravnana vrednost zemljišča iu katastrskega čistega dohodka služi za osnovo izpfemembam jx> prvih treh odstavkih čl. 20.
Planine kot posebna kultura katastra za Slovenijo in Dalmacijo se morajo spojiti s kulturo pašnikov, parifikati v istem katastru pa v dotične kulture po poslednjem odstavku člena 18.
V krajinah, kjer ni zemljiškega katastra, se mora izdelati tak kataster v 10 letih od dne, ko stopi ta zakon v veljavo, in sicer na podstavi zakona o katastru, ki ga mora predložiti minister za finance narodni skupščini najkesneje v šestili mesecih od dne, ko stopi ta zakon v veljavo.
C) en 20.
Katastrski čisti dohodek v krajinah, kjer je lak kataster že osnovan, se mora ugotoviti po skupinah srezov, ki naj se ocenijo in ki so si med seboj najpodobnejši po vseh okol-nostih, vplivajočih na velikost čistega zemljiškega dohodka. Ugotovitev čistega dohodka za vsako tako skupino se mora omejiti na vzorne parcele dveh tipičnih vzornih srezov, ki imata vse kulture in razrede dotične skupine. Denarna vrednost dohodka se mora ugotoviti po cenah kmetijskih pridelkov v času od dne I. julija 1925, do dne 30. junija 1926. Za vsak vzorni srez se mora izračunih razmerje med sedanjim in novougotovljenim dohodkom. Srednja vrednost dobljenih razmerij je koeficient, s katerim se pomnože sedanji čisti dohodki vseh srezov dotične skupine.
V	krajinah, kjer obstoji katastrska vrednost zemljišč, morata služiti ta vrednost in cenitveni elaborat iz let 1883.. do 1885. in elaborat iz leta 1906. za ugotovitev kosmatega dohodka, za določitev čistega katastrskega, dohodka sorazmerno z izpremenjenim čistim dohodkom v krajinah, kjer je že osnovan ka taster čistega dohodka. V ta namen se mora izvršiti ekonomski popis vsakega sreza, da se najdejo podobni primerljivi srezi s čistim katastrskim dohodkom. Katastrske sekcije morajo ugotoviti za vsako kulturo skupno površino in povprečno katastrsko vrednost, za gozde pa povprečni čisti dohodek. Po novem povprečnem čistem dohodku vsake kulture primerljivega sreza se mora določiti za vsako kulturo sreza ustrezni odstotek za izračun povprečnega čistega dohodka. Ce se ta povprečni čisti dohodek razdeli s povprečno katastrsko vrednostjo, se dobi količnik za kulturo. Sreda iz vseh količnikov, ki se dobi, če se pomnoži količnik vsake kulture z njeno površino, da povprečni količnik za ves srez, s katerim se izpremeni katastrska vrednost v čisti katastrski dohodek.
Količniki, ki jih določijo strokovni organi, se razglase v vsaki občini na krajevno običajni način. Od dne razglasa se smejo vložiti zoper višino količnika v 15 dneh pritožbe na komisijo za ugotovitev dohodka od zemljišč (člen 21.).
V	krajinah, kjer ni zemljiškega katastra, se mora ugotoviti čisti dohodek, dokler se ne izdela kataster za vsako vrsto in vsak razred, začasno in sorazmerno s katastrskimi čistimi dohodki zemljišč iste kakovosti v ostalih krajinah. pri čemer pa je vpoštevati tudi Tazliko, če bi je kaj bilo v načinu obdelovanja in okoriščanja zemljišč kakor tudi v donosu. V ta namen morajo izvršiti strokovni organi ekonomski ]K)pis vsakega sreza in vpričo predstavniku srbskega odbora in dveh izvoljenih predstavnikov dotične občine preizkusiti in popisati vse tipe rodovitnosti za vsako kulturo. Vsi tipi rodovitnosti zemljišč v vsem srezu se uvrste po podobnosti množine pridelkov v največ osem skupin rodovitnosti za vsako kulturo. Na podstavi teh tipov se določijo in popišejo /a vsako občino občinska vzorna zemljišča, ki se ujemajo z dotičnimi sreskimi tipi.
Za vsak srez Srbije in Crne gore se ugotovi katastrski čisti dohodek tako, da se uporabi novi čisti katastrski dohodek ustreznega podobnega sreza iz krajin, kjer obstoji čisti dohodek.
Ko so se izbrala vzorna zemljišča za vsako občino, izvrše popis in klasiranje zemljišč občinske popisovalne komisije na osnovi izjave davčnega zavezanca in lastne izprevid-bosti. Zoper popis in klasiranje se sme vložiti pritožba na sresko komisijo v 15 dneh po izvršenem popisu, in sicer zoper ime. površino, kulturo in razred. Rešitev sreske komisije je polnoveljavna in izvršna.
Občinsko komisijo sestavljajo štirje člani. Enega kot predsednika postavi minister za Enance, tri člane in namestnike pa izvoli občinski odbor. Sresko komisijo sestavljajo trije 'lani: šef davčnega oblastva prvo stopnje kot
predsednik, predstavnik sreskega odbora in oni državni strokovnjak, ki je izvršil ekonomski popis za dotični srez.
Člen 21.
Dela, omenjena v členu 20., so podrejena kontroli in odobritvi komisije za ugotovitev dohodka od zemljišč.
Ta komisjia rešuje tudi dotične pritožbe, navedene v predhodnem členu.
Komisijo sestavlja 16 Članov, lin sicer: osem članov, ki jih izvoli na predlog ministrskega sveta iz dvakrat večjega števila narodna skupščina s prav tolikim številom namestnikov, in po dva ekonomska, gozdarska, katastrska in davčna strokovnjaka. Člani in njih namestniki, ki jih izvali narodna skupščina, morajo biti:	po eden iz Slovenije;
Dalmacije, Hrvatske in Slavonije; Srema, Banata, Račke in Baranje; Bosne in Hercegovine; Severne Srbije; Južne Srbije; in Črne gore. Člane strokovnjake določijo ministri za poljedelstvo in vode, za šume in rudnike in za finance. Narodni poslanci ne smejo biti ne člani ne namestniki te komisije.
Članstvo v komisiji traja ves čas, dokler se ne izvrši regulacija davka na dohodek od zemljišč v vsej kraljevini. Na izpraznjena mesta članov, ki jih izvoli skupščina, stopajo njih namestniki, na izpraznjena mesta ostalih članov pa postavljajo pristojni ministri nove.
Predsednika in podpredsednika izvolijo člani komisije izmed sebe. Kadar je predsednik ali podpredsednik odsoten, ga zastopa po letih najstarejši član komisije.
Referenti komisije so člani strokovnjaki, potrebnega tajnika pa postavi minister za finance.
Predsednik sklicuje seje komisije sporazumno z ministrom za finance.
0 sejali se vodi zapisnik. Komisija sklepa z navadno večino glasov. Če so glasovi enako porazdeljeni, odloči predsednikov glas. Komisija je sklepčna, če je prisotna poleg predsedujočega člana vsaj polovica Članov in če so bili vsi člani komisije redno in pravočasno pozvani ua sejo. Zapisnik podpišejo vsi člani, prisotni pri isti seji. Zoper sklepe komisije ni pritožbe.
Sedež komisije je v Beogradu. Za lokal in vse ostale pisarniške potrebščine na sedežu skrbi minister za finance; izven sedeža komisije pa skrbi zanje ona občina (mesto), na katere ozemlju komisija (odnosno njeno odposlanstvo) posluje.
Po končanem delu predloži komisija ministru za finance izčrpno poročilo o končanem delu s primerjalnim pregledom ugotovljenih čistih dohodkov za vse krajine ter da ves svoj arhiv hraniti ministrstvu za finance.
Člen 22.
Komisija zri ugotovitev dohodka od zemljišč začne poslovati takoj, ko se konstituira.
Vsa oblastva, bodisi državna, bodisi samoupravna, morajo nemudbma ustrezati vsem zahtevam te komisije v zvezi z izvajanjem njej poverjene naloge. Če se oblastvo ne odzove pravočasno zahtevi komisije ali svoji dolžnosti po tem zakonu, se izvrši posel na predlog komisije ob krivčevih stroških na podstavi razsodbe ministra za finance.
Člen 28.
Odmera davka po katastrskem čistem dohodku, kakor ga je ugotovila ta komisija, se mora izvršiti za vso državo istočasno, pri-čenši z dnem 1. januarja 1929.
Člen 24.
Veljavni zakonski predpisi o katastru vsake oblasti naj se uporabljajo še nadalje, kolikor niso izpremenjeni z odredbami tega zakona.
Člen 25.
Minister za finance se pooblašča, da predpiše za uporabljanje členov 20. do 22.
tega zakona soglasno z ministrskim svetom in z odobritvijo finančnega odbora narodne skupščine uredbo o področju iu načinu po. slovanja komisije za ugotovitev dohodka od zemljišč.
Z isto uredbo naj se predpišejo po odobritvi finančnega odbora narodne skupščine in po zaslišanju glavne zadružne zveze kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev tudi odredbe za ugotovitev čistega dohodka in za izvršitev začasnega popisa zemljišč v krajinah, kjer še niso izdelani katastrski podatki (operah), s katerimi bi bilo moči dognati površino, vrsto obdelovanja in kakovost zemljišč.
Člen 26.
Stroški za ugotovitev dohodka od zemljišč obremenjajo državni proračun.
Davčna stopnja.
Člen 27.
Kot davek za dohodek od zemljišč se plačujeta:
1.	osnovni davek, Čigar stopnja se določi naknadno po zakonodajni poti, ko se po členu 20. prehodno ugotovi čisti katastrski dohodek .od zemljišč za vso državo;
2.	dopolnilni davek po vsoti skupnega katastrskega čistega dohodka vsega davku zavezanega zemljišča istega zavezanca v območju ene administrativne oblasti, zmanjšanega za ustrezni del katastrskega čistega dohodka, od katerega se je prejšnje leto odpisal davek zaradi elementarne škode (člen 12.). Dopolnilni davek znaša:
preko	1.000	Din	do	2.000	Din	2%
	2.000			3.000	»	3%
■»	3.000			4.000		4%
	4.000		>	5.000	>	5%
	5.000	»	»	6.000	>	6%
»	6.000	>	»	7.000	>	7 %
	7.000	>	>	8.000		8%
	8.000	»	»	10.000		9%
	10.000	»	»	12.000		\o%
	12.000		»	15.000		11%
	15.000	>	>	20.000	>	12%
»	20.000	>		30.000	>	13%
»	80.000	»	>	50.000		14%
>	50.000	»		100.000	>	15%
	100.000	>	>	150.000	>	16%
>	150.000	>				17%
Davek po višji stopnji ne sme biti večji od davka po najbližji nižji stopnji, povečanega za razliko, zaradi katere se uporablja višja stopnja.
Na skupni katastrski dohodek, ki ne pre-seza 1000 dinarjev, se dopolnilni davek ne nalaga.
Na dopolnilni davek se ne smejo nalagati nobene samoupravne doklade.
Člen 28.
Dokler se prvikrat ne odmeri davek na dohodek od zemljišč po členu 23. tega zakona, se pobira začasno davek na dohodek od zemljišč v višini davčnega predpisa za leto 1928. Tako pobrani davek se mora obračunih davčnim zavezancem pri prvem davčnem predpisu po členu 23. tega zakona.
2.	Davek na dohodek od zgradb.
Davčna obvez nos t.
Člen 29.
Davku na dohodek od zgradi) so zavezane vse zgradbe na ozemlju kraljevine, ki so namenjene za prebivanje ali drugo trajno uporabo.
Člen 30.
Za zgradbo po tem zakonu se smatra vsaka zgradba na suhem in na vodi, ne glede na materijal, iz katerega je zgrajena. Semkaj spadajo tudi zgradbe, ki imajo tako konstrukcijo, da se dado prenesti z enega kraja na drugega.
Za zgradbe se ne smatrajo: mlini ob potokih, ki morejo mleti samo periodično, ladje,
mlini na ladjah iu drugi plovni predmeti, zakloni, šatori iz platna, vozovi, urejeni za prebivanje, prav talio pa tudi ne zgradbe, ki se postavijo za malo časa, ne dlje nego /a tri msece. Oe se oddado tukaj navedeni predmeti v najem, so njih dohodki zavezani davku na rente.
Člen 31.
Obveznost, plačevati davek na dohodek od zgradb, se začne:
1.	z mesecem, ki nastopi po izdaji dovolila za uporabo;
2.	če se uporabi zgradba prej (pred do-volilom), z mesecem, ki nastopi po začetku uporabe;
3.	če je bila zgradba oproščena, z mesecem, ki nastopi takrat, ko oprostitev prestane.
Obveznost, plačevati davek, prestane koncem onega meseca, ko se zgradba izprazni, da se podere, ko je pogorela, postala ne-porabna ali je oblastvo prepovedalo njeno uporabo ali je dobila oprostitev od davka, če se prijavijo take izpremembe v 30 dneh. drugače pa koncem mesecu, v katerimi se' je izprememba prijavila.
Člen 32.
Davka na dohodek od zgradb se opia-ščajo:
1.	državne zgradbe, razen onih, ki služijo za prebivanje nameščencev in delavcev, odnosno za upravo onih podjetij države, ki morajo (plačevati davek podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov;
2.	zgradbe samoupravnih edinic in drugih javnopravnih korporacij in fondov, dokler in kolikor služijo neposredno javnim ali službenim namenom;
3.	zgradbe tujih držav, v katerih so nameščena njih poslaništva in nameščeni njih konzulati, če velja reciprociteta;
4.	cerkve, kapele in zgradbe ali poedini deli zgradb veroizpovedanj, priznanih z zakonom, ki se uporabljajo izključno za javno božjo službo in za pisarniške namene duhovnikov dotičnih veroizpovedanj;
5.	bolnice, dnevna zavetišča, zaklonišča in pribežališča, turistične zgradbe v planinah, kopališča in sanatoriji brez namena zaslužka ;
6.	vobče vse zgradbe, namenjene nacio-nalno-prosvetnim, poučnim, dobrodelnim ali narodno-ekonomskiin svrham, toda brez namena zaslužka (javni muzeji, javne zgradbe za razstave itd.);
7.	tvorniške in druge industrijske zgradbe, kamor se šteje tudi rudarstvo; zgradbe za javna skladišča; železniške zgradbe; vse te samo toliko, kolikor ne služijo za pi-ebi-vanje ali za prodajalnice (dućane) ali za druga podjetja in drage obrate;
8.	ekonomske zgradbe (koče, lesenice in druge zgradbe za spravljanje orodja, kašče, obori in ostale ekonomske zgradbe: shramba, pod, hlev, sušilnica, klet, senik, svinjak, kokošnjak, kolnica, čuvajnice, ropotarnice, jedilne shrambe itd.), ki niso samostalno oddane v najem ter služijo poljedelstvu ali gozdarstvu, izvzemši prostore, ki se jim vidi iz gradbenega načina, da so namenjeni za prebivanje;
It. zgradbe združb (zadrug), ustanovljenih po predpisih zakona o vodnem pravu, za zaščito zoper poplave, za osuševanje, nama kanje zemljišč in regulacijo vodš. če služijo za strojnice ali za prebivanje strojnemu osebju ali čuvajem nasipov, jezov in kanalov;
10.	zgradbe, rekvirirane za brezplačno nastanitev vojske v času, dokler se lastniku ne vrnejo na prosto razpolaganje, kolikor je to določeno s specialnim zakonom;
11.	zgradbe, postavljene začasno ob izredni potrebi (požar, poplava, zborovanja, taborišča, epidemije itd.), dokler traja ta izredna potreba;
12.	mrtvaščnice in mavzoleji;
13.	zgradbe, oproščene s posebnimi zakoni ;
14.	stanovanjske zgradbe opuščenih industrijskih in obrtnih podjetij, dotier se kakorkoli ne ukoriščajo;
lo. zgradbe, ki služijo izključno kmetovalcem in njih kmetijskim delavcem za prebivanje po vaseh in selskih občinah, prav talio za zgradbe, ki služijo istemu namenu, a stoje izven okoliša mest, trgov in krajev, proglašenih za javna zdravilišča. Semkaj ne spadajo letovišča, napravljena na poljskih posestvih (pristavah itd.), kakor tudi ne zgradbe veleposestnikov.
Za kmetovalca po tej točki se ne smatra oni, ki se trajno bavi z industrijo, trgovino, obrtom in dragim pridobitnim poslovanjem iu samostalni m poklicem ali ima dohodek, ki izvira iz razmerja stalne javne ali privatne službe ali zbog njega;
16.	zgradbe države, samoupravnih teles kakor tudi obrtnih, industrijskih in rudniških podjetij, ki služijo za brezplačno prebivanj" njih delavcev; in
17.	zgradbe zadrag in zadružnih zvez. omenjenih v točkah 7. in 8. člena 76., kolikor služijo neposredno namenom zadružništva.
Ta oprostitev velja tudi za vse pribitke, ki se odmerjajo na podstavi neposrednjega davka.
Oprostitve po tem členu prestanejo toliko, kolikor se odda zgradba celoma aM deloma v najem ali se več ne uporablja v namen, ki daje pravico do oprostitve.
Zaradi priznanja davčne oprostitve so predloži davčnemu oblastvu prijava v 30 dneh, odkar se je pričela zgradba okoriščati v navedene namene. Če se predloži prijava pozneje, se začne davčna oprostitev šele začetkom trimesečja, ki nastopi po predložitvi prijave. Te prijave se ne predlagajo zn zgradbe iz točk 1., 3., 13. in 15. kakor tudi ne za cerkve in kapele.
Prestanek pogoja za davčno oprostitev po tem členu mora prijaviti davčni zavezanec pristojnemu davčnemu oblastvu v 30 dneh, odkar je nastala izprememba; drugače ga zadenejo kazenske posledice iz člena
137.,	odnosno člena 138., tega zakona.
Člen 83.
Davek na dohodek od zgradb obremenja hišno posestvo. Plačuje ga oni, ki uporablja zgradbo kot svojo (posestnik, imetnik), V pa gre za stalni užitek ali nasledstveni na jem, uživalec, odnosno nasledstveni najemnik.
Davčna osnova.
Člen 34.
Davčna osnova je:
1.	pri zgradbah, faktično oddanih v najem: letna najemnina ob času, ko se razglasi poziv za predložitev davčnih prijav, pri-šlevši tej tudi vrednost vseh obveznosti, dajatev, storitev in ugodnosti, ki jih mora na jemnik iz naslova najemnine vršiti, dajati ali učinjati najemodajniku; odbijajo pa se stroški za vzdrževanje, upravo in amortizacijo zgradbe. Če se odda zgradba v najem samo za sezonsko dobo, se mora vzeti sezonska vsota najemnine za letno najemnino. Če davčni zavezanec v predloženi prijavi ne napove posebe najemnine in posebe ostalih dohodkov v zvezi z zgradbo, odnosno z delom zgradbe, se smatra prijavljena vsota za najemnino;
2.	pri zgradbah, ki niso faktično oddane v najem: vrednost letne najemnine, ki se plačuje za najbližje podobno stanovanje ali najbližjo podobno obratovalnico ob času, ko se razglasi poziv za predložitev davčnih prijav. Če ni predmeta za primerjanje, ugotovi vrednost letne najemnine davčni odbor z ocenitvijo po dejanskih krajevnih razmerah;
3.	za zgradbe, ki postanejo v davčni dobi zavezane plačevanju tega davka, se ugotovi s primerjanjem, odnosno z ocenitvijo, po de
lanskih krajevnih razmerah davčna osnova, če se ni prijavila faktična letna najemnina.
Čleu 35.
Če se odda stanovanje ali zgradba v najem skupno z vrtom, opremo, pritekliuauh, orodjem itd., se plačuje davek na dohodek od zgradb samo na oni del najemnine, ki je bil dogovorjen posebe za zgradbo samo. Če ni določena s pogodbo posebna najemnina za zgradbe ali če je dogovorjena manjša vsota, nego bi se mogla določiti po odredlurh najemnine za stanovanje ali zgradbo z ocenitvijo po dejanskih krajevnih razmerah.
.	Člen 36.
Kot stroške za vzdrževanje, upravo in amortizacijo se mora odbiti od svote kosmate najemnine:
1.	v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in Novem Sadu 20%;
2.	v ostalih mestih in trgih, kopališčih in letoviščih 25%;
3.	v vaseh 30%.
Značaj kopališč in letovišč odrejata ministrstvo za narodno zdravje in ministrstvo za trgovino in industrijo. Če je kopališče ah letovišče v okolišu vasi, mora davčno oblastvo sporazumno s političnim oblastveni določiti okoliš kopališča ali letovišča.
Davčna slopu j a.
Člen 37.
Davek se odmerja po čistem dohodku zgradbe. Čisti dohodek zgradbe je razlika med faktično, odnosno ocenjeno kosmato najemnino (člena 34. in 35.) in stroški, ki se priznajo }W) členu 36.
I.	Kot davek na dohodek od zgradb se plačuje:
1.	osnovni davek z 12%, 1. j. 12 dinarjev od KM) dinarjev letnega čistega dohodka;
2.	dopolnilni davek po vsoti skupnega čistega dohodka vseh davku zavezanih zgradb istega zavezanca v okolišu enega davčnega oblastva prve stopnje, zmanjšanega za ustrezni del čistega dohodka zgradb, po katerem se je prejšnje leto odpisal davek; zaradi no-porabnosti ali zaradi neporabljanja zgradb ali dela zgradb, odnosno zaradi neizterljivosti
najemnine po členu 40., in od prvih začetih ali polnih			sicer: 10.000	Din	2%
» prih.	>	> >	10.000	>	4%
» prih.	>	> >	10.000	.>	6%
» prih.	>	> >	10.000	>	8%
» prih.	>	» >	10.000	>	10%
» prih.	>	> >	10.000	>	12%
prih.	>	> >	10.000	>	14%
in za vsako vsoto preko 70.000 Din 10%.
Če nastane davčna obveznost po členu 31. tekom davčnega leta. se odmeri dopolnilni davek po isti osnovi obenem z dopolnilnim davkom za prihodnje leto sorazmerno s časom, odkar je obveznost nastala, do konca prvega leta.
Na dopolnilni davek se ne sme nalagati nobena samoupravna doklada.
Tl. Vkljub temu se plačujejo namesto osnovnega in dopolnilnega davka za nove zgradbe in dele obstoječih zgradb, postavljenih z odobritvijo gradbenih oblastev, samo 3%, t. j. trije dinarji od HM) dinarjev čistega dohodka, za spodaj označeni čas.
Ta davčna olajšava se daje za 20 let v krajih s preko 50.000 prebivalci, v ostalih pa za 10 let za vse zgradbe, ki so:
1.	postavljene na prej nezazidanem zemljišču (nove zgradbe);
2.	postavljene na zemljišču, na katerem je zgradba prej stala, pa je bila porušena ali popolnoma ali samo do temelja, kakor tudi zgradbe, od temelja dozidane k obstoječi zgradbi.
Samo za polovico gorenjega časa se daje olajšava za nove dele zgradb, ki so:
a)	nazidani na obstoječo zgradbo;
b)	nazidjani oKj dozidani ipamesto nadstropij. ki so bila porušena.
Ta olajšava se daje za 20 let tudi za nove hotelske zgradbe in njih pritekline, postavljene zaradi pospeševanja tujskega prometa in turizma; vendar pa se ne sme dati za one prostore, ki služijo nehotelskim namenom.
Pripravljene zgradbe kakor tudi zgradbe začasnega namena ali dovoljene samo za omejen čas, ne smejo uživati te olajšave.
Ta davčna olajšava se začne z dnem, ko nastane davčna obveznost po členu 31., točkah 1. in 2. tega zakona.
Pravica do olajšave se pridobi s posebno prošnjo, ki se mora vložiti pri pristojnem davčnem oblastvu prve stopnje v 30 dneh od dne, ko se začne davčna obveznost po členu
31.,	točkah 1. in 2., tega zakona. Drugače pa se skrajša doba za olajšavo davka za toliko časa, za kolikor se je prošnja pozneje vložila.
Istemu 3% davku so zavezane, dokler ne poteče priznana oprostitev, tudi vse one zgradbe, ki so po dosedanjih zakonih oproščene davka na dohodek od zgradb.
Kataster z g r a d h.
Člen 38.
0 vseh zgradbah po členu 29., izvzemši zgradbe, trajno oproščene po členu 32., vodi davčno oblastvo za vsako občino poseben kataster zgradb.
Kako naj se vodi kataster, predpiše minister za finance s pravilnikom.
K a z n e odred b e.
Člen 39.
Če sodelujejo pri prenašanju lastninske pravice državna ali občinska oblastva, morajo priobčevati vse te izpremembe tudi pristojnemu davčnemu oblastvu onega kraja, kjer zgradba stoji. Prav tako morajo oblastva, ki izdajajo dovolila za gradnjo ali uporabo novih zgradb, obveščati o izdanih dovolilih pristojna davčna oblastva.
Člen 40.
Če je najemnina, prijavljena za odmero davka, manjša, nego jo je zgradila takrat, ko se je razglasil poziv za predložitev davčnih prijav, dejanski donašala (člen 34., točka 1.), zadenejo davčnega zavezanca kazenske posledice iz člena 142. tega zakona.
Osnovni davek na dohodke od zgradb se odpiše (izknjiži) celoma ali deloma:
1.	če se predmet, zavezan davku, odnosno njegov del, ne uporablja;
2.	če postaneta zgradba ali njen del zaradi elementarne nezgode neporabna.
Prav tako se odpiše osnovni davek tudi takrat, kadar se prijavljena najemnina ne more sodno izterjati.
Če obstoji najemno razmerje med sorodniki ali svaštvom, odpis osnovnega davka zaradi neizterljivosti 'najemnine ni dopusten.
Prijava za odpis osnovnega davka se predloži v 14 dneh od dne, ko prestane uporaba davčnega predmeta, odnosno najkesneje v šestih mesecih po preteku davčnega leta, za katero se najemnina niti sodno ni mogla izterjati.
Če se predloži prijava za odpis osnovnega davka zbog prestanka uporabe po 14-dnevnem roku, se odpiše davek od dne, ko so davčna oblastva prejela prijavo. Če se predloži prijava za odpis osnovnega davka zbog neizterljivosti najemnine kesneje nego v šestmesečnem roku po preteku davčnega leta. se ne vzame v poštev.
Ponovna uporaba zgradbe ali dela se mora prijaviti v 14 dneh, ponovna odmera osnovnega davka pa se izvrši na isti osnovi, na kateri se je izvršil odpis.
Člen 41.
Najemniki, ki podado v davčni prijavi ali v svojih napovedih na vprašanja davčnih oblastev netočne izjave ali netočna potrdila {,h onemogočijo z negativnim postopanjem ugotovitev pravega dejanskega stanja, se kaznujejo po odredbah člena 138. tega zakona.
3.	Davek na dohodek od podjetij, obratov in poklicev.
1) a v č n a o b v e z n o s t.
Člen 42.
Davku na dohodek od podjetij, obratov in poklicev je zavezano vsako pridobitno poslovanje, ki se opravlja obrtoma, kakor tudi vsak samostalni poklic, če se opravlja na ozemlju kraljevine zaradi dobička. Od tega davka se izvzemajo:
1.	podjetja, ki plačujejo davek na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov po odredbah členov 74. do 88. lega zakona;
2.	poslovanje v kmetijstvu in gozdarstvu v mejah člena 45. tega zakona.
Predmeti tega davka se dele, kolikor imajo pogoje iz prvega odstavka tega člena, na tri skupine:
Prva skupina:
1.	trgovinska, industrijska, rudniška in tem podobna podjetja in istotaki obrati;
2.	obrtna podjetja (obrti), ki prodajajo najsi le deloma nabavljeno izdelano blago;
3.	bančni, eskontni in drugi kreditni obrati, zastavljalnice in njim podobni obrati;
4.	lekarne, sanatoriji in vobče vsa podjetja v stroki narodnega zdravja;
5.	hoteli, penzionati, kavarne, gostilne, kinematografi, varieteji, bari in podobna zabavna podjetja;
6.	vozniška, spediterska, brodarska, železniška, tramvajska in ostala prometna in prevozna podjetja (kamor se štejejo tudi poštna podjetja glede prevoža potnikov in blaga);
7.	zakupi pri zakupnikih, kamor se štejejo Uidi zakupi z delno udeležbo pri dohodku v kakršnikoli obliki, razen zakupnikov zemljišč;
8.	lov vobče in ribja lov v svobodnih javnih vodah in morju, v vodah, vzetih v zakup,
(kakor tudi v ostalih vodah, ki so oproščene plačevanja davka na dohodek od zemljišč;
9.	agenture, komisijski obrati in vse vrste posredovalnic;
10.	kupovanje in preprodajanje nepremičnin;
11.	pitanje živine in svinj in gojenje rib, rakov in podobnega za prodajo, če prestopa meje poslovanja iz člena 45. tega zakona;
12.	trajna izredna eksploatacija zemljišč (kamenolomi, apnenice, kopanje peska, kuhanje lesnega oglja in podobno) ob pogojih v čleiiu 45., točki 2.);
13.	vsakovrstni posli inozemskih delniških in podobnih družb, zadrug itd., ki niso zavezani davku na dobiček po odredbah členov 74. do 88. tega zakona;
14.	vsakovrstna druga podjetja, obrati in poslovalnice za dosezanje dobička, ki ne spadajo v prihodnji dve skupini.
Druga skupina:
1.	poklici oseb, ki so samostalno drugim na službo za odškodnino, z izključno ali pretežno uporabo lastne duševne moči, iu sicer:
a)	odvetniki, pravni zastopniki, javni be-ležniki (notarji), zdravniki, arhitekti, inže-njerji, merilci, geodeti, občinski beležniki po dohodkih izven službenega razmerja, veterinarji, carinski posredniki, potujoči agenti, trgovinski potniki in zakotni pisarji;
b)	književniki, privatni učitelji, novinarji, umetniki, izvedenci, babice, glasbeniki, godbeniki in ostali;
2.	obrtna podjetja (obrti), Ivi niso obsežena v prvi skupini, in sicer:
a) ki delajo s stroji na pogon ali delajo z več nego štirimi kvalificiranimi pomočniki;
I)) vsi ostali obrtni obrati in podjetniki po akordu;
3.	obrati, ki se ne vodijo v stalnem lokalu, nego s hojo od hiše do hiše in od kraja do kraja;
4.	zakupi pri zakupnikih zemljišč v kakršnikoli obliki, če zakupljenega zemljišča ne obdelujejo sami.
Tretja skupina:
Poklici oseb, ki so samostalno drugim na službo za odškodnino, z izključno ali pretežno uporabo lastne telesne moči.
Člen 43.
Istočasno izvrševanje raznih poklicev je zavezano davku po višji davčni stopnji.
Če se izvršujejo poklici istočasno samostalno in nesamostalno (v službenem razmerju), spada pod ta davek, dohodek od sa-m©stalnega poklica; dohodek iz službenega razmerja pa spada pod davek na dohodek od nesamostalnoga dela in poklica.
Člen 44.
\ sako podjetje in vsak obrat se smatra za poseben davčni predmet tudi takrat, kadar pripada v obliki glavnega in postranskega posla (centrala in podružnica) istemu davčnemu zavezancu.
Stroški centrale se dele na podružnice po prijavi podjetja; če pa podjetje ne da potrebnih podatkov, se dele ti stroški na enake dele.
Davčni odbor, pristojen za glavni posel (centralo), mora ugotoviti poleg njegovega čistega dohodka tudi razmerje udeležbe pri njegovih skupnih stroških.
Člen 45.
Tega davka ne plačujejo:
I.	poslovanje, ki se vrši v okviru svojega gospodinjstva, zgolj v lastne namene;
II.	vse grane kmetijstva in gozdarstva pri kmetovalcih, ki so zakonito zavezani davku na dohodek od dotičnega zemljišča. Vendar pa je umetno in trgovsko vrtnarstvo, ki se opravlja obrtoma, vedno zavezano temu davku.
Za kmetijstvo in gozdarstvo se smatrajo tudi:	-
s
1.	poljska in gozdna postranska gospodarstva, s katerimi se redoma predelujejo lastni prvotni pridelki (n. pr. konserviranje sadja, pridelovanje vina, izdelovanje lanu, konoplje, volne, ličja, kolcev itd.), kolikor ni lo predelovanje izrazito industrijskega značaja. Potemtakem ne spadajo semkaj: pivovarne, tvornice za sladkor, kmetijske tvornice za špirit in podobno. Prav tako ne spadajo semkaj: čebelarstvo, živinoreja, pitanje živine in svinj, prevozništvo in vobče vse vrste postranskih gran kmetijstva, če se opravljajo redno in pretežno kot samostalno obrtno podjetje;
2.	ukoriščanje lastne zemlje, uporabljane za drugo gospodarstvo izven kmetovalstva, če ni čisti dohodek takega ukoriščanja večji nego kvadratni katastrski čisti dohodek in če se pridelki ne predelujejo in ne prodajajo v predelani obliki; in
3.	prodajanje lastnih živalskih ali gozdnih proizvodov, če se prodajajo ti proizvodi obrtoma na drobno v stalno oborjeni proda-jalnici v drugem kraju, ne pa tam, kjer je sedež poljskega in gozdnega gospodarstva, je zavezano davku v tej obliki. Za sedež poljskega in gozdnega gospodarstva se smatra kraj, kjer leži del posestva, pa iudi stanova-lišče davčnega zavezanca, kolikor neposredno iz njega obdeluje dotično posestvo.
Člen 46.
Tega davka se opraščajo:
1.	hišni obrt pri onih, ki ga opravljajo samo s svojimi domačini, ter ne najemajo posebnih delovnih moči, če delajo po naročilu in za račun drugega; prav tako tudi postransko gospodarstvo matih kmetovalcev, ki se opravlja zdaj pa zdaj in nima značaja stalnega obrta;
2.	podjetja s posebnimi zakonskimi ugodnostmi;
3.	obrati vojnih invalidov, nesposobnih za vsak drugi zaslužek, in drugih oseb, ki bi drugače obremenjale državo ali samouprav-
ne edinice, 6e ni povprečni dnevni dohodek po ocenitvi davčnega odbora večji od običajne dnevne mezde v dotičnem kraju;
4.	poklici književnikov, mnetnikov in novinarjev, če se izvršujejo kot postranski poklici in z zaslužkom, ki ne zadošča za njih vzdrževanje; poklici z duševnim in telesnim delom oseb izpod 16 let vobče in dijakov glede dohodka od poučevanja, kmetijski sezonski delavci, pa tudi telesni delavci nad 65 let starosti;
5.	zakupi pri zakupnikih zemljišč v kakršnikoli obliki, če obdelujejo zakupljeno zemljišče sami;
6.	zavezanci tretje skupine člena 42., ki ne delajo v stalnem lokalu, kakor dninarji, žagarji, nosači itd.
Ta oprostitev velja, izvzemši točko 2., tudi za vse pribitke, ki se odmerjajo na pod stavi neposrednjega davka; za oprostitev pod točko 2. pa sta odločilna glede prebitkov obseg in besedilo dotične ugodnosti.
Člen 47.
Ministrski svet sme na predlog ministra za finance oprostiti fizične ail pravne osebe, celoma ali deloma, začasno, plačevanja tega davka glede onih podjetij, ki so ustanovljena v javne, prosvetne, kulturne, dobrodelne in narodno-ekonomske svrhe občega pomena ter dajo samo neznaten dohodek, ki v razmerju proti drugim sorodnim podjetjem ni vpošteven.
Člen 48.
Davčna obveznost se začne s prvim dnem prihodnjega meseca, ko se je ustanovilo podjetje, otvoril obrat ali začel izvrševati poklic; prestane pa koncem onega meseca, ko je davčni zavezanec podjetje ali obrat dokazano odtujil ali je podjetje, obrat, odnosno izvrševanje poklica, popolnoma in trajno prestalo.
Podjetje ali obrat se smatra za ustanovljeno (ustanovljenega), odnosno 'izvrševanje poklica za začeto, ko se posel faktično začne.
Na davčno obveznost ne vpliva to, da se je izvrševalo podjetje, izvrševal obrat ali poklic zoper zakonske odredbe ali brez na vodila, kjer predpisuje zakon za tako izvrše-vanje posebno dovolilo.
Ob smrti, če nasledniki nadaljujejo podjetje ali obrat, nista dopustna ne odpis davka ne nova odmera; ob konkurzu odgovarja vsa konkurzna masa za ves davek, neplačan do dne konkurza; od dne konkurza pa se smatra konkurzna masa za novega davčnega zavezanca.
Vsi davčni zavezanci po tej obliki se morajo najkesneje v 14 dneh od dne, ko se začne davčna obveznost, prijaviti pristojnemu davčnemu oblastvu. Davčna oblastva iz-dado o tem potrdilo. Prav tako in v istem roku morajo prijaviti tudi prestanek davčne obveznosti. Davčni zavezanci, ki ne prijavijo začetka davčne obveznosti po tem členu, se kaznujejo po odredbah čl e trn 188. tega zakona.
Člen 49.
Ce razširi domači obrat svoje poslovanje tudi na inozemstvo, je zavezan temu davku glede vsega svojega poslovanja.
Na dohodek od podjetij, podružnic, pro-dajalnic, založišč, agentur (zastopništev) in drugih takih stalnih obratov, ki jih ima tukajšnje podjetje v inozemstvu, se ne plačuje davek samo takrat, kadar davčni zavezanec dokaže, da plačuje na ta obrat v inozemstvu neposrednji davek.
Podjetja s sedežem v inozemstvu, ki razširijo svoje poslovanje tudi im ozemlje kraljevine, piačujejo davek na dohodek samo od tukajšnjega svojega obrata, odnosno poslovanja.
Člen 50.
Davek na dohodek od podjetij, obratov in poklicev plačuje lastnik podjetja ali obrata, odnosno izvrševalec poklica. Če nastane dvom, se smatra za lastnika oni, za
čigar račun se podjetje, obrat vodi ali poklic izvršuje.
Člen 51.
Ce se poslovanje pri podjetju, obratu in poklicu ustavi zaradi smrti ali bolezni davčnega zavezanca, zaradi požara, poplave in dragih izrednih dogodkov, nezavisnih od volje davčnega zavezanca, najmanj za šest mesecev, se odpiše predpisani davek za čas, dokler traja ustavitev, ob pogoju, da se je ustavitev prijavila ob času ustavitve, če se je vložila prošnja za odpis v 14 dneh od ponovnega začetega poslovanja in če se ni nadaljevalo med davčnim letom v 14 dneh pred potekom davčnega lete.
Zmanjšava dohodka zaradi take ustavitve se ob odmeri za prihodnjo davčno dobo ne sme jemati v poštev.
Davčna osnova.
Člen 52.
Davčna osnova je enoletni čisti dohodek podjetja, obrate ali poklica v poslovnem letu, minulem pred davčnim letom.
Če se poslovno leto ne ujema s koledarskim letom, se mora vzeti v račun ono poslovno leto, ki se je končalo pred novim davčnim letom.
Nezavisno od čistega dohodka plačujejo ta davek pred začetkom poklica zavezanci drage skupine, pod točko 8. člena 42. kakor tudi potujoči agenti in trgovinski potniki, omenjeni v dragi skupini 1. a) člena 42.
Člen 53.
Čisti dohodek je skupni kosmati dohodek podjetja, obrata ali poklica, zmanjšan za odbitke iz člena 54.
Dobiček, prenesen iz minulega poslovnega leta, in podpore (subvencije) države in samoupravnih teles ne spadajo h kosmatemu dohodku.
Če predloži davčni zavezanec s prijavo (člen 105.) ali na izrečni poziv davčnega oblastva (člen 58.) po načinu knjigovodstva začetni in končni inventar, odnosno bilanco in račun izgube in dobička, se ugotovi čisti dohodek na tej podstavi, ako se prepriča davčni odbor, da so podatki in računi verodostojni in da so računi sestavljeni po zakonski predpisanih in redno vojenth trgovinskih knjigah.
Člen 54.
Od verodostojno dokazanega kosmatega dohodka se odbijajo stroški, potrebni, da se doseže, vzdrži in zavaruje kosmati dohodek, kakor:
1.	najemnina za lokale v tuji zgradbi, odnosno najemninska vrednost v lastni zgradbi, če in kolikor je zavezana davku na dohodek od zgradb, kakor tudi najemnina, odnosno najemninska vrednost v (Zgradbah z davčno olajšavo po členu 37.. TL, kurjava, razsvetljava in podobno;
2.	katastrski čisti dohodek zemljišč iz točke 12., prve skupine, člena 42.;
3.	plače in dnevne mezde pomožnega osebja in služabništva v denarju ali v naravi;
4.	obresti dolgov, ki obremenjajo posel, kolikor so posamezno in poimenoma izkazane in dokazane;
5.	odpisi za amortizacijo zgradb, ki niso zavezane davku na dohodek od zgradb, prav tako tudi za stroje in za ostali mrtvi inventar; vsoto takega odpisa pa oceni davčni odbor. Razen tega se odbijajo pri rudniških podjetjih izgube na substanci rudnika, na podstavi in v mejah glavnice, dokazano vložene v radnik, in sicer po razmerju, v katerem je količina letno izkopane rude proti strokovno ugotovljeni celokupni kapaciteti rudnika;
6.	faktično plačani državni in samoupravni posrednji davki, takse in carine, davek na poslovni promet; doklada za zbornice in prispevki za' zavarovanje nameščencev v mejah zakonske obveznosti; premije za zavarovanje zgradbe in obrata, blaga in strojev;
7.	prispevki za pokojninske fonde nameščencev, če jim je davčni zavezanec zavezan z zakonom ali s pravili, ki so .jih odobrila pristojna državna oblastva;
8.	pri rudniških podjetjih in obratih, razen zgoraj omenjenih odbitkov, še prispevki za bratovske skladnice kakor tudi vse posebne takse, vsi prispevki, vse odškodnine, zakupnine in posebne radniške davščine;
9.	dohodki iz inozemstva v primeru člena 49.
Cine 55.
Od kosmatega dohodka se ne smejo odbiti, najsi so kot faktični izdatki verodostojno dokazani:
1.	zneski, uporabljeni za povečavo podjetja ali obrata, za povečavo osnovne glavnice ali za poravnavo dolgov;
2.	neposrednji davek v tej obliki;
3.	nadomestek delovne moči rodbinskih članov v podjetju ali obratu, če žive ti člani skupaj z davčnim zavezancem;
4.	darila in nepogodbene nagrade nameščencem ali drugim in vsakovrstni drugi podobni neobvezni izdatki;
5.	stroški za gospodinjstvo davčnega zavezanca v kakršnikoli obliki;
6.	obresti od celokupne lastne ali tuje vložene glavnice, v kakršnikoli obliki;
7.	vnos (dotacija) v rezervne fonde (zaklade), razen vsote, za katero se daje pravica odpisa po točki 5. člena 54.;
8.	izgube iz minulih poslovnih let; in
9.	povračilo podpore (Subvencije).
Člen 58.
Če davčni zavezanec sam ali na poriv davčnega oblastva ne predloži verodostojnih računov (člen 53.) ali če se davčni odbor prepriča, da podatki in računi niso verodostojni ali da so računi sestavljeni iz neredno vojenih trgovinskih knjig, oceni čisti dohodek davčni odbor, in sicer prvenstveno, po možnosti, sorazmerno z onimi podjetji, obrati ali poklici, katerih čisti dohodek je ugotovljen po odredbah členov 58. do 55. tega zakona.
Po ocenitvi davčnega odbora se davčni zavezanec v ta namen ne sme več koristiti z računi iz svojih trgovinskih knjig.
Člen 57.
Ce davčni odbor ne more ugotoviti čistega dohodka tako, da ga primerja z drugim davčnim predmetom po predhodnem členu, preizkusi davčno prijavo, zapisniške izjave in^ vloge, ki jih je poslal davčni zavezanec njemu in davčnemu oblastvu. Prav tako preizkusi davčni odbor tudi predlog davčnega oblastva, pri čemer vzame v oceno vse predložene podatke. Na podstavi tako zbranega gradiva, pa tudi po knjigah, ki jih je eventualno predložil davčni zavezanec, oceni davčni odbor po svobodnem prepričanju čisti dohodek, vpoštevaje višino vložene glavnice in opravljenega obrate kakor tudi možni do hodek po vseh konkretnih činjenicah in lokalnih in občih pogojih.
Pri rudniških podjetjih mora preizkusiti predlog za odmero davka pristojno rudar-stveno oblastvo prve stopnje. Ce davčni od bor ne usvoji mnenja rudarstvenega oblastva glede ocenitve, mora izposlovati, preden odloči dokončno, mnenje glavne rudanstvene direkcije.
Člen 58.
Cd novih podjetij, obratov in poklicev plačujejo davčni zavezanci, dokler se no ugotovi prvi letni čisti dohodek, davek začasno in sorazmerno s podobnimi že obremenjenimi podjetji, obrati in poklici; po ugotovljenem čistem letnem dohodku pa se izvrši končna odmera lako za prihodnjo davčno dobo kakor tudi sorazmerno s časom, minulim od začetka davčne obveznosti do konca prvega poslovnega leta.
Ce davčna obveznost prestane pred izvršeno redno odmero za davčno leto, odmeri
<tavčno oblastvo davek po točki 1. člena 127. lega zakona za ves čas, za katerega ni bil davek odmerjen z rednim postopanjem.
Davčna stopnja.
Člen 59.
Kot davek plaču,jejo davčni zavezanci:
1. prve skupine......................10%
druge skupine pod točkama 1.
a)	in 2. a)......................8%
druge skupine pod točkami 1.
b)	, 2. b) in 4.)................o%
tretje skupine.....................4%
osnovnega davka od 100 dinarjev čistega dohodka in razen tega:
2.	dopolnilni davek od skupnega čistega dohodka vseh davčnih predmetov istega zavezanca, zavezanih temu davku v okolišu enega davčnega oblastva prve stopnje, in sicer:
do 10.000 Din..........................2%
preko	10.000	do 20.000	Din	2.5%
20.000	»	»	HO.000	>	3 %
>	30.000	»	>	50.000	>	4%
50.000	»	»	70.000	>	3^
>	70.000	»	>	90.000	>	0%
>	90.000	>	>	120.000	»	8%
»	120.000	> 150.000	>	10%
150.01X)	..................12%
Davek po višji stopnji ne sme biti večji od davka po najbližji nižji stopnji, povečanega za razliko, zaradi katere se uporablja višja stopnja.
Davek zavezancev druge skupine pod točko 3. znaša na leto 60 dinarjev in za vsakega pomočnika po 30 dinarjev.
Potujoči agenti in trgovinski potniki plačujejo ua leto 1000 dinarjev davka.
Na dopolnilni davek se ne smejo nalagati fcobene samoupravne doldade, prav tako pa tudi ne na davek zavezancev tretje skupine.
4.	Davek na rente.
Davčna obveznost.
Člen 60.
Davku na rente je zavezan vsak dohodek iz imovinskih predmetov in imovinskih pravic, ki ni zavezan nobenemu drugemu davku na dohodek, odnosno davku na dobiček (členi 74. do 88.), ter se ne smatra za dohodek iz službenega razmerja in tudi ni oproščen plačevanja davka na dohodek, odnosno davka na dobiček (členi 74. do 88.) po tem zakonu.
Semkaj spadajo zlasti:
t. obresti in rente od obveznic (obligacij) države, samoupravnih edinir, fondov, denarnih zavodov itd.;
2.	obresti od vseli drugih posojil in terjatev s kakršnimkoli nazivom ali v kakršnikoli obliki;
3.	obresti od hranilnih vlog v kakršnikoli obliki: na vložno knjižico, tekoči račun i. t. d.;
4.	osebne rente in vsakovrstni drugi podobni ponavljajoči se prejemki, kolikor se ne pojavljajo kot neposrednja odškodnina za storitve v službenem razmerju ali kot povračilo škode;
;>. obresti, rente, podobni ponavljajoči se Prejemki in dividende iz inozemstva; in
6. najemnine in zakupnine (tudi ob podzakupu) in vsakovrstni dohodki vseh onih imovinskih predmetov in imovinskih pravic, i'ar jih ni zavezanih drugemu davku ua dohodek ali davku na dobiček ter jih ni osnovanih ua službenem razmerju in tudi ue oproščenih drugega davka na dohodek. Če Sre za zakup zemljišča, plačuje zakupodajnik, ako je zakupnina večja nego vsota katastrskega čistega dohodka, na ves presežek za-llPnine tudi davek po tej obliki poleg davka aa dohodek od zemljišč na vsoto katastrskega ' istega dohodka.
Člen 61.
Dohodki od terjatev davčnih zavezancev, ki plačujejo davek na dohodek od (podjetij, obratov iu poklicev, niso zavezani temu davku, če se dokaže, da so taki dohodki del dohodka, ki je zavezan davku na dohodek od podjetij, obratov in poklicev. Če se pravna podstava takih terjajtev izpremeni, je treba plačevati davek po tej obliki.
Temu davku tudi niso zavezane one vsote, ki jih dobivajo člani komanditnih ali drugih trgovskih družb kot obresti od svojega dela, vloženega v obrat, če je v davčni prijavi dotičnega obrata vsa vložena glavnica točno prijavljena.
Člen 62.
Temu davku niso zavezani dohodki samoupravnih teles, ki jih prejemajo na javnopravni podstavi, odstopajo proti plačilu drugim pravico, okoriščati ceste (ulice), trge in podobno (m pr. takse za stajališče fijakerjev, takse za prostore na trgu, na ulicah itd.).
Člen 63.
'l’ega davka se opraščajo:
1.	država;
2.	apanaže članov kraljevskega doma;
H. če velja reciprociteta, diplomatski
predstavniki in konzuli tujih držav kakor tudi uslužbenci njih rodbin, ako so tuji državljani, glede dohodka, ki ga dobivajo iz inozemstva;
4.	obresti hranilnih vlog pri poštni hranilnici in vseh zadrugah, omenjenih v členu
76.,	točki 7.;
5.	podpore in vzdrževalniue, ki jih dajo starši otrokom in otroci staršem brez posebne pravne obveznosti;
6.	obresti državnih in drugih posojil po veljavnih specialnih zakonih;
7.	štipendije;
8.	dohodki javnopravnega značaja samoupravnih edinic (oblasti, okrožij, srezov, občin, mest), cerkvenih občin in ostalih cerkvenih hteles, samostanov, fondov in pobožnih ustanov (zadužbin) itd.;
9.	dohodki od glavnice poedinih davčnih zavezancev, ki se obremenjajo skupno pri podjetjih, zavezanih javnemu polaganju računov, z davkom na dobiček (dividende);
10.	lastni dohodki kumullranih sirotin-skih hl oganj;
11.	invalidske podpore po zakonu o invalidih in podpore, ki imajo značaj invalidnine in ki jih prejemajo poedine osebe iz fondov, ustanovljenih po zakonu o zaščiti in zavarovanju delavcev; in
12.	invalidi in druge osebe, telesno nesposobne za obdelovanje zemlje, glede zemljišča, oddanega v zakup.
Ta oprostitev velja tudi za vse pribitke, ki se odmerjajo na podstavi neposrednjega davka.
Člen 64.
Verske, humanitarne, šolske, vzgojne, dobrodelne in socialne naprave, fonde in pobožne ustanove (zadužbine) sme ministrski svet na predlog ministra za finance glede dohodkov iz člena 60. tega zakona začasno, celoma ali deloma, oprostiti tega davka in pribitka.
Člen 65.
Davčna obveznost nastane dne 1. januarja prihodnjega leta, pred katerim so se pridobili pogoji za davčno zavezanost; prestane pa dne 31. decembra onega leta. v katerem se pogoji davčne zavezanosti prestali.
Od tega se izvzemajo primeri, če pride kdo iz inozemstva na ozemlje kraljevine, ako dotlej ni bil zavezan temu davku, potem, če se zavezanec izseli z ozemlja kraljevine ali če umre. V teh primerih nastane, odnosno prestane, davčna obveznost pni dan prihodnjega meseca, ko so nastali, odnosno prestali, pogoji za davčno obveznost.
le odredbe se ne nanašajo na primere iz člena 71.
Nastanek davčne obveznosti mora prijaviti davčni zavezanec davčnemu oblastvu v HO dneh, izvzemši primere pobiranja po členu 71., drugače ga zadenejo kazenske posledice iz člena 137., odnosno iz členov 138. in 142. tega zakona.
če je glavnica izgubljena, prestane davčna obveznost samo, ako predloži davčni zavezanec dokaz o neizterljivosti terjatve.
Člen 66.
Pri fizičnih osebah, ki imajo stanovališče na ozemlju kraljevine ali ki bivajo tukaj najmanj leto dni in pri pravnih osebah, ki imajo tukaj svoj sedež, so zavezane temu davku vse obresti in rente, ne glede na to, odkdaj teko (izvzemši one, ki so oproščene po členu 63.).
Na obresti in rente, ki jih dobivajo te osebe iz inozemstva, se ne plačuje ta davek samo takrat, kadar davčni zavezanec dokaže, da plačuje na te obresti in rente v inozemstvu neposrednji davek.
Pizične lin pravne osebe, ki stanujejo, odnosno imajo svoj desež v inozemstvu, plačujejo davek po tej obliki na vse obresti in rente, ki jih prejemajo z ozemlja naše kraljevine.
D a v č n a osno v a.
Člen 67.
izvzemši primere davčnega pobiranja po členu 71., so davčua osnova vsi prejemki prejšnjega davčnega leta v obliki obresti in rent, v gotovini ali v naravi z denarno vrednostjo, in sicer:	., .
t. pri posojilih v obliki vrednostnih papirjev: obresti, ki se izplačajo, zapišejo upniku v prid ali vkapitalizirajo;
2. pri posojilih po specialnih pogodbah: letna vsota obresti in vrednosti vseh prejemkov in storitev, do katerih ima upnik pravico;
H. pri hranilnih vlogah: obresti, ki se plačujejo ali dovoljujejo vlagatelju trimesečno, poluletno ali letno;
4.	pri rentah: letna vsota rente ali letna vrednost dohodka v kakršnikoli obliki, ki pripada uživalcu kot renta po pogodbi ali na drugi pravni podstavi; in
5.	pri vseh imovinskih predmetih in pravicah, kar jih je zavezanih davku po tej obliki, letni dohodek, odnosno vrednost dohodka po stanju koncem prejšnjega davčnega leta.
Če nastane davčna obveznost med davčnim letom, se vzame za davčno osnovo zave-zančev dohodek, ki ga utegne dobiti do konca davčnega leta.
člen 68.
Če ni vrednost dohodka imovinskega predmeta ali imovinske pravice določena s pogodbo ali z drugo listino, jo ugotovi davčni odbor s svobodno ocenitvijo.
V dolgovnih razmerjih se jemlje dohodek v višini, določeni z listino, ne glede na to, ali ga je davčni zavezanec faktično prejel ali ne. Če dohodek ni določen z. listino in se tudi ne da ugotoviti, a je obstoj dolgov-uega razmerja dokazan, se smatra za dohodek 6% na leto od vrednosti dolgovnega razmerja.
Če je terjatev predmet sodnega postopanja, se smeta odmera in izterjatev davka na prošnjo davčnega zavezanca ustaviti, dokler se to postopanje ne konča.
Od kosmatega dohodka se morajo odhiti, če so dokazani:
1. pri rentah in podobnih ponavljajočih ■c prejemkih bremena, ki zmanjšujejo vrednost prejemkov, toda so z njimi v neposrednji zvezi ter se opirajo na privatnopravne podstavo;
2. pri imovinskih predmetih in pravicah stroški za upravo in vzdrževanje predmetov, odnosno za okoriščanje pravic, če obvezno obremenjajo davčnega zavezanca.
Izdatki za ustanovne svrhe se pri ustanovah ne sinejo vštevati v prednja bremena.
Davčna stopnja.
Člen 69.
Kot davek se plačuje:
• 1. pri obrestih od hranilnih vlog (člen
60.,	točka 3.), pri denarnih zavodih, hranilnicah in zadrugah 8%, t. j. osem dinarjev, in 2. pri ostalih obrestih in rentah 15%, t. j. 15 dinarjev davka od vsakih 1(K) dinarjev davčne osnove.
Vdove in osebe pod skrbstvom, pri katerih skupni dohodek, zavezan davku na rente, ni večji od 10.000 dinarjev, plačujejo v primeru pod 2. 8%, t. j. osem dinarjev od 100 dinarjev davčne osnove; vendar pa se ta odredba ne nanaša na primere, kjer se pobira davek od dolžnikov.
R a z n e odred b e.
Člen 70.
Davek na rente se pobira od samega davčnega zavezanca po davčnem razporedu, odnosno od dolžnika, ko se izplačujejo obresti in rente.
Člen 71.
Če izplačujejo obresti in rente kot dolžnik država, samoupravna edinka, javen fond, delniške družbe in ostale osebe, ki plačujejo davek na dobiček (členi 74. do 88.), in kumulirane sirotinske blagajne, pobira ta davek vedno in v vsakem primeru dotična blagajna (dolžnik) o priliki, ko izplačuje obresti in rente. Za take primere sploh ne velja oprostitev iz členov 68. in 64. tega zakona, razen oprostitev v členu 63., točkah 4., 6. in 9.
V teh primerih pobiranja se ne smejo vpoštevati odbitki po členu 68.
Davek se mora pobrati tudi takrat, kadar obresti in renta niso faktično izplačane, nego se samo pridrže ali vkapitalizirajo kot prirastek imovine.
Na davek, ki se tako potura, se ne sme nalagati nobena samoupravna doklada.
Če se ugotovi z vpogledom nepravilnost v poslovanju dotične blagajne na škodo države, se mora škoda takoj poravnati z 8%nimi obrestmi za ves čas zamude; če pa gre tudi za kaznivo dejanje, se uporabijo odredbe drugega odstavka člena 142.
Člen 72.
Če davčni zavezanec ne stanuje na tukajšnjem ozemlju, plačuje la davek dolžnik, odbijajo odmerjeni davek od vsote dolžnih obresti, odnosnp rente.
Člen 73.
Če se izterja terjatev sodno, mora pobrati sodišče od izterjane vsote, ko jo izroči upniku, pripadajoči davek na rente. Če tako izterjana terjatev ni bila prijavljena davčnemu oblastvu, se uporabijo kazenske odredbe iz člena 137., odnosno člena 142.
5.	Davek na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov.
D a v č n a o b v e z n o s t.
Člen 74.
Davku na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov, so zavezane:
1. delniške družbe, komanditne družbe na delnice, družbe z omejenim poroštvom, zadruge, rudniške družbe, zavarovalne družbe in hranilnice, kolikor so vse te osebe zavezane javnemu polaganju računov in imajo svoj sedež na ozemlju kraljevine;
2.	pridobitna podjetja države in samoupravnih edinic;
3.	inozemske pravne osebe glede svojih podjetij, odnosno posestev v kraljevini, če imajo na ozemlju kraljevine po predpisih registrirano zastopništvo (podružnico, agenturo, založišče itd.) ali če imajo nepremičnine na ozemlju kraljevine.
Člen 75.
Za podružnice in druge ločene nesamostalne obiate (založišča, agenture, prodajal-uice, tvornice itd.) se odmerja davek skupno in obenem s centralo. Podjetjem države in samoupravnih edinic se odmerja davek vsakemu posebe.
Člen 76.
Tega davka se opraščajo:
1.	vsa državna podjetja, ki se opirajo na pravico monopola ali služijo namenom javne uprave in prometa, kakor tudi vsa ostala, če in kolikor služijo neposredno potrebam države same;
2.	podjetja samoupravnih edinic, kolikor služijo neposredno namenom javne uprave ali neposredno lastnim potrebam samoupravnih edinic;
3.	podjetja s posebnimi zakonskimi ugodnostmi;
4.	inozemska podjetja, po mednarodnih pogodbah;
5.	Državna hipotekarna banka in poštna hranilnica;
6.	direkcija za kmetijski kredit s krajevnimi in oblastnimi zadrugami in Zanatska banka kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, a. d. (Obrtna banka kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev, d. d.);
7.	vse zadruge (tudi agrarne združbe) in njih zveze, ustanovljene po zakonu o zadružništvu, in sicer tako zadruge kakor tudi zveza, če je v njej včlanjenih najmanj 20 takih zadrug, če ne razdeljujejo dobička, če ne dajo članom upravnega in nadzorstvenega odbora tantiem in če se njih rezerve nikakor in nikoli ne smejo razdeliti med zadružnike;
8.	nabavljadne zadruge državnih uslužbencev in njih zveza, ustanovljena po zakonu z dne 5. decembra 1920.;
9.	združbe in zadruge, ustanovljene brez namena zaslužka po načelu vzajemnosti, kakor tudi samostalni fondi, ki jih ustanove javna telesa ali podjetniki /a svoje nameščence zaradi zavarovanja: bolezenskih stroškov, odškodnin ob nezgodi, zavarovanje invalidnine, jmkojnine za starost, pokojnine za vdove in sirote, za pogrebne stroške ali za podpore javnim in privatnim uradnikom in ostalim uslužbencem, najsi prejemajo prispevke iu darila tudi od nečlanov;
10.	vodne zadruge, ustanovljene po zakonih o vodnem pravu;
11.	oblastne samoupravne hranilnice.
Oprostitev pod točkami 1., 2., 5., 6., 7.,
8.,	9„ 10. in 11. velja Uidi za vse pribitke, ki se odmerjajo na podstavi neposrednjega davka; za oprostitev pod točkama 3. in 4. pa sta odločilna glede pribitkov obseg in besedilo ugodnosti, odnosno pogodbe.
Člen 77.
Davčna obveznost se začne z onim dnem, od katerega podjetje pravno obstoji, prestane pa koncem onega meseca, v katerem podjetje dokazano popolnoma ustavi poslovanje. Začetek in prestanek davčne obveznosti mora prijaviti davčni zavezanec pristojnemu davčnemu oblastvu v 14 dneh. Davčni zavezanec, ki ne ravna tako, se kaznuje po odredbah člena 138. tega zakona.
Če podjetje nadaljuje poslovanje med likvidacijo in konkurzom, se izvrši nova odmera davka na podstavi uspeha tega poslovanja.
Imovina podjetij v likvidaciji se ne sme razdeliti, dokler se ne odmeri in ne pobere ves davek do prestanka davčne obveznosti.
Člen 78.
Če se razširi poslovanje podjetja tudi na inozemstvo, je temu davku zavezan ves dobiček podjetja.
Če ima podjetje v inozemstvu stalno zastopništvo (agenturo, založišče, podružnico, poslovne prostore za kupovanje in prodajanje ild.), mora plačevati davek tudi na ta dobiček, ako ne dokaže, da plačuje nanj v inozemstvu davek iste ali podobne oblike.
Podjetja s sedežem v inozemstvu, ki razširijo svoje poslovanje tudi na ozemlje kra Ijevine, plačujejo davek na dobiček od tega svojega poslovanja.
Člen 7f>.
Ministrski svet se pooblašča, da sme na predlog ministra za finance oprostiti plačevanja tega davka, celoma ali deloma, začasno, podjetja, ustanovljena v javne, kulturne in dobrodelne svrhe občega pomena, če dajo samo neznaten dobiček, ki v razmerju proti drugim sorodnim podjetjem ni vpošteven.
Davčna osnova.
Člen 80.
Davčna osnova je dobiček enega leta, izračunjen po odredbah tega zakona, po stanju, ki se izkazuje v bilanci, sestavljeni /.a poslovno leto, minulo pred davčnim letom.
Za prvo leto poslovanja podjetja je davčna osnova ista kakor davčna osnova drugega leta. Davek se predpiše naknadno, obenem za prvo in drugo davčno leto sorazmerno s trajanjem poslovanja.
Dokler se ne določi prva davčna osnova po prvi sestavljeni bilanci podjetja, se odmeri davek podjetju začasno v višini minimalnega davka, določenega v členu 86.
Člen 81.
Dobiček enega poslovnega leta, zavezan davku (davčna osnova), se izračuni po bilanci in računu izgube in dobička; pri tem se vpoštevajo odredbe členov 82. in 83. tega zakona.
Člen 82.
Ko se določa davčna osnova, se ne smejo odbiti:
1.	neposrednji davek, plačan po tej obliki;
2.	neposrednji davek z vsemi pribitki, ki jih je plačalo podjetje namesto svojih nameščencev;
3.	poslovna izguba v predhodnem poslovnem letu;
4.	odškodnine ali koristi ustanoviteljev ali drugih članov iz. dohodka podjetja, posebe zaračunjene v bilanci; obresti ali dividende (prioritetne dividende) od celokupne lastne glavnice;
5.	povračilo podpore (subvencije) države ali samoupravnih edinic in garantiranega (zajamčenega) prisipevka države in drugih javnih teles;
6.	pri inozemskih podjetjih vsaka obremenitev tukajšnjih podružnic po glavnem zavodu kot del režijskih stroškov;
7.	darila in nepogodbene nagrade nameščencem ali drugim osebam in vsakovrstni drugi podobni neobvezni izdatki (razen če so v neposrednji zvezi s poslom ter se gibljejo v običajnih mejah);
8.	tantieme,-dnevnice in druge podobne nagrade članov upravnega in nadzorstvenega odbora kakor tudi nepogodbene tantieme ostalih uslužbencev podjetja;
9.	vsakovrstni odpisi ali vnosi (dotacije) v rezervne fonde, razen onih, ki so omenjeni
v	členu 83. pod točkami 7., 8. in 9.;
10.	dohodek rudniških podjetij od odškodnine za pomožne rove, za učinjene storitve in iz naslova rudniških služnosti (ser-
vi	hitov); in
11.	vsote, uporabljene iz. tekočih dohod* kov za povečavo imovine v kakršnikoli obliki.
Če je čisti dobiček po bilanci zmanjšan «i zgoraj naštete odbitke in se ugotovi z vpogledom ali pregledom knjig njih vknjižba v breme dobička, se morajo dodati čistemu dobičku po bilanci.
Člen 83.
Ko se določajo davčne osnove, se odbijajo:
1.	presežek vplačila preko nominalne vrednosti novih delnic ob priliki emisije;
2.	prenos dobička, že obdavčenega v minulem letu;
3.	dohodek onih predmetov, ki spadajo pod kakšno drugo davčno obliko ali uživajo začasno olajšavo po členu 37., 11., v vsoti, ki služi za podstavo odmeri davka po dotični davčni obliki. Semkaj spadajo tudi prejete di vidende domačih delniških družb;
4.	dohodek v obrestih, oproščenih davka na rente;
5.	podpora (subvencija) države in samoupravnih edinic kakor tudi garantirani prispevki države;
6.	izguba neizterljivih terjatev, če jo je odobril zbor delničarjev (glavna skupščina) s tem, da je sprejel bilanco;
7.	vsote, ki so v bilanci odpisane ali pa so vložene v posebne rezervne fonde, iz katerih naj se pokrivajo izdatki ali izgube točno označene vrste, in sicer: kot zmanjšava vrednosti predmetov (razen zgradb, ki so zavezane davku na dohodek od zgradb kakor tudi onih, ki uživajo začasno olajšavo po členu
37.,	II.), izgube na substanci in druge poslovne izgube, kolikor so že nastale v poslovanju ali se morejo zanesljivo vedeti že naprej kot posledica poslovnih razmer. (Slede izgub na substanci rudnikov veljajo odredbe iz člena 54., točke 5.;
8.	vnos (dotacija) v pokojninski fond nameščencev dotičnoga podjetja, če obstoje posebna pravila za upravljanje tega fonda, in vsi drugi izdatki za nameščence, izvzemši izdatek iz točke 2. člena 82., če in kolikor je podjetje za to zavezano po zakonu ali pogodbi; pri rudniških podjetjih vnosi v bratovsko skladnico in vsi drugi vnosi, ki jih je rudniško podjetje zavezano dajati po zakonu ali pogodbi;
9.	pri zavarovalnih podjetjih ono vsota, ki je postavljena v premijske rezerve po po-edinih granali zavarovanja, kakor tudi obresti lakih rezervnih fondov, dokler se ne upora-l/ijo te vsote v druge svrhe;
10.	pri zavarovalnih podjetjih prijavljene in priznane, toda še neporavnane terjatve od zavarovanja; in
11.	vsaka izguba in vsak izdatek, ki obre-menja že obdavčen fond.
Razen teh odbitkov se priznavajo kot izdatki plačani posrednji davki, takse, carine, davek na poslovni promet, samoupravne davščine, doklade za dotične zbornice, vse vrste zavarovanja zoper škodo, pasivne obresti, najemnine, zakupnine in vobče vsi režijski stroški, potrebni za dosezanje dobička, kolikor niso izvzeti v členu 82.
Vsoto odpisa p° točki 7. sme davčno oblastvo znižati, ko je zaslišalo tri izvedence, izmed katerih imenuje enega davčno oblastvo, drugega davčni zavezanec, tretjega kot Predsednika pa izvolita izvedenca ali, če se »e zedinita, pristojna zbornica. Rezervni fondi pod točko 7. ne smejo biti večji od 'šote, ugotovljene v bilanci kot vrednost doličnih predmetov.
Člen 84.
Pri nabavljalnih (konsumnih), kreditnih. Proizvajalnih, proda Jalnih, zdravstvenih, sa-'bopodpornih in podobnih zadrugah in njih zvezah, ki razdeljujejo po svojih pravilih del Presežka ali ves presežek med člane v ra/, merjn poslovanja z zadrugo, ni zavezan davku Presežek, odnosno del presežka, ki se raz-^ljuje na ta način.
To ugodnost uživajo zadruge, če po svojih pravilih:
1.	razdeljujejo blago samo članom, predelujejo ali prodajajo samo svoje izdelke, odnosno pridelke članov ali če omejujejo poslovanje izključno na člane;
2.	vobče ne plačujejo obresti na deleže ali plačujejo samo omejene obresti, ki ne presezajo 6 % ;
3.	dajo članom, ki imajo samo en delež, enako pravico do obresti kakor onim, ki imajo več deležev, ter tudi sicer enako postopajo z vsemi zadružniki.
Člen 85.
Vsi davčni zavezanci po tej davčni obliki morajo dovoliti na pismeno zahtevo davčnega oblastva vpogled v svoje knjige in račune: drugače se kaznujejo v denarju s 1000 do
10.000	dinarjev, davčno oblastvo pa izvrši odmero tudi na podstavi svojih podatkov.
Organi, ki vrše vpogled, morajo ob zakonski odgovornosti varovati tajnost ter ne smejo razširjati vpogleda na kaj drugega nego na ono, kar vpliva na pravilni razpored davka dotičnih davčnih zavezancev.
Davčna stopnja.
Člen 86.
Kot davek na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov, se plačuje od dobička, izračunjenega po členih 81. do 84.:
1.	osnovni davek:
a) za zadruge iz člena 84. tega zakona kakor tudi za regulativne hranilnice in mestne hranilnice . . . z 10%;
h) za industrijska in rudniška podjetja kakor tudi za zadruge, ki niso omenjene v členu 84.,.............z 11 % ;
c)	za vsa ostala podjetja ... z 12 % ;
2. dopolnilni		davek, ki	znaša:	
O/ 4/0 *	če ne preseza donosnost		6% vlož. glavnice	
3%,		 » 			» 		8%	— » —
4%,		 » —		 > —	10%	— » --
5%,		 > 			 » —	1 O' * - O	— > —
6%,		 » 			 » —	14%	— » —
7%,		 » 			 » 		16%	— » —
8%,		 » 			 » —	18%	— » —
9%,		 > 			 » _	20%	— » —
10%,		 » 			 » 		99 O' -J- o	— > —
11%,		 » 			 > —	24%	— > —
12%,		 » 			 > —	26%	— » —
13%,		 » 			 » 		28%	— » —
14%,		 » 			 > 		30%	— > —
15%	od donosnosti preko		30%.	
Vendar pa ne sme znašati osnovni davek z. dopolnilnim davkom vred manj nego 1.2°/»,., t. j. en dinar in dve desetini dinarja na 1000 dinarjev glavnice, vložene v podjetje, ki je zavezano davku; pri zavarovalnih družbah pa ne sme biti manjši nego 1.2°/ou, t. j-en dinar in dve desetini dinarja na 1000 dinarjev od zneska letnih čistih premij (po odbitku pobranih premij — bonus).
Če se steko davčne stopnje pod točko 1. a), b) in c) istega davčnega zavezanca, se uporabi na vse samo višja davčna stopnja.
Če se uporablja višja stopnja dotičnega davka, ne sme biti davek večji od davka po najbližji nižji stopnji, povečanega za razliko dobička, zaradi katerega se uporablja višja davčna stopnja.
Donosnost se ugotavlja iz razmerja dobička, ki služi za davčno osnovo, proti vloženi glavnici dotičnega podjetja.
Za vloženo glavnico podjetja se smatrajo: osnovna glavnica, vplačana po stanju knjig prvi dan poslovnega leta, obči rezervni fond in vsi ostali pravi rezervni fondi, izkazani v bilanci, s katerimi podjetje svobodno razpolaga, potem dobiček, prenesen iz prejšnjega leta, in povečava glavnice, kolikor se je vplačala v prvi polovici dotičnega poslovnega leta.
Za osnovno glavnico pri delniških družbah in komanditnih družbah na delnice se
smatrajo vplačana osnovna glavnica, pri zadrugah vsota vplačanih deležev zadružnikov, pri družbah z omejenim poroštvom kakor tudi pri rudniških družbah pa temeljna vplačila. odnosno vrednost kuksov, v obeh poslednjih primerih skupno z doplačili.
Pri podjetjih, ki nimajo vložene glavnice, se jemlje donosnost z 10%.
Ko se izračunavata osnovni in dopolnilni davek, se zaokroža davčna osnova na nižjo polno stotico dinarjev.
Na dopolnilni davek se ne sme nalagati nobena samoupravna doklada.
Člen 87.
Za zadruge za medsebojno podpiranje, pri katerih se zbirajo poslovni deleži z vplačili, ki ne presezajo na mesec 50 ali na teden 10 dinarjev ter je njih poslovanje omejeno na to, da dajo članom podpore, predujem ali posojilo ob nesreči, potrebi, bolezni ali smrti, se znižuje stopnja osnovnega davka na dobiček (člen 86., točka 1. a) za 5%, če računijo članom maksimalno za 3% večje obresti od najvišje obrestne mere, ki jo je računila Narodna Iranka v dotičnem letu zu eskontiranje menic.
Če tri bila eskontna mera nižja od 5%, zadruga ne izgubi te ugodnosti, ako je računi la članom 8% obresti.
Člen 88.
Če pri industrijskih ali rudniških podjetjih uprava (centrala) in podružnice (tvornica, delavnica, agntura, založišče itd.) niso v okolišu ene občine, se porazddli skupno odmerjeni osnovni davek v kraju, kjer ima uprava sedež, kot osnova za samoupravne doklade tako, da se izloči za občino, kjer ima uprava sedež, prvenstveno 20%, ostanek 80% pa se porazdeli med občino, kjer ima uprava sedež, in med občine podružnic v razmerju njih doseženega kosmatega dohodka.
Če kje ni kosmatega dohodka ali če ga ni mogoče ugotoviti, se izvrši porazdelitev ostalih 80% osnovnega davka za odmero samoupravnih doklad v dotičnih občinah po razmerju osebnih izdatkov uslužbencev in delavcev.
Pri podjetjih trgovinskega značaja, denarnih zavodih, zavarovalnih družbah in zadrugah, ki niso industrijskega značaja, se izloči za občino, kjer ima uprava sedež, prvenstveno 50%, ostanek pa se porazdeli po odredbi predhodnega odstavka.
Pri prometnih podjetjih služi za odmero samoupravnih doklad ves osnovni davek edino v kraju, kjer ima uprava sedež.
(j. Davek na dohodek od nesamostalnoga dela in poklica.
(U s 1 n ž l> e n s ki dave k.)
Člen 89.
Temu davku je zavezan vsak dohodek iz nesamostalnoga dela in poklica, ki izvira z območja kraljevine bodisi neposredno iz službenega razmerja, bodisi iz pravice, ki je dana z zvanjem ali položajem, če dejanski ni zavezan davku na dohodek podjetij, obratov in poklicev (člen 42., člen 55., točka 4.), odnosno davku na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov (člen 82., točki 7. in 8.), ne glede na to, ali sta delo ali poklic trajnega ali prehodnega značaja. Temu davku je zavezan tudi dohodek, ki izvira iz inozemstva za nesamostalno delo in nesamosta-len poklic, ki se izvršuje na ozemlju kraljevine, kolikor se ne dokaže, da se plačuje nan j v inozemstvu neposrednji davek.
Za dohodke, zavezane temu davku, se smatrajo zlasti:
1.	plače, doklade na plače vsake vrste, honorarji, nagrade, renumeracije, gratifika-
rije, tantieme, sejne in dežurne dnevnice, izpitne takse, stolarine in druge podobne nagrade ali prejemki s kakršnimkoli imenom, koristi z denarno vrednostjo in odškodnine osebam, ki so zaposlene v državni, javni ali privatni službi;
'2. pokojnine, podpore, oskrbnine in vsi drugi prejemki in druge koristi z denarno vrednostjo za prejšnjo osebno službo ali službo tretje osebe.
Za take dohodke se ne smatrajo:
1. civilna lista in prejemki narodnih poslancev;
‘2. onerozni prejemki uslužbencev v državni ali drugi jarmi službi, kakor razne povprečnine za pokrivanje službenih izdatkov, dnevnice oblastnih poslancev, potne dnevnice in ostali potni stroški;
3.	onerozni prejemki oseb, ki so zaposlene ali nameščene v privatni službi, v višini dokazanih stroškov.
Člen 90.
Tega davka se «praščajo:
1.	po načelu reciprocitete diplomatski zastopniki tujih držav in drage osebe, ki jim pripada po mednarodnem pravu izdeželnost, s svojimi uradniki in nameščenci, kakor tudi vse osebe, ki jim pripada na podstavi državne pogodbe ali po mednarodnopravnih načelih pravica do oprostitve, kolikor so vse te osebe inozemski državljani;
‘2. dohodek kmeti jekih delavcev in služabnikov pri kmetijskem delu kakor Uidi delavcev pri postavljanju kmetijskih zgradb mi kmetih;
H. plače in prejemki vojakov stalnega kadra izpod podnaredniškega čina;
4.	dijaki glede svojega dohodka od poučevanja ;
5.	dohodek nekvalificiranih delavcev-dninarjev, na hitro roko najetih za posel ob izrednih in nujnih javnih potrebah:
6.	dohodek od nesamostalnoga dela in poklica, Če ne preseza 400 dinarjev na mesec, 100 dinarjev na teden in 16 dinarjev mi dan, in poleg tega za vsakega zakonskega otroka do 18 let, ki nima samostalnega dohodka, po 100 dinarjev na mesec, ‘25 dinarjev na teden in 4 dinarje na dan.
Člen 91.
Vsi ponavljajoči se prejemki, zavezani davku, iz vsakega službenega razmerja ali vsakega poklica se smatrajo za en davčni predmet. Prejemki in koristi, ki se pojavljajo zdaj pa zdaj, so vsak zase poseben davčni predmet.
Člen 9‘2.
Davek se odmerja po znesku mesečnega, tedenskega, odnosno dnevnega ponavljajočega se dohodka, zmanjšanega za znesek zakonskega odbitka po prihodnjem členu. Če ponavljajoči se dohodek ni določen ua mesec, odnosno im teden, nego za drug čas, se izračunava davek sorazmerno z mesečnim ali tedenskim zneskom, pri čemer se računi teden s 6 dnevi, mesec s ‘2F> dnevi in teto s 300 dnevi.
Če dohodek ni določen po Času (akordna plača, plača od kosa in podobno), se določi dohodek po znesku, ki bi spadal povprečno ali spada običajno mi dan, teden ali mesec.
Na dohodke in koristi, ki se pojavljajo zdaj pa zdaj, se odmerja davek po členu 96.
Člen 93
Ko se izračunava davku zavezani dohodek od ponavljajočih se prejemkov in koristi, med katere se štetejo vsi ponavljajoči se prejemki in vse ponavljajoče se koristi, kar jih je kakorkoli ugotovljenih naprej, se odbije:
1. če dohodek ne preseza 4000 dinarjev na mesec (960 dinarjev na teden, 160 dinar-
jev na dan) -— 400 dinarjev na mesec (120 dinarjev na teden in 16 dinarjev na dan) in za vsakega otroka po členu 90., točki 6., po 100 dinarjev na mesec (25 dinarjev na teden, 4 dinarje na dan);
2.	če znaša dohodek preko 4000 dinarjev na mesec (preko 960 dinarjev na teden in 160 dinarjev na dan) do 6000 dinarjev na mesec (do 1440 dinarjev na teden in 240 dinarjev na dan) — polovica zneska, določenega v predhodni točki.
Na dohodek preko 6000 dinarjev na mesec (1440 dinarjev na teden in 240 dinarjev na dan) se ne dovoljuje noben odbitek.
Če je kdo v več službenih razmerjih, se vpošteva odbitek samo iz onega davku zavezanega službenega razmerja, ki donaša največji dohodek.
Če imata dohodek iz nesamostalnega dela in poklica mož in žena, se prizna odbitek za otroke samo pri očetovem dohodku.
Člen 94.
Dohodek ali del dohodka v naravi se ocen ja po denarnem namestku, ki ga določi minister za socialno politiko po členu 22. zakona o zavarovanju delavcev. Za koristi, ki tukaj niso obsežene, določa njih namestek davčno oblastvo po dejanskih krajevnih cenah, ko je zaslišalo delodajalce. Vrednost stanovanja državnega uslužbenca se ne sme oceniti više nego stanarina, ki mu pripada po zakonu.
Člen 95.
Za ponavljajoče se prejemke iu ponavljajoče se koristi znaša davek:
1. Za tedenski dohodek, zmanjšan za zak. odbitek
'E 1	Dohodek Din od 1 do		Davek Din	Stopnja	Doh D od	odek in do	Davek Din
1.		48	1-	56.	1345	1368	92-—
2.	49	72	1-50	57.	1369	1392	94-—
3.	73	96	2-	58.	1393	1416	96- -
4.	97	120	2-50	59.	1417	1440	98 —
5.	121	145	3-	60.	1441	1464	I01- —
6.	146	168	4 —	61.	1465	1488	103- -
7.	169	192	4 50	62.	1489	1512	106'—
8.	193	216	5 50	63.	1513	1636	108- -
9,	217	240	6-50	64.	1537	1560	111-—
10.	241	264	7-50	65.	1561	1584	113 —
11.	265	288	8-50	66.	1585	1608	116. -
12.	289	312	950	67.	1609	1632	118- -
13.	313	336	10-50	68	1633	1656	121-
14.	337	360	11 50	69.	1657	1680	123 —
15.	361	384	12-50	70.	1681	1704	126- —
16.	385	402	14 —	71.	1705	1728	129 —
17.	409	432	15-	72.	1729	1752	131 50
18.	433	456	16-	73.	1753	1776	134-—
19	457	480	18-	74.	1777	1800	137 —
20.	481	504	19-	75.	1801	1824	139-
21.	505	528	2050	76.	1825	1848	142 —
22.	529	552	22- -	77.	1849	1872	145- -
23.	553	576	23-50	78.	1873	1896	148 —
24.	577	600	25-	79.	1897	1920	1 51'—
25.	601	624	27-	80.	1921	1944	154- -
26.	625	648	28-50	81.	1945	1968	156-
27.	649	672	30-	82.	1969	1992	159-—
28	673	696	32-	83.	1993	2016	162-—
29.	697	720	34-50	84.	2017	2010	165-
30.	721	744	36-	85.	2041	2064	168
31.	745	768	38-	86.	2065	2088	171 —
32.	769	792	40 -	87.	2089	2112	174 -
33.	793	816	42-50	88.	2113	2136	177 —
34.	817	840	44 —	89.	2137	2160	180- -
35.	841	864	46-—	90.	2161	2184	183- -
36.	865	888	48-—	91.	2185	2208	186- -
37.	889	912	50 —	92.	2009	2232	190"—
38.	913	936	52	93.	2233	2256	193-
39.	937	960	55-	94	2257	2280	196’—
40.	961	984	57 —	95.	2281	2304	199 —
41.	985	1008	59 —	96.	2305	2328	202'—
42	1009	1032	6i' —	97.	2329	2352	205'—
43.	1033	1056	64-—	98.	2353	2376	209- -
44.	1057	1080	66 -	99.	2377	2400	212-
45.	1081	1104	68-—	100.	2401	2424	216 —
46.	1105	1128	70	101.	2425	2448	219 —
47.	1129	1152	72-	102	2449	2472	222- -
48.	1153	1176	74-	103	2473	2496	224 -
49.	1177	1200	76-—	104.	2497	2520	226-
50.	1201	1224	78 —	preko2520		2640	10°/o
51	1223	1248	80 —	»	2640	2880	11°/o
52.	1249	1272	83 —	»	2880	3120	120/0
53	1273	1296	85 —	»	3120	3600	130/0
54	1297	1320	87	»	3600	4320	140/0
55.	1321	1344	89	»	4320		150/0
2. Za mesečni dohodek, zmanjšan za zak. odbitek
1 00	Dohodek Din		Davek Din	Stopnja	Dohodek Din		Davek Din
	od	do			od	do	
1.		200	4 —	56.	5601	5700	382- -
2.	201	300	b‘—	57.	5701	5800	392- -
3.	301	400	9 —	58	5801	5900	40!--
4.	401	500	11 —	59.	5901	6000	411 —
5.	501	600	14-	60.	6001	6100	421-—
6.	601	700	17 —	61.	6101	6200	431 •—
7	701	800	20--	62	6201	6300	441 —
8.	801	900	23-	63.	6301	6400	451 •—
9.	901	1000	27-	64.	6401	6500	462- -
10.	1001	1100	31 —	65.	6501	6600	472-
11.	1101	1200	35-	66.	6601	6700	482 —
12.	1201	1300	39-	67.	6701	6800	493 —
13.	1301	1400	43--	68.	6801	6900	503- -
14.	1401	1500	48	69.	6901	7000	514-—
15	1501	1600	53 -	70.	7001	7100	525- -
16.	1601	1700	58 -	71	7101	7200	536- -
17.	1701	1800	63--	72.	7201	7300	548 —
18.	1801	1900	68-	73.	7301	7400	558 —
19.	1901	2000	74	74.	7401	7500	570 -
20.	2001	2100	80"—	75.	7501	7600	581' -
21.	2101	2200	86-	76	7601	7700	593
22.	2201	2300	92-—	7.7.	7701	7800	605 -
23.	2301	2400	98-	78.	7801	7900	616- -
24.	2401	2500	105-	79.	7901	8000	628- -
25.	2501	2600	112-—	80.	8001	8100	640 -
26	2601	2700	119'—	81.	8101	8200	652-
27.	2701	2800	126-	82.	8201	8300	664- -
28	2801	2900	133--	83.	8301	8400	676-
29.	2901	3000	141"—	84.	8401	8500	689-
30.	3001	3100	149--	85.	8501	8600	701 -
31.	3101	3200	157	86.	8601	8700	713-
32.	3201	330C	165-	87.	8701	8800	726- -
33.	3301	3400	173 —	88.	8801	8900	738
34.	3401	3500	182'—	89.	8901	9000	752--
35	3501	3600	19T—	90.	9001	9100	764'
36.	3601	3700	200 —	91.	9101	9200	778 -
37	3701	3800	20 i'—	92.	9201	9300	791-
38.	3801	3900	218-	93.	9301	9400	804 —
39.	3901	4000	228--	94.	9401	9500	817- -
40.	4001	41L0	238 —	95.	9501	9600	830- -
41	4101	4200	248 -	96.	9601	9700	844' -
42.	4201	4300	258 —	97.	9701	9800	858
43.	4301	4400	266-—	98.	9801	9900	871-
44.	4401	4500	275-—	99.	9901	10000	885--
45.	4501	4600	283-—	100.	10001	10100	899 -
46	4601	4700	291 •—	101.	10101	10200	912"—
47.	4701	4800	300"—	102.	10201	10300	923 -
48.	4801	4900	309-—	103	10301	10400	933--
49.	4901	5000	318-	104	10401	10500	943 —
50.	5001	51C0	326*-	preko 10500		11000	Ui°/o
51.	5101	5200	335 —	»	11000	12000	11 »/o
52.	5201	5300	345 —		12000	13000	12°/o
53.	5301	5400	354 —		13000	15000	130'n
54.	5401	5500	363 -	»	15000	18000	140,o
55	5501	5600	372	»	18000		l5n/o
Davek po višji odstotni stopnji ne sme biti večji od davka po najbližji nižji stopnji, povečanega za razliko, zaradi katere se uporablja višja stopnja.
Vkljub temu pa se ne vračunava v dohodek hišnega služabništva vrednost stanovanja in hrane (člen 94.); zalo pa se ne dovoljuje odbitek od dohodka v denarju po členu
93.,	točkah 1. in 2.
Člen 96.
Na dohodke in koristi, ki se pojavljajo zdaj pa zdaj in ki niso določeni s stalno, letno, mesečno, tedensko ali dnevno vsoto (kakršni utegnejo biti: tantieme, nagrade, sejne iu dežurne dnevnice, provizije in poodbno), se odmeri davek vsakokrat ob izplačilu na vsak posebni znesek dohodka, odnosno na denarno vrednost koristi, brez odbitka. Jako-le:
od	doh. do		1 .<X)()	Din	4%
		preko 1.000	do 2.000		5%
		‘2.000	»	3.000		6%
		il.OOO	»	4.000		7%
		4.000	5.000		8%
		5.000	6.000		0%
		6.000	8.000		10%
>		8.000	» 10.000	>	11%
	>	10.000	12.000	>	12%
	>	12.000	15.000		13%
		15.000	18.000	>	14%
	>	18.000	25.000		15%
»	>	25.000	50.000		16%
5>	>	50.000	100.000		17%
	>	100.000	Din .	.	.		18%
	Davek	po višji stopnji ne sme		biti	večji
od davka po najbližji nižji stopnji, povečanega za razliko, zaradi katere se upora Hl j a višja stopnja.
COen 97.
Na davek na dohodek od nesamostalnoga dela se ne smejo nalagati nobene samoupravne doklade do 4000 dimi rje v mesečnega, odnosno 960 dinarjev tedenskega zneska prejemkov, po odbitku po členu 98.
Vendar pa je davek od prejemkov preko teh zneskov, odnosno davek od tantien in ostalih oblik prejemkov po členu 96. zavezan samoupravnim dokladam.
Državni uslužbenci niso zavezani samoupravnim dokladam glede davka na prejemke po zakonih in uredbah, ki veljajo za državne uslužbence.
Člen 98.
Vsakdo, ki ima dohodek od nesamostalnoga dela in poklica, ne glede na njegovo višino, mora nabaviti pred začetkom koledarskega leta, vsekakor pa pred vstopom v službo, od svojega občinskega oblastva davčno knjižico, v katero vpiše občinsko oblastvo po členu 90., točki 6.), njegovo ime kakor tudi imena in leta starosti otrok.
Od te dolžnosti se izvzemajo uslužbenci države in samoupravnih teles, ki imajo plačilne knjižice.
Knjižice izdaja občinsko oblastvo za nabavno ceno brez druge odškodnine. Davčno knjižico sme izdati tudi vsako davčno oblastvo prve stopnje; vendar pa se začne uvaže-vati odbitek (člen 93.) za otroke šele, ko more davčno oblastvo na podstavi predloženega predpisanega potrdila vpisati v knjižico potrebne podatke o njih.
V to knjižico vpiše delodajalec vsa izplačila in vse koristi v denarni vrednosti ob vsakem izplačilnem roku kakor tudi odtegljaj davka ter potrdi njegovo točnost s svojeročnim podpisom.
Člen 99.
Vsi delodajalci, razen v primeru prihodnjega člena, kakor tudi državne in samoupravne blagajne in blagajne drugih javnih naprav, ki vrše izplačila po službenem razmerju (člen 89.), morajo odtegniti ob vsakem izplačilu davek po lestvici člena 95., odnosno člena 96.
Odtegnjeni in predpisani davek mora vplačati tekom vsakega meseca vsak delodajalec pri pristojni državni blagajni po se-znamku vseh nameščenih in zaposlenih uslužbencev in delavcev najkasneje 15. dan po preteku vsakega meseca. Generalna direkcija davkov sine dovoliti za poedine kategorije delodajalcev, da se polaga odtegnjeni davek tudi trimesečno; v tem primem mora hiti plačan najkasneje v 15 dneh po preteku vsakega trimesečja. Seznamek se mora sestaviti po enotnem uradnem obrazcu.
Če stanuje delodajalec stalno v inozemstvu, mora plačevati davek neposredno prejemnik sam.
Člen 100.
Ta davek se sme plačevati tudi v davčnih znamkah. Kdaj in kako naj se vrši plačevanje na ta način, odloči z naredbo minister za finance. V tem primeru mora delodajalec ali njegov namestnik davčne znamke dobro nalepiti v davčno knjižico ter jih uničiti s svojim žigom ali svojeročnim podpisom tako, da se znamka ne more več uporabiti. Za tako pobrani davek ni treba, da bi delodajalci predlagali davčnemu oblastvu se-znamke.
Člen 101.
Ali st uporabljata davčna lestvica in vsota davka, ki so ga določila samoupravna telesa in druge javne naprave kakor Uidi državna podjetja in privatni delodajalci. Pravilno, preizkuša davčno oblastvo.
Člen 102.
Davčna oblastva kakor tudi organi finančne kontrole preizkušajo občasno s pregledovanjem dotičnih poslovnih knijg, plačilnih seznamov in davčnih knjižic, ali delo-
dajalci pravdno odtezajo davek, ali ga pravočasno polagajo državni blagajni, odnosno pobirajo v davčnih znamkah. V vsem času za poslovanja mora delodajalec davčne knjižice hraniti ter jih pokazati na zahtevo kontrolnih organov.
Preizkušnje se sme vršiti pri obratih in poklicih samo med delovnim časom, v privatnih stanovanjih državljanov, pri katerih so zaposleni hišni služabniki, pa samo podnevi.
Člen 103.
Vse spore med delodajalci in njih nameščenci glede davčnih odtegljajev rešuje davčno oblastvo prve stopnje; pritožbe zoper te rešitve, ki se morajo vložiti v 15 dneh po vročitvi, pa rešuje pristojno davčno oblastvo druge stopnje.
B. Odredbe o odmeri davkov.
1. Priprave za odmero davkov.
Člen 104.
Prijava davčnega zavezanca je redno podstava, po kateri se ugotavlja davku zavezani dohodek kot davčna osnova. Način, po katerem se odmerja davek na dohodek od zemljišč, nesamostalnega dela, zavezancev z ugotovljeno postavko iz člena 59., kakor tudi onih iz člena 71. tega zakona, je določen po-sebe pri vsaki dotični davčni obliki.
Davčne osnove ugotavlja davčni odbor, odnosno davčno oblastvo tako, kakor je določeno z odredbami tega zakona.
Člen 105.
Davčna prijava se izroči na obči javni poziv in v roku, ki je določen v njem; ta rok ne sme biti krajši nego mesec dni.
Davčni zavezanci, ki plačujejo davek na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov, predlože prijavo v petih mesecih po preteku poslovnega Leta, najkasneje pa v 15 dneh po glavnem zboru, na katerem so bili končni računi odobreni.
Če nastane davčna obveznost med davčnim letom, se izroči davčna prijava v roku in na način, kakor je določeno za dotično davčno obliko v. ten;, zakonu, v ostalih primerih pa v 15 dneh od dne, ko je nastala davčna obveznost. Davčni zavezanec mora priložiti davčni prijavi ali i>a na poseben poziv davčnega oblastva naknadno predložiti tudi vse druge podatke, Id so potrebni za pravilno odmero davka.
Oblika davčne prijave, način sestave, opreme in izročitve se predpiše s pravilnikom za izvrševanje tega zakona.
Obrazci prijave se izdado na zahtevo davčnega zavezanca proti plačilu zneska, ki je označen na njih in ki ne sme biti večji od nabavne cene. Davčna prijava ni zavezana nobeni taksi.
Minister za finance sme oprostiti poedine kategorije davčnih zavezancev predlaganja davčnih prijav; vendar pa smejo davčni odbori zahtevati v konkretnih primerili, naj predlože davčno prijavo tudi taki davčni zavezanci.
Člen 106.
Davčna prijava se izroči pristojnemu občinskemu, odnosno davčnemu oblastvu, ki mora dati potrdilo o njej. Pri pravnih osebah predloži prijavo njih predstavnik; za osebe pod skrbstvom in za mase vobče njih skrbnik, zastopnik ali branitelj (konkurzni upravnik).
Nepismeni ali ne dovolj pismeni davčni zavezanci podado lahko, če niso zavezani, voditi trgovinske knjige, svoje prijave tudi ustno na zapisnik pri pristojnem občinskem, odnosno davčnem oblastvu; pri tem morajo navesti vse podatke, potrebne za odmero davka, dotična oblastva pa morajo dati potrdilo o prijavi.
Davčni zavezanec mora točno in določno odgovoriti na vsa vprašanja, postavljena v obrazcu za prijavo, ter prijavo podpisati z iz-
javo, da je navedel podatke po najboljši vednosti in vesti.
Če se dohodek ne more ugotoviti samo /. ocenitvijo, zadošča, ako navede davčni zavezanec v prijavi samo dejanske ali druge podatke, ki so potrebni za ocenitev.
Znesek najemnine, prijavljen V davčni prijavi, mora dati davčni zavezanec potrditi po dotičnem najemniku in najemnik mora to svoje potrdilo podpisati.
Davčna prijava je uradna tajnost; njena vsebina se ne sme nikomur priobčiti, razen pristojnim uradnim osebam, tudi se ne sme izdati overovljen prepis za druge namene nego zaradi davčne administracije.
Člen 107.
Če davčni zavezanec ne predloži davčne prijave v občem predpisanem roku ali v roku, podaljšanem po členu 4., ali če predloži nepopolno prijavo ali če predloži ne dovolj popolnjeno prijavo, odnosno če ne predloži niti naknadno podatkov, ki se zahtevajo od njega, se mu odmeri davek brez njegovega sodelovanja, in sicer po podatkih, ki so davč-uemu odboru ali davčnemu oblastvu na razpolago.
Davčni odbor ali davčno oblastvo sme zahtevati tudi naknadno predložitev prijave od zavezanca, ki je ni izročil pravočasno. Rok za predlaganje takih prijav ne sme biti krajši nego osem dni.
Člen 108.
Da se doseže pravilna odmera daka, motajo zbrati davčna oblastva vse potrebne podatke o davčnih zavezancih, ki niso predložili davčnih prijav, razen tega pa zbrati, dopolniti, popraviti in preizkusiti vse podatke v predloženih davčnih prijavah.
Zaradi tega morajo dati v tem pogledu poleg davčnega zavezanca davčnim oblastvom na njih zahtevo potrebne podatke tudi še:
1.	lastniki posestev, oddanih v zakup, glede svojih zakupnikov, odnosno zakupniki glede lastnikov in podzakupnikov;
2.	delodajalci glede svojih nameščencev;
3.	vsa oblastva in vsi uradi o izvršenih javnih delih in pravnih poslih, sklenjenih z davčnimi zavezanci; in
4.	vse ostale samoupravne in državne javne naprave (občine, pošte, carinarnice, železnice itd.) glede prometa (uvoza, izvoza, (lobiranja trošarine itd.), ki se opravlja pri njih.
Izvrše vaje to nalogo, sme zasliševati davčno oblastvo v mejah člena 120. priče in izvedence, zahtevati pojasnila in odrejati preizkuse trgovinskih knjig.
Člen 109.
Sodna oblastva morajo vročiti ob istem času kakor strankam (prizadetim osebam) v prepisu svoje razsodbe pristojnim davčnim oblastvom o vseh izpremembah v nepremičninah, konkurzih, prisilnih poravnavali in javnih prodajali, v vsakem drugem primeru pa na zahtevo davčnega oblastva-
Člen 110.
Občinska oblastva (sud občine ali drug organ najmanjše administrativne edinice) morajo izvršiti vsako leto v mesecu januarju, najkesneje pa do konca meseca februarja, popis davčnih zavezancev tako, kakor to določi minister za finance s specialno naredbo o popisovanju davčnih zavezancev.
Če občinska oblastva ne izvrše popisa v določenem roku ali niti ne pristopijo k popisovanju, izvrše popis državni organi ob stroških občine.
Občinski organi so odgovorni za vsako škodo, ki bi utegnila nastati zaradi njih zlonamernega, nepravilnega popisa za državno blagajno ali za davčne zavezance.

Člen 111.
Na podstavi podatkov iz predloženih davčnih prijav kakor tudi popisanih in zbranih podatkov sestavi i Idavčno oMastvo prve stopnje predloge za vse dne davčne zavezance, glede katerih je davčni odbor pristojen, ugotoviti davčne osnove.
0 izdelanih predlogih mora sestaviti davčno oblastvo prve stopnje seznamek ter ga vročiti davčnemu odboru.
2. Davčni odbori.
Člen 112.
Davčne osnove po odredbah tega zakona ugotavlja davčni odbor na dohodek od podjetij, obratov in poklicev po členu 42., razen zavezancev po drugi skupini pod točko 3., in za davek na dohodek od zgradb, če se dohodek ne more ugotoviti s primerjanjem. Davčni odbori vrše tudi ocenitve, ki se zahtevajo od njih po členih 34., točki 2.), 35., 46., točki 3.), in 68., prvem odstavku. V vseh ostalih primerih ugotavlja, 'odnosno preizkuša davčne osnove davčno oblastvo.
Člen 113.
Davčni odbori se postavljajo za okoliš vsakega davčnega oblastva prve stopnje. Sedež davčnega oblastva je tudi sedež davčnega odbora.
Po potrebi sme postaviti minister za finance v okolišu enega davčnega oblastva tudi več davčnih odborov; v tem primeru določi obenem njih sedež in njih teritorialno pristojnost.
V krajih s preko 50.000 prebivalci sme odrediti minister za finance postavitev posebnih davčnih odborov za poedine kategorije zavezancev po členu 42.
Pri vsakem davčnem odboru postavi davčno oblastvo druge stopnje državnega zastopnika - referenta davčnega oblastva pred davčnim odborom, brez glasovalne pravice.
Davčni odbor je sestavljen iz predsednika ali njegovega namestnika in iz štirih članov in prav toliko namestnikov. Namestnik nastopi dolžnost, kadar je reden član zadržan, [ta tudi kadar mu je članstvo prestalo pred potekom triletne dobe, dokler se ne popolni mesto rednega člana po redni poti.
Predsednik (predsednikov namestnik) davčnega odbora je starejšina (starejšinov namestnik) onega davčnega oblastva prve stopnje, za čigar okoliš je postavljen davčni odbor.
Kadar je predsednik davčnega odbora odsoten, prevzame vse njegove pravice in dolžnosti njegov namestnik.
Davčno oblastvo druge stopnje postavi, vsako za svoj okoliš, v davčni odbor enega člana in enega namestnika. Tri člane in njih namestnike izvoli izmed davčnih zavezancev občnski odbor onih krajev, za katere se odmerja davek. Vkljub temu volijo v krajih, kjer imajo sedež trgovske, obrtniške, indu sirijske zbornice, to zbornice za davčni odbor tega kraja tri člane in tri namestnike izmed davčnih zavezancev.
Člen 114.
Člani davčnih odborov se postavljajo, odnosno volijo, za dobo treh let. Izpraznjena mesta se morajo popolnih; vendar pa velja postavitev v teh primerih samo do postavitve novega odbora.
Za člane davčnih odborov smejo hiti postavljeni, odnosno izvoljeni, samo oni pismeni državljani kraljevine, ki stanujejo v dotič-nem srezu (odnosno kraju) najmanj pet let, ki niso obsojeni zaradi hudodelstva ali zaradi onečaščujočih dejanj, ki tudi niso v konkurzu, in vobče, ki uživajo vse državljanske pravice.
Članstvo v davčnem odboru smejo odkloniti: narodni poslanci, osebe, ki so dovršile 60. leto življenja, osebe, ki imajo take telesne hibe, da ne morejo opravljati te dolžnosti, in oni, ki so jo stalno opravljali tudi v prejšnjem odboru.
Člen 115.
Predsednik in vsi člani davčnega odbora, ludi aktivni državni uradniki, prisežejo pred davčnim obiastvom, preden začno opravljati odborniško dolžnost, tako-le:
>Jaz N. N. prisezam na edinega Boga in na vse, kar mi je na lem svetu najdražje, da bom opravljal poverjeni [»osel vestno in nepristranski, da bom dajal ne glede na osebo oceno po svoji vesti in da bom varoval kol tajnost vse, kar bom zvedel v svojem službenem opravilu o stanju poedinih davčnih za-\ ezancev.
Kakor bom prav posloval in kakor sem prisegel, tako mi Bog pomagaj!«
Ta prisega se mora podpisati in uradno potrditi.
Člen 116.
Davčni odbor se sestaja na seje na predsednikov poziv. Če pozvani člani ne morejo priti na seje, morajo o tem pravočasno obve-siili predsednika, ki potem pozove dotičnega namestnika. Dan seje in dnevni red določa predsednik sporazumno z davčnim obiastvom.
Davčno oblastvo prve stopnje mora vročiti najmanj 14 dni pred dnem razprave občinskemu obliastvu seznamek davčnih zavezancev po členu 42., katerih predmeti se pro1 d lože davčnemu odboru, in označiti v njem predlagano davčno osnovo.
Ta seznamek razglasi občinsko oblastvo na krajevno običajni način ter pošlje potrdilo o tem davčnemu oblastva uajkesneje dva dni pred razpravo. Prav tako mora obvestiti davčno oblastvo občinsko oblastvo o dnevu razprave in o dnevnem redu, tako da razglasi občinsko oblastvo to davčnim zavezancem v svoji občini na krajevno običajni način.
Potrdilo o tem mora vročiti občinsko oblastvo v vsakem primeru davčnemu odboru pred dnem razprave.
Določeni dnevni red se sme izpremeniti samo v izrednih primerih, toda tako, da se postavijo razprave, ki se niso mogle vršiti na določeni dan, na dnevni red po končanem prvotnem razpravnem redu.
Seje odbora so tajne. Prisostvovati jim sme samo davčni zaevezanec ali njegov zastopnik, odnosno pooblaščenec. Kot zastopnik davčnega zavezanca sme priti pred davčni odbor: mož za ženo, žena za moža, oče ali mati za otroke in otroci, starejši od 18 let, za starše, zadrugar za zadrugarja kakor tudi vsakdo, ki se ne bavi obrtoma ali za plačo s takim poklicem, toda s pravilnim pooblastilom.
Kot pooblaščenci s pravilnim pooblastilom ali s pooblastilom pred davčnim odborom smejo prihajati za davčnega zavezanca samo odvetniki, javni heležnlki (notarji) ali pooblaščeni finančnopravni zastopniki. Finančno-pravni zastopniki smejo bit samo oni, ki so dovršili (diplomirali) pravno fakulteto in službovali najmanj 15 efektivnih let v davčni stroki. Dovolilo za opravljanje finančnoprav-nega zastopstva daje minister za finance.
Finančnopravni zastopniki smejo vodih spore po tem zakonu tudi pred upravnimi sodišči.
Za pravne osebe smejo prihajati pred davčni odbor njih predstavniki, odnosno pooblaščenci predstavnikov, za osebe pod skrbstvom in mase vobče pa njih skrbnik, zastopnik, branitelj (konkurzni upravnik).	y
Davčni odl/or je sklepčen, kadar je prisotna poleg predsedujočega člana vsaj še polovica članov.
O sejah se vodi reden zapisnik, ki se overovi in podpiše prihodnji dan pred nadaljevanjem seje ter takoj pošlje davčnemu ob-lastvu prve stopnje v nadaljnje poslovanje.
Sejni zapisnik podpišejo predsedujoči član in člani, ki so prisostvovali razpravi.
Člen 117.
Funkcija članov davčnega odbora je častna državljanska dolžnost.
Izjemoma sme dovoliti minister za finance zmerno dnevnico kot odškodnino za izgubo rednega zaslužka ali kot odškodnino za stroške članom onih davčnih odborov, katerih poslovanje traja dlje časa. Te kraje določi minister za finance po številu dotičnih davčnih zavezancev. Člani davčnega odbora, aktivni državni uslužbenci, nimajo pravice do dnevnic za opravljanje te dolžnosti.
Člen 118.
Če gre za predmet člana davčnega od bora ali njegovega delodajalca, ne sme dotični član prisostvovati seji; v tem primeru se mora pozvati katerikoli namestnik.
Predsednik davčnega odbora odstopi v takem primeru predsedstvo svojemu namestniku, namestnik pa v istem primeru in kadar je predsednik odsoten, enemu izmed članov davčnega odbora.
Člen 119.
Predsednik ali njegov namestnik vodi razprave v sejah ter je odgovoren za red in. pravilno uporabljanje zakona.
Davčni odbor sklepa z večino glasov prisotnih članov. Predsednik glasuje samo, kadar so glasovi enako porazdeljeni. Glasovanje je poimensko. Če se pri glasovanju ne more doseči absolutna večina glasov, se prištevajo glasovi, ki so za davčnega zavezanca najneugodnejši, naslednjim, za davčnega zavezanca ugodnejšim glasovom, dokler se ne doseže absolutna večina.
Člen 120.
Davčni odbor mora vestno razpravljati o vsakem predmetu; kolikor ne smatra stvari za dovolj razjasnjene, sme zaslišati kot pričo ali izvedenca vsakogar, ki ga predlaga bodisi referent davčnega oblastva, bodisi davčni zavezanec. Zahtevati sme od davčnega zavezanca pojasnila in sine odrediti preizkus trgovinskih knjig, če davčni zavezanec pristane na to. Kako se preizkušajo knjige, to uredi minister za finance.
Zasliševana oseba sme odkloniti odgovor na vprašanja, po katerih hi mogla v danem odgovoru provzročiti sebi, svojemu zakonskemu drugu ali sorodniku v premi vrsti nevarnost kazenskega preganjanja.
Kot priče in izvedenci se ne smejo zasliševati osebe, ki se v tem svojstvu ne smejo zasliševati pred sodišči v civilnopravnem postopanju, in zoper svojo voljo ne oni, ki smejo po civilnopravnem postopanju odkloniti dolžnost pričanja ali oddaje izvedenskega mnenja.
Prav tako se ne smejo zasliševati niti one osebe, ki so v okolišu istega davčnega odbora z davčnim zavezancem v razmerju poslovne konkurence.
Nameščenci, ki so ali ki so bili v službi davčnega zavezanca, se smejo zaslišati z' njegovo privolitvijo.
Kdaj in koliko dnevnico sme zahtevah priča ali izvedenec, določi minister za finance-s pravilnikom k temu zakonu.
Če davčni zavezanec ne ugodi pozivu, da hi dal pojasnilo, in če ue dovoli pregleda knjig, sklepa davčni odbor po svojem prepričanju in po podatkih, ki so mu na razpolago.
Ob ocenjanju ne sme iti davčni odbor izpod uradno ugotovljenih podatkov (člen 108., točka 4.), ki jih je zbralo davčno oblastvo in jih predložilo davčnemu odboru, razen če se dokaže pred odborom nasprotno. ^
Če davčnemu odboru ni mogoče, ugotoviti materialne resnice, ugotovi v takih primerih dohodek v razmerju proti drugim davčnim zavezancem.
Člen 121.
Če davčni odbor poverjene naloge ne dovrši v roku, ki ga določi v vsakem primeru getieralna direkcija davkov, vpoštevaje obseg poslov, ki se dado obvladati v izvest-
ueui roku, sme prenesti minister zu finance po preteku določenega roka pooblastitve davčnega odbora na pristojno davčno obla-stvo. Na to posledico se morajo vsi člani davčanega odbora redno v prvi se.ii opozoriti protokolarno.
Ta rok ne sme biti krajši od dveh mesecev.
Prav tako sme postopati minister za finance tudi takrat, kadar davčni odbor vkljub predsednikovemu opominu odkrito odreče svoje sodelovanje pri sklepanju.
Člen 122.
Po končani razpravi odloči davčni odbor o predloženem predmetu, odnosno ugotovi čisti dohodek, poda obrazložitev za svoj sklep in vpiše ugotovljene vsote v zapisnik. Člani, ki so glasovali zoper sklep, imajo pravico zahtevati, da se vpiše njih obrazložitev v zapisnik.
Sklep davčnega odbora razglasi predsednik v isti seji in tega sklepa ne sme davčni odbor več izpremeniti.
Davčno oblastvo obvesti davčnega zavezanca proti vročitvenemu potrdilu o sklepu davčnega odbora in o pripadajočem osnovnem davku ali neposredno ali pa po pristoj nem občinskem oblastvu.
Davčni zavezanci smejo vložiti v 30 dneh od dne vročitve pritožbo pismeno ali pa jo dati na zapisnik pri davčnem oblastvu prve stopnje.
Državni zastopnik ima prav tako pravico pritožbe zoper sklep davčnega odbora, samo da poteče njegov rok čez osem dni od dne, ko poteče rok davčnega zavezanca.
O pritožbi, ki jo je vložil državni zastopnik, in o njenih razlogih se mora obvestiti davčni zavezanec, da lahko v 14 dneh predloži reklamacijskemu odboru pismeno svoje nasprotne razloge.
S pritožbo se ne zadrži plačilo davka, razen v primeru člena 152.
Člen 123.
Ko se končajo vse razprave in ko se ■overovi in podpiše zapisnik o seji s poslednjega dne, izroči, odnosno pošlje, davčni odbor zapisnik z vsemi akti vred davčnemu ■oblastvu prve stopnje v nadaljnje poslovanje.
Člen 124.
Davčno oblastvo mora dovoliti davčnemu zavezancu na njegovo zahtevo, da vpogleda svojo prijavo in druge vloge, ki se tičejo njegovega davka, kakor tudi da napravi izpiske iz njih.
3.	Odmera davka.
Člen 125.
Davek odmerja davčno oblastvo, uporab-Ijaje davčne stopnje, določene s tem zakonom, ua davčne osnove, ki jih je ugotovil davčni odbor, odnosno jih je ugotovilo davčno oblastvo.
Davek odmeri davčno oblastvo vsako davčno leto v obliki razporeda.
Davčno leto se ujema s koledarskim letom.
Razpored davka se sestavlja posebe za vsako naslednjih oblik: davek na dohodek °d zemljišč, davek na dohodek od zgradb, davek ua dohodek ixxijetij, obratov in poklicev, izvzemši zavezance druge skupine Ped točko 3. člena 42., in za davek na rente, Izvzemši- davek, ustanovljen po členu 71.
Za ostale davčne oblike se odmerja, odnosno preizkuša davek zdaj pa zdaj po členu 127.
Člen 126.
Razporede davka sestavlja davčno obla-stv<> na podstavi davčnih prijav, popisa in zbranih podatkov.
V tako pripravljene razporede odmerja avčno oblastvo po osnovah, ki jih je dolo-Ro sämo, davek po naslednjih oblikah: da-
vek ua dohodek od zemljišč, davek na dohodek od zgradb in davek na rente.
V	krajinah, kjer je osnovan zemljiški kataster, sestavljajo razpored davka na zemljišče ter ga vročajo davčnemu oblastvu katastrski organi.
Ko prejme davčno oblastvo davčne osnove, ugotovljene tudi po davčnem odboru, odmeri davek za vse ostale primere po dotičnih oblikah.
Člen 127.
Posebe in izven razloženega postopanja ugotavlja davčno oblastvo davčne osnove ter odmerja davek:
1.	Če je predmet prehodnega značaja;
2.	če nastane davčna obveznost med davčnim letom;
3.	družbam, zavezanim javnemu polaganju računov.
V	prvih dveh primerih je pristojno davčno oblastvo prve stopnje, v tretjem primeru, za davek na dohodek podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov, pa davčno oblastvo druge stopnje, ki pošlje odmero zaradi predpisa davčnemu oblastvu prve stopnje.
Za vse te primere se odinei'ja davek v obliki odloka, ki ga mora davčno oblastvo pismeno priobčiti davčnemu zavezancu.
Zoper višino davčne osnove in tako odmerjenega davka se sme pritožiti davčni zavezanec na pristojno višje davčno oblastvo v 30 dneh od dne, ko se mu je priobčil odlok.
Pritožba se poda pismeno ali pa ua zapisnik pri oblastvu, ki je izdalo odlok, toda s podano pritožbo se ne zadrži plačilo davka, razen v primeru iz člena 152.
Glede davka, ki se pobira od davčnih zavezancev posredno (člena 71. in 99.), je dolžnost davčnega oblastva ta, da sprejema in vknjižuje pobrane vsote in kontrolira uporabljanje dotičnih odredb.
Člen 128.
Davek im dohodek od zemljišč, zgradb, podjetij in poklicev se predpisuje v davčnih knjigah kraja, kjer je predmet davka (zemljišče, zgradba, obrat), davek na rente pa se predpisuje v knjigah onega kraja, kjer ima davčni zavezanec svoje gospodinjstvo, odnosno pri pravnih osebah, kjer je sedež glavne uprave, odnosno zastopništva. Davek ua dohodek od obratov, ki se vodijo, in poklicev, ki se izvršujejo brez stalnega kraja, od hiše do hiše in od kraja do kraja, se predpisuje v kraju, kjer ima davčni zavezanec svoje gospodinjstvo. Davek na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polagauju računov, se predpisuje pri davčnem oblastvu onega kraja, kjer je sedež glavne uprave podjetja, odnosno njegovega zastopništva, če podjetje ni domače, če pa ni zastopništva, tam, kjer je imovina podjetja.
Gospodinjstvo obstoji tam, kjer ima davčni zakon redno stanovanje, v katerem živi skupno s člani gospodinjstva. Ce davčni zavezanec nima rednega stanovanja, se smatra za täko oni kraj, kjer obstoji največji vir dohodkov.
Cleu 129.
Ce davčni zavezanec ue ugodi pozivu davčnega oblastva ter ne izroči ne davčne prijave ne zahtevanih podatkov, se mu odmerita po ocenitvi davčnega odbora na podstavi podatkov, s katerimi davčno oblastvo razpolaga, davek kakor tudi kazen po čl. 137.
Člen. 130.
Davčna oblastva morajo obvestiti davčnega 'zavezanca pismeno o ugotovljeni davčni osnovi in odmerjenem osnovnem davku vselej, kadar so po tem zakonu pristojna, ugotoviti davčno osnovo. Drugače pa veljajo tudi za te primere odredbe o pritožbah po čl. 127.
Člen 181.
Razpored davka, izvršen po davčnih osnovah, izvzemši primere iz člena 127., se mora razgrniti ua javen vpogled pri davčnem oblastvu za osem dni.
Člen 132.
Ce spada davčni zavezanec glede poedi-nib davčnih oblik pod pristojnost več davčnih odborov, uredi minister za finance, preti kateri odbor spada.
4.	Pritožbe.
Člen 133.
Pritožbe, vložene zoper sklepe davčnih odborov, rešujejo reklamacijski odbori, pritožbe zoper odločbe in odmero davka po davčnem oblastvu pa rešuje pristojno višje davčno oblastvo.
Pritožbe več davčnih zavezancev zoper izvršeno odmero davka v skupni vlogi se ne jemljejo v pretres. Isti davčni zavezanec sme vložiti zoper več davčnih odmer eno pritožbo, če se mu je vročila tudi skupna odločba o teh odmerah.
Dokler teče pritožbeni rok ali pritožbeno postopanje ali rok za tožbo ua upravno sodišče, je dovoljen davčnemu zavezancu vpogled in prepis aktov, kolikor ue gre za akte, v katere se ne sme dovoliti vpogled iz javnih razlogov ali zaradi čuvanja tajnosti. Strokovna mnenja, izjave prič in obvestila zaupnikov, izvzemši podpise, niso izključena iz vpogleda.
Cleu 134.
Reklamacijski odbor se postavlja za triletno dobo na sedežu davčnega oblastva druge stopnje za ves njegov okoliš. Minister za finance sme postaviti za obsežnejše okoliše ali za okoliše s posebno velikim številom davčnih zavezancev tudi več reklamacijskih odborov, ki jim obenem določi sedež.
Reklamacijski odbor je sestavljen iz predsednika, njegovega namestnika in osmih članov s prav tolikim številom namestnikov. Minister za finance sme število članov iti njih namestnikov povečati glede na velikost in davčno moč okoliša dotičnega davčnega oblastva druge stopnje.
Pri vsakem reklamacijskem odboru postavi generalna direkcija davkov državnega zastopnika — referenta davčnega oblastva pred reklamacijskim odborom.
Predsednik (predsednikov namestnik) reklamacijskega odbora je starejšimi (starej-šinov namestnik) dotiijnega davčnega oblastva druge stopnje. Če je kaj razlogov za to, sme postaviti minister za finance tudi koga drugega za predsednika, odnosno za njegovega namestnika.
Polovico članov reklamacijskega odbora iu njih namestnike postavi izmed davčnih zavezancev generalna direkcija davkov na predlog davčnega oblastva druge stopnje. Drugo polovico članov in njih namestnike iz-volijio izmed davčnih zavezancev pristojne zbornice sporazumno.
Clan reklamacijskega odbora ne sme biti obenem član ali namestnik davčnega odbora, ki je v delovnem okolišu reklamacijskega odbora.
Drugače pa veljajo tudi za reklamacijske odbore odredbe členov 113. do 121., izvzemši odredim člena 116. o prisostvovanju davčnih zavezancev in njih namestnikov pri sejah odborov.
Cleu 135.
Reklamacijski odbor ocenja vse pritožile, vložene zoper sklepe davčnega odbora. Reklamacijski odbor mora dovoliti na obrazloženo zahtevo v pritožbi, da sme podati pritožnik tudi ustno svojo obrazložitev v seji. v kateri se rešuje njegova pritožba .
Člen 186.
Sprejele rešitve priobčuje predsednik reklamacijskega odbora pismeno davčnemu zavezancu na povratni recepis v obliki odloka, državnemu zastopniku pa z vročitvijo dotič-nega akta.
Zoper sklep reklamacijskega odbora in odločbo pristojnega višjega davčnega obla-siva se sme vložiti tožba po odredbah zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih. Rok za vlaganje tožbe znaša 80 dni od dne, ko se je davčnemu zavezancu vročil odlok, državnemu zastopniku pa akt reklamacijskega odbora.
Če upravno sodišče ne izpremeni sklepa reklamacijskega odbora, pritožba na državni svet ni dopustna.
5.Kazni.
Člen 187.
Če davčni zavezanec ne izroči davčne prijave v določenem roku ali če se mu ne uvaži opravičitev prekoračenega roka. plača poleg osnovnega in dopolnilnega davka kol kazen:
1.	3%, če pa ne izroči prijave v osmih dneh niti na pismeni poziv, 10% osnovnega davka;
2.	15% osnovnega davka na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov.
Kazen odmeri pristojno davčno oblastvo obenem z osnovnim in dopolnilnim davkom.
Člen 138.
Vse osebe, ki so s tem zakonom zavezane, predlagati še druge prijave, razen prijav, omenjenih v predhodnem členu, ali podatke, predpisane s tem zakonom, ali ki jih na podstavi tega zakona pismeno pozovejo davčna oblastva ali davčni in reklamacijski odbori, naj podado izjave, plačajo kot kazen 50 do 500 dinarjev, če ne zadoste obveznosti ali pozivu ali če podado neresnične izjave, odnosno podatke.
Davčni zavezanec, ki ne bi hotel opravljati odborniške dolžnosti se kaznuje s 50 do 300 dinarjev. Z isto kaznijo se kaznuje davčni odbornik, če razodene tajnost, za katero je zvedel, opravljajo to dolžnost. Ta kazen ne izključuje ne kazenske odgovornosti ne odgovornosti za povračilo škode oškodovancu.
Kazni iz prvega odstavka tega člena izreka pristojno davčno oblastvo, kazni iz drugega odstavka pa davčno oblastvo druge stopnje.
Zoper obsodbo je dopustna pritožba na pristojno višje davčno oblastvo v 15 dneh od dne, ko se je obsodba vročila krivcu.
Kazen iz tega člena se ne uporablja na one osebe, ki so zavezane po členu 20. tega zakona, prijavljati površino zmljišča. Z njimi je treba postopati tako-le: Če so prijave glede površine netočne in se la netočnost ugotovi z izmeritvijo, se odpiše davek, ako se ugotovi z izmeritvijo manjša površina, odnosno se pripiše davek, ako se ugotovi večja površina, /a ves čas od popisa do izmeritve. Če postane v medčasju od popisa do izmeritve davčni zavezanec kdo drugi, veljajo gorenje odredbe zanj od dne, ko je prevzel davčno obveznost.
Čen 139.
Davčni zavezanci iz točke 3. druge skupine kakor tudi potujoči agenti in trgovski potniki, omenjeni v isti skupini pod točko l.a) člena 42., ki se zalotijo brez potrdila o plačanem davku, plačajo poleg rednega davka po čemi 59. še enak znesek kot kazen.
Delodajalec, ki v seznamek (člen 99., drugi odstavek) ali v davčno knjižico svojega uslužbenca ne vpiše podatkov po poslednjem odstavku člena 98. ali jih ne vpiše v faktičnem znesku, odnosno ki ne vpiše vanjo ustanovljenega davka ali ne prilepi vanjo davčnih znamk po členu 100. ali jih ne prilepi v zadostnem znesku in jih ne uniči po pred-
pisih, se kaznuje za vsak poedini prekršek z 20 dinarji do 500 dinarjev, pri čemer pa ni oproščen dolžnosti jamstva za diavek po členu 146.
Prav tako se kaznuje prejemnik dohodka, ki je v več službenih lazmerjih ali čigar žena je prav tako v službenem razmerju, če okoristi odbitek, dovoljen po členu 93., več nego za eno službeno razmerje.
Delodajalec, ki prepreči organom davčnega oblastva in finančne kontrole, ogled na licu mesto ali jim ne dč zahtevanih obvestil ali jim odkloni vpogled v poslovne knjige, plačilne seznamke ali davčne knjižice, se kaznuje s 1000 dinarji do 20.000 dinarjev.
Kazni po tem členu izreka pristojno davčno oblastvo prve stopnje, zoper njegovo obsodbo pa je dopustna pritožba na pristojno višje davčno oblastvo v 15 dneh od dne, ko se je sojencu vročila obsodba.
Člen 140.
Davčni zavezanec, ki ne prijavi o pravem času (poslednji odstavek člena 40.) ponovne uporabe zgradbe ali dela zgradbe, se kaznuje z dvakratnim zneskom osnovnega davka in plača razen tega redni davek.
Kazni izreka pristojno davčno oblastvo, zoper njegovo obsodbo pa je dopustna pritožba na pristojno višje davčno oblastvo v 15 dneh od dne, ko se je sojencu vročila obsodba.
Člen 141.
Organi onih oblastev, ki so s tem zakonom zavezani, pošiljati davčnim oblastveni podatke, potrebne za odmero davka, ali jih drugače podpirati v njih poslovanju ali samo vršiti izvestne posle, odgovarjajo za oškodbo državne blagajne tako zbog davka kakor tudi zbog provzročenih stroškov, če niso izvršila dotična oblastva svoje dolžnosti po njih krivdi. Razen tega se morajo ti organi tudi disciplinski kaznovati.
Odločbo o povračilu škode in povzročitvi stroškov izda pristojno davčno oblastvo druge stopnje, zoper njegovo odločbo pa je dopustna pritožba na generalno direkcijo davkov, ki ‘odloči o predmetu dokončno.
Člen 142.
Za krivega davčne utojbe se smatra davčni zavezanec, ki dč vedoma z namenom, da bi se izognil plačilu zakonskega davka, v davčni prijavi ali odgovarjaje na vprašanja, ki so mu postavljena s pristojne strani, ali v vloženi pritožbi ali v prijavi za oprostitev ali zmanjšavo ali odpis davka neresnične izjave, tako da bi utegnila nastati zaradi tega popolna ali delna davčna prikrajšba.
Za krivega davčne utajbe se smatra tudi oni davčni zavezanec, ki utaji vedoma. z namenom, da bi se izognil plačilu zakonskega davka, vir dohodka ali del imovine, katere dohodek je zavezan davku po tem zakonu.
Kdor zakrivi davčno utajbo, se kaznuje, razen tega, da mora plačati redni davek, z dvakrat do štirikrat toliko vsoto, za katero je pretila državi oškodba.
Jčazen po tem členu ni dopustna, če ustvari krivec zakonu ustrezno stanje, preden je uradoma obveščen, da se je učinila zoper njega vročitev, ali preden se uvede zoper njega z vročitvijo poziva kazensko postopanje.
Ce se ugotovi, da vodi davčni zavezanec ludi dvojne trgovinske knjige, se kaznuje ne samo s kaznijo, določeno v tretjem odstavku tega člena, ampak tudi v denarju z 10.000 dinarji do 100.000 dinarjev. S tem se ne izključuje odgovornost po kazenskem zakonu.
Od kazni, pobranih po tem členu, pripada ovaditelju ena četrtina, če izjavi ob ovadbi, da zahteva ovadnino. Pravice do te nagrade nimajo davčni uradniki.
Ce se ugotovi z uvedeno preiskavo, da je prijava popolnoma neresnična, je uvesti kazensko postopanje.
Člen 143.
Pri postopanju glede dejanj davčne utajbe sodelujejo davčna oblastva in posebna fi-trnčna sodišča.
Davčna oblastva, pristojna za odmero davka, morajo glede vsakega kaznivega dejanja izvršiti poizvedbe in preiskavo ter izvesti zavarovanje. Pri tem postopanju jim morajo dajati policijski (politični) organi svojo pomoč.
Kazen zaradi dejanj davčne utajbe izreka z obsodbo finančno sodišče, ki se ustanavlja pri vsakem davčnem oblastvu druge stopnje. Finančno sodišče sestavljajo: starej-šina davčnega oblastva druge stopnje kot predsednik, referent za neposrednje davke in en davčni zavezanec, ki ga izvoli oblastni odbor in ki ima pogoje za člana davčnega odbora.
Zoper obsodbo finančnega sodišča sme vložiti obdolženec tožbo po odredbah zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih. Rok za vlaganje tožb znaša 30 dni od dne, ko se je obdolžencu, odnosno državnemu zastopniku, vročila odločba.
Člen 144.
Kazen se izreka v mejah, določenih s tem zakonom; pri tem je treba vpoštevati značaj storjenega kaznivega dejanja, višino utajenega davka in zlasti okolnosti, ki dejanje zlajšujejo ali obtežujejo, kakor pač katero prevladuje izmed njih.
Za okolnosti, ki dejanje obtežujejo, se smatra zlasti:
1.	če vodi krivec vedoma netočne trgovinske knjige, ali jih, če se ugotavlja davčna osnova po trgovinskih knjigah, odstrani, da bi otežkočil kazensko preiskavo;
2.	če se je izvršilo kaznivo dejanje s posebnim premislekom ali po posebnih pripravah;
3.	če je s storjenim- dejanjem resnično' izostal davčni predpis ali se je predpisal davek z manjšim zneskom od zakonskega davka;
4.	če je bil krivec že prej obsojen zaradi enakega ali podobnega kaznivega dejanja; in
5.	če je krivec otežkočil ugotovitev resnice z vedoma netočnimi podatki in drugimi pomočki, ne pa samo s preprostim neprizna-njem kaznivega dejanja.
Za okolnosti, ki dejanje zlajšujejo, se smatra zlasti:
1.	če krivec prizna dejanje med kazensko preiskavo;
2.	če v davčnih stvareh še ni bil sojen;
3.	če je ravnal pod pritiskom ali po nagovarjanju drugih;
4.	nižja stopnja izobrazbe, nedostajanje inteligence ali duševna omejenost; in
5.	posebne okolnosti, kakor rodbinske in imovinske razmere, ki zaslužijo, da se vpo-števajo ob določanju kazni.
Člen 145.
Stroški poizvedovanja in dokazovanja, ki ju je pokrenilo oblastvo. trpi država.
Stroške poizvedovanja iu dokazovanja, ki ju je pokrenil davčni zavezanec, trpi prav tako država, kolikor se zavezanec sam ni izrekel. da jih bo trpel, ali če se uspeh poizvedb in dokazov, ki jih je predlagal zavezanec, na njegovo škodo bistveno razlikuje od njegovih trditev.
O višini stroškov odloča po obsegu in tež-koči poizvedb in dokazov oblastvo. ki je izvedlo poizvedbe ali dokaze. O pritožbah odloča v tem primeru pravnoveljavno neposredno nadrejeno oblastvo.
6.	Jamstvo.
Člen 146.
Nepremičnine (zemljišče in zgradbe)-jamčijo za davek na dohodek od zemljišč in zgradb, če niso ti davki starejši od treh let.
Za davek na dohodek od podjetij in obratov jamčijo lastne nepremičnine, ki služijo neposredno podjetju in obratu, če niso 1i davki starejši od treh let.
Več lastnikov istega podjetja ali obrata jamči za davek od podjetij in obratov solidarno.
Za zavarovanje davka na rente ima država zakonsko zastavno pravico na vse vrste dotičnih dohodkov. Ta pravica se sme izvesti pri dolžnike rentfe s prepovedjo izplačila, dokler se dospeli davčni dolg ne poravna in ne izroči državni blagajni. Dolžnik, ki postopa zoper prepoved, jamči za davek osebno. Zoper izdano prepoved je dopustna pritožba na višje davčno oblastvo v 15 dneh; vendar pa se s pritožbo ne prepreči izvršitev prepovedi.
Delodajalec jamči za davek na prejemke, ki izvirajo iz časa službe pri njem.
Fizične in pravne osebe kakor tudi zapuščinske mase jamčijo za posledice, ki utegnejo nastati zaradi tega, ker so zakonski ali pooblaščeni zastopniki prekršili dolžnost, zlasti pa za kazni, ki se tem izrečejo.
7.	Pobiranje davka.
Člen 147.
Dokler se ne izvrši nova odmera, se plačuje davek po predpisu iz prejšnjega leta.
Od tega so izvzeti v meri in mejah, kakor je to določeno s tem zakonom za vsako obliko davka posebe, oni davčni zavezanci, ki so prijavili prestanek davčne obveznosti.
Člen 148.
Davek dospeva v plačilo v štirih enakih letnih obrokih: dne 1. januarja, dne 1. aprila, dne 1. julija in dne 1. oktobra; lahko -pa se plača tudi pred dospelostjo.
Davek novih davčnih zavezancev in za nove davčne predmete dospe oni dan, ko se je zavezancu predpisno vročil plačilni nalog.
Davek, dospel v plačilo, se mora plačati najkesneje v 1.5 dneh, prihodnjega meseca, odnosno pri novih zavezancih v 30 dneh od tlne, ko se jim je vročil plačilni nalog.
Vkljub temu dospeva davek na dohodek od zemljišč v plačilo in se mora plačevati v dveh enakih etnih obrokih: dne 15. avgusta in dne 1. novembra.
Vsa dospela doplačila davka, ki izvirajo iz nove odmere za minule obroke, se morajo plačati v 30 dneh po predpisno izvršenem razglasu.
Davek na rente, ki se pobira ob izplačilu (člen 71.), se mora plačati po seznamku najkesneje v 15 dneh po preteku vsakega poluletja, davek na dohodek od nesamostal-nega dela pa najkesneje v roku, določenem v čenu 99.
Če je poslednji dan plačilnega roka nedelja ali praznik, se sme izvršiti plačilo še prihodnji dan brez škodljivih zakonskih posledic.
Davek potujočih agentov in trgovskih potnikov (dinga skupina pod točko 1. a člena 42.) kakor tudi davek zavezancev druge skupine pod točko 3. člena 42. se položi, preden se začne izvrševati poklic, v prvi polovici leta v celotnem znesku; če pa se začne izvrševati poklic v drugi polovici leta, se položi v polovičnem znesku.
Člen 149.
Ko poteče skrajni rok za plačilo (člen 148.. tretji, četrti, peti in šesti odstavek), se 1 ačunijo od tega dne na neplačane vsote davka letne 6%ne obresti do dne plačila.
Preveč plačani davek se všteje davčnemu zavezancu v odplačilo še nedospelega davka. Če je ves tekoči davčni dolg porav-miu, se vplačani presežek na izrečeno proš-njo povrne.
Vplačane vsote se zaračunavajo najprej za kratje starejšega dolga; če pa je ta pokrit. se zaračunijo za tekoči dolg.
Člen 150.
I Rödno pobiranje davka vrši davčno ob-Hs vo neposredno ali pa s pripomočjo in
sodelovanjem občinskih oblastev ali s čekovnimi računi po poštni hranilnici in njenih podružnicah.
Prisilno izterjevanje iz premične imovine vrši davčno oblastvo neposredno ali po občinskih oblastvih, iz nepremične imovine pa po sodiščih.
Člen 151.
Prisilno (eksekutivno) izterjevanje davka se vrši prvenstveno iz premične, potem pa iz nepremične imovine davčnega zavezanca.
Kot odškodnina za eksekutivne stroške ob izterjevanju neposrednjih davkov in pribitkov se pobirajo:
1.	za pismeni, faktično vročeni opomin: ena para od vsakega dinarja dolga;
2.	za izvršitev popisa (rubežen) stvari se pobereta dve pari od vsakega dinarja dolga poleg takse iz taksnega zakona. Ti stroški se poberejo samo. če se rubežen faktično izvrši. Ti stroški ne smejo biti nikoli manjši od 10 dinarjev.
Če in kolikor vrši prisilno izterjevanje občina, pripada odškodnina za eksekutivne stroške občini.
Med vsako stopnjo izvršilnega postopanja (opomin, rubežen, prodaja) mora poteči najmanj osem dni.
Za izterjavo državnih in samoupravnih davkov se kmetovalcu ne sme zarubiti in prodati hiša s hišnim okolišem 20 arov zemljišča. Prav tako se ne smejo kmetovalcu zarubiti in prodati za izterjavo davka en par vprežne živine, en voz in en plug, dokler ima druge premičnine in neprimičnine, iz katerih se da davek pobrati.
Člen 152.
Nihče nima pravice do odloga zn plačilo davka po tem zakonu. Samo v opravičenih primerih se sme dovoliti odlog posamezno, a v izrednih primerih, zbog škode po elementarnih nezgodah, posamezno kakor tudi za poedine vasi ali občine. O prošnjah za odlog davka do 5000 dinarjev odloča davčno oblastvo druge stopnje, .sicer pa generalna direkcija davkov.
Dovoljeni odlog ne oprašča od plačila zamudnih obresti; vendar pa sme minister za finance ali oblastvo, ki ga odredi ta minister, zamudne obresti znižati ali sploh odpustiti.
8.	Zastaranje.
Člen 153.
Pravica države do odmere davka zastara v petih letih od dne 1. januarja onega leta, v katerem je davčna obveznost nastala.
Pravica države do izterjatve odmerjenega davka zastara v petih letih od dne, ko se je Po predpisih tega zakona priobčila izvršena odmera.
Isti odredbi veljata tudi za kazen iz člena 137. tega zakona.
Člen 154.
Pravica države do izrekanja kazni in do odškodnine iz členov 138., 139., razen iz prvega odstavka, in iz člena 141. zastara v enem letu od dne, ko je bil pogrešek storjen, pravica do izterjave že odobrene kazni ali odškodnine pa v petih letih od dne izvršne obsodbe, odnosno odločbe.
Člen 155
Pravica države do izrekanja kazni iz čl e nov 139., prvega odstavka, 140. in 142. zastara v treh letih od dne, ko se je kaznivo dejanje storilo, pravica do izterjave pa v petih letih od dne izvršne obsodbe.
Člen 156.
Zastaranje se prekine v vseh gorenjih primerili z vsakim službenim aktom o dotič-uem predmetu, ki je bil davčnemu zavezancu, odnosno plačniku, predpisno priobčen.
9.	Končar odredbe.
Člen 157.
Za dokaz o plačanem neposredujem davku služi davčna knjižica, ki jo izda davčno oblastvo in v katero vpiše predpis davka; davčno oblastvo, ki pobira davek, pa označi v njej točno, kdaj in koliko se je prejelo in na račun katerega davčnega oblastva. Če se vplačuje davek po poštni hranilnici, služi za dokaz tudi položnica, dokler se ne vpiše dotično vplačilo naknadno v knjižico.
Knjižice se izdajajo davčnim zavezancem za nabavno ceno brez taks.
Za dokaz o plačanem davku na dohodek od nesamostalnoga dela služijo posebne davčne knjižice, izdane po členu 98., v katere vpisujejo delodajalci podatke o odtegnjenem davku (člen 99.). odnosno nalepljajo in uničujejo davčne znamke po členu 100.
Davčnim zavezancem, ki ne vodijo svojih obratov v stalnem lokalu, nego s hojo od hiše do hiše in od kraja do kraja (člen 42., druga skupina, točka 3.), služi za dokaz o plačanem davku obrtno dovolilo, izdano po pristojnem oblastvu, na katerem je davčno oblastvo predpisno potrdilo vplačani tekoči davek.
Davčnim zavezancem, ki plačujejo davek po predposlednjem odstavku člena 59. (potujoči agenti, trgovinski potniki), služi za dokaz o plačanem davku davčna karta, ki jo izda davčno oblastvo za nabavno ceno in v kateri označi, kdaj in koliko se je prejelo davka po omenjenem členu.
Člen 158.
Prijave in prošnje za oprostitev od davka, predložene davčnim oblastvom pred dnem 1. januarja 1929., se morajo rešiti še po dosedanjih zakonskih odredbah; one, ki se predlože po tem roku. pa se morajo rešiti po predpisih tega zakona tudi, če je nastala pravna podstava za oprostitev, preden stopi v veljavo ta zakon.
Odmere, neizvršene do dne 1. januarja 1929, se morajo izvršiti po odredbah prejš-njUi zakonov.
Člen 159.
Vknjiževanjo neposrednjih davkov, postopanje ob izpremembah v letnem davčnem predpisu, način, po katerem se odpisuje davek zaradi neizterljivosti ali zaradi prestanka davčne obveznosti, uredi s pravilnikom minister za finance. Postopanje glede davčnih kaznivih dejanj, prisilne izterjave, način. po katerem se odpisuje davek zaradi elementarne škode, in zavarovanje davka uredi minister za finance z uredbo po odobritvi finančnega odbora narodne skupščine. Ta uredba in pravilniki se morajo izdati do dne 1. januarja 1929.
Člen 160.
Vsi dosedanji zakonski predpisi o nepo-srednjih davkih v kakršnikoli obliki ali s kakršnimkoli imenom, najsi so kjerkoli veljali v kraljevini, razen primera po drugem odstavku člena 158., prestanejo veljati dife 1. januarja 1929. Tukaj je obsežen tudi rega In i davek rudniških podjetij. Vendar pa te odredbe ne posezajo v odredbe o davkih, omenjenih v členu 7. tega zakona.
Člen 161.
Vsa navodila za izvrševanje tega zakona predpiše minister za finance, kolikor ni določeno s tem zakonom kaj drugega.
Člen 162.
Kolikor imajo pogodbe s tujimi državami glede oseb in dohodkov, zavezanih davčni pristojnosti nekaterih držav, odredbe, ki odstopajo od odredb tega zakona, veljajo od-rebde teh pogodb.
V poedinih primerih sme izdajati minister za finance vkljub odredbam tega zakona odredbe o neposrednjih davkih za vzajemno
(kivčno izravnavanje, za preprečevanje dva-kmtnega obdavčevanja, /a zavarovanje vzajemnosti (reciprocitete), pravno zaščito in pravno pomoč kakor tudi za izvajanje retor-zivnih ukrepov. Vendar pa se smejo izdajati obče odredbe te vrste samo z odločbo ministrskega sveta.
10.	Prehodne odredbe.
Člen 168.
Dokler se ne izvrši odmera poedinega davka po tem zakonu, se pobira davek po predpisu v ustrezni davčni obliki najbližjega
minulega leta.
Člen 164.
Podatki, ki jih je navedel davčni zavezanec v prijavi ali v pojasnilu prijave po tem
zakonu, se ne smejo uporabljati za kaznovanje ali naknadno odmero davka po dosedanjih predpisih o neposrednjem davku, če davčni odbor in državni zastopnik usvojita te podatke.
Člen 165.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše in ko se razglasi v Službenih No-vinah«. Od tega dne se morajo izvrševati vsa opravila, potrebna za odmero; odmera sama in pobiranje davkov po tem zakonu pa se mora vršiti od dne 1. januarja 1929.
Vkljub temu se morajo uporabljati odredbe o davku na dohodek od nesamostalnega dela od dne 1. aprila 1928.
Našemu ministru za finance priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom
zapovedujemo, naj postopajo po njeni, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 8. februarja 1928.
Aleksander s. r.
Minister za finance:
«ir. Bogdan Markovič s. r.
Predsednik ministrskega sveta:
Velja Vukičević s. r.
Podpisi ostalih ministrov.
Videl in pritisnil drž. pečat: čuvar državnega pečata, minister pravde
4r. Dušan M. Subotič s. r.
L. S.
Vabilo
na
redni občni zbor
Prvega društva hišnih posestnikov v UublianI,
ki se bo vršil
v pofiedeijek, dne 16. aprila 1928 toCno ob 6. ziefer v veliki dvorani Hotela „Union“ v Ljubljani.
DNEVNI RED;
t. Odobrenje od borovega poročila v preteklem lelu.
2.	Računski zaključek za I. 1927 in proračun za tekoče leto.
3.	Volitev odbornikov.
4.	Volitev treh pregledovalcev računov.
5.	Poročilo o stanovanjskem vprašanju *rI 1. maja 1928 tor protest proti nameravanemu podaljšanju stanov, zaščite od 1. «raja 1928 dalje.
6.	Poročilo o davčnih zadevah.
Ustanovljena leta 1889
Telefon št. 2016	Rač. poštne hran. 10.533
(Gradska štedionica)
Ljubljana - Prešernova ulica
M\i vloimega denarja nad 300 milijonov dinarjev. Stanje vloženega denarja nad 1200 milijonov kron.
Sprejema vloge na hranilne knjižice kr kor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine obč. denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen.
Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva In menice.
7.	Poročilo o raznih občinskih zadevah ljubljanskih.
8.	Slučajni predlogi.
Ako bi bil prvotno določeni občni zbor nesklepčen, se vrši pol ure pozneje drugi, ki bo sklepal ne glede na število članov.
Na tem občnem zboru poda odbor natančno poročilo o svojem delu v pretečenem letu. Tokrat bodemo tudi odločno protestirali proti podaljšanju stanovanjskega varstva od 1. maja 1928 dalje. Zato je ne-obhodno potrebno, da se tega zborovanja udeleže vsi ljubljanski in okoliški naši člani. Ugovarjali bodemo ludi proii sklepu občinskega sveta ljubljanskega, za podaljšanje stanovanjskega zakona. Hišni posestniki smo v Ljubljani največji davkoplačevalci. zato ne smemo dovoliti, da bi nam občinsko zastopstvo s takimi predlogi delalo škodo in zagovarjalo omejitev privatne lastnine. Z obilno udeležbo bomo dokazali, da nismo voljni več prenašati še nadalje' takega postopanja proti nam. — Važno tudi za lastnike novih hiš. — Vstop je dovoljen samo posestnikom.
K prav polnoštevilni udeležbi vabi
ODBOR.
POSOJILA
na hiše in posestva
posreduje najkulantnejše
Gospodarska pisarna
Jos. Tribuč na filincah pri Ljubljani
Stavbeno podjetje
MATKO CURK
LJUBLJANA MIRJE 1-3
se jprlporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
Telefon štev. 2006
f Vodovodni Inštalater, \ klepar m Krovec
zaloga škrilc (strešnikov)
PoUtmkn cesto številko 8
**»eesee««BeBeeeeeeeeeeeesee***
Vsem našim članom in naročnikom!
Današnje številke 4—7 Mojega doma . ki obsegajo ves davčni zakon, smo poslali mnogim naročnikom in članom, ki še do danes niso plačali članarine oziroma naročnine za leto 1928. Ker je neobhodno potrebno, da ima vsak davkoplačevalec nove davčne predpise v svojo lastno korist vedno pri rokah in stane sam tak zakon 16 Din, bomo brezpogojno izterjali od vsakogar, ki naročnine ne bode plačal ali pa ne bo vrnil Mojega doma«. Nikakor ne gre dalje, da bi posestniki dobivali brezplačno društveno glasilo in celo ves novi davčni zakon, na drugi strani pa se jim ne zdi niti vredno, da bi poravnali neznatno naročnino letnih 2(1 Din ali ljubljanski člani udnino v določenem znesku. Pokažite toliko zavesti, da plačate odpadli znesek, ker s tem sami sebi koristite. Na vse strani se borimo za naše pravice in proti nameravanem podaljšanju stanovanjske zaščite, zato hi nas morali vsi posestniki P<m1 pirati. — Takoj plačajte ali vrnite!
Uredništvo in uprovnlštvo „Mojega doma“.
Ustanovljeno leta 1879 Telefon št. 2583
Ključavničarstvo
Avgust Martinčič
Ljubljana, Rimska cesta št. 14
Prvo In edino podjetje aa napravo Jeklenih valčnlh zastorov v Sloveniji
priporoča napravo novih jeklenih valčnih zastorov in njihovo popravo po konkurenčnih cenah ter ima vse pripadajoče blago stalno na skladiSču. Izdeluje in se priporoča za naročilo solnčnih plaht, okrižij vsake vrste od preproste do najbogatejše izpeljave, škarjasta omrežja, železja za štedilnike, ventilacije raznih vrst, razno okovje, železna vrata in okna, okrogle železne stopnice, predpečnike iz železa in bakra itd. — Stalna zaloga štedilnikov v priznani vestni in solidni izvršitvi 1