FR. ROJEC:
Spoštuj starost! _^^e)
MJadiimiska emodeijan:j;ka. OSEBE:
Ded;   Janez,  njfjiov sin;   Meta,  nijegova  sneha.  Janko,   Peter,  Mtaika, Tonček, tijutii oiroci. Miica, dedova sestra. Stražnik občimsiki, dva deilavca
fcoit niosača.
Kmeitiška sdbu poizimi. V .ozadju vrata in zraven miih eno oikno ali dve, fcjer se vidi vun n-a s -smegioim poikTito paknajino1. Na desitii bolj siiredaj vrata v čuninato ir> starinaka siteeska ura, v ikottu zadaij raiza s ktourni. Na levi v sprediijein kotu velika zdena peč z zapačko/m in s Mopjo na o>beh straneh, a v zadnjem kotu positeilja.
DRUGI PRIZOR.
(Da<jc.) Tomček (stopi pred idieda).
Hoditi v šoilo 'komaj sem začel,
pa že držati znam pero
in brati innorem vse od i do el
ter tudi že zapišem to.
A kaj pa znate, očka vi? Nič, nič!
Le garv za peojO' lepo: čič, čič;
im pa \z polme sklede: haim, ham, ham,
čeprav iTiičeisar ne ostane narn.!
Tak je ta sfari naš Dapa,
prav kakor or.v, hahahaha! (Zasuče se na pefi in pobere črevlje).
Zdaj sem pa si>et goralk
od fflave do peta!
Oj, to boa-n korenjaik,
ko zrastem, do vrha! (Sede na klop pri milz-i in si oibnje črevlje).
Ded.                                               #          .
Otnoci dragii, vmulki imili, lepo ste res me poča^stili! Razfjoikal bi nad viafmi se fa iiok'a'1 bii še v jairni se, ki sikoa-aj spreime m<e trpina, kar zda^ md ždiia je ©diitia! Vcim pa, da očitatifje to in zabaviljainie m prišlo iz vašili ust naravnast name,
54.
tetnveč po vas o\i vaše manie. k;i nie sovraži in orti nadložneža na stare diii!
M i nka.
Zakaj vas maimia bi črtila
in vas brez vznolkia siovražiila?!
Ded.
Ker več ne morem plačevtaifci njej z Cieloni h.raine. ki dajaiti jo miOira imi, doikler me Bojj ne reši zemeldskih nadlug. Zato .odipdščam vam žailiitev, ki vreaaia me ie koit britev; a tO' pov©:n vam sivosfJav, da vaša rnama nima ^rav, ¦kar vas uoi za mteda leta zimcrjati starejara oče.ta! Na/j raijša bi učffla vas, ifcaii vsam z-a hišo' to sem jaz! Res ne umam nisanja, hranija, ker človek modih 'let si zinaBja le v mestnii šoilah ie dobil, a taikrat kmet bnez šol :ie bil.
P e t e ,r.
Če šoile miste še iineJi sanri bi tutimtaim kaii vfeli; i>o sili tudfi zdati nami v šoli v .arlave ne vlivajo TuTkioild!
Ded.
Vem. znanae se ne miore vliti, a sredsitva iTDOirašo tu biti!
M i n k a.
Najboiliiše sredsitvo se nii z;di,
da me učenie vesieli
in glava ini nii brez solii!
Ded.
Če zdan' že madoki ste učeni in vaim nezman ije kruh ovseni, najveojo livalo ste dolžni
55
za svoij uspeh, otrooi vi,
sedanji razsvotMom diobi,
ko šoJa je že v v&aki sobi,
liiri •nreni, kii zidati dail
to hiša sem in fcros: nje zbral
wt, iiiitiv jai travinifcav oibilo
¦ter ffozd za 'drva in gnodiio!
Vse to pa sad ii-e inioijlh noik,
rok žuljaviih, k\ že olbrok
za kralvolm v svet senn .mioral z njimi
i>n potlej de;lal sem piozimii
itar v dneh polleftja imiailo več,
kat vam zdad deiLaiti :ie všeč!
P e t e r.
Zakaii pa z^dad vas veseli le skteda, dokler i©d je v irii ?
Ded.
ObraMla se in poteikla ikole-sa bodo vam iiz jeik-kr. kaj čudno, če na. stare dni oipeišale so mti moči, da deilati raii ni mogioče, looit delata vam mati, oče! KrivičriiO toireij z miaiinio vred zaivlda^te imir anir -im jed! Zalto ne posilušajte mariTe, to jeztia se zaidirra vanie! To1 rečeTti vann. to vam veJiim. ker vse nalboljše vam želim!
(IMje.)