Porabje ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 5. januarja 2017 - Leto XXVII, št. 1 stran 2-3 Dan samostojnosti in enotnosti tudi v Monošru ...kak liki bi igro na žveglau... stran 9 50. obletnica pri Bruožini stran 8 Slovenska rejč mi pride iz srca... stran 6-7 2 Dragi Porabski Slovenci in Slovenke, spoštovani naši bralci! V rokaj držite razširjene novine Porabje, stere te od zdaj tadale mele 12 strani. 14. februara 1991. leta je vöprišla prva številka naši novin. Časopis Porabje je od prve številke pa do gnes zopojdo dugo paut. Gnešnji mladi si vejndrik sploj ne znajo zamisliti, kak je bilau novine delati, gda ešče nej bilau računalnikov, nej interneta, nej mobilni telefonov, nej digitalni fotoaparatov... Dapa novine so vsakši drugi tjeden – začnili smo kak 14-dnevnik – bile napravlene, raznošene pa razposlane lidam po porabski vesnicaj, po Vogrskom, v Sloveniji, nika pa je ešče bilau poslano v Meriko tö. Bile so črno-bejle, najprva so mele šest listov, potistim pa osem. Kak smo veseli pa srečni bili, gda smo dvej strani – prvo pa zadnjo – dobili barvno, farbasto, ešče bole pa te, gda je vsakša druga številka vöprišla na 12-ih straneh. Tak smo dočakali leto 2005, gda smo gratali barvne tedenske novine na 8-ih straneh. In takšni smo bili vse do gnes. Te novine, stere zdaj držite v rokaj, že majo 12 strani. Leto 2017 je (de) prineslo velke spremembe v naš žitek. Po enom tali veselje, ka nas tak Vogrski rosag kak Slovenija bole pomagata, zatok si leko privauščimo plus štiri strani v novinaj. Za vekšo vogrsko podporo – dali so nam plus štiri milijone forintov – se moramo zavaliti Državni slovenski samoupravi pa slovenski zagovornici v parlamenti Eriki Köleš Kiss, za podporo iz Slovenije pa Slovenski zvezi. Po drugom tali je v nas zatok bojaznost tö, kak mo od tjedna do tjedna napunili 12 strani v novinaj. Tau je nej težko takšoga ipa, gda se dostavse godi v Porabji, po naši vesnicaj pa med Slovenci v Budimpešti, Somboteli..., dapa zatok je dostafart »siuča (süča)«, kak tomi šegau ma prajti Dušan Mukič, da se nika ne godi, takšoga reda zatok trbej misliti pa iskati teme, dogodke, lidi… In če smo že pri lidaj, bi vas s spoštenjaum prosili, če vas gorpoiščejo naši sodelavci, ne zapirajte se, ne povejte njim, ka vi nete gučali, vej pa od vaši zgodb, od zgodbe vašoga živlenja so zanimive, bole pisane naše novine. Pa od toga tö, če nam vi pošlete kakšno kratko novičko, pisanje. Zdaj je že skurok pri vsakšoj kuči kompjuter (majo ga mlajši pa vnuki) pa čeden telefon, s sterim se leko kejpi delajo. Če mate kakšne svetke v držini, če se vam dejte (vnuk) rodi, naj se vam ne vnauža poslati en kejp pa dva-tri stavke (mondate) na naš elektronski naslov: porabje@gmail.com . Tak de vaš svetek naš tö, de svetek cejle naše slovenske skupnosti (közösség). Babice pa dejdeke prosimo, naj nagučavajo svoje vnuke, naj nam pošljejo kejpe o tom, ka se godi z njimi, ka se godi v vesi, pa naj njim pomagajo napisati par vrstic v domanjoj rejči. Ranč tak računamo na lerance pa školnike, vej pa mlajši v šauli gvüšno pišejo kakšne spise... Tak do novine Porabje rejsan novine vseh nas! Kak vidite pa te vidli, v razširjeni novinaj do nauve rubrike, nauve serije tö, o steri vüpamo, ka do zanimive za vas, ka te je z veseljom šteli. Kakšna bau stalna forma cajtingov, de se pokazalo za par mejsecov, vej se pa sami tö zdaj vcüjvčimo, ka pa kelko de šlau v »vekše« novine. Zatau prosimo vašo potrplenje pa se vam zahvaljujemo. Ranč tak baug plati vsejm našim sodelavcom, tistim, steri stalno pišete za nas, pa tistim tö, steri bole rejdko. Naj baudete iz naše ali druge strani granice. Na vas trno računamo, ka brezi vas ne moremo vödavati novin. Našim »nauvim« novinam želim srečno paut pa dosti, dosti zadovolni bralcov! Marijana Sukič Dan samostojnosti in enotnos Erika Köleš Kiss, name- vsem porabskim nagrastnica veleposlanice RS v jencem. Ta narodnost je Budimpešti Metka Lajn- zelo majhna, kljub temu šček in predsednik Zveze pa ima izredno aktivne Slovencev na Madžar- posameznike in društva. skem Jože Hirnök. Gostitelj Boris Jesih je v svojem nagovoru izpostavil, da so se v letu 2016 po vsem svetu odvijali praznični dogodki v počastitev 25-letnice slovenske državnosti. Slovenija je zadnja leta preživela v senci finančne krize, letos pa so se že pokazali znaki izboljšanja položaja v gospodarstvu, kar je osnovni pogoj za graditev demokracije, tako generalni konzul. Monoštrskega sprejema ob dnevu samostojnosti in enot Slovence v zamejstvu in »Slovensko-madžarski odnosi so zelo dobri, »Edina prava pot je, da kot še nikoli v zgodovini« iščemo stvari, ki so dobre. - je podčrtal govornik Tiste, ki pa niso prav, poin dodal, da to dejstvo skušamo izboljšati« - je ustvarja veliko manevr- slavnostne misli sklenil generalni konzul. Posebni gost večera je bil minister, odgovoren za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, Gorazd Žmavc, ki je v Monoštru pozdravil »prijatelje Slovenije« in izrazil veselje nad visokim številom prisotnih. Strinjal se je, da so slovensko-madžarski odnosi na izredno visokem nivoju in da je potrebno nadaljevati aktivnosti, Generalni konzul v Monoštru dr. Boris Jesih je v svojem nagovoru začrtane na sejah obeh izpostavil, da so slovensko-madžarski odnosi zelo dobri vlad in manjšinske mešalitičnega, gospodarskega, skega prostora v med- ne komisije. »Pol milijona cerkvenega, kulturnega in sebojnem sodelovanju. Slovencev živi izven meja medijskega področja tako Tudi položaj Porabskih Republike Slovenije« - je s slovenske kakor z mad- Slovencev se je izboljšal, opozoril minister in použarske strani. Povabilu so zahvaljujoč madžarskim daril, da so ti rojaki prav se med drugimi odzvali ukrepom, ki narodnos- tako sestavni del slovenminister za Slovence v ti podiprajo in varujejo. skega naroda. Letos, ob zamejstvu in po svetu Go- Boris Jesih je nato naštel 25-letnici Republike Slorazd Žmavc, zagovornica pomembne lanskoletne venije, so potekala slavja slovenske narodnosti v jubileje v življenju porab- v blizu 20 prestolnicah madžarskem Parlamentu ske skupnosti in čestital sveta, od Avstralije pre23. decembra 1990 je v Sloveniji potekal plebiscit, na katerem je od 93,2 odstotka udeleženih volivcev na vprašanje »Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?« okoli 95 odstotkov odgovorilo pritrdilno, s čimer se je začela osamosvojitev države. V neodvisni Republiki Sloveniji je postal 26. december (datum razglasitve izidov plebiscita o samostojnosti) državni praznik in dela prost dan. Naziv »dan samostojnosti« je bil dopolnjen z izrazom »in enotnosti« septembra 2005. »Slovenci niso bili tako enotni niti prej niti pozneje v svoji zgodovini« - je svoj pozdravni nagovor začel generalni konzul RS v Monoštru dr. Boris Jesih v prostorih Slovenskega kulturnega in informacijskega centra v središču Porabja na sprejemu ob slovenskem državnem prazniku, na katerega je povabil predstavnike po- Porabje, 5. januarja 2017 3 Predstavniki slovenskega šolskega ministrstva obiskali Porabje sti tudi v Monoštru ko Brazilije do Kanade. Slovenci namreč na vseh kontinentih ohranjajo jezik in identiteto, je zaključil Gorazd Žmavc, ki je z madžarske šole in osebno predstavili Slovenijo, k sodelovanju pa pritegnili hotele od Lendave do Obale ter turistična in druga podjetja. Večino priznanj so izročili v Budimpešti, v središču Porabja sta lahko od namestnice veleposlanice RS Metke Lajnšček nagrado prejela šolarja Noémi Illés in Donát Dancsecz. Vse sodelujoče iz okolice Monoštra pa je na obisk v Parlament in Budimpešto povabila slovenska narodnostna zagovornica Erika Köleš Kiss. Slavnostni dogotnosti Republike Slovenije se je udeležil tudi minister za dek so s svojim po svetu Gorazd Žmavc ubranim petjem obiskom v Porabju sklenil popestrili člani Pevskega svojo pot Trst-Celovec- društva Prekmurski lovci, Gradec-Dunaj-Monošter. ki se ob slovenski lovski Veleposlaništvo RS v Bu- pesmi družijo že 30 let. Sredi decembra so na povabilo predsednika Državne slovenske samouprave Martina Ropoša Porabje obiska- tentke Metke Perger, katere status se bo – po zagotovilih gostov – končno zadovoljivo uredil. Porabje so obiskali predstavniki slovenskega Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Tit Neubauer – vodja Službe za mednarodno sodelovanje in evropske zadeve (drugi z desne), Roman Gruden (prvi z desne) in Marko Koprivc (prvi z leve) ter direktor Zavoda RS za šolstvo dr. Vinko Logaj (na sredini); povabil jih je predsednik DSS Martin Ropoš (drugi z leve) li predstavniki slovenskega Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (Tit Neubauer – vodja Službe za mednarodno sodelovanje in evropske zadeve, Roman Gruden in Marko Koprivc) ter direktor Zavoda RS za šolstvo dr. Vinko Logaj. Goste sva spremljala gostitelj Martin Ropoš in avtorica tega zapisa. Namen celodnevnega obiska je bil temeljito seznanjanje s porabsko šolsko problematiko. Obisk so začeli na DOŠ Števanovci. Ravnateljica Agi- Pogovori na števanovski šoli, z gosti ravnateljica DOŠ Števanovci Agica Holec Druga postaja je bila DOŠ Jožefa Košiča Gornji Senik, kjer je goste sprejela učitelji- Slavnostni dogodek so s svojim ubranim petjem popestrili člani Pevskega društva Prekmurski lovci dimpešti je med pomladjo in jesenjo jubilejnega leta 2016 za učence madžarskih osnovnih in srednjih šol razpisalo natečaj z nazivom »Naša soseda Slovenija«. Sodelavci diplomatskega predstavništva so prejemali slike, fotografije, filme, spise in pesmi o Sloveniji. V tem obdobju so obiskali »Kliče te že lovski rog« - je zadonelo iz grla enajstih prekmurskih pevcev, gostitelj, generalni konzul Boris Jesih, pa je prihajajočim božičnim praznikom nazdravil v slovenskem in madžarskem jeziku. -dmFoto: K. Holec Učitelj asistent Nino Gumilar z gornjeseniškimi učenci ca Holec je skupaj s sodelavci predstavila šolo in zaprosila za nadaljnjo aktivno pomoč Slovenije pri financiranju različnih dejavnosti, predvsem pa dela učiteljice asis- vključil učitelj asistent Nino Gumilar, katerega status v projektu je zagotovljen za 4 leta. Na seniški šoli so z njegovim delom zelo zadovoljni. Misli in vtise pa tudi razmislek o prihodnosti smo strnili na sedežu Državne slovenske samouprave, kjer je predsednik Martin Ropoš predstavil delo krovne organizacije, skrb le-te za narodnostne institucije vitalnega pomena (šolstvo, mediji, etnološka zbirka) in se zahvalil Sloveniji za pomembno pomoč. Tudi gostje so bili z obiskom zelo zadovoljni, pomembno jim je bilo, da so se na terenu lahko prepričali, kaj šole dejansko potrebujejo in od matične države pričakujejo. Povsod ca Eva Lazar, sicer predsednica Šolske komisije DSS. Tudi tu je bilo največ govora o potrebnosti pomoči Slovenije šolam v človeških virih. V šolsko delo se je aktivno Porabje, 5. januarja 2017 je bilo namreč poudarjeno, da je sistem narodnostnega šolstva v Porabju dober, da zadnja leta domicilna država Madžarska finančno dobro skrbi za nemoteno delovanje šol, da je vpis v šole zadovoljiv, veliko dela pa šole čaka na področju izboljšanja kvalitete pouka slovenske narodnostne materinščine. Pri tem pa ne morejo pomagati raziskave, konference in simpoziji, temveč odlični učitelji asistenti. Dva že imamo, potrebovali bi še tretjega. Prav tako smo imeli dve vzgojiteljici asistentki, katerih usoda je z novim letom še negotova, a upajmo, da se bo v kratkem rešila. Martin Ropoš se je gostom ob koncu zahvalil za pomoč in podporo. Valerija Perger 4 Dvaindvajseta slikarska kolonija Primož Trubar PREKMURJE Murska Sobota pripravlena na prišestnost Prekmurci smo tö skočili v nauvo leto 2017. Tisti, steri majo bole kusto bukso, so šli v tople kraje, drügi pa so slavili doma, v svojon rami, pri pajdašaj, v krčmi ali restavraciji, eni pa tö zvüna. Malo pred tistim, ka je staro leto taodišlo, so v prekmurski prestolnici predstavili projekt MS4Future. Če té numere in litere z angleškoga dojobrneš, pomeni, ka je Murska Sobota pripravlena na prišestnost. Varaška občina (polgármesteri hivatal) se je povezala z rojakom Matejom Čerom, steri ma korenje v Rakičani. On ma firmo Avant cara, stera se je prva v Sloveniji začnila spravlati s car sharingom. Če tau pa tak po domanje povemo, ide za tau, ka si en auto tala več lidi. In tak zdaj na dvej mestaj, pred občinsko zidino in na glavni soboški vilici, stogijo trge avtoni, stere poganja elektrika. Leko de jih v arendo vzeu vsakši, steri de prva dau 39 evronov za tau, ka se navči z njimi delati. Za tau, ka boš auto leko odkleno, boš nüco čeden telefon. In kelko té hec košta? Za auto srednjoga razreda (Renault ZOE, Nissan Leaf), de trbelo podnevi plačüvati 25 centov za vsakši prevoženi kilometer, pauleg toga pa ške za eno minuto tistoga cajta, gda ga boš meu v arendi, ške sedem centov cuj. Vnoči de vsevküper malo menje koštalo. Če dobro vküpzračunaš, vidiš, ka je tau ranč nej tak fal. Vseeno je fajn, ka se pri nas na periferiji neka godi. Brodim, ka de v prišestnosti tau malo falej, pa ka de več autonov in več placov po cejlom varaši, gé boš avto leko vzeu v arendo. Te de gvüšno že več takši držin, gé do dobro prebrodili, če do pri rami meli dva autona, ali pa de dojšo samo eden, drügoga pa do si talali z drügimi lidami. Pravijo, ka če ne voziš dosta, te tö maš na mejsec s svojim autonom okauli 500 evronov stroškov. Mogauče pa je talanje ranč nej tak slaba ideja. Silva Eöry PROMOCIJA PROTESTANTIZMA V SLOVENIJI Slikarska kolonija Primož Trubar se umešča med starejša tovrstna srečanja v Sloveniji. Umetniškemu vodji, akademskemu slikarju Nikolaju Mikiju Beeru, rojenemu v Križevcih na Goričkem, ki zdaj živi v Izlakah, uspeva vsako leto privabiti znane likovne umetnice in umetnike iz Slovenije in zamejstva, najpogosteje z avstrijske Koroške. Povedano velja tudi za 22. kolonijo, na ja je izšla ob 20. obletnici kolonije. Tudi zadnjo razstavo je odprl mag. Viktor Žakelj, predsednik Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar. Govornik je izpostavil pomen Primoža Trubarja za Slovence in spomnil na prireditve, ki so se že začele ob 500-letnici reformacije. Največ dogodkov, posvečenih pomembni obletnici, bo v Sloveniji do letošnjega dneva reformacije. Prva bo že ta mesec v Puconcih. Viktor Žakelj je ob obletnici reformacije dejal, da je protestantski duhovnik in pisatelj Števan Küzmič za Prekmurje to, kar je za vse Slovence Primož Trubar. Za kolonijo je tudi Deli Dušana Fišerja (zgoraj) in Rudija Skočirja poudaril, da je pomembna kateri so sodelovali Rudi promocija protestantizma Benetik (iz Celovca, več- v Prekmurju in v Slovenikratni udeleženec tudi ji. Otvoritve se je udeležil mednarodnih likovnih tudi častni škof Evangelikolonij v Monoštru), Ana čanske cerkve v Sloveniji Canjko, Dušan Fišer, Aleš mag. Geza Erniša, duhovSedmak, Rudi Skočir, Jer- nik v Moravskih Toplicah, neja Smolnikar, Veljko To- kjer tamkajšnja evangeliman in Jožef Vrščaj. čanska cerkev organizacijAvtorji in od vsakega po sko skrbi za uspešen potek ena reprodukcija so pred- kolonije, in sicer skupaj s stavljeni zmeraj tudi v ka- prekmursko podružnico talogu, z vseskozi enako, Slovenskega protestantprivlačno naslovnico, s skega društva in občino portretom Primoža Tru- Moravske Toplice. barja. Njegovo ime ima O uveljavljenosti in pokolonija, ki je vedno v menu slikarske kolonije Moravskih Toplicah, raz- so zgovorni podatki, ki so stave pa najpogosteje v bili posebej izpostavljeni Murski Soboti. Obsežnej- na jubilejni 20. razstavi v ša, pregledna monografi- soboški Galeriji (decem- Murska Sobota IZ TISKOVNE DEJANOSTI V SOBOŠKI ŠKOFIJI nje v naši škofiji, ko smo v letu 2016 obhajali škofijski misijon in se bomo v petih letih po misijonu srečevali s svetostjo.« Bogato preteklost, »na katero smo lahko ponosni, seveda če jo poznamo, nam odkriva najprej ustanovitelj Stopinj škof dr. Jožef Smej v kar treh člankih«, izpostavlja urednik. Preteklost škofije odstirajo še dr. Vinko Škafar, mag. Dušan Ščap in drugi. Stopinje so s 336 stranmi najobsežnejše doslej, je Urednik Lojze Kozar ml. je predstavil Stopinje, objavljenih prozo Lojzeta Kozarja Neuničljivo upanje in 209 fotografij in 34 avtorjev. Pobrošuro Poti k Bogu drobneje bomo Porabju priljubljene Sto- zbornik predstavili v eni pinje 2017, prozno delo, prihodnjih številk Porabja. sedmo knjigo zbranih del Knjiga Lojzeta Kozarja NeLojzeta Kozarja Neuničlji- uničljivo upanje je že tretja vo upanje in publikaci- izdaja od leta 1990, ko je jo Poti k Bogu. Uvodnik prvič izšla pri Mohorjevi je napisal škof dr. Peter družbi. Vsebina izhaja iz Štumpf, ki v njem omenja časa po II. svetovni vojni, štiri stopinje: »25-letnico ki je predstavljen z berljiosamosvojitve Slovenije, vo zgodbo, napisano na škofijski misijon, romanje podlagi dokumentov in kipa fatimske Marije po osebnega doživljanja. Lažnaših župnijah in 10-letni- je razumemo sedanji čas, co Škofije Murska Sobota.« če poznamo preteklega v Kot je povedal urednik vseh odtenkih. Lojze Kozar, ml., »StopiTekst in foto: E. Ružič nje 2017 odsevajo življeGeneralni vikar murskosoboške škofije Alojz Kozar ml. je na novinarski konferenci predstavil tri novosti iz lanske tiskovne dejavnosti, in sicer tudi v ber 2015 - januar 2016), in sicer, da se je kolonije udeležilo več kot 80 umetnikov, ki so v zakladnico slovenske likovne umetnosti prispevali čez 100 del. Kolonija nadaljuje s svojo prepoznavnostjo in udejanjanjem ideje, ki jo zasleduje Slovensko protestantsko društvo, da tudi likovni umetniki prispevajo k razvoju in k Porabje, 5. januarja 2017 napredku, ne samo prekmurskega prostora, temveč tudi širšega slovenskega in evropskega. To je bila tudi ideja, za katero se je zavzemal Primož Trubar, ki je bil najprej glasnik nacionalnega slovenskega izraza in z njim tudi širše evropskega, ocenjuje umetnostni zgodovinar Franc Obal. Tekst in foto: E. Ružič 5 Prednovoletno druženje porabskih pedagoških delavcev Že tradicionalno prednovoletno druženje porabskih vzgojiteljic, učiteljev, pedagoških asistentov in zaposlenih na Državni slovenski samoupravi kot vzdrževalki nimanjem ogledalo graško atrakcijo. Seveda nas je po podzemlju vodil Oli – prijazna maskota doživljajskega parka. Ob izhodu pa nas je čakalo presenečenje – Obiskali smo Marijo na Gorci Slovenska narodnostna samouprava Sakalovci je lani spet organizirala ekskurzijo za sovaščane. Organizatorji so se odločili za Maribor in okolico kot cilj vaškega romanja. Lani smo imeli veliko programov v vasi, zato smo izlet lahko organizirali le v zimskem obdobju, in sicer 3. decembra. lopa, zvonik, ladja in prezbiterij z dvema baročnima kapelama, prizidanima na južni in severni strani in s prav tako na severni strani priključeno zakristijo. V letih 1860–1864 so cerkev v celoti obnovili. Slikarija na stenah nam kaže prizore iz Marijinega življenja. Glavni oltar je iz 19. stoletja, narejen Pedagoški delavci so obiskali Vulkanijo v Gradu šol se je letos odvijalo v Gradu na Goričkem. Poleg prijateljskega druženja smo namreč želeli še kakšno izobraževalno vsebino, spoznavanje še neodkritih zakladov bližnjega sosedstva. Ker zna- okrepčilo, ki nam ga je pripravil graški domačin – seniški učitelj asistent Nino. V imenu skupine se mu za prijaznost tudi javno zahvaljujem. Vulkanija je res izredno doživetje, ki bi ga privoš- Sakalovčani s tamkajšnjim župnikom Naša prva postaja je bila nekaj kilometrov dalje od Maribora, v naselju Malečnik, kjer smo si ogledali župnijo svetega Petra. Tam nas je že čakal mladi župnik, ki nas je vodil po župniji. Župnijska cerkev sv. Petra stoji na dravskem bregu, od tu vodi Prijetno druženje na koncu leta menit grad v Gradu že poznamo, je prva misel bila obisk Doživljajskega parka Vulkanija. Streljaj od Porabja se tako lahko poučimo o geološki zgodovini območja, se sprehodimo ob 4D-predstavitvi skozi obdobja nastanka našega osončja, vse do znamenitega goričkega vulkana. Dokazi za njegov obstoj so neizpodbitni. Če pa kopljemo na pravem kraju, lahko še danes odkopljemo kakšen lep zelen kamen olivin. Avtobus nas je pripeljal do Vulkanije. 35 udeležencev si je z za- čila vsem porabskim učencem, in o tem smo se z učitelji tudi pogovarjali. Majčken problem je cena vstopnice, ki je za porabske (in tudi slovenske) razmere kar visoka. Naše druženje smo nadaljevali v prijetnem gostišču v bližini. Bilo je prisrčno, prijazno, verjamem, da bo ta pozitivna energija našega prednovoletnega druženja vezala udeležence tudi v novem letu. Vse dobro želim! Valerija Perger Marijin oltar 14 kapelic križevega pota do Marijine cerkve. S poti na Gorco se razlega čudovit pogled na Dravsko polje, Maribor in Pohorje. Tu na robu Slovenskih goric, na imenitni razgledni točki, visoki 346 metrov, kraljuje že skoraj pol tisočletja Gorska Mati božja. Cerkev je enotna poznogotska stavba iz leta 1517. Sestavljajo jo vhodna v delavnici mojstra Kainza. V njem je starejši milostni kip Marije Pomočnice z Jezusom v naročju. Do cerkve na Gorci vodi 14 kapelic križevega pota iz leta 1847. Pred drugo kapelico stoji kamnit piramidast spomenik, ki so ga leta 1817 postavili v spomin na župnika M. Breznika, ki ga je na poti na Gorco na tem mestu doletela smrt. Zadnja kapelica stoji na pokopališču, ki obdaja gorsko cerkev. V cerkvi smo molili eno desetino rožnega venca v porabskem in madžarskem jeziku. Pot od gorske Marije smo nadaljevali v Maribor, kjer smo se malo ogreli v Europarku, potem pa smo šli pogledat staro mestno jedro Maribora. Molili smo v katedrali sv. Janeza Krstnika in sprehajali smo se po adventnem sejmu na Trgu svobode. Pozno kosilo nas je že čakalo na kmetiji Kaučič, potem pa smo nadaljevali pot domov. V imenu udeležencev lahko rečem, da smo se na izletu vsi imeli lepo. Lilla Fasching predsednica SNS-Sakalovci Porabje, 5. januarja 2017 ŽELEZNA ŽUPANIJA Če se vam ne vidi, te neste nazaj V tej dnevaj je po vsej novinaj, tak v novinaj Železne županije tö, dosta pisanja o tom, kak lidgé nosijo nazaj in menjavajo darila, stere so za svetke dobili. Gda so že vsi svetki za nami, te začnemo zmišlavati pa računati, kelko smo pocerali za darila, na djesti, pa na vse tašo, ka je sploj nej potrejbno bilau. Lüstvo tau misli, ka božič od tauga baude veseli pa lejpi, če kak največ pa drago darilo küpimo, če v cejli svetkaj samo djejmo pa pidjemo. Zavolo tauga bautoške pred božičom slüžijo najbola, po svetkaj se pa küpci škrabajo, kama so telko pejnez pocerali. Dapa zaka bi nej, vej pa samo tau čüjemo pa vidimo po televiziji pa v reklamaj, aj kipüvlemo. Ranč nej trbej pejnaze, vej pa dajo nam na pausado tö, pa s tejm dosta lüstva znaurijo, bola bi tak pravo, ka nauroga napravijo. Brž küpiš, vej pa tak »za šenki« dobiš. Pa samo po tistim, gda si že domau prineso, se škrabaš po glavej, kakšno norijo si napravo. Drügo pa tau, ka gnesden je sploj léko kipüvati, kak ste tau že leko šteli, ranč pejnaz nej trbej, pa ranč nikan nej trbej titi, če kaj škeš meti. Samo si pred računalnik sedeš pa prejk interneta si tau naraučiš, ka škeš. Leko bi prajli, ka tau je maudro pa dobro delo, zato ka nejmaš stroškov s tejm, ka se po bautaj voziš. Tau je istina samo s tejn, če tak online kaj küpimo, je tau problema, ka tisto blago ne moreš v roke vzeti, ne moreš sprobati pa ne moreš pogledniti, če je tisto rejsan vse tak, kak je tam dolanapiseno. Če se itak tak odlaučimo, ka naraučimo tisto blago, te se tau v peti minutaj leko tanapravi. Nutranapišemo svoje podatke pa plačamo; ali včasin nakažemo ali pa te damo gotovino, gda nam domau pripelajo blago. Če je vse vredi pa rejsan tisto dobimo, ka smo steli, te se splače tak prejk interneta naraučiti, zato ka tau blago je od 10 do 30 procentov falejše. Dapa če nej, te je tö nej taša velka nevola, zato ka leko nazaj pošlemo blago. Pa ga bautoške morajo nazaj vzeti v štirnajsti dnevaj, če se njim vidi ali nej. Pa tau vala za vsakšo blago, nej samo za tisto, ka smo prejk interneta naraučili, liki na tisto tö, ka smo v bauti küpli. Tak ka vsakšoma samo tau leko tanačivam, če se vam kaj ne vidi ali nej dobro ali hibo, te neste nazaj v bauto pa vam vömenijo. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Razglasili športnike leta 2016 Društvo športnih novinarjev Slovenije je še pred božičnimi prazniki na tradicionalni prireditvi v ljubljanskem Cankarjevem domu razglasilo športnike leta 2016. V moški konkurenci je smučarski skakalec Peter Prevc (266 glasov) slavil pred jadralcem Vasilijem Žbogarjem (124), medtem ko je tretje mesto pripadlo motokrosistu Timu Gajserju (120). Prevc je v pretekli sezoni med drugim osvojil novoletno turnejo, postal je svetovni prvak v poletih, piko na i pa je postavil z osvojitvijo velikega kristalnega globusa. V ženski konkurenci je judoistka Tina Trstenjak (346 glasov) premagala še eno judoistko Anamari Velenšek (181) in športno plezalko Janjo Garnbret (109). Trstenjakova je v Riu de Janeiru postala olimpijska prvakinja v kategoriji do 63 kilogramov. Ekipa leta je postala hokejska reprezentanca Slovenije, ki si je septembra drugič zapored zagotovila nastop na olimpijskih igrah v Pjeongčangu. Hokejisti (61 glasov) so slavili pred rokometaši (49) in kajakaši (5). Gajser je nagrado za najobetavnejšo mlado športno osebnost podelil Garnbretovi, zmagovalki svetovnega pokala in svetovni prvakinji. Najboljša športnica invalidka je strelka Veselka Pevec, olimpijska prvakinja iz Ria de Janeira. Že pred prireditvijo v Cankarjevem domu sta najboljše slovenske športnike sprejela predsednik republike Borut Pahor in ministrica za znanost, izobraževanje in šport Maja Makovec Brenčič. »Ko mlade vprašam po njihovih vzorih ali ambicijah, običajno odgovorijo z vami, z vašimi uspehi. Pogosto se mladi pri življenjskih ambicijah ozirajo po vaših lastnostih, po tem, da se ne predate, po tem, da za porazi sledijo zmage. Skorajda ne more biti večjega navdiha, kot ste vi. Vsi Slovenci vidijo v vas vzor. Ne vedno zmage, ampak borba jim veliko pomeni. Kot rekreativni športnik bi rad povedal še eno stvar: tudi vi ste en pomemben navdih, da je Slovenija postala velik športni narod. Vsi tečejo, vse prireditve so polne, vsi se ukvarjajo s športom, in to je tudi vaša zasluga,« je športnike nagovoril predsednik Pahor. Pogučavanje s Klaro Fodor ob prejetju priznanja »Za narodnosti« SLOVENSKA REJČ MI PRIDE IZ Klara Fodor je pred božičnimi svetki dobila najbole visko priznaje (kitüntetés), stero leko dobi na Madžarskom tisti, steri dela za svojo narodnost, v njenom primeri za Slovence na Vogrskom. Tau priznanje vsakšo leto podelijo okoli 13. decembra, dneva manjšin na Vogrskom. Nagrado »Za narodnosti« sta lani 19. decembra prejkdala v zidini Pesti Vigadó minister za človeške vire Zoltán Balog pa državni sekretar, odgovoren za verska in narodnostna vprašanja ter stike s civilnimi organizacijami Miklós Soltész. Sto dobi tau nagrado, se konec koncev odlauči sam predsednik vlade Viktor Orbán. Za Klaro je tau bilau velko presenečanje (meglepetés), vej pa gda jo je po telefoni pozvau predsednik DSS Martin Ropoš, kak de šla v Budimpešto, ga je pitala, zakoj bi ona šla v glavni varaš rosaga. Na, predsednik Ropoš je te malo »pognau kolesa« tam, gde je trbelo, brž je prišlo pozvanje do Klare, stera se je potem 19. decembra s predsednikom vred odpelala v Budimpešto. Kak go je dosegnila ta velka čest, sem go pitala par dni po podelitvi: »Kak me je dosegnilo? Za tau nejga rejči...« so ji skurok priletile skunze v oči. Klara Fodor je za letošnjo nominacijo (jelőlés) sploj nej vedla. Vedla je, da so go lani predlagali, dapa te nej dobila nagrade. Prosila je, naj več ne drejgajo, naj njajo, vej so pa takši, steri so bole vrejdni na tau. Letos je sploj nej vejdla, ka so jo pa predlagali, nikak »potima se je vse tanaprajlo. Trno velko peštenjé je tau, na tau bi dja v senjaj nej brodila. Nej zdaj pa nej sledkar, tau mi je nigdar na pamet nej prišlo, zatok me je tak presenetilo, je pravla nagrajenka. »Gda smo tam v vrsti stanili pa so začnili himno igrati, so človeki že skunzé prišle. Tau je preveč velko priznanje, da človeka delo eta prštimajo. Tau je pa posaba priznanje, ka so se najšli takšni lidjé, sterim sem dja na pamet prišla. Telko čestitk, gratulacij, priznanj mojga dela sem v živlenji vsevküp nej dobila, kak zdaj, tak od domanji Slovencov kak iz Slovenije, tak od Slovencov kak drügi znancov pa neznancov, tak v živo kak po telefoni ali na facceboki. S toga sem zdaj redno leko spoznala, sto kak me štima, ka pozna (čuti) do mene čüstveno.« Klaro Fodor so na državno nagrado predlagali: Slovensko drüštvo v Budimpešti, števanovsko drüštvo »Za lepšo ves« pa Drüštvo porab- ski slovenski penzionistov. Njeno kandidaturo je podprla slovenska zagovornica v vogrskom parlamenti Erika Köleš Kiss tö. »Zahvaljujem se vsejm trejm organizacijam, stere so me predlagale, od stere sem tau v senjaj nej brodila, ka tak na velko držijo mojo živlenjsko delo. Dja sem živlenje djala gora na tej skupini so pisale slovenske novine, ka je bila njena predstava »učna ura slovenskega jezika« (Bila je to predstavitev Porabskih Slovencev v Cankarjevem domu v Ljubljani, na steroj so špilali Ujeto Pesmico. op. pisca). »Tau, ka sem se podala za tau delo, je s toga tö prišlo, ka človek nika ma Odlikovanka Klara Fodor med z ministrom za človeške vire Zoltánom Balogom in državnim sekretarom za narodnosti Miklosom Soltészom delo, tak brodim, ka sem se z delom branila, aj nejman v pameti tisto bridkost, ka me je dosegla v držini v devetdeseti lejtaj,« Klara Fodor se je začnila bole intenzivno spravlati s kulturo slovenske skupnosti na Vogrskom kak mlada leranca na gorenjesenički šauli. 1983. leta je varaški kulturni Listina o »Nagradi za narodnosti« s podpisom predsednika vlade Viktorja Orbana daum organiziro seminar za lutkovno dejavnost (bábcsoport vezetői tanfolyam), pozvali so mentore iz Slovenije. Ta prilika je bila tistoga ipa ponüjana vsakšoj leranci pa školniki tak na Gorenjom Seniki kak v Števanovci pa v Varaši. Na začetki so eške prišli trgé, štirge, dapa na konci je ostala sama Klara, stera je potistim duga lejta mejla trno uspešno lutkovno skupino. O v sebi,« je pravla Klara. »Trno rada sem recitirala, dostafart sem prva bila v recitiranji na srednji šauli tö. V osnovni šauli v Števanovci smo plesali z Ireno Pavlič, Krajczar Karči bači je pa kakše igre tö včiu.« Po srednji šauli je Klara nej mejla ranč priliko, ka bi kaj delala na kulturnom področji, ka te ešče nej bilau slovenski organizacij pa drüštev v Porabji, zvün trno rejdki (senički zbor, sakalovska folklora). Gda go je kak leranco prosila njena ravnateljica Erika Glanz, naj proba lutke, se je vzela za tau. »Tau mi nigdar nede žau, ka sem tau začnila, istina, ka je na začetki malo težko bilau, dapa če človek dobi vcuj pomauč, te je nej težko. Pomauč smo dobili od gospe Jožice Roš, ona je vse vejdla, bi leko pravla, ka se je na tau narodila. Dja sem se od nje vnaugo navčila. Tak pri gounči, tak pri tom, kak se trbej ponašati z mlajši, kak je trbej včiti, kak jim trbej kazati, kak naj delajo z lutkami. Pa ka se mi je fejst vidlo, ka disciplina (fegyelem) mujs mora biti. Če delamo, te delamo, gda pauzo mamo, te pauzo mamo. Tau ešče zdaj držim pri odraslaj.« Tiste generacije mlajšov, šaularov na Gorenjom Seniki, so še ovakše bile, bole so znale slovenski pa so vidle eno priliko v lutkaj, ka so leko nastopale. »Leko povejn, ka sta bile dvej generacije, s sterimi sem delala. Začnili smo z igro Janko, Metka in še kaj. Vcuj ji je bilau pet, večina je ešče normalno gučala slovenski. Ali po Porabje, 5. januarja 2017 domanje, če nej, te knjižno, dapa leko si se normalno pogučavo z njimi. Nej je trbelo vsakšo milo rejč dolobračati, gda je Jožica delala z njimi. Trbelo je pomagati, tau nej pitanje, dapa mlajši so steli delati.« Ester Šulič, Klara Dravec, Aniko Győrvári pa Gabi Bajzek so bili prva generacija, se na vsakšoga spomina Klara po imeni, druga generacija je pa bila Amanda Horvat, Tomi Grebenar, Agi Hanžek, Zsolti Bajzek pa Tomaž Kozar. V 13. lejtaj so imeli skoraj vsakšo leto nauvo predstavo. »Milijonkrat mi na pamet pride tista situacija, gda smo bili v telovadnici pa smo probali ali smo si pa z gospau Jožico pripravlali lutke (bábokat). Tista aktivnost… Nazaj paumnim, gda smo šli v Ljubljano s takšimi malimi mlajši, vej so pa 4.-5. klas bili. Ništrni so prejšnji večer ešče djaukali, pa zdaj te idi z njimi tak daleč... Dapa tisto, ka so oni tam od sebe dali, ka so iz sebe vöprinesli, bi ešče odrasli nej znali. Meni se nigdar nej trbelo bojati, ka bi njim šugtivati trbelo, gospa Jožica je nej pistila, naj se prej znajdejo, če kaj pozabijo. Dapa tau se je vejndrik samo gnauk zgodilo. Pa ka ešče moram povedati, mi smo potistim, gda sta Jožica pa Dragica nam pokazale, kak naj delamo, sami probali. Pa meni so mlajši nigdar nej pravli, ka oni nedo probali. Takšno nej bilau. Vejn, ka je pokojna Hanžek tetica večer v devetoj vöri prišla po malo Agico, mi smo ešče probali zatok, ka aj leko demo v Ljubljano. Dapa mislim, ka do se tej mlajši do smrti spomnili tisto, kakši aplauz so oni tam dobili pa kak so je povalili.« Prva generacija je špilala še v slovenskom knjižnom geziki, druga generacija pod vodstvom Mikija Roša pa po naše, po domanje. Klara se nazaj spomni, ka je tekst gorvzela na kasetofon in so se te tak včili pravilno izgovorjavo, da so še špilali ’po slasko’. Pa so dostafart ponavlali, ponašali Jožico, pa nigdar nej bilau »ka dja nemo«. Po 13. lejtaj lerancinoga dela je Klara zapistila katedro pa prišla delat na Slovensko zvezo kak sekretarka. Pauleg vsega drugoga dela go je pá vlejko oder (színpad), zatok je ustvaurila Gledališko družino Nindrik-indrik. Prehod ji je prej po enom tali nej biu težki, zatok ka je poznala tak delavce na Slovenski zvezi kak dosta členov slovenski kulturni skupin, s sterimi so vküper odli nastopat v Ljubljano ali se sre- 7 Z SRCA, ČISTO AVTOMATIČNO čali ob drugi prilikaj. »Tau v sebi mam, ka se rada pogučavam, rada se spoznavam, rada mam lüstvo,« pravi Klara, steroj je zatok težko bilau tam njasti seničke mlajše, stere je mejla, kak svoje, vej pa kak je pravla, Baug ji je nej dovolo, ka bi svoje mejla. »Falili so mi mlajši, falilo mi je špilanje. Prišla sem na Zvezo s 1. juniušom 1995. leta, pa smo geseni že ustvaurili gledališko skupino. Najprvin sem probala s školniki, vej pa nji sem najbole poznala (Ilda Antal, Sanji Bedič), te so pa vcujprišli drugi, kak Eva Časar, Aranka Schwarcz, stera je najduže zdržala. Leko povejm, ka vözraščeno lüstvo je bole težko vküpdržati pa zdržati kak mlajše. Dapa furt smo nekakoga vcujdobili, tak smo zdržali.« Klara pravi, ka so se težki časi začnili, gda so ništrni člani že v Avstrijo odli delat pa vse bole težko so na probe ojdli. »Enoga člana moram vözdigniti, tau je Nemeš Pišti iz Sakalauvec, steri je dostafart večer do sedme delo, potistim prišo na probo, pa smo do edenajste vöre, do pau dvanajste probali,« je pripovejdala Klara od tisti cajtov pa vcüjdala, ka ne vej, če bi gnesden tau nekak napravo. Klara Fodor je skurok pri vsakšoj igri špilala glavno vlogo, edna najvekša uspešnica je bila igra Videoklub. »Videoklub smo sploj nej radi meli,« pravi Klara, »na začetki nej, vejpa ka mo samo gledali v stenau, ka de s toga. Dapa moram povedati, ka Miki Roš kak režiser je trno dober. Ka trbej pa kak trbej lüstvo notavčiti, je on rejsan talent. On tebe napelava, on ti nika pokaže, on bi tak delo, dapa ti probaj nika iz sebe vöprinesti. Pri Videoklubi smo mislili, ka lüstvo tau nede razmelo. Ka de s toga razmelo, gda zijaš stenau? In je lüstvo dun razmelo. Pri naši igraj je tau, ka mamo trno malo rekvizitov pa scene. Oder skurok praznoga mamo. Kak recimo najslejdnja igra, tü mi mamo stauce pa en mali sto, pa nika drugo. Tau je dobro, gda demo v druge kraje igrat, nej trbej dosta pelati.« Po kriznem obdobju pri skupini Nindrik-indrik, gda je enjala delati, je Klara pá nej ostala brezi skupine, ustvaurila je gledališko skupino Duo Fodor. »Za Nindrik-indrik mi je fejst žau, dapa dostavse je vcujprišlo, te že več takšoga porazmenja med člani tö nej bilau. Steri je meu vlogo, ka naj skupino vodi, tistoga trbej poštüvati, dapa da je že vsikši čeden... Kak pravijo, nej je dobro, če zavec pükšo nosi. Če bi te vodenje skupine nekak prejkvzejo, bi skupina bila tadale. Od toga je biu guč, ka ge mo špilala tadala, samo vodila nemo skupino. Te drugoga nej bilau, pa tak smo te razpadnoli. Tau sem pa tö vedla, ka brezi špilanja ne zdržim, pa tau tö, ka mi je tau dužnost, vej sem pa takšno slüžbo mejla, ka je človek za tau plačan. Za tau, ka kulturne skupine ustvarjaš, kulturne skupine gordržiš, lüstvo spravlaš vcüj, lüstvo nagučavaš, naj nota stanejo v skupine. Gnes mi sami spravlamo lidi, trbej titi med lidi...« zapovejda, steri plača.« Po tistim, ka je Klara odišla v penzijo, je notstaupila v Društvo porabski slovenski penzionistov, steroga predsednica je od leta 2014. Tau je malo ovakši teren, po enom tali bole hvaležen, ka so tau lidgé, s sterimi se da delati, steri ešče radi gučijo slovenski, sterim ešče dosta pomejni tau, ka so Slovenci. »Dočas sem na Zvezi bila, sem od prvoga minuta naprej, ka smo ustvaurili društvo, z njimi bila, sem njim pomagala. Tau je biu en tau mojga dela. Etak sem, hvala Baugi, poznala nji. Zdaj tö tak pravim, ka z njimi je najležej, najbaukše delati. Najbole tau vala za tisto prvo gene- Klara Fodor v družbi veleposlanice R Slovenije v Budimpešti Ksenije Škrilec, častne predsednice Slovenskoga društva v Budimpešti pa predsednika DSS Martina Ropoša Duo Fodor (Marijana Fodor, Klara Fodor) eške itak obstaja pa nastopa, dapa po par lejtaj se je režiser pa tekstopisec Miki Roš že malo taužo, ka je težko za dva človeka pisati igre, zatok so pa vcujpoiskali nauve člene. Na Mikijevo željo skupina pa špila pod imenom Nindrik-Indrik. Člene je nej naleki dobiti, zatok zdaj bole iščejo med mladimi penzionisti. »Zatok tau tö moramo vedeti, zakoj je razlika med gnešnjimi cajti pa med tistimi 1995. leta, gda smo začnili,« je razmišljala Klara. »Vcejlak se je spremenilo živlenje lidi, pri tom tali, ka gde delajo pa ka delajo. Dja vidim, ka mi mamo telko mladi penzionistov, ka bi mi leko napunili Lipo. Dapa ne moreš je pridobiti, ka ojdijo v Avstrijo delat. Penzijo majo, dapa zatok ojdijo, ka trbej mlajšom pomagati ali njim trbej, ka malo penzijo majo. Tau je problem pri drüštvaj tö pa pri kulturni skupinaj tö. Drugo je pa tau, ka so pred dvajstimi lejtami lidgé odišli v penzijo z 48. lejtami. Te je lüstvo gvüšno delo melo, delo doladjalo pa prišlo na probe. Tau je zdaj vse minaulo. Tisti racijo, gda smo ustvaurili drüštvo. Tistoga ipa so prišli sami od sebe, tam nej trbelo titi za lüstvom, radi so bili, če leko pridejo. 2006. leta je bilau 146 članov. Zdaj je tista generacija že več kak 80 lejt stara, tak ka je malo že med njimi takšni, steri ešče majo zdravje pa leko odijo na programe. Gda sem dja vzela funkcijo predsednice, sem tau mejla pred očami, naj število članov ne spadne ešče bole, pa nej ka bi društvo razpadnilo, ka je melo krizo. Zdaj nas je 107, pa tak mislim, ka takšno hvaležno pa čuteče lüstvo indrik nega. Pa tašo aktivno tö nej. Eni plešejo pri folklori, drugi popejvajo, ka smo pevski zbor tö napravli, eni pečejo, drugi tjüjajo, tretji mi pomagajo delati, programe voditi.« Ka bau z nami Porabskimi Slovenci, si Klara tö večkrat premišlava, zdaj ji tö na pamet pride, ka je dobila tau državno priznanje. »Tau, ka mlajši več ne gučijo slovenski, so nej oni krivi. Kriva je tista generacija, stera de zdaj pomalek že baba pa dejdek gratala. Pa nedo pa nedo z mlajši gučali slovenski, pa nej z vnuki... Tü se je zgibila rejč, tü se je zgibilo slovensko srce iz lidi.« Za slovensko rejč tö delajo v društvi, s tejm ka dejdeke pa babice nagučavajo, naj pripelajo svoje vnuke na programe, mlade probajo vključiti v svoje programe (fašenek itd.) »S tejmi stopaji je trbej med nas potegniti, naj poznajo (čütijo), kakšni smo, gda smo vküper, kak smo koražni,« pravi Klara, steri bi se redno trbelo vküppobrati, če bi zdaj stejla nazaj na šaulo titi. Najbole zatok, ka bi mogla vönajti, na kakšno formo bi leko zdaj pridobila mlajše za slovenske dejavnosti. O osebni peldi, o tom, kak morajo vözraščeni peldo kazati, pa etak pravi: »Tau je trno fontoško, dapa leko nazaj vdari. Mam bridko izkušnjo, da sem delala eške na Zvezi. Dja sem vsigdar z vsikšim, steri je znau, slovenski gučala, s starejšimi, z mladimi. Zvali so me po telefoni, vogrski gučali, dja pa sem nazaj slovenski. Pa ka se je zgodilo? Vö so me okraužili, nej so več namé zvali, nej so več meni pisali… Drugo, gdekoli srečam naše lidi, slovenski gučim, ešče te tö, če mi nazaj vogrski gučijo, pa te se ja vpamet vzemejo. Taše se zgodi zdaj že pri našom društvi tö, ka tisti, steri so med Vaugri, se spozabijo pa vogrski gučijo… Etognauk mi je nekak na eni razstavi pravo, gda je vcujprišo, ka gde je Klara, tam se samo slovenski leko guči. Te sem pa pravla, vej pa gda mo slovenski gučali, če nej te, gda smo vküper, gda smo med seuv. Tau mi pa dosta povej, gda stoj v svoji drüžbi ali slüžbi pauleg mene obrne vogrsko rejč na slovensko, gda se ’skažem’. Mislim, ka tau dobro pokaže, sto kak kaže peldo za slovenstvo. Na tau sem ponosna, se štijmam pa mam čisto düšno vest, ka sem nikdar nej zatok gounčala, ka sem za tau plačana ali zatok, ka me zdaj stoj taši čüje, liki zatok, ka mi tau pride iz srca, čisto avtomatično.« Klara Fodor se posebej zahvaljuje zagovornici Eriki Köleš Kiss, vikari Franci Režonji pa vodstvi Slovenske samouprave Slovenska ves, steri so jo pri slovenski meši tak presenetili s čestitko, ka ji skur srce stanilo, veleposlanici RS Kseniji Škrilec pa predsedniki DSS Martini Ropoši, steriva sta jo na velko gora prijala, in go sprevodila do Budimpešte pa v Budimpešti. V imeni uredništva ji čestitamo za visoko državno priznanje. Marijana Sukič Foto: F. Sütő Porabje, 5. januarja 2017 ... DO MADŽARSKE Sedanji predsednik države spet kandidat Sedanji predsednik države János Áder je sprejel ponovno kandidaturo za to funkcijo, njegov prvi mandat bo namreč potekel spomladi. Kandidaturo mu je ponudil premier Viktor Orbán na predlog predsedstva provladne stranke FIDESZ. Vodja poslanskega kluba FIDESZ-a János Halász je potrdil, da bodo člani poslanskega kluba gotovo podprli kandidaturo sedanjega predsednika. János Áder se je zahvalil za zaupanje in izpostavil, da si šteje za najpomembnejšo nalogo ustavno kontrolo nad zakonodajo, da si bo še naprej prizadeval za zaščito naravnega okolja ter za odgovornost do mladih generacij. V mednarodnem življenju bo dosledno zastopal madžarske vrednote in interese. Tretjina Madžarov ni nič privarčevala za upokojenska leta Dve tretjini anketirancev, ki so med 30 in 65 leti, nima nobenih prihrankov za zdravstveno oskrbo in zdravila za leta v pokoju, je ugotovila raziskava, ki so jo izvajali oktobra lani po vsej državi. 12 odstotkov le-teh niti ne namerava varčevati, kljub temu da se jim zdita najpomebnejša stebra varnosti v starejših letih primerna zdravstvena oskrba in finančna varnost. Tretja in četrta stebra sta lastna hiša ali stanovanje (torej rešen stanovanjski problem) in stabilno družinsko ozadje. Za večino ljudi (80 odstotkov) je torej v starejših letih najbolj pomemben dejavnik za varno počutje zdravstvena oskrba, med ženskami celo 83 odstotkov daje ta dejavnik na prvo mesto. Ljudem na podeželju več pomeni stabilno družinsko ozadje (68 odstotkov meni, da je le-to pomembno), kot prebivalcem glavnega mesta (58 odstotkov). 15 odstotkov vprašanih je reklo, da bodo zanje tudi finančno skrbeli v starejših letih družinski člani. To so predvsem anketiranci, starejši od 50 let. Zelo zanimivo je, da zelo malo ljudi razmišlja o tem, da bi svoja starejša leta preživeli v domu za ostarele občane. 8 50. obletnica pri Broužini Broužina družina je v Števanovci edna najvekša družina, zato ka je devet mlajšov bilau, od nji je tak polonja doma v vesi ostala, drügi so vö z vesi odišli. Eden med tejmi, steri so doma ostali, so Imre Dončec, steri so zdaj nejdavnik meli z ženauv, s Trnjarino Anuškov, 50. obletnico, ka sta se oženila. Istina, ka nej bilau velkoga gostüvanja, samo edno večerdjo so meli, dapa zavolo tauga sta zato lejpi žitek mela pa mata. Samo tau nje fejst mantra, ka zdaj, gda bi njim že baukše leko šlau, zdaj sta že stariva pa betežastiva gratala. - Anuška, če tak nazaj mislite na te petdeset lejt, te vam ka napamet pride najprvin? »Tau, kak brž so te lejta taodišla, človek ranč vpamet ne vzeme, pa že stari grata. Lejpi žitek sva mela, dosta dobroga, lejpoga, dapa bilau je zato lagvo tö.« - Gda sta se ženila? »10. decembra leta 1966, tašo megleno vrejmen je bilau, pa ranč kak zdaj, te tö nej bilau snega.« - Gde je bilau gostüvanje? »Gostüvanja nej bilau, samo večerdja bejla töj doma, kak so njegvi stariške doma bilej. Nej nas je dosta bilau, samo bratja, sestre pa stariške, zato ka tistoga reda je gostüvanje tü drago bilau.« - Kelko ste vi te stari bili? »Dja sem šestdvajsti lejt stara bejla, mauž pa pettresti, dja sem sé prišla k taumi rami, zato ka pri nas je te še sestra Irinka doma bejla.« - Kak je bilau zdavanje? »Gda nas je Pejncek v tanača (na občini) vküpdau, te smo v cirkev šli, pa tam so nas te še gospaud Markovič zdali. Gda tau vse gotovo bilau, potistim smo pa malo v krčmau šli.« - Sto vse je tjöjo večerdjo za vas? »Linak Šaušterin, Mlinarna Mariška, na drüdje se že ranč ne spaumnim.« - Ka je bilau za večerdjo? »Več fela mesau je bilau, tau gvüšno, dapa kakšno vse, tau že ne vardjam. Te je še nej bilau gostüvanja brezi perecov pa brezi bejklinov, dapa ranč tak je bejo pokaraj (pecivo) tö.« - Kak vas je telko lidi mesto melo v rami? »Foringe je bilau, samo tau je baja bejla, ka so nej vsigdar plačali. Od tanača (občine) so poslali edno cejdalo, pa si mogo titi, če si sto ali nej. Gnauk sem na cejdalo emo goranapisano, ka zazranka v šestoj vöri v Ritkarovci pri ta- Broužina Annuška pa Imre (Dončecz) »Mesto je bilau, zato ka nas je nej tak dosta bilau, pa muzikantov tö nej bilau. Če dobro vejm, Pejncak je po niše fude domau üšo, pa nika je malo vlačo, gda so se že malo napili.« - Imi Broužin, vi se kak spomnite nazaj na tiste čase? »Te je že dobro bilau, gda je gostüvanje bilau. Vej gda je Rákosi bejo, te je še kröja nej bilau, nej ka mesau pa pokaraj. Če so kaj pekli, te bola kakšne raje perece pa pogače. Tistoga reda je pavar nej emo pejnaza, tak kak zdaj, te so fabrike nej bile, tak ka vsakši telko emo, ka je doma pripauvo.« - Anuška, kak je bilau po gostüvanji? »Dja sem v židano fabriko delat odla, mauž pa njegvi stariške so doma bilej pa so gazdüvali. Enga sina sem mejla, pa potejm so se še trdjé mlajši naraudili, dvej hčerki pa še en sin. Gda sem rodila, te sem doma bejla, dapa med dvöma detetoma sem vsigdar nazaj üšla delat. Tau je tak šlau, dočas se je najmenša, Erika, nej naraudila.« - Imre bači, vi ste foringaš tö bili, dosta ste meli voziti? nača moram biti, te je še tam tö bejo tanač. Tau so mena pozabili goranapisati, gde je rendőr (policaj) doma bejo, tam moram stanti pa njega tö moram pelati. Gda tapridem, ka sta ona, ranč tak kak dja, nika nej kriva. Zaman se je stejla braniti, ka ne da bujcka, vkraj so go sünili pa so bujcka odpelali. Mena so te tau paut plačali s tisti pejnez, ka so za bujcka dobili. Dapa dostakrat je tak bilau, ka sem enoga filera nej vido. Pa tistoga reda je fejst težko bilau, zato ka za grünt sem osemnajset djezero forintov porcije (davek na kmetijsko zemljišče) mogo na leto dolaplačati. Aj se bola vöpauniš, tistoga reda so en paklin cigaretlinge tri forinte koštali, kolač kröja pa šest forintov. Te zdaj vözračunaj, kak dosta je porcij bilau, zaslüžiti si pa telko nej mogo. Bilau je tak, ka tri mejtere (300 kil) kokošečoga mesa sem emo vönapisano za doladavanje za časa Rákosina. Vejš, kak dosta je tau? Če bi krava bejla pa bi nej malo bilau. Če bi edna kokauš deset kil vagala, pa še te bi sploj dosta mogli dolazarezati.« Vsi mlajši pa vnuki tam je še vse zaprejto, malo čakam, gnauk samo nekak dé pa fejst preklinja. Rendőr je bejo pa zato preklinjo, ka je pejštji mogo v Ritkarovce titi. Od edne stare babe je bujcaka trbelo v Varaš pelati, steroga je tanács vkraj vzejo od njé. Gda sem dja s kauli ta stano, ka mo pelali bujacaka, ta babá tak mlatila konja, ka vse. Dja sem njej pravo, ka babá, ne mlati konja, ka te dja tö gnauk včesnam, zato - Ka ste delali? »Ka bi delo? Nikanej. Telko mesa sem nikak nej mogo doladati, pa te za tau sem dva tjedna vauze (zatvor) daubo. Dapa zato mi je nej trbelo v vauzo titi, zato ka je tanač nikak tanapravo. Te je dobro bilau, gda je za sodake trbelo kaj voziti, gda so mejo redli, zato ka oni so vsigdar plačali. Bilau je tak, ka so mi še süja drva dali, aj je domau pelam, ka so na meji vözosekali. Pa Porabje, 5. januarja 2017 tau je tistoga reda velko delo bilau. Samo ka haska sem emo s tauga? Nej sem prejšo še do Röfcini, pa so policaji že šli za menov, pa pri Kovača so me že dobili. Nejsem emo papire, pa sem drva mogo dolasklasti. Tau so mi pravli, ka sem leko rad, ka so me nej poštrafali. Tau so taši časi bili, nikdar si nej vedo, ka te čaka. Tistoga reda je dojšlo, če je eden posvedočo ka si kaj prauto rosagi gunčo, so te že pelali, če sta dva svedoka (priča)bila, te so te že leko zaprajli, če tak bilau.« - Tetica Anuška, tak mislim, ka za vas so tej časi tö nej leki bili. »Buma (bogme) nej, težko je bilau delat odti, doma delati pa te še mlajše gorraniti. Tau bi zdaj tej mladi nej vönesli.« - Gnesden so mladi tak, če kaj néde ali je težko, te bola raznok dejo, nej? »Prvin je sploj rejdko bilau, ka bi se stoj razpito. Bola je srmastvo bilau, dapa pari so bola vödržali eden z drugim.« - Gda je bilau najbaukše vama, če te petdeset lejt gledamo, ka sta vküper? »Te, da je nej trbelo delati,« se smejejo Imi Broužin, »dapa tašo je pa tak nej bilau. Zdaj, da bi nama baukše šlau, zdaj smo pa betežni.« - Anuška, mlajši so vama vöovadili, ka te svetili 50. obletnico? »Nejsmo vedli, samo sledjen den so nam prajli, ka v Varaš demo na obed.« - Na tjejpi sem vido, ka velke torte ste meli, vse ste je leko podjeli? »Nejsmo mogli telko tort zesti, razdelili smo je mlajšom pa vnukom.« Gvüšno je lejpa bila ta 50. obletnica, ka so go vam mlajši pripravili. Leko ste radi, ka tašo lejpo družino mate. Tak ka dja vam samo še telko želejm, ka še kak največkrat aj vküper leko svetite s svojov družinov. Karči Holec 9 Slovenske zgodovinske pripovejsti – 1. ... kak liki bi igro na žveglau ... Par lejt nazaj ste leko v naši novinaj dosta šteli od krajin Slovenije, pelali smo se od Goričkoga do Pirana na maurdji. V našoj nauvoj seriji ranč tak leko dosta zvejte od Slovenije pa Slovencov, liki zdaj bole o njini indašnji cajtov. Naša zgodovina se začne te, gda je prvi človek – šteri je eške nej Slovenec biu – staupo na tau zemlau pa pela do najnovejši cajtov v Evropskoj uniji. Pojte z našim mašinom v dalečnje čase! V najstarejši cajtaj človečanstva, gda so naši starci zvekšoga samo edna špila nature bili, je že živelo indašnjo lüstvo na gnešnjom Slovenskom. Dvej kameni škeri, šterivi sta najstarejšiva spomina, so najšli v Jami v Lozi pri Oreheki, nej daleč od varaša Cerkno. Škeri sta starivi več kak 250 gezero lejt. Čonte kisnejšoga človeka, Žvegla z medvedove čonte (djama Divje babe) »neandertalca«, pa so najšli v hrvaškoj vesi Krapini, nej daleč od slovenske grajnce. Té človek pa je že emo čütenje za lepoto tö. Ranč tak nej daleč od Cerknoga, v djami Divje babe, so leta 1995 najšli najstarejši inštrument, muzično šker na svejti, edno 60.000 lejt staro žveglau. Prastari človek go je napravo iz bedrove (comb) čonte mlašečoga Koliščarska vesnica na kejpi Augusta Grosza djamskoga medveda, štera je bila kak edna cejv. Neandertalec je zvrto več lükenj na njau pa tak leko igro. V gnešnjom cajti so napravili rekonstrukcijo žvegle pa iz kopije vöčalivali vsefelé melodije. Par gezero lejt kisnej so neandertalci vömrli, njino mesto je prejkvzeu gnešnji človek. 40 gezero lejt pred našim cajtom so té naši starci živeli pri Potočki zijalki v plaminaj Savinjske Alpe tö. Tam so arheologi najšli več stau škeri iz čont, na priliko naužce, iglau pa füčkanco. Tau kaže na tau, ka je té človek že djager biu, vödo je gvant pa žakle šivati, pa je v slobaudnom cajti igro. 7 gezero lejt pred nami so divdji djagri gratali pavri, šteri so zemlau orali pa maro držali. Redili so že posaude z ilojce, znali so tkati platno. Nej so se z enoga mesta v drügoga pakivali, liki so skoro cejli žitek v ednom kraji živeli. Edno takšo staro mesto poznamo na bregej Rifnik nad Šentjurom pri Celji, v šterom so skaus do srejdnjoga vöka živeli lidgé. Eške bole erično mesto pa je Ljubljansko barje, tau so nekdešnje müzge niže gnešnjoga slovenskoga glavnoga varaša. Tam je cvela takzvana »mostiščarska« kultura, na bregaj jezera, veuke vodé si je lüstvo z lesa zidalo iže na leseni sojaj. (Najšli so 40 takši ramov, ostanke dvej skupin iž pri vesnici Ig so leta 2011 gorvzeli v UNESCO-v register svetov- ne erbe). Takzvani koliščari so meli njive, paše pa tranke, svoji domauv so nej zapüščali. Zvün toga, ka so maro držali, so eške djajali pa ribe lovili. V njinom cajti (6500 lejt pred nami) je človečanstvo oprvin začnilo nücati metale, kovine. S škermi iz kufra (bakra/ rézből) so leko bole lejs tesali kak pa s kamenimi. Sploj flajsni so bili s keramikov, žensko tejlo so na priliko že sploj ovak, v bole »dühovno« figuro naredili kak njini starci. Nad vodauv je mejla vsikša držina svoj ram, tau znamenüje, ka je že bole vrejdna bila menjša držina kak pa šürša rodbina. O žitki koliščarov je slovenski pisateu Janez Jalen napiso roman z naslovom »Bobri« (»Hódok«). Ranč tak na Ljubljanskom barji so najšli ednoga najstarejši leseni potačov na svejti (5 gezero lejt). Šurki je 74 cm, kusti 5 cm, napravleni je od trej leseni desk. Najšli so nared (tengely) tö, čednjaki brodijo, ka sta bila dva potača pri kordaj, štere sta vlejkla dva günca. Po dukšom cajti stagnacije je človek vönajšo, kak se napravijo škeri z bron(z)a. Tistoga ipa so v sodačke formacije oprvin priklüčili konje pa gezdece, začnili so nücati posabne bronaste sodačke škeri. Zidali so krepke zidine, gde so se skrivali pa kama so bejžali. Od 13. do 8. stoletja pred Kristušom so pokojne skoro vsikdar pokapali v žare (urne), té pa v graubišča. Cuj so dejvali lančece, aringline pa drügi kinč, vej so pa vörvali v žitek düha na drügom svejti. V takzvanom »halštatskom« cajti so stari lidgé že poznali železo, štero je prišlo iz Male Ažije. Brž so gorprišli, ka ga nej trbej nutpripelati, liki ga leko sami vökopajo. Tak se je formirala domanja metalur- Drave. Sploj dosta lüstev je potüvalo prejk gnešnje Slovenije, domanji so se potegnili v plamine v krepka gradišča. Meli so svoje kneze, prejdnje pa sodačko aristokracijo. Sploj žmetno je gorpriti, kakša lüstva so v tistom časi živejla na slovenskoj zemlej. Za gvüšno pa vejmo, ka so v mlajšom železnom cajti, v slejdnji trej stoletjaj pred Kristušom na Slovenskom gospodarili Kelti. Uni so že meli prvi pravi »rosag«, »Noriško kralestvo« (Regnum Noricum). Noriki so bili samo edno pleme (törzs), šteri so bili prvi pred drügimi keltskimi lüstvi. Svojo Mala železna situla s človečimi pa stvarinskimi središče so meli djenau nad tifigurami (foto: Eleassar) stim Gosposvetgija, od štere najbole erični skim paulem, štero je kisnej spomin je tzv. »vaška situla«. bilau center slavske KarantaLeta 1882 so go najšli v vesnici nije pa dežele Koroške. Vače nej daleč od Ljubljane. Z Noriškim kralestvom so Železna posauda je visika 24 meli Rimljani (rómaiak) sploj cm pa je lepau okinčana. Na dobro politično pa gospodarnjej na vreji s profila vidimo, sko padaštvo. Nej je čüdno, kak dva velkiva človeka s ko- vej so pa nücali noriško želenjoma pelata procesijo, na zo. Tau pa so si tak leko najsrejdi, kak sedeča dühovnika bole pridobili, če so cejlo tisto darüjeta sveto vodau pa kak se zemlau za svojo vzeli. Tak je v dva mečeta, spodkar pa vsefe- več bojnaj do 9. leta pred Krilé stvarine. stušom cejla gnešnja Slovenija Lüstvo je že raj živelo na bre- prišla v rimske roké. gaj v predalpskom svejti, nej -dmso več zidali v dolinaj Save pa kejpi: Wikimedia Porabje, 5. januarja 2017 10 Božično-novoletne prireditve na porabskih šolah Predbožični čas je obdobje, ko se šole intenzivno pripravljajo na t. i. božič- nem pristopu, v poudarjanju dejstva, da smo z več jeziki – tudi na odru no-novoletna, vzorno dvojezična prireditev seniške šole v prav tako do zadnjega kotička polnem Kulturnem domu na Gornjem Seniku. Nastopili so vsi učenci šole, ob koncu skupaj z učitelji. Obiskovalci so uživali ob vsebinsko in sporočilno bogatem, zelo skrbno pripravljenem programu v slovenskem in madžarskem jeziku. Res ste se vsi zelo potrudili! Moje iskrene čestitke in želje, no-novoletne prireditve. Čas veselja, pričakovanja in praznovanja želijo deliti z vsemi, ki jih imajo radi: drug z drugim, predvsem pa s starši in sorodniki ter vsemi vabljenimi gosti. V letošnjem predprazničnem času sem bila vabljena na 3 take prireditve – monoštrsko, gornjeseni- ško in števanovsko. Prvo praznovanje, 20. decembra, so v nabito polni monoštrski gledališki dvorani pripravili učitelji in učenci nižjerazredne OŠ Jánosa Aranya. Poleg tradicionalnih madžarskih prazničnih pesmi in plesov smo lahko občudovali točke v angleškem, nemškem in slovenskem jeziku. Slednja me je iskreno navdušila. Veličina prireditve je bila v prisrčnem multikultur- »Naša soseda Slovenija« Veleposlaništvo RS v Budimpešti je ob 25. obletnici osamosvojitve Slovenije za učence madžarskih osnovnih in srednjih šol razpisalo natečaj z nazivom »Naša soseda Slovenija«. Sodelavci veleposlaništva so prejemali slike, fotografije, filme, spise in pesmi o Sloveniji, precej prijav je prispelo tudi iz Monoštra iz osnovne šole, gimnazije in srednje strokovne šole. Objavljamo seznam učencev in dijakov, ki so sode- lovali na natečaju: Gáspár Benedek, Polesznyák Kristóf, Polesznyák András, Nagy Júlia, Majczán Kevin, Gömbös Dorottya, Kozma Eszter, Csuk Nóra, Illés Jázmin, Császár Kristóf, Palkó Ákos, Zsöks Krisztina, Sipos Tamara, Doszpot Dóra, Nagy Flórián, Labricz Regina, Vojnovics Aténa, Máté Mira, Dancsecs Donát, Illés Noémi, Sulics Ákos, Szukics Ádám, Sturm Zsófi, Zsohár Szabina in Szukics Marcell. Na posnetkih: dnevnik, ki ga je pripravila Noémi Illés in žoga Donáta Dancsecsa. – lahko večji. Zase in za druge. Isti dan, v večernih urah, je potekala druga božič- da skupaj, kot uigran tim, tudi tako nadaljujete na vseh področjih! 21. decembra pa je potekalo še tretje božičnonovoletno dvojezično praznovanje, ki so ga skrbno pripravili zase in za številne obiskovalce učitelji in učenci DOŠ Števanovci; bilo je pestro, živahno in prisrčno, nastopili so vsi učenci – vsak po svojih zmožnostih, povezani v lep, praznični venček. Hvala vsem, da sem bila del tega lepega dogajanja in vzdušja. Prazniki nas bogatijo, razveseljujejo in zbližujejo. Naj imajo enak učinek na nas tudi prihodnji dnevi, ko se bomo posvetili vsak svojemu delu in le obujali spomine na lepe praznične dni… Valerija Perger Uspeh fanta iz Slovenske vesi v namiznem tenisu V Monoštru so tretjič priredili tekmovanje amaterjev v namiznem tenisu, ki se je odvijalo v telovadnici Srednje strokovne šole Béla III. Organizatorji so bili zelo zadovoljni z udeležbo, saj je tekmovalo 56 amaterskih igralcev. Kot je izpostavil predsednik namiznoteniške sekcije monoštrskega mestnega športnega društva, je njihov cilj bil popularizirati ta šport v Monoštru in Železni županiji. Tekmovalce je pozdravil župan mesta Gábor Huszár. Neki podjetnik je prispeval 50 tisoč forintov za nagrade, to vsoto je župan iz svoje reprezentance podvojil, tako je lahko Porabje, 5. januarja 2017 predal zmagovalcem lepe nagrade. xxxx V otroški kategoriji je brez poraza končal na prvem mestu Tamás Farkas, ki je doma v Slovenski vesi. László R. Horváth 11 PETEK, 06.01.2017, I. spored TVS 5.55 Kultura, Odmevi, 6.55 Dobro jutro, Poročila, 11.10 Vem!, kviz, 11.55 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 12.25 Naš vsakdanji kruhek: Najboljši par, slovenska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Svet v letu 2016, 15.20 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 16.05 Duhovni utrip: Božična sled, 16.20 Profil, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Alpe-Donava-Jadran: Življenje v Karniji, 17.55 Novice, 18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 18.10 Piknik s torto: Vincent, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Slovenski pozdrav – Jesenska turneja 2016, 21.25 Turizem 365 – Kirgizija, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Mož, imenovan Konj, ameriški film, 1.00 Profil, 1.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.45 Info-kanal PETEK, 06.01.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program OP! 8.40 To bo moj poklic: Metalurg, 9.20 Slovenski vodni krog: Ščavnica, dokumentarna nanizanka, 10.00 Prirejanje stav, dokumentarni film, 10.40 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: novoletna tekaška turneja - 10 km (M), 12.05 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: novoletna tekaška turneja - 5 km (Ž), 14.10 Biatlon - svetovni pokal: sprint (Ž), 15.50 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 16.30 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: novoletna skakalna turneja, 19.05 Otroški program OP! 20.05 Monica Z., švedski film, 21.55 Derren Brown: Poskusi: Morilec, 22.45 Polnočni klub: V službo po zdravje, 0.00 Glasbeni spoti, 1.00 Zabavni kanal, 2.10 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: novoletna skakalna turneja, 4.05 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: novoletna tekaška turneja - 10 km (M), 4.45 Glasbeni spoti SOBOTA, 07.01.2017, I. spored TVS 5.50 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 11.20 Tednik, 12.35 NaGlas z dr. Željkom Čurićem, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.50 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.20 Osamljeni planet, 14.55 V katerem vesolju smo, angleška dokumentarna oddaja, 15.50 Teater Paradižnik: gost oddaje Andrej Šifrer, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Peče na Slovenskem, dokumentarni film, 17.45 Pogled na ... Plečnikovo Narodno in univerzitetno knjižnico, dokumentarna oddaja, 18.00 Sladko življenje z Rachel Allen: Osveženi recepti, 18.30 Ozare, 18.40 Zu: Pri Zujevih zmanjka elektrike, risanka, 19.00 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Hvala, Tina!, 21.30 Prevara (II.), ameriška nadaljevanka, 22.30 Poročila, Šport, Vreme, 23.05 Šolski zvezek, madžarsko-nemško-avstrijsko-francoski film, 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.25 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 2.20 Info-kanal SOBOTA, 07.01.2017, II. spored TVS 5.45 10 domačih, 6.30 Turizem 365 – Kirgizija, 7.00 Najboljše jutro, 7.55 Derren Brown: Poskusi: Morilec, 8.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 1. vožnja, 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 1. vožnja, 11.25 Biatlon - svetovni pokal: zasledovalna tekma (M), 12.10 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 2. vožnja, 13.30 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 2. vožnja, 14.30 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: novoletna tekaška turneja - skupinski štart (Ž), 15.25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal novoletna tekaška turneja - skupinski štart (M), 16.15 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), 17.55 Biatlon - svetovni pokal: zasledovalna tekma (Ž), 18.45 Kje si Vučko?, dokumentarni feljton, 19.15 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 19.30 V svojem ritmu: Indie rock, glasbeno-dokumentarna serija za mlade, 20.05 Sladka Irma, ameriški film, 22.25 Kraljevi variete 2015, 0.25 Glasbeni spoti, 1.25 Zabavni kanal, 2.20 Alpsko smučanje - svetovni pokal, 4.25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, 4.55 Glasbeni spoti NEDELJA, 08.01.2017, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 10.10 Danov Dinosvet, kanadska otroška nanizanka, 10.50 Na obisku, 11.20 Ozare, 11.25 Obzorja duha, 12.00 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Slovenski pozdrav – Jesenska turneja 2016, 14.45 Nekateri so za vroče, ameriški film, 16.40 Kino Fokus, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Lahko noč, ljubezen moja - film o Simoni Weiss, 18.40 Tilka in prijatelji, risanka, 19.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Več po oglasih: Mediji za umret, slovenska nadaljevanka, 20.25 Vojna in mir, angleška nad., 21.15 Intervju, 22.05 Poročila, Šport, Vreme, 22.30 Festival Sredi zvezd, posnetek koncerta ob Otvoritvi Tedna ljubiteljske kulture, 23.20 Trenutek vročice Pet mozaikov sodobnega plesa v enem ogledalu: Goran Bogdanovski, 23.40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.05 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.00 Info-kanal NEDELJA, 08.01.2017, II. spored TVS 6.15 Duhovni utrip: Božična sled, 6.30 Posebna ponudba, izobraževalno-svetovalna oddaja, 7.20 Glasbena matineja, 8.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (Ž), 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 11.30 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: novoletna tekaška turneja - zaključna etapa (Ž), 12.15 Alpsko smučanje svetovni pokal: slalom (Ž), 13.30 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 14.35 Biatlon - svetovni pokal: skupinski start (Ž), 15.25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: novoletna tekaška turneja - zaključna etapa (M), 16.20 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), 17.55 Biatlon - svetovni pokal: skupinski start (M), 18.50 Z glasbo in s plesom, Festival Sredi zvezd, posnetek koncerta ob Otvoritvi Tedna ljubiteljske kulture, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Deset največjih dosežkov Nase, angleška dokumentarna serija, 20.55 Inside - Offside: V zaledju predsodkov: Didi in Kris, dokumentarna oddaja, 21.25 Avtomat za zasvajanje, avstralska dokumentarna oddaja, 22.20 V vsaki roki pištola, španski film, 23.55 Glasbeni spoti, 0.55 Zabavni kanal, 2.50 Alpsko smučanje - svetovni pokal, 5.25 Glasbeni spoti PONEDELJEK, 09.01.2017, I. spored TVS 5.50 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.15 Sladko življenje z Rachel Allen: Osveženi recepti, 10.40 10 domačih, 11.10 Vem!, kviz, 11.55 NaGlas z dr. Željkom Čurićem, 12.25 Naš vsakdanji kruhek: On ali ona, slovenska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Sveto in svet: Edinost – prihodnost, 14.25 Osmi dan, 15.00 Dober dan, Koroška, 15.30 Firbcologi: O odpičenih frizurah, haskijih in beatboxu, mozaična oddaja za otroke, 15.55 Z glasbo in s plesom, 16.25 Profil, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 V svojem ritmu, glasbeno-dokumentarna serija za mlade, 17.55 Novice, 18.00 eRTeVe, 18.15 Ozi bu: Umetnostno drsanje, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio city, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Platforma, 23.40 Glasbeni večer, 1.05 Profil, 1.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.50 Info-kanal PONEDELJEK, 09.01.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program Op! 9.00 To bo moj poklic: Dimnikar, 9.40 Slovenski vodni krog: Triglavska jezera, dokumentarna nanizanka, 10.20 Pogled v prihodnost, dokumentarni film, 11.30 Dobro jutro, 13.55 Polnočni klub: V službo po zdravje, 15.25 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 16.30 Ruska kapelica - elegija pod Vršičem, dokumentarni film, 17.40 Ti, jaz in oni, angleška nanizanka, 18.25 Najboljši nogometaši leta, 20.00 Zadnji tango v Halifaxu (III.), angleška nadaljevanka, 20.55 Zločini v Walesu (II.), angleška mini-serija, 22.30 Babičino stanovanje, izraelsko-nemška dokumentarna oddaja, 0.10 Glasbeni spoti, 1.15 Zabavni kanal, 3.50 Najboljši nogometaši leta, 5.25 Glasbeni spoti TOREK, 10.01.2017, I. spored TVS 5.35 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Obzorja duha: Plečnikov evangelij, 12.25 Naš vsakdanji kruhek: Hujšanje ni nobena znanost, slovenska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Studio city, 14.40 eRTeVe, 15.00 Kanape - Kanapé, oddaja TV Lendava, 15.45 Otroški program OP! 16.30 Poskusiva znova, angleška nadaljevanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Posebna ponudba, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.10 Poldi: Dan, ko je morje nenadoma presahnilo, risanka, 18.15 Pavle, rdeči lisjaček: Nasmeh!, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Beseda na A, angleška nadaljevanka, 20.55 Kurdistan - sanje ali resničnost?, nemška dokumentarna oddaja, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Pričevalci: Matevž Traven, dokumentarna oddaja, 0.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.35 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.25 Info-kanal TOREK, 10.01.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program OP! 8.30 To bo moj poklic: Dimnikar, 9.15 Slovenski vodni krog: Paka, dokumentarna nanizanka, 9.55 Ris, kralj gozdov, dokumentarni film, 11.00 Pogled na ... Plečnikovo Narodno in univerzitetno knjižnico, dokumentarna oddaja, 11.35 Dobro jutro, 13.55 Dober dan, 15.00 Ti, jaz in oni, angleška nanizanka, 15.50 Hvala, Tina!, 17.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (Ž), 1. vožnja, 18.55 Deskanje na snegu - svetovni pokal: paralelni slalom, 20.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (Ž), 2. vožnja, 21.40 Prava ideja, 22.15 Votla krona, angleška nadaljevanka, 23.00 Ljubezen na tujem, ameriški film, 0.55 Glasbeni spoti, 2.00 Zabavni kanal, 4.10 Deskanje na snegu - svetovni pokal: paralelni slalom, 5.25 Glasbeni spoti SREDA, 11.01.2017, I. spored TVS 5.35 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.55 Platforma, 12.30 Naš vsakdanji kruhek: Ženske težave, moški problemi, slovenska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Intervju, 14.35 Duhovni utrip: Božična sled, 15.00 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.45 Male sive celice: OŠ Narodnega heroja Maksa Pečarja, Ljubljana in OŠ Toneta Čufarja, Maribor, kviz, 16.30 Poskusiva znova, angleška nadaljevanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Turbulenca: Študentsko delo, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Zajček Belko: Prvič, ko sem zmagal v štafetnem teku, risanka, 18.10 Pipi, Pupu in Rozmari: Leteče ovce, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Negovalka, češko-slovaški film, 21.35 Kratki film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Ludvik II. Bavarski, avstrijsko-nemška mini-serija, 0.40 Posebna ponudba, izobraževalno-svetovalna oddaja, 1.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.35 Info-kanal SREDA, 11.01.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program OP! 8.30 Kanape - Kanapé, oddaja TV Lendava, 9.15 To bo moj poklic: Čevljar, 9.55 Slovenski vodni krog: Hudinja, dokumentarna nanizanka, 10.35 10 domačih, 11.05 eRTeVe, 11.35 Dobro jutro, 14.25 Biatlon - svetovni pokal: štafeta (M), 15.50 Dober dan, 16.50 Prava ideja, 17.20 Ti, jaz in oni, angleška nanizanka, 18.00 Halo TV, 19.00 Otroški program OP! 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Svetovno prvenstvo v rokometu, uvodna oddaja, 20.35 Rokomet - svetovno prvenstvo, Francija : Brazilija, 22.35 Sen znala jes, koncert Rudija Bučarja, 0.50 Glasbeni spoti, 1.55 Zabavni kanal, 4.05 Biatlon - svetovni pokal: štafeta (M), 5.20 Glasbeni spoti ČETRTEK, 12.01.2017, I. spored TVS 5.40 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Turbulenca: Študentsko delo, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.30 Naš vsakdanji kruhek: Konkurenca, slovenska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Moj čudoviti um, dokumentarni film, 14.25 Slovenci v Italiji, 15.00 Težišče - Súlypont, oddaja TV Lendava, 15.30 Marpurgi, dokumentarno-igrani film, 16.30 Poskusiva znova, angleška nadaljevanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek - zgodbe priseljencev, izobraževalnosvetovalna oddaja, 18.10 Knjiga o džungli: Safari: Plenilci, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Informativno pogovorna oddaja, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Osmi dan, 23.40 Panoptikum, 0.35 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.20 Info-kanal ČETRTEK, 12.01.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program OP! 8.35 To bo moj poklic: Čevljar, 9.00 Slovenski vodni krog: Dreta, dokumentarna nanizanka, 9.40 Turizem 365 – Kirgizija, 10.20 Kino Fokus, 10.45 Alpe-Donava-Jadran: Življenje v Karniji, 11.10 Halo TV, 12.05 Dobro jutro, 13.40 Rokomet - svetovno prvenstvo, Slovenija : Angola, 15.55 Biatlon - svetovni pokal: štafeta (Ž), 17.20 Ti, jaz in oni, angleška nanizanka, 18.00 Halo TV, 19.05 Otroški program OP! 20.00 Mejniki zvoka: Ujemi ritem, ameriška dokumentarna serija, 20.50 Osamljeni planet - 1000 fantastičnih doživetij: Najlepši kraji za opazovanje živali, 21.15 Poti k zvezdam, koprodukcijski film, 23.10 Slovenska jazz scena: Kristina Oberžan in Trio Grooveyard, 0.00 Glasbeni spoti, 1.05 Zabavni kanal, 3.55 Rokomet - svetovno prvenstvo, Slovenija : Angola, 5.25 Glasbeni spoti NA KRATKO Komorni zbor iz Monoštra v Prosenjakovcih Na vabilo madžarskega Kulturnega društva Ady Endre iz Prosenjakovcev/Pártosfalve je Komorni pevski zbor ZSM iz Monoštra gostoval na predbožični prireditvi, na kateri je zapela tudi domača pevska skupina. Oba zbora vodi Tomaž Kuhar iz Murske Sobote. Zahvalna plaketa Slovenski zvezi Na zaključni prireditvi sodelavcev podjetja GoričanKalamar v restavraciji Lipa se je direktor podjetja Srečko Kalamar zahvalil sodelavcem Slovenske zveze za dolgoletno sodelovanje. Izročil jim je zahvalno plaketo in darilo. Muzej Avgusta Pavla Obiskovalce pričakuje od torka do sobote od 11.00 do 15.00 ure. Skupine sprejemajo tudi zunaj delovnega časa, prijavite se lahko po telefonu 94/554-128. Vstopnina za odrasle: 600 forintov ali 2 evra, za dijake in upokojence: 300 forintov ali 1 evro. Za šolske skupine prirejajo tudi delavnice. Porabje, 5. januarja 2017 Žive jaslice v Andovcih Istina, ka 23. decembra nej bilau snega, dapa itak je vse bejlo bilau od slane, gda sta Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci pa Narodnostna samouprava pripravila žive jaslice. Zdaj je malo ovak bilau kak do tejga mau, zato ka prejk projektora so se lejpe božične pesmi pa kejpi vrteli, ka je na stenau vöposvetleno bilau. Gda smo si betlehem poglednili, potistim je že znautra na toplom nastopo Števanovski cerkveni zbor. Od tej čudoviti adventski pa božični pesmi smo se cejlak tak KÜHARJEVA SPOMINSKA HIŠA NA GORNJEM SENIKU (cerkvenozgodovinska in etnološka razstava) Odprta ob torkih in četrtkih od 14. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 14. ure. Kontaktna oseba: Ibolya Neubauer Tel.:+36-30-6088-695 E-mail: kuharemlekhaz@jupinet.hu Vodstvo v slovenščini! Vstop brezplačen! Naslov: H-9985, Gornji Senik, Cerkvena pot 11. ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök VABILO počütili, kak če bi že rejsan božič bijo. Kak vsakšo leto zdaj tö je božično večerjo nam Feri Trifusz pripravo. Zveza Slovencev na Madžarskem vas vljudno vabi na otvoritev FOTORAZSTAVE Mirjane Časar, ki bo v četrtek, 5. januarja ob 17.00 uri v Slovenskem domu v Monoštru. MEGHÍVÓ A Magyarországi Szlovének Szövetsége tisztelettel meghívja Önt Mirjana Časar FOTOKIÁLLÍTÁSÁNAK megnyitójára, mely január 5.-én, csütörtökön 17.00 órakor lesz a Szlovén Kulturális és Információs Központban Szentgotthárdon Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za človeške vire (EMMI) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB Naše žive jaslice so nej samo domanji lidgé poglednili, prišli so še iz sausedni porabski vesnic pa iz Büdinec tö. K.H. porabje.hu