UDK 808.063-541.41 Martina Orožen Filozofska fakulteta , L j u b l j a n a K DOLOČNEMU ČLENU V SLOVENŠČINI Starejš i slovenski spisi od 16. do 19. s tole t ja dokazuje jo , da je v kn j i žnem in pogovornem jeziku morala obsta ja t i oblikovna razlika med določnim čle- nom in kazalnim zaimkom (ta, ta. tu). V položajih, k j e r bi bila možna po- menska zamenjava omenjenih oblik, je izpričan s členkom le spredaj okrep- ljeni kazalni zaimek (leta, letu). Tore j j e »poudarna« par t ikula le pred zaim- kom bila pomensko relevantna. — Določni člen je v slovenskem pismenstvu obsta ja l ob pridevniški kategori j i do Ravn ika r j a (~ 1815). Pri s tarejš ih prek- murskih in ka jkavsk ih piscih pa je določni člen celo ob določnem pridevniku razmeroma redek. Earlier Slovene writings from the 16 th to the 19th century demonstrate that between the literary and the colloquial language there must have existed a formal difference between the definite article and the demonstrative pronoun ta. ta. tu. In positions where these forms might have been semantically mistaken, a demonstrative pronoun leta, letu is attested. Hence the emphatic particle le in front of the pronoun was semantically relevant. In the Slovene writing the definite article is to be found along with the adjectival category as long as until Ravnikar (—1815). With ear l ier wri ters f rom P r e k m u r j e and from the kajkaoski dialect, however the definite article is comparatively rare even with the definite form of the adjective. Vprašanje, ali je slovenski »določni člen« tujega ali domačega izvora, je v slovenski strokovni literaturi v glavnem rešeno. Že Kopitar1 je bil v zvezi s primerom Ktiro kraoo fi drajfhi prodal, to pifano al to zherno? v zadregi, saj se mu je zdelo, da je ob takih primerih (ob določni obliki pridevnika) člen v slovenščini upravičen, čeprav je izhajal iz načelne trditve, kakor pred njim tudi že drugi slovničarji, da slovenščina člena nima. Na koncu stavka je postavil vpraša j (Was machen wir jedoch mit folgender A u s n a m e . . . Hier i[t to doch kein Pronomen, fondern wirklich Artikel?). Za njim je isti primer za slovenščino navajal Miklošič.2 Z vi- dika svoje zgodovinskoprimerjalne metode ni mogel obiti tega vprašanja, saj slovenski zgodovinski spisi obstoj člena potrjujejo, lc njegov izvor in pogostnost, kakor tudi razvrstitev, ne izhajata iz »stare slovenščine«. Ker v slovanskih jezikih v splošnem te graniatične kategorije ni. je pojav raz- lagal kot posledico tujega (nemškega) jezikovnega izvora. Njegov sodobnik Škrabec je veliko razmišljal o funkcionalnosti jezi- kovnih sredstev v slovenščini, zato ni bil posebno dovzeten za razlage 1 J. Kopitar, Grammatik der slavischen S p r a c h e . . . Laibach, 1808, str. 215. г F. Miklošič, Vergleichende Syntax der slavischen Sprachen, Wien 1883. str. 124—150. o tujejezičnili vplivih. Ni se v celoti opredelil proti členu v slovenskem knjižnem jeziku. Nasprotno, pri določni obliki pridevnika je celo iz zgo- dovinskih razlogov (v stcsl. sta obstajali nominalna in pronominalna skla- njatev pridevnika!) in z ozirom na »krajnsko rabo« zagovarjal njegov obstoj, in sicer takrat , »kadar se hoče mej stvarmi istega imena ena ali druga po lastnosti ali številu določiti.« Navaja primere: polič ta dobrega (vina), ta čarno, ta lepo, ta prazniško (suknjo). Po Trubar ju navaja Per- nesite semkaj uno pervo dolgo sukno... inu perpelajte unu debelu tele. T u k a j je člen uno, unu, kar pač menda ne more biti germanizem: ako pa ni germanizem uno, unu, tudi tu ne more biti, kar sloji berž dalje: oča je zaklal tu debelu tele... V takih primerih torej mi v resnici čutimo po- trebo nekega določnega člena in naše slovensko ljudstvo ga v resnici rabi. Ali se je od Nemcev navadilo? Pač ne, ker ga ne rabi, kjer ga Nemci tudi rabijo, to je pred samostalniki, temuč le v primerih, k jer so ga rabili stari Slovenci po potrebi domačega jezika.3 Prav tako je še kasneje poudarja l , da je nedoločni člen splošnoslovanska značilnost in ga je v dialektoloških zapisih zaradi sintaktične jezikovne točnosti še posebej zahteval (v oceni Šašljevih Bisernic, Cvetje, XXVI, zv. 8; 1909). S primerjalnega vidika je ponovno obširneje o členu nedavno raz- pravljal Kolarič.4 Prikazal je kategorije rabe določnega in nedoločnega člena v začetnih slovenskih rokopisih in tekstih, v narodnih pesmih in v nekaterih narečjih, ter poudaril n juno upravičenost v knjižnem jeziku. Kakor Škrabec je prišel do zaključka, da se je člen razvil kot sintaktično in stilistično sredstvo iz potreb domačega jezika. Res je, da določni člen v sodobnem knjižnem jeziku tu in tam že opazimo, običajno pod nareko- vaji, znano pa je, da je ob določni obliki pridevnika in njemu pomensko enakih besedah, pogovorno splošno v rabi. Na j navedem nekaj primerov iz Finžgarjeve Makalonce in dnevnega časopisja: »Če ni to sam ta rogati\« je v strahu pomislil (str. 41). — »Sani ta višji vrag iz dna pekla nuj vzame ta pijanski denar in še t e b e . . . « — (str. 57). — »Če ni v Kravji dolini tu bele kače, ki ima demantno krono na glavi, vanj vse kače požgem.« (str. 83). »Kevdrski« š t i r j e ne more jo razumeti, z aka j j ih mati skuša prepričati , da j e bolje, če se drže bol j zase, češ da niso prava in zaželena družba onim >tu zgornjimi. (Delo, 17. XI. 1971). — Ker ga slej ko p r e j p r i č a k u j e j o pri nas, so se 3 S. Škrabec, C v e t j e XVI, 3. zv. 1895. 4 K. Kolarič, Določna in nedoločna oblika slovenskega pr idevnika; Godiš- njuk filozofskog fakul te ta u Novom Sadu; V. 1960 str. 185—197, Določni in ne- določni spolnik v slovenščini; Zbornik za fi lologiju i l ingvist iku; Novi Sad 1961-62; str. 170—173; Določni in nedoločni spolnik v slovenščini: JiS št. 2. 1961-62 str. 40. v Iliriji odločili, da k a j kmalu pošl jejo na trg »tiste ta prave« lasulje, za ka- tere menijo, da bodo še bolj iskan lepotni dodatek (Delo. 5. XII. 1971). V sodobnem času se jezikoslovci ponovno vračajo k vprašanjem izvir- nosti nekaterih netipičnih kategorij in pojasnju je jo nastanek tovrstnih pojavov z vplivi jezikovne »interference«,5 ki je značilna za bilingvi- stična območja dveh ali celo več po s trukturi nesorodnih jezikov. Znano je, da slovanski jeziki ne poznajo stalnega oblikovnega (gramatičnega) sredstva za izražanje natančnejše določenosti besede (determiniranosti) v smislu zvrst — posameznik (genus: species — die Frau ; eine Frau ; diese Frau) pri kategoriji iiomen (samostalnik, pridevnik), kar je značil- nost romanskih in germanskih jezikov. Starocerkvena slovanščina, kot je dokazal Kurz,® samostojnega člena v smislu zvrst — posameznik ni poznala. Grške zveze z določnim in ne- določnim členom so, razen določne oblike pridevnika, k jer se je ustalil kazalno-oziralni členek -j,,, -ja, je (dobn,jb, dobraja, dobroje), prevedene z drugimi leksikalno-sintaktičnimi možnostmi. Bolgarščina in makedonščina sta edini kasneje razvili postpozitivni člen ob samostalniku in pridevniku, znan je tudi v nekaterih ruskih in srbskih narečjih (člooek-r,t, -ot, knjiga-ta, more-to in druge možnosti z -OD, -DA, -DO ter -on, -na, -no), a ta oblikovna značilnost je rezultat jezi- kovne interference, saj je za vse jezike balkanske zveze (albanščina, gr- ščina, romunščina, bolgarščina, makedonščina) značilen postpozitivni člen, za albanskega in romunskega celo obojni. Tudi lužiška srbščina in slovenščina, kakor razpravl ja Lötzsch,7 sta pod podobnimi bi lingvistič- nimi pogoji jezikov nesorodnih s truktur , le tla pod vplivom nemščine, razvili člen, vendar se razvrstitev člena z nemščino ne ujema. Omejen je le na pridevniško kategorijo. Prav to pa je važen podatek za pojasnitev samostojnosti ali nesamo- stojnosti kakega jezikovnega pojava, sa j je prav razvrstitev jezikovnih sredstev odraz funkcionalnih zakonitosti jezikovnega sistema. Ze prvini slovenskim slovničarjem (Bohorič, Pohlin, Gutsmann), ki so navajal i sklanjatveni vzorec za člen, je bilo jasno, da slovenščina pra- vega člena nima. Upoštevali so določni člen po nemških slovnicah kot »Geschlechtswort«, njegovo rabo odsvetovali, a se mu predvsem preva- 5 U. Weinreich. Languages in contact, Hague 1967. " J. Kurz, K otazce členu v jazycich slovanskych, se zvlaštinm zretelem к staroslovënstinê, Byzantinoslavica VII, Praha 1937-38, str. 212—340. 7 К. Lötzsch, Zur Typologie grammatischer Interferenzerscheinungen im Bereich des Nomons: Letopis Instituta za serbski ludospyt. Budysin, 1969. 1970. jalci vendarle niso znali dosledno in docela izogniti. Zavedali so se nje- gove pomenske dvojnosti, sa j so rabili obliko /a, tu za člen in za zaimek. Prav v zvezi z rabo kazalnega zaimka oziroma določnega člena (ta, tu) pa je ostala neopažena še ena značilnost: v vseli položajih, k jer bi bil ka- zalni zaimek ta, tu lahko zamenljiv s členom ali pa distribucijsko pre- pogost (stilistično enoličen), so starejši pisci kazalni zaimek pisali s po- udarnim členkom le- sp reda j (letu, leta), ki se je razširil celo na krajevne in časovne prislove. Prav tako so iz enakih pomensko-stilističnih razlogov uporabljal i takrat še najbrž sinonimično možnost kazalnega zaimka taifti, taifta, tuiftu. Členek le- pred zaimkom (enako -ifti, -ifta, -iftu za zaim- kom) je imel važno razlikovalno pomensko funkcijo (v knjižnem jeziku je izginil hkrat i z odpravo člena (leta človek in ta človek). Določni člen je v zgodnjih spisih 16. stol. ob samostalniku in pridev- niku izredno pogost. Njegova pogostnost in razvrstitev se pri različnih piscih ne ujemata. Y uvodih protestantov in v izvirnejših delih kasnejših stoletij se člen ob samostalniku vedno bolj izgublja. Obstojen je le ob posesivnem genitivu (sin tiga človeka), ob nominalnih zvezah (ta shioa ooda), u t r ju j e pa se t ra jno ob določnem pridevniku (ta dober), primer- niku, presežniku, pri samostalniško rabljenem pridevniku (ta narbul/hi; ta duhovni), pri vrstilnem in množilnem števniku (ta prvi, to prookrat), pred svojilnim zaimkom (tu moje ...), ali celo pred deležnikom na -č (tem skupa j sedeočim) ali pridevniškim prislovom. V zgodnjih Trubar jevih prevodih (Catechismus 1551 in Ta Evangeli svetiga Matevsha, 1555) sta pogostnost in razvrstitev člena ob samostalniku in pridevniku nedvomno suženjsko odvisna od predloge (gramatični kalk!); kasneje, že pr i Krelju in Dalmatinu, pa se je izoblikovala svoje- vrstna razvrstitev člena; ta razvrstitev delno še spominja na prvotni Tru- barjev knjižni »kliše«, a se je v nadal jn jem razvoju knjižnega jezika 17. in 18. stoletja osamosvojila v skladu z zakonitostmi pogovornega jezika, kjer je člen ob pridevniški kategoriji očitno razvil svojo določitveno, sti- listično in delno sintaktično funkcijo. Tako se npr. okrepljerfi zaimek (letu) izjemno redko pojuvlja v sintaktičnih zvezali t ipa Ta... kutiri, kjer jc njegova zaimenska pomenska funkcija nedvomna. Za vse obrav- navano prim, potrditve v naslednjem gradivu: T r u b a r : V tim zhafu Pride loanncs tu kerftnik, inu pridiguie vti push- zhuui te ludouske deshele, inu prani, Deite pokuro, tu nebeshku kralef tun ie blisi prislilu. Inu on je leta. od kateriga Efaias prerok gouori, kir praui (Evang. S. M. str. (>). left vom poueim. de Bug premore is letiga kamine otroke timu Abrahamu obuditi (Evang. S. M. str. 6). / D a l m a t i n : 8 Leta ie ta Maria Magdalena, od katere ie Iesus bil isignal federn sludieu (Pasion, str. 35). Tili Neuernih ymeine inu blagu pogine: Inu ti Bogaboiezlii sbiraio praue shaze (J. Sirali, str. 175). Ze p r i D a l m a t i n u j e d o v o l j p r i m e r o v , k j e r p r e d s a m o s t a l n i k o m al i celo p r e d do ločn im p r i d e v n i k o m ni več č l e n a ; p r i K r e l j u j e to že s k o r a j p r a - vi lo ; pogos t i so p r i m e r i , ko j e m o ž n a še o b o j n a r a z l a g a ob l ike tu, ta: D a l m a t i n : Vbijaine, k ry , kreg, Mezh, Nefrezha, Lakota, pogubleine, inu Marter, letu letu vfe ie poftaulenu super te Neuerne. Sakai tudi ta greshni po- top ie sa nili volo moral priti (J. Sirah str. 174). K r e 1 j :• Inu vémo. da ie f tari Sakon le fkusi volovio, telezhio inu Ovzhio kr i j potèrdien (Postila. CXLII). On ie bil ta pravi Isaak, ki jr ie fam dèrva nelal (Postila, CLXII). Kai pravi Pi la tu! na leto toshbo? (Postila, CLIX). Nifhtar manie, taku ga ta lakomni Hudizh obfede inu prevsame, da f r av sa eno malo rezli. sa tridefet denariov fvoiga Moiftra, Gofpuda inu Isvelizbaria proda inu ferrata (Postila, CXLVII1). Inu ie bil pripravni dan k'velikinozhi, t a 'fhefta ura (P., CLX1). E v a n g e l i a inv Lys tvv i od Č a n d k o v e i z d a j e (1613) d a l j e vse do J a p l j a (1787) k a ž e j o v pog ledu r a b e č l e n a p r i b l i ž n o isto n a k a z a n o s t a n j e , s a j je z n a n o , d a je b i la v t eh de l ih in v p r e v o d i h » K e m p e n z a r j a « k n j i ž n a t r a - d i c i j a še n a j m o č n e j š a . Č a n d i k:10 Na Pèrvi dan teli opprefnih krtiliou (str. 50). Ravnu taku tudi j e on ta Kelih vsél po vezhérji, inu je sahvalil, ga je nyin dal, inu je rekal: Pyte is tiga vfi: saka j letu je moja kry tiga nooiga Tef tamenta (str. 51). Taifti Joge г je snan biu t i m и Vih'fhimu Far ju , inu je fliàl notèr sTesufam o'tiga Vif Iii ga Far ja dvor (str. 58). Let i ga рак mihzhe teli pèr invsi fedeozliili néj véjdel, hzhemu je on tu k 'n jemu rékal (str. 53). On je gori vftal, inu nej tuka j : Pole letu je tu mejstu, ker fo ga bily polushili (str. 76). H i p o l i t : 1 1 Sakaj letâ je ta prana l a f tnuf t tih Kézarjou, de tûliku vjéru- jejo, ktilikar jim dopade (str. 12). Pokuf lmjte inu glodajte, kakii sladak je duh tiga Gofpuda o'letih bükoizah (str. 14). Kateri près Jésufa sliivy, ta je ta nar syrôtm'fhi, kàteri je рак per Jésufu v'gnadi, leta je nar ta bogatifhi (str. 197). P a g 1 o v e с:11 Joseph рак je kupil eno zhifto tenzhizo, inu je tu telu dol fnel, inu je taCftu u'tenzliizo obvil (str. 115). Taift i je, katerimu jef t ta omozhen kruh bom podal (str. 79). Leta рак je vaflia ura, inu te temme oblaft (str. 87). s J. Dalmatin , Jesvs Sirali. Ali negove bvquice, v Lvblani 1575. « S. Krel j , Postilla slovenska, 1567. ,fl Evangelia inv Lystvvi, . . . nu fvit lobo dani 1613. 11 P. Hipolit, Buquize od Slejda inu Naviika . . . V'Lublani 1719. 12 I. Paglovec, Evangelia inu B r a n i e . . . V'Lublani 1764. G и t s ni a n n:13 Ta Jogra рак f ta fhla, v'to me'ftu, inu sta nefhla, koker je on nyma bil povedal, inu fta tu Velikunozhnu Jagnie perpravila (str. 76). Sa- kai nafli GoJpud Jesus v'tei nozhi, kader je isdan biu, je vseu te kruh. je sa- hvaliu, ga je reslomiu, inu je rekeu: vseinite, inu jeite, letu je moje telu, kat iru bo sa vafs isdanu (str. 75). P r i K a s t e l c u , S v e t o k r i š k e m in B a s a r j u in n a d a l j e p r i p i sc ih , k i so pisa l i i zv i rna n a b o ž n a de la , je č len (določni in nedoločn i ) ve l iko m a n j pogost , i z p r i č u j e p a p o d o b n o u s t a l j e n o s t , ko t j e z n a n a v o s r e d n j e m po- g o v o r n e m j e z i k u . N a j d e m o ga p r e d do ločno ob l iko p r i d e v n i k a in n j e - govimi p o m e n s k i m i e k v i v a l e n t i , ob s a m o s t a l n i k u p a de lno še p r i pose- s i v n e m g e n i t i v u al i v n o m i n a l n i zvezi ( p r i d e v n i k + s a m o s t a l n i k ) , in to v e č i n o m a v c i t a t i h iz Bib l i j e , ali p a j e u p o r a b l j e n kot čis to k n j i ž n o st i- l i s t ično ( re tor ično) s r e d s t v o : K a s t e l e z: famu letu je tû pravu vupanie, kateru fe poftavi na to nar- Dek'fho inu narzhaf t i t i fho dobruto. Ta, kateri na Boga savupa, ta nebô nigdàr poginul (Nebeshki Zyl, V'Lublani 1684. str. 147). S v e t o k rii š k i:14 Gospud vpraša kuhar ja , kej je ta druga noga ostala. Odgovori: iLe-te tiče imajo eno samo nogo (str. 90). Jest sem en mesar. Le-ta antverh je potreben zakaj ob našim času l jud je ne morjo živeti kakor od začetka tiga soejta, kir so sad te zemle jejdli (str. 87). Poberi se proč od mene špiža te smerti, priložnost tiga greha, glava peklenska (str. 68). Naš dan je tu tekoče živejne, nuč je ta smrtna ura. Tu. kar čez dan našiga živejna mislimo dnu de- lamo, le-tu nam se bo sajnalu ponoči naše smrti, za volo tiga sedaj je čas mislit inu delat tu. kur bomo želeli na taisto posledno uro delat inu mislit (str. 179). Nej skoraj mogoče, de ta. kateri je vselej živel, kakor en škodlioi inu neusmileni lev, bi mogel umrejt i kakor tu krotku jagniče (sir. 182). S krila teh lotrc se ne gre v krilu očeta nebeškiga (str. 181). B a s a r : 1 5 Pred fabo bo v idil ta 'ftrushni grob, u 'katerimu bodo gnylli njega lepi vudi u ' tovarfhtvi teh krot, kazli inu zhervov (str. 44). Lu bi bratie, shivyte u 'myru, toku bo Bog tè lubesni. inu tiga myru s'vaini (str. 282). Pogos t i so že p r i m e r i b rez č l ena celo ob do ločn i obl ik i p r i d e v n i k a in tud i s icer se r a b a z a i m k o v u j e m a z r a z v r s t i t v i j o v sodobnem j e z i k u : Pravizhni, inu verni bodo zhaf t i t i gori uf tal i , inu bodo sadobili lepoto, zhaft , shivlenje, inu ve fe l j e (str. 171). Ta hlod bo dober sa f trcho, guni sa tram, ta sa fhperauz, glini sa podporni« (str. 3). V i z v i r n i h p o s v e t n i h t eks t ih ob k o n c u 18. stol. se č len še bol j o m e j i ; z m a n j š a svo jo pogos tnos t celo v u s t a l j e n i h možnos t ih . S p e t pa je v p r e - 13 O. Gutsinann, Evangelie inu Bran j e ali P i s m e . . . V'Zelouzi 1780. ,4 Svetokriški, Pridige. Uredil F. Bohanec, L j u b l j a n a 1969. 15 J. Basar, Pridige is bukviz imenovanih Exerci ï ia . . . I.abaci 1734. vodih na vseh omenjenih mestih pogostejši. Zanimivi sta v Pohlinovi slov- nici (Kraynska Grammatika 1768, 1783) naslednji ugotovitvi o členu: »In Beftimmung des Artickels darf man fich auf keine andere Sprache rich- ten« (1. izdaja). »Geschlechtworter (Ta Krayl, Ta Krayliza, Tu Serze) allererft ift beftimmet worden, nichts deftoweniger lafsen fellben die Krayner bey ihren Hauptwörten in der Rede felir oft nicht nur Kürze, fondern wohl auch Zierlichkeit halber gar hinweg« (2. izd.). Iz tega jc razvidno, da je bil v pismenem jeziku člen pred samostalnikom zgolj knjižnega značaja. P o l i l i n : 1 6 Od popaidanja ftekleli pesôv, inu teh narbulsheh perpomozh zlies tu (str. 331). Nje se je namrezh Sdçlu, da na metli, ali burklah po luf tu jefdare, inu na Kleku plçshe, kjer se ta hude v'podobi enega Ko~fla perkasuje. Tu je tudi leta lusht dobila na Klek jidti, ter je njo fa to zupresko fliavbo pro- sila, inn una je to tudi nji dala (str. 545). Primerjava Japljevega prevoda Novega testamenta s prevodi vzhod- nih slovenskih piscev, kot sta oba Kiizmiča ali kajkavski pisec Petretič, dokazuje, da je raba člena omejena predvsem na osrednji knjižni jezik, saj je pri prekmurskih piscih le redko izpričan samo ob določni obliki pridevnika ali ob samostalniško rabljenem pridevniku. Seveda se kazalni zaimki z osrednjimi možnostmi v oblikovnem pogledu ne ujemajo (ta:ete), ujema pa se razvrstitev kazalnih zaimkov: ] a p e l j:17 Ti flejpi vidio, krulovi hodio, gobovi fo ozhifheni, gluhi fl ifhio, ti mèrtoi gori v f ta ja jo . inu tim vbôgim fe Evangeli osnanjuje (str. 45). M. K ü z m i č:18 Szlejpi vidio, plantavi hodio, gobavezi fze oesisesavajo, glühi csii jejo, mrtvi gori f z t any je jo , nevolnim fze Evangyeliom nazviscâva (str. 4). J a p e l j: Pole ti Modri fo prifhli is jutrovih dèshel v'Jerusalem. Reközhi: kej je ta rojeni kraji lih JudovP (str. 4). K i i z m i č : Ovo Moudri fzo prishli od Szuncsenoga Szhoda v- Jeru'sâlem, govorécsi: Gde je. ki Г/.е je naroudo Kruo Sidovfzki? (str. 15). J a p e l j : Rièfnizhnu vam povem, da vfe leto bo prifhlu zhes leta rod (str. 113). K i i z m i č : Zaifztino velim vâm: pridejo vfza eta na té nârod (str. 10). J a p e l j : Leta je taifli Jôgèr, katçri od letçh rèzliy prizhuje, inu je leto pifsal (str. 526). 1,1 M. Pohlin Kmetam sa potrebo inu pomozh . . . . Na Dune ju 1789. 17 J. Japelj , Svetu Pismu Noviga T e s t a m e n t a . . . 1.abaci 1784. 1K M. Küzmics, Szvéti Evange l ion i i . . . V Szombothelyi 1804. K i i z m i č : Eté je on vucsenik, steri fzvedocsi eta, i ta je pifzao (str. 12). J a p e l j: Syn, ti fi vfelej pèr meni, inu vfe to moje je tvoje (str. 44). Prav tako je v Vodnikovih Novicah in v Linhartovih dramskih delili določni člen razmeroma redek, omejen na pridevniško kategorijo in po- sesivni genitiv: L i n h a r t : 1 9 Ce Šternfeldovka zvej, tok je moja reč per kraji , tok bo zlode to bogato vdovo in še naverh Micko vzel (str. 17). Špas bo ta oelki inu nazadne jest Matička dobim (str. 80). Ta tožba se en drug dan napre j vzame (str. 90) . . . inu sim jim zastopit dal. de ima še dones en zali gospod k njim v vas priti (str. 7). Perpelite jeh tedej; vašo veselje bo to moje (str. 50). V o d n i k : 2 0 Ravno ta dan je [vet tih ]ftartfhih poterdil, de je fizer kerva- mozhnikam (terroriftani) njih pregrefhenje posableno (Nro 1.). Na 5. Grud. fo bile bukve deshelnih poftav v'Parisu ta pervikrat naprej brane (Nro. 2). Njih Svitloft Zefariza fo 22. dan tiga mefza eno Prinzefino frezhno rodili (Nro 10). Napis je leta: Srezhno odgnanje fusline p r o f t o f t i . . . (Nro. 14). V Ravnikarjevih delili (Sgodbe Svetiga Pisma sa Mlade Ljudi, 1815) pa določni in nedoločni člen izgineta iz knjižnega jezika, pa tudi raz- vrstitev drugih zaimkov v samostojni in enklitični rabi je v odnosu do predhodnikov zelo spremenjena. Gotovo gre do neke mere za Kopitarjev vpliv. Med tem je izšla njegova slovnica, ki je normiranje slovenskega knjižnega jezika v glasoslovnem, oblikoslovnem, sintaktičnem in leksi- kalnem pogledu usmerila v rigorozen purizem v odnosu do nemščine, a povečala ozir na slovenska narečja, starocerkveno slovenščino in druge slovanske jezike. Iz uvoda Zgodb pa je razvidno, da je Ravnikar poleg svojega ljudskega jezika upošteval tudi rabo vzhodnih piscev in drugih Slovanov. R a v n i k a r : Adam in Eva dobita dva f inova: Star fh imu je ime bilo Kajn , mla j Chinin Abel (str. 14). Barka obf to j i na neki göri na Armenfkim. Ver hov i gora fe p e r k a s u j e j o fzhafama is vode (str. 20). V 'barko pojdefh s Tvojimi fi- novami s 'fvojo sheno in s'shenami fvojih finov (str. 18). Ta moja mavriza, ki fini jo na oblake d ja l , ta nuj bo snamen je savése med menoj in semlo (str. 22). Sodobni slovenski slovničarji (Breznik; Bejec-Rupel-Kolarič-šolar; Toporišič) omenjajo, da ima lahko kazalni zaimek ta, ta, to členek ( Topo- rišič uporabl ja termin navezek) le pred ali za zaimkom (tale : le-ta), ven- dar z ozirom na obstojnost določnega člena pri pridevniški kategoriji v pogovornem jeziku (tu stara: je potegnil ta kratko) členek le ni samo Л. T. Linhart , Zbrano delo, L j u b l j a n a 1950. 20 V. Vodnik, Lublunske N o v i z e . . . V' Lublani 1797. p r a z e n p o u d a r i l i n a v e z e k , k a k o r se d o m n e v a , a m p a k še n a d a l j e v j e z i k u o h r a n j a svojo n e o p a z n o r a z l i k o v a l n o p o m e n s k o f u n k c i j o m e d č l enom in k a z a l n i m z a i m k o m (ta stara : tale stara žena). D o k l e r so s lovenski p i s a - te l j i p i s a l i č len (ob določni obl ik i p r i d e v n i k a ) , j e b i l v k n j i ž n e m j e z i k u odnos r a b e m e d k a z a l n i m z a i m k o m (leta, letu / ta, tu) in do ločn im čle- nom (ta, ta, tu) p o z i c i j s k o j a sen , u s t a l j e n . O d 19. s t o l e t j a d a l j e p a se p o d v p l i v o m n o r m a t i v n i h n a v o d i l v k n j i ž n e m j e z i k u u v e l j a v l j a z a i m e k s po- u d a r n i m č l e n k o m le za z a i m k o m (tale, tole, tistile, tule, tjale, zdajle) in p r i s lovom, k a r j e p r e d v s e m znač i lnos t sp lo šne p o g o v o r n e r a b e . Р Е З Ю М Е Словенские языковые материалы с 16 по 19 вв. свидетельствуют в языке частично оправдано существование определенного и неопределенного артиклей. В первых писателей 16 в. (Трубар) распределение определенного артикля еще не является отражением закономерности словенской языковой системы. Определенный артикль появляется под влиянием немецкого подлинника при категории существительного или прилагательного. У преемников Трубара (Крель, Далматин) можно найти уже более оригинальные закономерности употребления и распределения определенного артикля. Он употребляется при категории при- лагательного у следующих типов: определенная форма прилагательного (ta pravi), притяжательный родительный ( f i n tiga zhloveka), номинальные слово- сочетания (ta shiva voda). Появляется также у местоимений (to moje), наречий (tu dobru), причастий (ti fedeozhi), порядковых и мультипликативных числи- тельных (ta pervi; to pervokrat). В более поздних периодах словесности 17 в. (Кастелец, Светокришки) и 18 в. (Пагловец, Хасл, Басар, Гутсманн, Япель, Похлин, Линхарт, Водник и др.) определенный артикль (ta, tu) ограничивается упомянутыми типами прилага- тельных. Его частотность падает до начала 19. в., когда определенный артикль под влиянием нормативных мер, вопреки констатациям Копитара, что он с опре- деленной формой прилагательного (ta pravi) по крайней мере в центральном литературном языке оправдан и живет, — все-же полностью исчезает из лите- ратурного языка. Равникар (Zgodbe , 1815) является первым писателем, который в литератур- ном языке полностью избежал употребление артикля и таким образом вызвал новое распределение местоимений в самостоятельном и энклитическом употреб- лении вообще. У более старых прскмурских писателей (оба Кюзмича) и кай- кавского писателя Петретича определенный артикль даже при определенной форме прилагательного по сравнению с его употреблением в центральном языке сравнительно редок. За весь период существования определенного артикля в словенской сло- весности засвидетельствована разница в форме между определенным артиклем и указательным местоимением (ta, tu). В случаях, где была бы возможна се- мантическая заменяемость между определенным артиклем и указательным ме- R — S l a v i s t i č n a r e v i j a стоимением, указательное местоимение появляется в усиленном виде с частицей le пред ним (leta) или же с усилительной частицей -i'fti в конце: taifti. (На пр. letu je ta pravu pismu; letu je tu mejs tu; taifti je, katerimu jeft ta omozhen kruh bom podal.) Частица le таким образом носит не только усиливающее значение, но и важную смысловую различительную функцию. В этом смысле она характерна также для современного литературного языка (»Če povem ceno oziroma številke, Lodo le-te jutri, ko jih boste objavili v Delu, že — premajhne.« Delo, 8. XII. 1971.) С начала 19 в. усилительная частица le все более находит применение в кон- це местоимений и наречий (tale, tole, tule, takole и т.д.), что характерно в боль- шей степени для разговорной речи. Благодаря существованию определенного артикля в разговорной речи частица le перед местоимением или за ним при определнном прилагательном еще совершает семантически различительную функцию, а при существительном только усилительную функцию.