KRANJSKI ZVON
ŽUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO.
Izdaja: mestni župni urad v Kranju, i Izhaja zadnji feden v mesecu.
L. 1934. Št. 9.
Posamezna štev. 1 Din.
SVETA BIRMA
j,    1- Sveta birma je zakrament, v katerem krščeni D°Vek prejme posebno milost Svetega Duha, ki ga v veri tr(ii, da jo more stanovitno pričati in po njej živeti.
bil o ^" Postavitev. Jezus Kristus je vsem vernikom oblju-" Svetega Duha. (Jan. 7, 38, 39; 14, 15 si.); da je bil tem obljubljen poseben dar, ki ga verniki niso preje-j 1 v svetem krstu, priča dejanje apostolov: Peter in kj1162 sta šla v Samarijo in sta za krščence „molila, da Ijj, Pojeli Svetega Duha, zakaj v nobenega od njih še ni j Prišel, ampak samo krščeni so bili v imenu Gospoda |ezUsa. Tedaj sta roke nanje pokladala in so prejeli Sve-hp Duha" (Dej. ap. 8, 14 si.) Isto izpričuje birmovanje av'ovo. (Dej. ap. 19, 1-6.)
U Sveto birmo so v najstarejših časih podeljevali ne-„Q8rednje po svetem krstu, zato se je o njej posebe manj Qv orilo. Omenjajo pa jo z razločnimi besedami cerkveni Ba -i- m PJsate*Ji prvih stoletij: Sv. Irenej, Origen, sv. f ?mj, sv. Ciprijan, Tertulijan, sv. Inocencij L, sv. Av-SUs"n in drugi. 3. Milosti:
a) Sveta birma pomnoži posvečujočo milost;
8(   b) da nam posebno milost, da moremo sveto vero
n°vitno pričati in po njej živeti;
stl c) vtisne nam neizbrisno znamenje voiščakov Kri-8tUsovih.
4. Zakramentalno dejanje je položitev roke in ma-
jetvje s sveto krizmo, med katerim se izgovore besede: l\i S}amujem te z znamenjem križa in potrdim te s krizmo "canja v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha."
j, Obredbirmovanjav zahodni Cerkvi: škof moli H„?2Pro8trtimi rokami nad vsemi birmanci, naj bi prišli bj nJe sedmeri darovi Svetega Duha; položi vsakemu fta ^ancu roko na glavo in ga obenem s sveto krizmo ^ eelu prekriža ter izgovori besede „Zaznamujem te itd." Da,Uaari vsakega birmanca rahlo na lice; končno moli vsemi birmanci in jim podeli sveti blagoslov.
in o %*zma Je oljčno olje, kateremu je primešan balzam ^§rr na ven^ četrtek slovesno posveti. — Olje po-p0 1 moč za boj proti sovražnikom zveličanja. — Balzam fov t-11* mi'ost> ki birmancu ohranja moč, da se more vata,^, gnilobe grehov in da more s pobožnim življenjem Ha
prijetno vonjavo krščanskih kreposti. — Križ U °PommJa birmanca naj se ne sramuje pred sve-lice 8P°znavati vero v križanoga Jezusa.  — Udarec na s0v °P°minja, naj bo birmanec pripravljen zavoljo Jezu-Sa imena trpeti tudi zasramovanje in preganjanje.
t6f . ^° pravilu cerkvenega obreda se birmancu daje bo-•Han? Dirmanki botra. Botrinstvo naklada dolžnost, bir-j)0jr.Cem pomagati v nevarnostih duhovnega boja in jih tevati z besedo in zgledom krščanskega življenja.
5. Sveto pismo ne poroča nikjer, da bi bil birmal kdo drugi kot apostoli, nasledniki apostolov s polno oblastjo pa so škofje, in sveta cerkev je slovesno izrekla, da je reden delivec svete birme samo škof. Izreden de-livec more biti tudi vsak mašnik, ako ga papež v to pooblasti, toda sveto krizmo, s katero birmujoči mašnik mazili, mora posvetiti škof.
V grški cerkvi imajo izdavna vsi mašniki oblast bir-movanja; ta pa se mora imenovati izredna, ker ne izvira iz mašniškega posvećenja.
6. Sveta birma za zveličanje ni neogibno potrebna, toda kar je Bog ljudem postavil v posvečen je, po tem morajo hrepeneti vsi z največjo vnemo. Tako zahteva pametna ljubezen do samega sebe in hvaležnost do Boga.
Birmanci
Sveto birmo more veljavno prejeti vsak krščen in še ne birman človek. Rimski katekizem določa, naj se birma ne deli otrokom, ki še niso stari sedem let in naj se ne odlaša do 12. leta. Pred sedmim letom se deli birma izjemoma le, če je otrok v smrtni nevarnosti. K birmi gredo le tisti otroci, ki so lani, to je v šolskem letu 1933-34 obiskovali šolo. Kdor lani ni hodil v šolo, ne more k sveti birmi.
Starši naj nas nikar ne nadlegujejo s prošnjami, da bi pripustili kakega otroka k sv. birmi, ki se ni hodil lani v šolo.
Vsak birmanec naj prinese k sv. birmi birmanski listek, na katerem je napisano njegovo ime, kraj in datum rojstva, njegovi starši in njegov boter. Ta birmanski listek napravi birmancu njegov katehet. Onim otrokom, ki so lani hodili v osnovno šolo v Kranj, bo napravil birmanski listek g. katehet Žužek. Otrokom, ki so lani hodili v šolo na Premskovo, bo napravil birmenski listek g. kaplan Jožef Jamnik. Dijakom, ki so že lani bili na gimnaziji, napravi birmanski listek g. dr. Simončič. Odraslim, ki niso hodili lani nikamor v šolo, dijakom tekstilne šole, gremi-jalne šole in obrtne šole pa napravi listek za birmo g. župnik.
Birmanci iz drugih župnij se morajo zglasiti pri svojem župniku ali katehetu, ki jih pouči in pripravi za zakrament sv. birme in jim da listek za birmo. Otrokom, ki niso iz naše župnije, se ni treba nič zglaševati pri kranjskih duhovnikih. Le oni otroci, ki so iz drugih župnij, pa so hodili v Kranj v osnovno šolo ali pa na gimnazijo, naj se priglasijo pri svojem katehetu v Kranju in ne pri domačem duhovniku.
Otroci osnovnih šol v Kranju in na Premskovem so bili že v pretečenem šolskem letu pripravljeni na sv. birmo. Pred birmo bodo gg. katehetje z njimi ponovili kr-
ščanski nauk. Ker je pred sv. birmo le malo časa šola, se bodo otroci pripravili izven šole.
Birmanci, ki so preteklo šolsko leto zahajali v kranjsko osnovno šolo, naj pridejo prvič k pouku za birmo v ponedeljek, dne 27. avgusta v dvorano Ljudskega doma v Kranju. Vsak otrok naj prinese s seboj veroučne knjige, ki jih je rabil preteklo. Pri tem prvem pouku bodo otroci dobili nadaljnja navodila.
Birmanci, ki so pretečeno šolsko leto zahajali v šolo na Premskovo, naj pridejo k pouku v nedeljo, dne 26. avgusta ob 5 pop. v dvorano Ljudskega doma v Kranju.
Otrokom naj starši doma napišejo na listek papirja otrokovo ime in priimek, ime staršev, materino dekliško ime, kraj in datum otrokovega rojstva, župnijo, kjer je bil otrok rojen, ime in priimek in stan botra oz. botre.
Odrasli, ki niso lani več hodili v šolo, dijaki tekstilne šole, učenci obrtne in gremijalne šole naj se zglase v župni pisarni v nedeljo, dne 2. septembra obli. dopoldne in naj prineso na listku napisano — kakor otroci — svoj priimek in ime, župnijo in datum rojstva, ime staršev z materinim dekliškim imenom, ime in priimek botra.
Spoved za birmance bo v sledečem redu: v četrtek 13. septembra ob 2 popoldne bo spoved za dečke vseh šol, drugi dan ob pol 8 sv. maša in skupno sv. obhajilo v rožnivenski cerkvi. Za deklice vseh šol je spoved v petek 14. septembra ob 2 popoldne in drugi dan v rožen-venski cerkvi ob pol 8 sv. maša s skupnim sv. obhajilom. Odrasli birmanci opravijo sv. spoved v petek 14. septembra zvečer.
Odrasli birmanci. V Kranju stanuje več odraslih ljudi, ki še niso bili pri sv. birmi. Veliko duhovno škodo trpi, kdor ne prejme zakramenta sv. birme. Nikomur se ni treba ženirati tega, da je že odrastel. Mnogi pač nimajo prilike, da bi prejeli sv. birmo, posebno Cehi in Hrvatje ponekod niso imeli te prilike; tudi pri nas so bile morda komu razmere krive, da ni mogel kot otrok k temu zakramentu. Letos je v Kranju lepa prilika, ki naj je nihče od teh ne zamudi. Vsak naj se zglasi v župnijski pisarni, pa se mu bo vse radevolje oskrbelo, da bo mogel k sv. birmi. Tudi botre jim radi oskrbimo.
Pohabljence, ki ne morejo in ki niso mogli hoditi v šolo, naj starši javijo v župni pisarni, da se določi, kako bodo mogli prejeti sv. birmo
Priprava na sv. birmo. Birmanci naj se lepo pripravijo na prejem zakramenta sv. birme. Čim bolj je kdo pripravljen v duši na ta zakrament, tem več milosti prejme. Poleg pouka je potrebna še nekaka duhovna priprava na prejem sv. birme. Birmanci naj pred sv. birmo mnogo molijo, da bi jih Sveti Duh obdaril z obilno milostjo. — Starši naj nikar ne pozabijo opozoriti na to svoje otroke in naj z njimi doma v ta namen molijo. Pred sv. birmo se bo vršila v naši župniji v roženvenski cerkvi devet-dnevnica v čast Sv. Duhu od 7. septembra dalje vsak večer do birme. Naj vsi, ki prihajajo k sv. birmi, prihajajo tudi k tej devetnevnici. Menda ni treba poudarjati, da bi storil božji rop, velik smrten greh, kdor bi šel v smrtnem grehu k sv. birmi, radi tega je treba iti pred birmo k Sv. spovedi.
Botri
Stara, navada je, da se otrokom, kakor pri krstu, tako tudi pri birmi dajejo botri, če je to mogoče. Če bi kdo ne mogel dobiti botra, naj se zglasi v župni pisarni, kjer se mu bo oskrbel boter ali pa se bo dobilo dovoljenje, da sme biti birman brez botra.
Pogoji, da more kdo biti veljavno za birmanskega botra so:
Drusoverci torej ari, ki so skleni'
1. Biti mora ud katoliške cerkve, ne  morejo  biti birmanski botri. Nekateri, zakon z drugovercem pred drugoverskim duhovnikom^ izključeni iz katoliške cerkve in ne morejo biti birma" botri, čeprav se sami smatrajo še za katolike.
2. Boter pri birmi ne more biti, kdor sam ni s" prejel sv. birme
3. Za botra ne more biti ne oče in ne mati svoje"1 otroku in ne mož svoji ženi in ne ona njemu.
4. Brez dovoljenja škofovega tudi ne srne biti bot# pri birmi: ne krstni boter in ne človek različnega sp° z birmancem.
I).
Razpored ob sv. birmi
Sobota, dne 15. septembra. Prihod g. knezoškofa J Kranj ob 17.45, to je ob tri četrt na šesto uro. Sprejem Vte župno  cerkvijo,  oziroma  na Glavnem trgu. Presvetle? pozdravi najprej župnijska duhovščina, nato se predstaVJ zastopniki oblasti in organizacij. Sprevod v župno cer*e ' Presvetli  blagoslovi  tabernakel in kipe farnih patron0 j Sprevod  v rožnivensko  cerkev,  od koder se v sloves procesiji prenese Sv. Rešnje Telo v župno cerkev.
Procesija s Sv. R. T. se pomika iz rožnivenske cerkv^ na  Glavni  trg ob zapadni  strani  trga in se obrne P Kocbeku na južno stran trga in se pomika mimo mest hiše v župno cerkev.
Vse  posestnike hiš na Glavnem trgu in vse stan" valce, ki imajo okna na Glavni trg prosimo, da razsve in okrase svoja okna med procesijo.
Župljane prosimo, da se udeleže slovesne proces1)6 s svečami.
Po prihodu v župno cerkev so litanije M. B. in goslov po rimskem obredu.
Ob pol devetih je podoknica Presvetlemu.
Nedelja, dne 16. septembra. Sv. maše so ob 5 in ob 8.; ob 5. in 8. brez pridige.
Ob 9. slovesen vhod presvetlega knezoškofa iz nišča v župno cerkev.  Pri vhodu v župno cerkev zap L dekan: „Ecce sacerdos magnus" — Glej, veliki duhovtl • —, na kar zapoje spev „Ecce sacerdos magnus" cer^?vj pevski zbor. Na to se pojejo nekatere predpisane mm1,fl, in podeli škof vsem navzočim odpustke. Za tem je šk°'j va pridiga in sv. maša. Po maši podeli škof zakrain sv. birme. Na to  v  župni cerkvi slovesne molitve rajnke in slovesen odhod v župnišče. ^
Popoldan ob 3. blagoslovi škof križev pot. 0°r blagoslovitve križevega pota je pojasnjen v posebn članku.
Pondeljek 17. avgusta. Ob 6. škofova maša. 0^ obiščejo škof osnovno šolo v Kranju, popoldan ob 3. L družno cerkev na  Primskovem,  kjer ga pred cer K ^ pozdravi soseska in šolska mladina, na to je blagoslo cerkvi.  Po blagoslovu odidejo šolski otroci v šolo, »> na to škof obiščejo.
V soboto zvečer bo župna cerkev zunaj razsve z žarometi.
Spored pri večernji procesiji, ko se prenese ^'gp T., je sledeči: Najprej gredo šolski otroci, za temi s°s vsaka za svojim podružničnim križem, meščanstvo, j„ tovska Marijina družba in fantje katoliške akcije s s j zastavo. Katoliška akcija s svojo zastavo, dekliška ^r'Lr družba, ženska Mar. družba. Devci. duhovščina. zastoP
družba, ženska Mar. družba, pevci, duhovščina, ki oblasti in cerkveni ključarji.
K procesiji naj verniki prineso s seboj male s s katerimi vsi svetijo med procesijo.
ve*"'
Obred svete birme
Po škofovi sv. maši naj se botri in birmanci hitro Zvrste po cerkvi od oltarja po sredi cerkve in v obeh
. Unskih ladjah. Ker je zunaj cerkve velik nemir, se izven fKve ne bo delil zakrament sv. birme. Oni, ki nimajo v
, Wcvi opravka, naj po škofovi sv. maši gredo ven iz cer-
, e> da bo prostor za botre in birmance. Le v klopeh na . ru> ob stenah in v kapeli se morejo postaviti oni, ki Dajo pri birmi nič opravka, ves drugi prostor v cerkvi
ni'Za Do*-re m birmance. Prosimo da verniki hitro izpraz-1° po maši vse tri ladje v cerkvi.
k V zakristijo naj ne hodi nihče, ne botri, ne birmanci, r bo zakristija do birme zaklenjena.
> Vsak boter naj se vstopi za svojega birmanca, koli-r mogoče moški na moški strani, ženske na ženski.
t,   Ko so birmanci uvrščeni, molijo škof z razprostrtimi D« .l1' naa vsemi  birmanci molitev k Sv. Duhu, v kateri Os'jo, da bi prišli nad birmance sedmeri darovi Sv. Duha. Nato gredo   škof  k vsakem birmancu posebej, mu
Polo lio
ze roko na glavo in ga obenem prekrižajo s sveto kriz-i   fla čelu,  rekoč:  „Zaznamujem te z znamenjem križa j Potrdim te s krizmo zveličanja v imenu Očeta in Sina kv. Duha".  Na to udari škof vsakega birmanca lahno 18 lice.
i , Med birmo botri drže desnico na desni rami birman-tat'" ^nnanec Pa d™ v r°ki birmanski list med prsti K0) da se lahko  bere njegovo ime, preko roke pa naj ^ visi birmanski trak. Takoj, ko škof izvrše obred sv. rille nad  posameznim birmancem, naj boter vzame v
fi ,trak in naj z njim zaveže birmancu čelo tam, kjer ^ "il maziljen s svelo krizmo. Ko boter birmancu zaveže in manski trak, se oba z otrokom napotita proti zakristiji ^ ,0tUdeta skozi zakristijo iz cerkve. Pred zakristijo v cer-(I ! °dveže tam stoječi duhovnik birmancu trak in drug b°vnik mu izbriše na čelu sv. krizmo.
Ijj K obredu sv. birme spada tudi še škofov blagoslov, fj Sa dele škof potem, ko so birmali že vse birmance. Bot-lj naj s svojimi birmanci po birmi počakajo ali zunaj cer-žve ali v cerkvi. Ko bodo vsi birmanci birmahi, bo po-cerl!-1'' veuk'  zvon m takrat naj pridejo k blagoslovu v
Kev vsi birmanci.  Med škofovim blagoslovom poklek-
1° vsi navzoči v cerkvi. «ke ^ slučaju slabega vremena bo odprta dvorana Ljud-i»ia^a. vdoma med birmanjem, da morejo tam botri z bir-
nc' čakati na zadnji blagoslov.
Darovi botrov
8ta v ^es prav mučno je pred birmo poslušati otroke in ki i"8)?' ^a^° 86 POgovarJai0 0 birmi. Na duhovne darove, sliio ^U Pr' *em zakramentu Sv. Duh, skoro nič ne mili ' Pač pa govore pred vsem o tem, kaj bodo botri da-fred" ^.D*eka> zlata ura, kolo, dar v denarju itd., to so na k*16*' Pogovorov in želja . . . Danes se ponekod stavijo liti °*re *ak° ve''ko zahteve, da manj premožen človek t)0s.Prevzeti ne more birmanskega botrinstva. Če človek l^ito • Do*re' kako računajo, da jih bo stalo botrinstvo s6 n u^6 ^ak'b Din 500--, se mu zdi čisto razumljivo, da ae 0 ekateri otresajo tega bremena.  Posebno grdo je, če
Pfavljajo botri, da so premalo darovali, tla       vredno vernih kristijanov, če ob birmi mislijo le a^pv^rijalne dobrine. Treba je pred vsem hrepeneti po V(%   n darovih ^v- Duha. Darovi botrov le kažejo na
8e duhovne dobrote, ki jih birmancem deli Sv. Duh. Hiajj atn° katehetje, tudi starši in botri naj opozarjajo bir-tw..e' da spominjajo darovi botrov le na velike in nepre-
UVe darove  Sv. Duha, da je nevredno kristijana, če
bi mislil le na gmotne darove, pozabil pa na božje darove in milosti.
Kaj naj botri kupujejo birmancem? Rožni venec, mašno knjižico, to na vsak način. Pri birmah kupujejo botri večkrat birmancem slabe manj vredne molitvenike. Opozarjamo vse botre, naj kupijo svojim varovancem molitvenik „Pri Jezusu", ali še bolje molitvenik „Večno življenje". Obe te knjižici je napisal dr. Gregorij Pečjak in so pač najboljše, kar jih imamo Slovenci.
Če starši ne morejo dobiti botrov, naj se zglasijo v župni pisarni.
Revni starši, ki bi nikakor ne mogli napraviti svojih otrok za sv. birmo, naj se zglasijo v župni pisarni, da se jim po možnosti pomaga potom Vincencijeve družbe.
Jezus pošlje Svetega Duha
(Apd 2, 1-21.)
Ko je prišel binkoštni dan, so bili vsi skupaj na istem kraju. In nastal je nagloma z neba šum, kakor prihajajočega silnega vetra, in je napolnil vso hišo, kjer so sedeli. Prikazali so se jim jeziki kakor plameni in se porazdelili ter obstali nad slehernim po eden. In napolnjeni so bili vsi s Svetim Duhom in so začeli govoriti v drugih jezikih, kakor jim je dajal Duh izgovarjati. Prebivali so pa v Jeruzalemu Judje izmed vsakega naroda pod nebom, bogaboječi možje. Ko je nastal ta glas, se je zbrala množica in se zavzela, ker jih je vsak slišal govoriti v svojem jeziku. Vsi so strmeli in se čudili, govoreč: „Glejte, ali niso vsi ti, ki govore, Galilejci? Kako da mi slišimo vsak svoj jezik, v katerem smo se rodili: Parti, Medi in Elamljani, in kateri smo iz Mezopotamije in Judeje in Kapadocije, Ponta in Azije, Frigije in Pamfilije, Egipta in libijskih krajev pri Cireni, in mi iz Rima, Judje in spreobrnjenci, Krečani in Arabci — jih slišimo v naših jezikih oznajati velika dela božja." Vsi so strmeli in ne vedoč, kaj naj si mislijo, so drug drugega vpraševali: „Kaj naj bo to?" Nekateri pa so se posmehovali in rekli: „Novega vina so se napili."
Vstal je tedaj Peter z enajsterimi, povzdignil svoj glas in jih nagovoril: „Judje, in vsi vi, kateri prebivate v Jeruzalemu 1 To vam bodi znano in vtisnite si moje besede ! Niso ti pijani, kakor vi menite, saj je tretja dnevna ura: ampak to je, kar je bilo povedano po preroku JoelH:
In v poslednjih dneh ,govori Bog, bom izlil od svojega Duha na vse človeštvo: in prerokovali bodo vaši sinovi in vase hčere; vaši mladeniči bodo videli prikazni in vaši starčki bodo gledali v sanjah. Celo na hlapce in na dekle bom v onih dneh izlil svojega Duha in bodo prerokovali. Delal bom čudeže zgoraj na nebu in znamenja spodaj na zemlji: kri in ogenj in oblake dima. Solnce se bo spremenilo v temo in mesec v kri, preden pride veliki in slavni dan Gospodov. In zgodilo se bo: Vsak, kdor bo klical ime Gospodovo, bo rešen.*
Opozarjamo!
Botri in starši naj pazijo na to, da bodo birmanci na dan sv. birme gotovo pri sv. maši. Prav bi bilo, če bi šli zjutraj vsi k sv. obhajilu, čeprav so že prejšnje dni prejeli sv. obhajilo.
Birmancu naj se na dan sv. birme ne nudijo opojne pijače. Žalostno bi bilo, če bi bil otrok na dan sv. birme morda prvič v svojem življenju vinjen.
Pred župno cerkvijo in okrog cerkve naj bo na dan sv. birme mir. Razni štantinani naj ne postavljajo svojih štantov tako, da je oviran dohod v župno cerkev.
Botre in birmanke naj bodo dostojno oblečene, kakor se spodobi za cerkev in svetost zakramenta. Prepovedano je od škofije priti v cerkev v prozorni obleki, z golimi rokami, prevelikim dekoltejem in prekratkim krilom.
Deklice, ki imajo pri birmi venec na glavi, naj imajo istega tako položenega na glavo, da bo čelo prosto, oziroma, da bo na čelu toliko prostora, da morejo škof izvršiti maziljenje na čelu.
Blagoslovitev križevega pota
Za odpustke križevega pola morajo biti posebej blagoslovljeni križi, ki so navadno pritrjeni na okvirje slik ali relijefov pri križevem potu. Za odpustke bi bilo dovolj, da je pravilno blagoslovljenih 14 križev, slike ali podobe niso potrebne za križev pot. Ker pri ureditvi križevega pota odpadejo dosedanji okvirji s križi, ki so blagoslovljeni in bodo podobe posameznih postaj visele same na steni v cerkvi in bodo napravljeni novi postajni križci, je potreba, da se križev pot na novo blagoslovi.
Blagoslov križevega pota izvrši sam škof v nedeljo, dne 16. septembra pop.  ob  treh s sledečim sporedom:
Ob 3., je najprej kratek nagovor. Po pridigi se poje pesem: „0 pridi Stvarnik Sv. Duh'-. Na to se blagoslove postajni kipi in za tem postajni krili, potem se poje himna „Kraljevo znamenje o križ" in „Mati žalostna je stala". Na to pride škof k posameznim postajam, kjer se obesijo križi in kipi in se pri vsaki postaji izmolijo molitve križevega pota za dotično postajo. Po blagoslovu je zahvalna pesem in nato litanije M. B.
Župnija Kranj
Oznanila za september
2. XV. nedelja po binkoštih, angelska nedelja, prva nedelja v mesecu, ob 6. sv. m. z blagoslovom, mesečno sv. obhajilo za moške.
6. Rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika Petra, ob 9. slovesna sv. maša v župni cerkvi.
7. Prvi petek v mesecu, ob 6. v rožnivenski cerkvi sv. m. z blagoslovom. Zvečer pričetek devetnice na čast Sv. Duhu.
8. Praznik — nezapovedan — Marijinega Rojstva, Mali Šmaren, služba božja kakor ob nedeljah, pop. ob 6. pete litanije M. B.
9. XVI. ned. po bink. služba božja po navadi, pop. ob 5. shod za žensko Marijino družbo.
12. Ime Marijino, popolni odpustek dobe oni, ki so prejeli sv. zakramente in so navzoči pri sv. maši ter molijo v papežev namen.
13. Šolska spoved za dečke pop. ob 2.
14. Ob pol osmih sv. maša s skupnim sv. obli- $ dečke. Pop. ob 2. šolska spoved za deklice osnovn. »°'
15. Ob pol osmih skupno sv. obhajilo za dekl'ce' Zvečer ob 5"45 (tričetrt na šest) sprejem škofa pred cer* kvijo, na to blagoslov tabernakla in kipov farnih patroiioVi na to se v slovesni procesiji prenese Najsvetejše iz x°v nivenske cerkve v župno cerkev, kjer so litanije M. B.
16. XVII. ned. po bink. Sv. maše ob 5., 6. in 8. Ob 9. slovesen vhod škofa v cerkev, pridiga, škofova sv> maša, birma. Pop. ob 3. slovesen blagoslov križevega P0' ta s pridigo in lilanijami.
19., 21., 22. kvaterni dnevi, v sredo in soboto prl; trganje pri jedi, a se more vživati meso, v petek strof> post.
23. XVIII. ned. po bink., kvaterna nedelja, ob 6. 8* maša z blagoslovom, popoldan križev pot, litanije vse svetnikov z molitvami za duhovnike.
30. XIX. ned. po bink., služba božja po navadi.
Poročeni
Bole Zorko, trgovski nameščenec, Kranj, Kokrišl*0 predmestje 1, in Čermak Ludovika, priv. uradnica, Krt"! št. 152, poročena na Brezjah 2. avgusta. ,
Koder Franc, advokat, Murska Sobota, in Adam1 Marija, hči tovarnarja, Kranj, Kokriško predmestje 49, P° ročena 4. avgusta.
Megla Alojzij, mesar, Ljubljana, Gosposvetska c in Šareč Ana, šivilja, Huje 17. .
Savernik Anton, delavec, Gorenja Sava, in Bernar Kristina, delavka, Klanec 24, poročena 12. avgusta.
Frantar Andrej, strojnik, Cerklje, in Žlajpah Tere zija, hči posestnika, Stična, poročena 19. avgusta.
Mrliška kronika
Vižintin Ida, Kranj Kokriško predmestje 108, roje"' 27. aprila 1934. umrla 1. avgusta. ,
Soklič Tomislav, Primskovo 148, roj. 27. jul '93' umrl 11. avgusta. .
Eržen Marija, Klanec 44, roj. 6. avg. 1934., u"1" istega dne,
Franc Johan, tkalski mojster, Kranj 133, roj. 19. n° ' 1890., umrl 17. avgusta. ,
Šorli Jurij, mlinar in posestnik Rupa 26. rojen aprila 1862., umrl 14. avgusta.
6,
Poroke inozemcev. Še vedno imamo z ni1 g polno sitnosti. Nekateri kar razumeti nočejo, da je potre" dobiti  od domače državne oblasti dovoljenje za pot° ( Zadnji trenutek pridejo in potem bi pa radi poroko k8' enem tednu. Opozarjamo še enkrat, da mora pri vsaki P roki, če je le eden od zaročencev inozemec, prinesti v ^ zaročenec krstni  list, samski list, domovinski list. Vse listine  se  pošljejo konzulatu dotične države, v katero zaročenec pristojen in ko pride od tam uradno spor° da ni za poroko nobenega zadržka, šele takrat sme ŽUp izvršiti poroko. ^
V rožnivenski cerkvi naj se sveče ne prižigal0 tleh pred oltarjem. Tam ljudje poklekujejo in si zarna obleko, ko je sve pokapano od sveč.
Popravilo župne cerkve
V glavnem je popravilo  župne  cerkve gotovo. Pod r°m so se zopet odkrile freske — angeli — med sklepni, ki nosijo relijefe  Matere Božje, Sv. Treh Kraljev in zuPnika Operta, ki je dokončal zidavo župne cerkve.
Zadnjih 14 dni so bile popravljene tudi orgle v žup-I11 cerkvi. V nedeljo,  26. avgusta ste vsi slišali, kako so dobro zapele. Kolikor se morejo popraviti še stare or-*e> se je storilo. Delo je izvršil g. Tramte iz Medvod. Novi nastavek nad oltarno mizo se bo te dni posta-• Tudi novi lustri se bodo ta teden obesili v cerkvi. , v Kapelo Srca Jezusovega smo začasno tonirali kakor j® ^Upna cerkev. Najbrž se prenese tja krstni kamen. V Pelo bomo dali tudi klopi, ki so bile v prezbiteriju. eue oltarja v kapeli ni še nič načrta. Moramo najprej eti, kako bo  z ostalo cerkvijo. Vsekakor pa bi neradi
1 nazaj stari kip presv. Srca Jezusovega, ker je res *el0 grd>
Izkaz darov za cerkev:
Kerjak Franc Din 500, (v zadnjem izkazu je bilo pohotna navedeno 50), Zupan Urša 100, Brenk Marijana J\Kos Marija 50, Šifrer Marija 300, Neimenovan 100, ttčar Marija 100, dr. Eržen Ivan 1000, Marija Presečnik 3 °- S. 300, T. L. 200, Špenko Helena 100, Z. L. 4000, Fezeršek Neža 150 (v drugo), Terčon Albin 50, Goltes *e**o 50, Kapušin Marija 100, Kapušin Jožef 100, Puhar Le°Pold 500, Ziherl Marija 50, Pollak Frančiška 200'—.
Razno
V katoliško cerkev se je vrnil g. Peterlin Rajmund, letl v Zg. Logatcu, 5. jan. 1889.
Iz katoliške cerkve je izstopil Grošelj Franc, stalo*! na Primskovem Št. 13 rojen 24. nov. 1899. v Radomljah.
j- p- g. Jamnik Jožef,  semeniški duhovnik, rojen v p.j 11 Peči, je nastavljen za kaplana v Kranju in je nasto-fj.. 8v°io službo 14. avgusta. Gospod bo stanoval v Ško-J1 ltv bo vodil dijaški zavod.
Košir Jožef, kaplan  v Kranju, je prestavljen djj v'iano. Gospod Košir je služboval v Kranju in vodil la§ki zavod od 15. avgusta 1930.
Profesorja - veroučiteija na realni gimnaziji v Kra!!-U. ^e nastavlien dr. Franc Jaklič, ki je prestavljen v
vra*j iz
realne gimnazije na Poljanah v Ljubljani.
Pila ^r'nis'{ovo' Podružna cerkev na Primskovem je ku-^10 0C* ^ar*ie ZuPan stavbno parcelo 41/2, v izmeri bjj 1112> travniško parcelo št. 40/2 v izmeri 412 m5, stav-38/2 ^arce^° ^t. 42 v izmeri 259 m5 in njivsko parcelo št. M\ V izmeri 312 m2> skupaj 2293 m5 zemljišča, ki se in župnijskega vrta, za skupno ceno Din dr^v ~~ Predno je začelo cerkveno predstojništvo po-Svetae.Cerkve na Primskovem s to akcijo za nakup tega Pod ' cicalo sestanek vseh gospodarjev, ki spadajo se je8°8esko Primskovo in Gorenje. Na dotičnem sestanku Sos /^obril nakup tega sveta in se je sklenilo, da obe 1 popravita za birmo cvingar okrog pokopališča in
napravita obzidje okrog kupljenega sveta. Delo bi vaščani napravili brezplačno sami, denar za beton bi pa darovala soseska, oziroma gospodarski odbor soseske Primskovo. Vse je bilo zadovoljno, niti najmanjšega ugovora ni bilo od nobene strani. Ko pa se je kupčija izvršila in je bilo treba delo izvršiti, so pa nekateri pričeli širiti razne ugovore, da se ne ve čemu s« bo rabil kupljeni svet, da je predrag, da soseska nima denarja itd. Na praznik sv. Roka je večina soseščanov prišla in so podrli staro kupljeno hišo ob pokopališču ter odpeljali večino materijala. Obzidje okrog cerkve se ni še nič popravilo in se tudi ne bo moglo, če ne bo hotel gospodarski odbor prispevati za nabavo cementa. Čemu se bo rabil ta kupljeni prostor? Vse to je bilo na dolgo in široko razloženo na sestanku cele soseske Primskovo in Gorenje. V župno pisarno so od vseh strani prihajale razne osebe iz Primskovega, da se ne sme zamuditi to ugodno priliko, ko se lahko kupi stavbišče ob pokopališču in nekaj zemljišča. Bilo je res grdo, ko je stala poleg cerkve in pokopališča stara in napol podrta bajta in je bila cerkev v taki gnječi. Ce se kaj misli na to, da bi se na Primskovem ustanovila župnija ali vsaj stalni vikarijat, potem bo treba v bodočnosti povečati cerkev in pokopališče. Za vse to se bo kupljeni svet potreboval.
Zastave ob birmi. Nekateri izprašujejo, ali naj se ob priliki škofovega prihoda v župnijo in na dan birme izobesijo državne zastave. Škof pridejo ob priliki sv. birme v župnijo oficijelno kot zastopnik Cerkve in vrhovni dušni pastir. K sprejemu škofa so povabljene vse oblasti, vsi uradi v župniji, ki se navadno tega sprejema tudi udeleže. Ker je torej sprejem škofa oficielnega značaja, smatram, da spada to v delokrog občine, da pozove občane, da izobesijo državne zastave ob priliki prihoda škofa v mesto ali pa da to opusti. — Če mestna občina pozove meščanstvo, da izobesi državne zastave ob priliki prihoda škofa v župnijo, potem se pač spodobi, da vsi hišni posestniki izobesijo državne zastave. Če bi pa občina poziva ne dala, potem pa skoro ne kaže izobešati jih.
Duh. svetnik France Pokorn:
Kranjski župniki
Po 26 letnem izvrševanju profesorske službe v Ljubljani se je umaknil spet na deželo, v Kranj, za župnika in dekana, okrajnega šolskega nadzornika in častnega konzistorialnega svetnika, da bi tako tam, kjer je pričel prvo duhovsko službo, tudi dovršil pastirsko. V šoli je predaval svojo učenost mladini, tukaj pa postane duhovni pastir med ljudstvom, da izvršuje bogoslovsko vedo tudi v dejanju. In tako je napravil prostor mlajši moči, dr. Matiju Lebnu, kaplanu v Šmarju, o katerem je že leta 1840* naklanski župnik BI. Blaznik izjavil: „homo parvus et debilis, sed vir magni ingenii" (majhen in slaboten človek, pa mož velikega uma). Za Dagarina pa je postala, ker so bili kanonikati vsi zasedeni, najlepša prilika, zaprositi po smrti Slugovi za izpraznjeni Kranj, kar je tudi storil in ga prejel dne 1. 9. 1842. Življenje se mu je zdaj
* Zgodovina Nakla str. 113.
zelo spremenilo in le težko se je privadil novemu poklicu in razmeram. Razen tega pa je prejel posestvo lepih zemljišč in oskrbništvo velikega gospodarstva, katerega ni bil vajen. Vendar se je vdal v nenavadne okoliščine ter deloval zvesto v tem poklicu do svoje smrti. Polotila se ga prsna vodenica in ves čas bolezni ni mogel skoraj nič ležati. Sede je voljno prenašal bolečine ter čakal rešenja, ki ga je dosegel dne 22. 4. 1850. Na mestnem pokopališču, kamor ga je spremil in pokopal starološki dekan Kramar, ima nagrobni spomenik z navadnim napisom in k sklepu: „Fide et charitate Deo ac invicem conjuncti, fortes atque beati" (V zvesti ljubezni združeni z Bogom in med seboj, pogumni in srečni).
Dagarin je bil našemu pesniku Francetu Prešernu tolažnik na smrtni postelji in zato mu očitajo nekateri, da je uničil njegovo pesniško zapuščino. Dokazov za to trditev pa nikjer ni in že zaradi tega odpade omenjeno natolcevanje. Tisti, ki so poznali dekana in njegov značaj, pravijo, da se mu ni mogla nikdar očitati nestrpnost. On ni bil fanatik, temveč je kot jako izobražen mož znal dobro ceniti vrednost slovenskega slovstva. Drugi trdijo, da Prešeren ni zapustil nobenih važnih rokopisov, ker je skladal le takrat, kadar mu je ravno prišla pesniška inspiracija. Kjer pa nobene zapuščine ni, tam se tudi ne more govoriti o kakem pokončevanju. (Lavtižar 1. c.) — Hvaležni bodimo obema: Prešernu in Dagarinu. Prvemu zato, da je obogatil naše slovstvo z neminljivimi pesmimi in proslavil naš narod tudi pri tujcih; Dagarinu pa zato, da je na strani stal pesniku v smrtnem boju ob njegovi zadnji uri in z Bogom spravljenega spremil v večnost dne 10. 2. 1849 v spremstvu 8 duhovnikov in drugih prijateljev od raznih krajev.
56. Košir Alojzij, župni upravitelj kot tamošnji kaplan od sv. Jurija do malega Šmarna 1850. Rodil se je v Dolnji Planini pri Rakeku dne 25. marca 1. 1815. hšt. 124. očetu gostaču delavcu Antonu in njegovi ženi Genovefi roj. Pvošinar. — Po dovršenih šolskih vedah je bil v mašnika posvečen dne 12. avg. 1838. ter prišel takoj o sv. Mihaelu za subsidiarija v Kranj, kjer je v adventu 1842. postal pravi mestni kaplan in kot tak je bil tudi upravitelj župnije 5 mesecev 1. 1850. V Kranju je služboval kot kaplan do sv. Jurija 1851. torej 13 let. Odšel je potem za župnika v Tržič, kjer je našel vse zanemarjeno. S krepko roko se je lotil dela, toda bil je prestrog, naletel je na odpor. Sprevidel je, da bo moral začeti drugače. Prišle so mu na misel besede sv. Frančiška Sab., ki je rekel: „na eno žlico meda se vjame več muh, kakor pa na en sod kisa!" In šlo je ter je napravil red. Priporočal je pogostno sv. obhajilo ter spodbujal vse k pobožnosti. Vpeljal je maj-niško pobožnost, šmarnice, in češčenje sv. Alojzija ter s tem pridobil ljudstvo zšse. Veliko skrb je imel tudi za reveža in bolnika, zlasti je z veliko ljubeznijo skrbel za bolnega kaplana svojega Meš Martina, ki je po njegovem odhodu umrl v Tržiču 1. 1869.*) Nad vse pa je ljubil mladino, je zbiral okrog sebe ob nedeljah popoldne, razlagal
zgodbe sv. pisma in življenje svetnikov ter jo nagibal n« pot čednostnega življenja.
Košir je pa tudi mnogo delal pri cerkvi. Staro za kristijo pri župni cerkvi je spremenil v kapelico škapU'
lirske M. B., zgradil je novo cerkev sv. Andreja, razs
širil
pokopališče, napravil pot k sv. Jožefu, kjer je napravl marmornati  oltar itd. Košir je bil vesele narave, rad 9e je šalil. Bil je pa tudi globoko pobožen, častil je sv. A"' tona Pad. in blagoslavljal je z njegovim blagoslovom. Klju temu pa je imel mnogo nasprotnikov, ki so mu streg celo po življenju. Dvakrat je bil v smrtni nevarnosti, 611 krat v spovednici,  drugič pred oltarjem. Zažgali so ^ hlev,  kjer je zgorel  tudi njegov hlapec. Radi slabih d" hodkov v Tržiču, je naposled zaprosil za boljšo župnij0' za izpraznjeni Šent-Rupert, na katerega je bil reprezentiran 19. VI. 1868.*, umeščen  pa dne 2. VIL t. 1. Župnij" je prevzel v dosti povoljnih razmerah; vsaj v prvih l6^ je lahko miroval  z delom. Hud udarec je bil za župnll" grozni požar v Šent-Rupertu dne 12. VII. 1870., ko je 2* rodovinam zgorelo vse, kar so imeli. Sreča je bila, da s° cerkev rešili. Mnogo sitnosti in skrbi je imel Košir, da f vsaj deloma ublažil  bedo ponesrečencev. Veliko skrbi f imel župnik tudi s popravkom cerkve na Veseli g°r>> je pogorela, kakor tudi z zgradbo kapelice božjega gr0 na Kalvariji. Tudi  zvonik župne cerkve je za njegov^9 pastirovanja dobil gotsko obliko, kar je znatno pove«3 krasoto cele cerkve.
Župnik Košir je pa skrbel tudi za duševni prep°r° svojih župljanov. Uvajal je pobožnosti, kakor 40 urno P° j božnost o pustu, misijone, procesije. Boril se je proti fl° vemu brezverskemu duhu, ki je vedno bolj prodiral me ljudstvo, naposled je tudi odložil čast predsednika m6^ nega šolskega odbora. On je začel slovensko uradovat' prvi začel spisovati tudi župnijsko kroniko. Napisal j" ® di nekaj  podatkov o svojem župnikovanju; toda že VII. 1880. je prenehal z zadnjim poročilom, da je ta <* huda toča pokončala en del šentruperške doline.
Župnik Košir je bil zelo pobožen in vnet za čast, zgleden duhovnik, vendar pa mu je manjkala trd odločnost in krepak nastop pred svojimi župljani, ,. bilo tudi krivo, da mnogi njegovi napori glede zboljs" > pravega krščanskega življenja niso imeli zaželjenega uSP^, ha. Bil je zlatomašnik in v znak priznanja zaslug tu.( knezoškofijski duhovni  in konzistorialni svetnik. #11 ponižen mož in zato je želel, kakor sv. Frančišek ^ ski, umreti na tleh. Ta želja se mu je tudi izpolnila-poslednji bolezni, ki se mu je zaradi oteklosti na nog še shujšala, je vstal iz postelje, onemogel in padel na ter začel umirati. Po sv. maziljenju je umrl po 23 letn j župnikovanju dne 26. avgusta 1891. Pokopan je bil J severni zid pokopališča, kjer ima vzidano preprosto grobno spominsko ploščo z navadnim napisom; zgodo^] šentpeterske župnije pa hrani tudi njegovo sliko na s ni 143. ,»
(Dalje prihodnjih
*) Tržiški Cerkv. Glasnik.
*) Zgodovina Šent-Ruperta str. 142.
Odgovorni urednik in zastopnik izdajatelja: Jožef Košir, kaplan v Kranju. - Za tiskarno Tiskovnega društva: France Uherni