Pomurski
VESTNIK
MURSKA SOBOTA, 15. aprila 1965 Leto XVII. — štev. 14 Cena 20 din
POMURSKI VESTNIK
IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK »LJUDSKI GLAS«, NATO OD JULIJA 1952 KOT »OBMURSKI TEDNIK«, DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL. OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU. LIST IZDAJA ČASOPISNO-ZAL0ŽNISK0 PODJETJE »POMURSKI TISK« V M. SOBOTI — DIREKTOR STEFAN ANTALIČ .
—	LIST UREJA UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK ŠTEFAN BALAŽIC. NASLOV UREDNIŠTVA
—	MURSKA SOBOTA, KIDRIČEVA UL. 4 TEL. 21-303
S PROSLAVE 20 LETNICE OSVOBODITVE V M. SOBOTI
Še z večjo prizadevnostjo izgrajevati lepšo bodočnost
V soboto dopoldne je bila v Murski Soboti proslava v počastitev 20-letnice osvoboditve. Čas proslave je nekako sovpadal z obletnico osvoboditve mesta in prihodom delegacije SNOS v Prekmurje, hkrati pa je bila uvod še v druge prireditve, ki bodo v letošnjem jubilejnem letu. Proslavi so prisostvovali nekateri člani delegacije SNOS, borci Prekmurske partizanske čete. predstavniki delovnih kolektivov in družbeno političnih organizacij ter udeleženci NOB.
Murska Sobota se je svečano pripravljala na to proslavo. Že v petek so povsod po ulicah plapolale zastave v plešočem ritmu. Tega dne je zvečer nastopil v dvorani kina Park znameniti Partizanski invalidski pevski zbor, ki je s svojim nastopom navdušil polno dvorano poslušalcev.
V soboto se je na svečani proslavi v dvorani kina Park zbralo nad 600 ljudi, med njimi borci Prekmurske partizanske čete, republiški in zvezni poslanci ter gostje iz vseh pomurskih občin. Udeležencem proslave je govoril prvoborec in poslanec kulturno prosvetnega zbora zvezne skupščine Franc Skoberne. Najprej je govoril o deležu Prekmurja v NOB ter fašistič-
nih zločinih, ob tem pa se je dotaknil tudi prizadevanj, da bi se ti zločini pozabili. Večji del svojega govora pa je posvetil povojni socialistični graditvi in pri tem opozoril, da danes radi pozabljamo na velik napredek, ki je bil dosežen
v minulih dvajsetih letih, ki bi ga pa lahko opazili, če bi dosežke primerjali s stanjem pred vojno, ko je prekmursko ljudstvo živelo v bedi in zatiranju. Nadalje je poudaril, da bo potrebno v bodoče še z večjo prizadevnostjo razvijati gospodarstvo in med drugim skrbeti, da se bo omogočilo mladini preko šol zaposlovanje v delovnih organizacijah.
V	kulturnem programu, ki je bil izredno bogat, so sodelovali Partizanski invalidski pevski zbor, nadalje obnovljeni pevski zbor DPD Svobode in recitacijska skupina ter recitatorji. Posebno pozornost je vzbudil domači mešani pevski zbor zlasti še zato, ker je bil sestavljen iz pevcev zbora, ki je pred leti dobival najvišja priznanja in se je potem razšel. Pevci so se odločili, da se bodo za proslavo ponovno zbrali in zapeli nekaj pesmi, ki so jih imeli prej v svojem programu. Po dvomesečnih vajah je zbor uspešno nastopil in dokazal, da v bodoče ne bi bilo potrebno ugotavljati, zakaj Murska Sobota nima pevskega zbora. Celotni kulturni program je bil zelo uspešno zrežiran in izveden, zato je proslava kljub temu, da ni bila dolga, bila vseeno nekaj svojstvenega.
V	okviru praznovanja so bile v Murski Soboti tudi druge prireditve. V prostorih študijske knjižnice je bila odprta razstava, prav tako tudi v Pokrajinskem muzeju razstava NOB v Prekmurju, v prostorih pedagoškega zavoda pa razstava o domovinski vzgoji v otroških vrtcih.
Mešani pevski zbor DPD Svobode v M. Soboti je na proslavi pod vodstvom prof. Vladimira Močana uspešno nastopil. Vsi si pa želimo, da to ne bi bil poslednji nastop tega zbora.
PRIZNANJE POMURSKIM BRIGADIRJEM
V počastitev dneva mladinskih delovnih brigad, je bila v soboto, 3. aprila v Mariboru velika manifestacija, srečanje mladih brigadirjev in brigadirk, ki so sodelovali na zvezni delovni akciji pri izgradnji Jugoslovanske magistrale od Kolašina do Belega polja. Ob tej priložnosti so bila podeljena priznanja naslednjim brigadam mariborskega okraja: »Alfonza Šarka«, »Štefana Kovača« in »Bratov Polančič«, s katerimi jih je odlikoval predsednik republike. Orden dela z rdečo zastavo, kar je največje priznanje, je dobila brigada druge izmene. Bratov,
Polančič«, sestavljena iz soboških in lendavskih srednješolcev.	-h-
POIZKUS PRIDELAVE PIVOVARSKEGA JEČMENA
Kmetijska zadruga Cankova bo letos prvič posejala na desetih hektarjih pivovarski ječmen. V zadrugi pravijo, da je to samo poizkus, katerega bodo spremljali strokovnjaki iz Ljubljane. Zaradi tega ga bodo tudi izvedli v lastni proizvodnji, saj lahko le tako zagotovijo uporabo predpisane agrotehnike.
Z deli pri kanalizaciji v Soboti nadaljujejo.
V zdravilišču 42-urni tednik
V zdravilišču Radenska Slatina so začeli s pripravami na skrajšani delovni čas že leta 1963. Letos marca je dozorel obsežen elaborat, ki sta ga po temeljitih razpravah in danih pripombah sprejela upravni odbor in delavski svet, nazadnje pa še občinska skupščina. Skrajšani delovni čas je stopil v veljavo 1. aprila.
Tu velja omeniti, da se je že v prvih dneh po uvedbi skrajšanega časa pokazalo, da je dosegel kolektiv v proizvodnji za približno 3 odstotke boljše rezultate, kot jih predvideva elaborat, pa tudi turistične in zdravstvene storitve že sedaj kažejo večje uspehe kot so računali.
Osnovni momenti, ki so bili upoštevani za prehod na 7 urni delavnik, so: strokovni kader v zdravstvu je že po zakonu delal sedem ur. Pri tehničnem osebju so se izvršile določene olajšave dela, ki lahko povečajo posamezne storitve, pri gostinstvu bodo povečali storitve z večjo intenzivnostjo dela, v proizvodnji pa bodo v večji meri izkoriščali delovne priprave na ta način, da so v dveh obratih izvedli tretjo izmeno, kar pri 8 urnem delovniku niso mog-
li, ker niso našli dovolj časa za čiščenje, medtem ko so v enem obratu uvedli drugo izmeno. S tem, da so prešli v več izmen, bodo skušali odpraviti tudi sezonstvo in preiti na stalno delovno silo.
Ob točni analizi so ugotovili, da v hotelskih kapacitetah nasproti lani lahko povečajo stopnjo izkoriščanja od 66 na 72, v proizvodnji pa od 61 na 70 odstotkov. V proiz-
vodnji bodo odpadli lanski izpadi zaradi embalaže, omejitve elektrike, sestankov, ki jih bodo sploh odpravili, okvar pri strojih, bolniških izostankih itd. Na podlagi teh kriterijev, to je povečanja proizvodnje, storilnosti dela itd., predvidevajo povečanje narodnega dohodka v tekočih cenah za 26, v stalnih pa za 20,2 odstotka. Število zaposlenih naj bi se povečalo za 11,7 odstotkov, s čimer se bo povečala proizvodnja za okrog 17 odstotkov. Povprečni dohodek na zaposlenega delavca naj bi se povečal za približno 22 odstotkov.
IKA
VREME
VREMENSKA NAPOVED za čas od 15. do 25. aprila Prevladovalo bo lepo vreme. Okrog 16. in 23. aprila krajevne plohe.	Dr. V. M.
PRAVILNA REŠITEV NAGRADNE SLIKANICE — GPS-10 — SE GLASI: Pršov mlin v Mali Polani — ustanovitev prvega odbora OF za Veliko Polano; Proizvodno poslopje in skladišče Elektro-mlina v Lendavi; mlinska dejavnost — ELEKTRO-MLIN Lendava.
23. NAGRADA: kvalitetni mlevski izdelki v vrednosti 10.000 din; poklanja Elektro-mlin Lendava.
Državljani!
Ne pozabite, da v nedeljo volimo zveznega in republiške poslance!
Kljub težavam in napakam je dosežen velik napredek
Na proslavi v počastitev 20-letnice osvoboditve v Murski Soboti je govoril prvoborec Franc Škoberne. Uvodoma je v svojem govoru poudaril, da je tudi v Prekmurju kljub zatiranju že v začetku okupacije tlela misel na upor, ki se je pa kasneje razrasla v plamen. V drugem delu pa je govoril o povojnih uspehih in pridobitvah. Ob tem pa je le omenil vrsto težav in problemov, s katerimi se srečujemo. Iz tega dela govora tov. Škoberneta objavljamo nekaj odlomkov.
Revolucija se pa z letom 1945. ni končala, komaj začela se je. V naslednjem obdobju smo bili priče in akterji v novi borbi, v borbi za socialistične preobrazbe naše družbe, ko smo hkrati izgrajevali med vojno uničeno deželo jo elektrificirali in industrializirali. Ne nameravam naštevati podatkov o gospodarskem raz vojn, ne govoriti o težavah,
ki so ta razvoj spremljale in tudi ne o napakah, ki jih, žal, ni nikoli manjkalo. Obsojamo napake, ugotavljamo napredek in želimo še hitreje naprej. To je vsekakor pozitivna težnja, ki upravičeno daje upanje nadaljne prosperitete.
Vendar vsaka želja, vsako hotenje, ko se uresničuje, naleti na meje, ki sc podane z objektivnimi možnostmi. Te pa so pogojene z zgodovinskim razvojem in sedanjim materialnim položajem družbe kot celote. Veliki uspehi, ki smo jih dosegli na področju splošnega družbenega in gospodarskega razvoja (v povojnem obdobju smo povečali narodni dohodek na prebivalca od 150 dolarjev na 500 dolarjev), so bili doseženi zaradi novih proizvajalnih odnosov, ter zaradi velikega navdušenja, da smo preživeli tako težko obdobje, kot so bila vojna leta. Vendar veliki skoki so prej izjeme kot pa pravilo!
Ko danes govorimo o programih in planih gospodarskega ter družbenega razvoja, ko sprejemamo te plane in programe, po navadi izhajamo iz številk, ki smo jih planirali ali realizirali v preteklem letu. Potem primerjamo svoje dosežke z dosežki drugih občin, primerjamo jih z republiškimi in jugoslovanskimi povprečji in, ker smo v republiki v marsikateri panogi gospodarstva pod povprečjem in ker smo tudi po narodnem dohodku pod povprečjem, nas ta ugotovitev žene, da bi čimprej dosegli slovensko povprečje. Potrebne bi pa bile primerjave z gospodarskimi in socialnimi razmerami tudi
v preteklosti, morda celo primerjave z razmerami pred drugo svetovno vojno.
Podatki v glavnem govore o težkih socialnih razmerah, v katerih je živela velika večina prebivalstva našega področja. Če s temi razmerami primerjamo še takratno organizacijo in vlogo šolstva, (imeli smo največ eno in dvorazrednic kot dediščino madžarskih fev-
dalnih pojmovanj o vlogi šole in njihove raznarodovalne politike) potem ni nič čudnega, če se je prva generacija domačega razumništva vzgajala ,zelo pozno. Tako pozno da pred vojno niti ni mogla (Nadaljevanje na 2. strani)
Pogled v dvorano med proslavo 20-letnice osvoboditve v Murski Soboti.
Franc Škoberne med govorom
Kljub težavam doseženi uspehi
(Nadaljevanje s 1. strani) končati študija. Take razmere nas pa še bolj obvezujejo, da z vso skrbnostjo razvijamo Izobraževanje, še predvsem pa osnovno šolstvo, da nadoknadimo zamujeno. Lahko smo pa pripričani, da brez zadostne skrbi za razvoj šolstva ne bomo želi ne v gospodarstvu pa tudi ne na drugih področjih tistih uspehov kakršnih bi si želeli. V zadnjih letih je bilo za šolstvo storjenega resda nekaj več. Vendar, če pogledamo, kako nove šolske stavbe omogočajo opravljanje tistih dejavnosti, ki jih določa reforma šolstva, moramo, žal, ugotoviti, da tega ne omogočajo. Ni sredstev za gradnjo takih šol. Vendar bi le rekel, da sredstva so, le pojmovanja o tem, v kakšne namene naj sredstva porabimo, so različna.
Nekdanje socialne razmere, struktura zaposlenih in splošne gospodarske razmere nas še posebej obvezujejo, da v večji meri skrbimo za šole, za izobraževanje in vzgojo strokovnih kadrov. K temu nas obvezuje tudi iz leta v leto se ponavljajoče, že moreče ugotavljanje, da nam v marsikateri dejavnosti primanjkuje ustrezno kvalificiranih ljudi.
Napori socialistične družbe so bili veliki, vendar premajhni, da bi v dvajsetih letih lahko zadovoljili vse potrebe ljudi, tiste potrebe, ki se nam porajajo ko primerjamo možnosti doma z možnostmi v državah, ki so svojo današnjo stopnjo razvoja dosegle v stoletjih z izžemanjem svojega proletariata in z grabeži v kolonijah. Za nas naša pot razvoja še zdaleč ne bo tako dolga, ker smo ustvarili drugačne proizvajalne od-
nose, ker smo sprostili proizvajalne sile. To, kar smo ustvarili in zgradili v dvajsetih letih, ko nismo imeli ne dovolj strokovnih kadrov, ne izkušenj, niti zadostnih materialnih osnov, vsekakor predstavlja veliko delo.
Mnogi, ki so k temu delu veliko prispevali, niso bili deležni sadov svojega dela. Sedaj pa rastejo mladi rodovi, ki živijo še v boljših razmerah in včasih je slišati, da bi mladi morali živeti prav tako skromno kot smo živeli mi v prvih letih po vojni. Take zahteve pa niso upravičene, pa naj so že utemeljevane kakorkoli. Nastali so novi pogoji, nove razmere. To je stvarnost, ki je ne moremo zanikati. Te nove razmere bodo od mladine zahtevale drugačne napore, druge žrtve kot smo jih mi prenašali.
Priče smo razvijanja samoupravljanja, decentralizacije gospodarskega sistema, prizadevanja nagrajevanja po delu, integracijskih procesov, modernizacije in avtomatizacije proizvodnih procesov in mnogih drugih prizadevanj, ki so le elementi, kateri zasledujejo večjo produktivnost dela in v končni konsekvenci višji življenjski standard delovnih ljudi. Pri vsem tem hkrati želimo dati vse večjo vlogo človeku v proizvodnem procesu in družbi nasploh. Omenjeni procesi pa niso enostavni in tudi ne neodvisni drug od drugega, pač pa med seboj povezani in silno zamotani.
Ti procesi pa še zdaleč niso razviti do svojih optimalnih meja. Spremljajo jih razne deformacije in pomanjkljivosti. Tendence centralizma, pa tudi birokratizma so v raznih službah še zelo močne, hkrati pa so mnogi do teh vprašanj še vse preveč brezbrižni
in neprizadeti. Stara miselnost, imeti službo, imeti svoje delo in pri tem ne videti vlogo drugih ljudi v proizvodnem procesu — in to v današnjem času, ko je tako rekoč vsa proizvodnja že podružabljena in ko skoraj nihče več ne izdela nobenega izdelka za tržišče sam, je obenem tudi zavora za hitrejše razvijanje delavskega samoupravljanja. Dojeti družbeni značaj proizvodnje, družbeno delitev dela ob sodobnih sredstvih proizvodnje pa ne pomeni likvidirati tistega dela proizvodnje, ki še sloni na obrti, ki bo še dolgo imela ustrezno mesto poleg najosnovnejših, avtomatiziranih proizvodnih procesov. Ob tem gre le za ocenitev, kaj, kdaj in kako proizvajati v času, ko so proizvajalne sile dosegle določeno stopnjo razvoja.
Možnosti nadaljnjega razvoja vedno obstojajo. Ni pa vedno istih pogojev za razvoj.
Ti pogoji so različni so splošni, ki jih družbena skupnost določa zaradi splošnih razmer v državi, so pa tudi posebni ali celo specifični, ki jih pa določajo posamezne ožje politično teritorialne skupnosti ter organi samoupravljanja, v kolikor niso že podani. Vsa ta samoupravna telesa pa se vključujejo v sistem socialistične demokracije, neposredne demokracije, ki je okvir, v katerem se sproščajo vse najprimernejše ustvarjalne pobude. Zato kakršna koli dušitev, nezaupanje ali ignoriranje tega sistema lahko pomeni samo zaviranje rasti proizvajalnih sil, zaviranje družbenega razvoja, pomeni stagnacijo razvoja. Več prizadevnih ljudi bo verjetno našlo boljšo rešitev kot en sam človek. Eden pa ima to prednost, da zagotavlja formalno enotnost. Sam sistem pa še ne pomeni, da se bodo stvari, po kakem čudežnem naključju razvijale kar same od sebe. Daleč od tega. Razvoj je v prvi vrsti stvar ustvarjalnih in sposobnih ljudi, ki pa bodo le tedaj nekaj naredili, če jim sistem omogoči sproščanje njihovih ustvarjalnih sposobnosti.
Spoštovane tovarišice in tovariši, oprostite mi, ker sem se nekoliko več zadržal na kritičnih razmišljanjih tudi na tem našem slavnostnem zborovanju, ko praznujemo dvajsetletnico enega naših največjih dogodkov v zgodovini in ko bi bilo morda primerno več povedati o uspehih in dosežkih, ki smo jih v teh dvajsetih letih dosegli v graditvi naše socialistične skupnosti ter tudi o mednarodni politični vlogi, ki jo je naša socialistična Jugoslavija imela v minulih letih. Ko se je tako vztrajno borila za mir v svetu. Toda smatram, da so to stvari, ki jih v splošnih obrisih poznamo, da so pa hkrati procesi, s katerimi bomo dosegli še večje uspehe, zelo zahtevni, da bodo zahtevali od vseh naših ljudi še novih spoznanj, ker le v tem slučaju bomo mogli opraviti tiste naloge, ki nam jih sedanje obdobje nalaga.
Le tako bomo dostojno nadaljevali svetle tradicije narodnoosvobodilne borbe in socialistične graditve, ki jo je naše ljudstvo pod vodstvom Partije in tovariša Tita doslej tako uspešno opravljalo.
RAZSTAVA IN SEJEM V KRIŽEVCIH
Kmetijske organizacije ljutomerske občine se pripravljajo na veliko živinorejsko razstavo, katero bodo priredile meseca junija v počastitev občinskega praznika, ter 35-letnice selekcije goveda na Murskem polju. Razstavo bodo priredili v Križevcih. Istočasno bo tudi plemenski sejem. To bo ena največjih manifestacij živinorejcev na Murskem polju, kjer so pred 35 leti začeli aktivno s selekcijo in vzrejo plemenske svetlolisaste govedi.
Pobudo za razstavo je dal svet živinorejcev pri KZ Mursko polje Križevci pri Ljutomeru. Pri organizaciji razstave bo sodeloval Živinorejsko veterinarski zavod za Pomurje Murska Sobota in vse kmetijske organizacije ljutomerske občine.
Za predsednika odbora za razstavo so izvolili Franca Skuhala znanega in izkušenega zadružnika, poljedelca in živinorejca na Murskem polju,
MLADINA IZ VERŽEJA NASTOPA
Mladinski aktiv iz Veržeja je preteklo nedeljo že četrtič nastopil s svojim glasbenim in zabavnim sporedom. Razen pevcev solistov nastopa v programu tudi znani vaški kvintet Hanžekovič iz Veržeja. Za prijet no razpoloženje skrbi dramska skupina. Doslej so gostovali v Dokležovju, Gančanih, Bratoncih in na Tišini V kratkem bodo nastopili še v nekaterih vaseh ljutomerske občine. Za ponedeljek predvidevajo nastop doma v Veržeju.
Mladina v Veržeju se je odločila, da bo začela pripravljati poseben program slovenskih narodnih pesmi in dramskih prizorov. Celotnemu programu bodo dali naslov »Pod vaško lipo«.
D. P.
V INVALIDSKI DELAVNICI LOČlLKA
Kritično pomanjkanje materiala
Pomanjkanje surovin predstavlja največji problem proizvodnje v »Ločilki«, ki zapoposluje 61 delavcev in 19 vajencev. Od teh je kar 50 — 60% takih delavcev-invalidov, ki so za delo manj sposobni. Že v drugi polovici lanskega leta je pričelo primanjkovati barvnih kovin ter materiala, katerega uvažamo. Višek pomanjkanja beležijo v tem času, ko zaradi pomanjkanja omenjenega materiala ne morejo izdelovati 20 kv visokonapetostnih ločilnikov v raznih izvedbah, za katere pa na tržišču veliko povprašujejo.
Obrat ima tesne poslovne vezi s podjetjem Elektromontaža Maribor, s katero imajo pogodbeno sodelovanje. V lanskem letu so zaključili poslovanje z realizacijo 270 milijonov (od planiranih 400). V prvem tromesečju letošnjega leta pa so dosegli promet za 41 milijonov 400 tisoč, kar je v primerjavi z istim obdobjem lansko leto za 6 milijonov več.
Enota, ki se je razmeroma hitro razvijala, se srečuje tudi s problemi, ker ji primanjkuje obratnih sredstev, saj so potrebe dosti večje od realnih sredstev, ki jih ustvarijo. Po-
leg tega so tudi bančni predpisi o najemanju kreditov vedno strožji.
Zaradi pomanjkanja materiala so imeli na razpolago drugo dodatno delo, pa ga zaradi slabe kvalifikacijske zasedbe niso mogli sprejeti, nakar so morali manjše število (7) delavcev odpustiti.
Zavod je z ozirom na raziskano tržišče in predvideni izvoz imel v načrtu širiti svoje proizvodne kapacitete, vendar je zaradi poostrenih ukrepov pri investiranju in delnem zastoju proizvodnje zaradi pomanjkanja materiala, od tega odstopil. Sredstva, ki so ustvarili v lanskem letu za razširjeno reprodukcijo, bodo letos naložili za dopolnilno opremo že obstoječih strojev.
Koncem marca je kolektiv Tovarne mlečnega prahu v Murski Soboti proslavil 10-letnico obstoja tovarne in zaključek rekonstrukcije. Slavnostne seje delavskega sveta so se udeležili tudi predstavniki soboške komune ter predstavniki ostalih družbenih in političnih organizacij. Ob tej priliki so bile podeljene praktične nagrade zaslužnim članom kolektiva.
OD TEDNA DO TEDNA
Nevarna mednarodna žarišča so posledica hladne vojne, ki je več kot desetletja vihrala po vsem Svetu in ločila svet v dve blokovski skupini. Ostala so tudi potem, ko je blokovska vihra popustila predvsem po zaslugi nevezanega sveta. Korejski vozel se te dni sploh ne spominja več, četudi je svoj čas predstavljal neposredno nevarnost za svetovni mir. Tudi nemško vprašanje v Evropi se je zadnja leta umaknilo s prvih strani svetovnega tiska, zamenjala pa ga je kongovska tragedija.
PROVOKACIJA V ZAH.
BERLINU
Toda »uspavanje« tlečih žarišč je le začasne narave. O tem govori nemški problem. Revanšistični in militaristični krogi v Bonnu se ne morejo pomiriti z resnico, da so veliki zavezniki v protihitlerjevski koaliciji — ZDA, Velika Britanija in Francija na eni in SZ na drugi strani — zadevo potisnili v ozadje, ker za njegovo rešitev niso našli skupnega jezika. Zato bi radi, da ga nekako umetno spravijo na površje.
Pred dnevi so bonski skupščinski krogi sklicali plenarno zasedanje prvega doma nemškega parlamenta-bundestaga v Zahodni Berlin, torej
v mesto, ki predstavlja nekakšno oazo sredi neodvisne Nemške demokratične republike. Povsem očitno je, da mesto, ki je po sporazumu med zavezniki razdeljeno na vzhodni in zahodni del, ni primerno za glavno mesto Zahodne Nemčije ne glede na to, da v Bonnu trde, da predstavlja samo bonnski režim celotne Nemčijo.
Odločitev je torej pomenila odkrito izzivanje evropskega Vzhoda in še posebej Nemškedemokratične republike, ki je mnoge zahodne vlade ne priznavajo in še posebej ne Zahodna Nemčija.
Odgovor na izzivanje je takoj sledil. Sovjetske in vzhodnonemške oblasti so uvedle na cestah, ki vodijo iz Zahodne Nemčije preko vzhodnonemškega ozemlja v Zahodni Berlin poostreno nad. zorstvo in zavrle sicer dokaj živahen promet. Obenem so priredile prav tiste dni sovjetsko-vzhodnonemške manevre nad Berlinom in za določen čas zaprle tudi znani zračni hodnik, omejeni zračni pas, po katerem smejo leteti zahodna letala iz Zahodnega Berlina in Zah. Nemčijo. V času, ko so pričeli v zahodnem Berlinu svečano sejo bundestaga, so se pojavili nad poslopjem manevrska letala in povzročila takšen hrup, da je bilo delo onemogočeno.
Samo zasedanje ni sprejelo nobenega prehudo izraževalnega sklepa in je potem takem propadlo Vendar je Bonn dosegel, da so se tri zahodne velesile obrnile na sovjetsko vlado s protestom za-
radi »izrednih ukrepov«. To pomeni, da je bonskim diplomatom vendarle uspelo znova sprožiti nemški problem, ki so ga zavezniki zadnje čase hote pokopali.
VIETNAM, CIPER...
Predsednik Johnson je te dni odgovoril na poziv 17 predsednikov držav in vlad nevezanih dežel na predlog, naj bi prizadeti v vietnamski krizi sedli čimprej za zeleno mizo. Zavzel se je za pogajanja »brez predhodnih pogojev«, toda do trenutka, ko bi se to zgodilo, si je še »zajamčil« svobodne roke za operacije v Vietnamu. To pomeni, da ameriško letalstvo, ki je izvršilo več napadov na Severni Vietnam, z napadi ne namerava prenehati.
Morda je ameriški predsednik hotel do neke mere pomiriti svetovno in domačo javno mnenje, ki zaradi dolgoletne propagande o nekakšni zgodovinski »krščanski misiji Amerike pri zaustavljanju komunističnega prodora v Aziji« še odobrava politiko trde roke v Vietnamu. Vendar v Wa-shirjgtonu še vedno sodijo, da je krize v Vietnamu krivo severnoviatnamsko vodstvo, ki podpira »upornike« t.j. osvobodilno gibanje v Južnem Vietnamu, četudi za to niso predložili nobenih dokazov.
Johsonove izjave nekateri ocenjujejo kot dokaz, da so se ZDA odrekle izključno vojnih rešitev. V Pekingu, Severnem Vietnamu in v Moskvi ne vidijo v predsednikovih izjavah kdove kakšnega napredka. V Južnem Vietnamu so se razen tega izkrcali novi odredi ameriške pomorske pehote. Nič čudnega ni. če so se te dni tudi prvič spoprijeli severnokorejski MIG z ameriškimi in južnovietnamskimi letali in povzročili napadalcem nad severnovietnamskim ozemljem precejšnjo škodo. To je dokaz več, da se je Severni Vietnam odločil za represalije ob pomoči svojih zaveznikov.
Položaj po Johnsonovem odgovoru se potemtakem ni prav nič spremenil.
Na Cipru, eni izmed novejših spornih žarišč, so spet oživele praske med grško in turško manjšino, četudi so »modre čelade« doslej dosegle če že ne več, pa vsaj začasno premirje. V zahodnih krogih sili v ospredje načrt o tem, naj bi Grčija odstopila Turčiji enega svojih egejskih otokov, ki bi ga spremenili v oporišče Atlantskega pakta (predložil ga je nekdanji ameriški zunanji minister Acheson), medtem ko bi Ciper združil z Grčijo ali kako drugače. Taka rešitev morda ustreza Turkom, nikakor pa Grkom in še manj Ciprčanom ki žele zares popolno neodvisnost brez vsakršne delitve otoka ali izseljevanja in sporazum med obema nacionalnima skupinama, turško manjšino in grško večino.
Vzhodnonemška letala nad stavbo, v kateri je izzival za-
hodnonemški bundestag v Zahodnem Berlinu
OBISK PREDSEDNIKA TITA V ALŽIRIJI
Srečanje soborcev
Predvideni sedemdnevni obisk predsednika Tita v Alžiriji in srečanje s predsednikom Ben Belom sodita med pomembne dogodke tako s stališča jugoslovansko-alžirskih odnosov in sodelovanja kakor tudi z mednarodnega stališča.
Predsednik Ben Bela se je mudil pred nekaj več kot enim letom v naši deželi. Sprejeli smo ga kot državnika, politika in človeka, v katerem so poosebljene revolucionarne težnje prijateljskega alžirskega ljudstva, kot enega najuglednejših pobornikov miru in konstruktivnega mednarodnega sodelovanja.
S prvim neposrednim srečanjem Tito-Ben Bela se je pričelo novo poglavje v zgodovini razvoja jugoslovansko-alžirskega sodelovanja. Srečanje je odprlo široke perspektive za njegov nadaljnji napredek. Oba državnika sta se srečala tudi na zgodovinskem kairskem zasedanju nevezanih dežel in mu dala s svojim sodelovanjem tudi pomemben delež.
Tretje srečanje obeh predsednikov ne bo niti najmanj vljudnostne narave. Gre predvsem za srečanje dveh dobrih znancev, dveh preverjenih prijateljev in soborcev pri odgovorni in težavni nalogi — izbojevanju nacionalne svobode in neodvisnosti, zagotovitvi
družbenega napredka in svetovnega miru. »Ni miru brez svobode in svobode brez miru.« je dejal predsednik Tito na kairski konferenci.
Jugoslovansko-alžirsko prijateljstvo izhaja praktično iz časov alžirske osvobodilne borbe, ki jo je socialistična Jugoslavija po svojih možnostih iskreno in dosledno moralnopolitično in gmotno podpirala. Jugoslavija je v alžirskem osvobodilnem boju videla sestavni del boja za napredek in osamosvojitev, kakor vidi v nadaljevanju revolucionarnih tradicij odločnost, da zagotovi alžirskemu ljudstvu blaginjo. Ko si je Alžirija po herojskem boju izbojevala neodvisnost in je postala suverena dežela, se je pričelo neposredno, široko vzajemno sodelovanje na vseh področjih.
Alžirija je krenila v svojem notranjem razvoju po poti graditve socialistične družbe. V zunanji politiki se je priključila vrstam najaktivnejših borcev nevezane politike in aktivne koeksistence. Ta politika predstavlja tudi podlago jugoslovansko-alžirskih ve-
zi, sodelovanja in prijateljstva, večjo vzajemno razumevanje in spoštovanje. Dvostransko sodelovanje se uspešno razvija. Sedanji obisk predsednika Tita in ponovno srečanje z Ben Belo pomenita v bistvu logično nadaljevanje vsega, kar sta obe deželi dosegli že doslej.
Sam obisk je brez dvoma tudi mednarodnega pomena. Opozorimo naj samo na dve mednarodni okoliščini: sedanji mednarodni položaj in na resnico, da sta Tito in Ben Bela med prvimi poborniki miru. Obisk prihaja ravno v času, ko se je mednarodni položaj resno poslabšal, ko spet sili v ospredje politika grobe sile, vojaškega posredovanja in neokolonializma, posebno v Aziji in Afriki. Organizicija Združenih narodov je oslabljena zaradi znane »finančne krize«. Naloga sedanjega časa je, zaustaviti nadaljnje poslabšanje svetovnih razmer.
Oba predsednika bosta temu posvetila posebno pozornost. To pa obenem pomeni dogovor o skupni, vzporedni akciji vseh nevezanih dežel, ki so resnično za mir, dekolonizacijo, gospodarsko osamosvojitev dežel v razvoju, na drugi strani pa za popolno demokratizacijo mednarodnih odnosov v skladu s sklepi in navodili kairske konference nevezanih.
Zato Jugoslovani tudi iskreno pozdravljamo pot svojega predsednika v Alžirijo in se veselimo ponovnega srečanja Tito-Ben Bela.
POMURSKI VESTNIK, 15. aprila 1965
2
Cene pod ničlo
Zadnji odlok ZIS, začasno zamrznjenje cen, izvzete so le tiste, kjer zaradi posebnih razlogov ni osnov za uveljavitev tega ukrepa, doživlja med potrošniki, proizvajalci in trgovino kaj različne komentarje. Z odobravanjem so ta ukrep za stabilizacijo na tržišču sprejeli potrošniki, seveda pri tem niso računali na posledice; nergajo pa trgovci (nekateri) in proizvajalci (tudi nekateri).
Kakšen je odmev tega ukrepa v naši pokrajini bomo skušali prikazati v pričujočem sestavku.
TRGOVINA
Ernest Hojer, direktor POTROŠNIKA:
»Pri občinskem inšpektorju za cene smo dobili navodila, po katerih moramo korigirati cene blagu, katerega smo kupili po 22. marcu, v kolikor bi kalkulacija pokazala višje cene kot so bile na dan 22. marca. V zvezi s tem je uprava podjetja izdala stroga navodila ekonomskim enotam, naj vse artikle, katerih cene niso v skladu z omenjenim ukrepom, začasno izloči iz prodaje. Posebna komisija bo skušala urediti nastalo situacijo kljub temu. da bomo morali te artikle prodajati v breme dohodka podjetja.
V tej situaciji nastopa še drugi moment, zvišan občinski prometni davek, ki v tem primeru ni več kalkulacijska postavka in pomeni za podjetje breme v višini 15 milijonov dinarjev letno.«
Ludvik Beznec. direktor PREKMURSKEGA MAGAZINA:
»Nesporno je, da so cene od začetka leta pa vse do tega ukrepa naraščale. Bilo je že nujno, da jim postavimo mejo in zaradi tega mislim, da je ukrep v svojem bistvu pozitiven. Po mojem mnenju so določene pomanjkljivosti le v tehnični izvedbi ukrepa. Trgovina je morala prevzeti težko breme pokrivanja razlike med novimi nabavnimi in prodajnimi cenami, ki so 22. marca zamrznile. Tako imamo pri nas primer artikla, katerega cena je bila 275 dinarjev, nova nabavna cena pa je 320 dinarjev, razlika, 45 dinarjev, ostane nam v breme poleg prodajnih stroškov in zvišanega prometnega davka.
Ne nasprotujem ukrepu, ker je pravilen, vendar bi bilo potrebno, zdaj, ko ga izvajamo, najti možnost dobre rešitve, da ne bi samo trgovske organizacije nosile tega bremena. Potem, potrebno bi bilo razčistiti pojem gospodarska organizacija ali prodajna enota (prodajalna). Imamo primere prodajaln na vaseh, ki si ustvarjajo zaloge za daljši čas, ker je nemogoče, da bi jim blago dostavljali dnevno. Te morajo zdaj prodajati, na primer, marmelado za 120 dinarjev ceneje kot so kupile, ker so 22. marca še imele staro zalogo, med tem ko prodajalne v Soboti, naše, prodajajo marmelado po novi ceni, ker so jo kupile že po novi ceni pred 22. marcem.«
Ali boste še naprej nakupovali artikle, za katere veste, da jih boste morali prodajati v lastno breme?
»Seveda bomo. Čutimo odgovornost do potrošnikov, zaradi katerih obstojamo. Poskušali se bomo zmeniti s proizvajalci (proizvodnimi podjetji), naj tudi oni nekaj žrtvujejo, če hočejo še naprej z nami trgovati.«
Trgovci sicer zatrjujejo, da podraženih artiklov ne bodo. umaknili iz prodaje, vendar pa je že čutiti, da jih počasi zmanjkuje.
PROIZVODNJA TOVARNA PERILA, PLETENIN IN TEŽKE KONFEKCIJE MURA Kako »odmevajo« pri vas zamrznjene cene?
»Vsa naročila od letošnjega januarja so ustavljena, skladišča se polnijo.«
Kratko, jedrnato, vendar pove dovolj.
In kaj menijo tržni inšpektorji?
Na oddelku inšpekcijskih služb, Karel Kološa:
»V začetku nismo reagirali na ta ukrep tako, kot bi morali. Vse preveč smo dajali navodila. To pa zaradi tega, ker so nas trgovska podjetja za to zaprosila. Od začetka nam tudi ni bilo jasno, kako začeti z akcijo. Sicer pa je tako bilo več stvari, ki niso bile razčiščene; tako občinski prometni davek, blago dospelo v trgovino po 22. marcu. .. Zdaj je to že jasno, prodajna cena je
cena na dan 22. marca, vključujoč občinski prometni davek in vse druge elemente.«
In kako razlagate pojem trgovsko podjetje — prodajalna v zvezi z zamrznjenjem?
»Trgovsko podjetje ustvarja promet in ugotavlja dohodek na svojih prodajnih mestih (prodajalnah), kjer tudi formira maloprodajne cene. Zaradi tega obravnavamo prodajno mesto in ne podjetje kot celoto. Seveda trgovci težijo zdaj za neko povprečno ceno, kar bi bilo za njih ugodno, vendar nepravilno.«
Anton Globušek. občina Ljutomer:
»Prodajalni kranjske Planike in tovarne čevljev sta prvega aprila neupravičeno zvišali cene za 1 %, za kolikor se je povečala stopnja prometnega davka. Na ta račun sta nezakonito ustvarili dohodek, ki jima bo z odločbo odvzet. V trgovskem podjetju »Ljutomer« ni zaslediti zvišanja cen, pač pa ugotavljamo, da ima prodajalna Kovina v Ljutomeru na zalogi za približno milijon petsto tisoč dinarjev iskanega blaga in ga namerava vrniti mariborski Jeklotehni, ker zaradi predpisov ne morejo zvišati cene, v lastno breme pa nočejo prodajati.«
Mirko Potisk, občina Gornja Radgona:
»V prodajalnah na območju radgonske občine ni opaziti zvišanja cen. Odlok o zvišanem prometnem davku je začel veljati že tretjega marca tega leta, tako so trgovine lahko pravočasno povečanje vkalkulirale v prodajno ceno. Pojavlja pa se problem cen novih artiklov, katere občinski referent za cene potrjuje. Dvomim pa, da gre v vseh primerih za nove artikle.«
Ivan Peterka, občina Murska Sobota:
»Območje soboške občine ima v Pomurju najbolj razvito trgovsko mrežo, zaradi tega smo pričeli kontrolo cen najprej v trgovinah. Ugotovitve kažejo, da trgovska podjetja
ali njihove prodajalne niso samovoljno zvišale cen, le v redkih primerih, kjer pa uveljavimo zakon o tržni inšpekciji in razlike v ceni z odločbo odvzamemo. Pogostejši je pojav, da trgovska podjetja vračajo blago grosistom ali proizvajalcem, to pa daje slutiti, da bo v kratkem na trgu zmanjkalo nekaterih artiklov.«
Jože Šabjan
Gradi se novo poslopje, kjer bodo urejeni novi trg. lokali
Skupna
prizadevanja
Tovariš Kolarič Jože je bil na prvi seji nove občinske skupšične Lendava izvoljen za predsednika. Rojen 1927. leta v D. Bistrici, že kot otroka ga je življenje zaneslo v svet, v katerem je spoznal ljudi in življenje samo. Po osvoboditvi, v letu 1948, postane član ZKJ in se nahaja na vidni odgovornih položajih, najprej kot sekretar komiteja ZK v Petrovcih, potem kot sekretar občinskega komiteja ZK v Beltincih, v tem času je bil tudi član OK ZKS. Po reorganizaciji beltinske občine prevzame mesto direktorja v kmetijski zadrugi Črensovci. Na volitvah 1963 je bil izvoljen za poslanca republiškega zbora skupščine SRS.
Novoizvoljenemu predsedniku občinske skupščine sem zastavil nekaj vprašanj.
Kakšna bo vloga občinske skupščine v pogojih, ko gospodarske organizacije postajajo vedno bolj samostojne pri vodenju gospodarstva?
Z ozirom na to, da je komuna poklicana skrbeti za nenehni razvoj gospodarstva in družbenih služb, bomo morali težiti k utrjevanju odnosov med skupščino in gospodarskimi organizacijami. Zdi se mi, da so poleg skupščine tudi gospodarske organizacije poklicane za urejevanje problemov kot so npr. zdravstvo, komunala, šolstvo, pa zaradi tega mora biti med nami tesno sodelovanje na podlagi družbenih dogovorov. Občinski proračun sam ne more urediti vsega, kar bi morda želeli, s skupnimi prizadevanji pa bi lahko rešili marsikateri problem.
Kakšna bo po vašem mnenju vloga svetov in komisij v prihodnje, ker kot vemo, v pretekli mandatni dobi nekateri sveti niso bili aktivni?
Problemu sestave svetov pravkar posvečamo vso pozornost. Nemogoče si je zamišljati delovanje družbenega mehanizma skupščine brez tega, da sveti ne bi odigrali svoje vloge. Res je, da v preteklosti nekateri niso bili aktivni, to pa morda zaradi slabe sestave. Ob sestavljanju novih skupščinskih teles smo se trudili, da bi v nje prišli taki občani, ki bodo sposobni in voljni v njih delati.
Katere so najvažnejše naloge, ki zahtevajo obravnavo na skupščini?
2e prejšnja skupščina je sprejela program dela za celo leto, zdi pa se mi, da je v tem času potrebno spregovoriti posebno o problemu zdravstva, o vprašanju trgovine in gostinstva in vprašanju možnosti razvoja turizma. Potrebno bo prav tako analizirati položaj gospodarstva po uveljavitvi odloka o zamrzovanju cen. To so v glavnem področja, o katerih bomo razpravljali v bližnji prihodnjosti.
Kolarič Jože — novi predsednik občinske skupščine Lendava
VINOGRADNIŠKO ŽIVINOREJSKI KOMBINAT LJUTOMER LANI:
Povečana je bila tudi produktivnost
Proti koncu lanskega leta so pri VŽK Ljutomer izvedli analitsko oceno delovnih mest. To delo je opravila posebna komisija ob pomoči zavoda za ekonomiko iz Murske Sobote. O predlogih komisije je razpravljal tudi kolektiv. Najbolj živahne so bile razprave o vrednosti točke. Planirani o-
sebni dohodki so znašali lani v povprečju 26.416 dinarjev. Z doplačilom enomesečne plače ter s preseganjem norm pa so dosegli povprečje 37.600 dinarjev. Letos računajo, da bodo povprečni osebni dohodki znašali 41.000 dinarjev. Vzporedno s povečanjem osebnih dohodkov pa se je v lanskem letu povečala tudi produktivnost. Po planu so imeli predvidenih 472 zaposlenih, vendar je planirano delo opravilo 408 zaposlenih, kar kaže, da se je prizadevnost vsakega posameznika močno povečala. Lansko poslovno leto je kombinat zaključil s 110 milijoni dinarjev čistega dohodka.
V ljutomerskem kombinatu dajejo precejšen poudarek i-
zobraževanju in izpopolnjevanju delavcev na delovnem mestu, predvsem ob važnejših delih kot je rez v vinogradih in podobno. S pridobivanjem kvalifikacij pa imajo težkoče: za pridobitev kvalifikacije mora delavec obiskovati kmetijsko šolo tri leta po pet mesecev. Tako šolnina kot vsi ostali stroški v zvezi s tem pa so izredno visoki. Kombinat štipendira 12 slušateljev na visokih šolah, enega na srednji.
Družbena prehrana na kombinatu je še vedno odprto vprašanje. Tople malice imajo uvedene le na obratu Simentalka, za toplo malico pa se zavzemajo tudi v obratu mešalnica močnih krmil. F.
Marija Levarjeva v Radencih
Z izvolitvijo novih odbornikov v občinske skupščine je prenehal mandat tudi bivši predsednici občinske skupščine v Gornji Radgoni, Mariji Levarjevi.
Marija Levarjeva je v radgonski občini opravljala vrsto let več odgovornih družbenih funkcij. Bila je sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov, nekaj časa predsednik občinskega odbora Socialistične zveze, nato pa 3 leta predsednik bivšega občinskega ljudskega odbora in kasnejše občinske skupščine. Kot vsestransko aktivna družbenopolitična delavka je prizadevno opravljala poverjene naloge, predvsem v občinski skupščini, ki je prav v zadnjih letih pod njenim vodstvom utrjevala občinsko samoupravo. Bogate izkušnje, ki si jih je nabrala ji bodo verjetno koristile tudi na njenem novem delovnem mestu, kot vodji zdraviliške dejavnosti v Radencih.
NA ZBORIH VOLIVCEV V RADGONSKI OBČINI
Ozke razprave o proračunu
V	radgonski občini so na nedavnih zborih volivcev razen o proračunu razpravljali še o svojih krajevnih vprašanjih, predvsem o skrbi za delovanje krajevnih skupnosti. Iz razprav je razvidno, da so skoraj na vseh zborih proračun preveč ozko, lokalno obravnavali in seveda predvsem videli le svoje potrebe, kar je z ozirom na slabe komunalne naprave po naših vaseh razumljivo, vendar občina še dolgo ne bo mogla dajati toliko, da bi lahko zadovoljila vse najnujnejše potrebe. Na mnogih zborih so sprejeli krajevni samoprospevek.
V	udeležbi na občnih zborih kakor navadno prednjači tudi tokrat Apaška kotlina, na radgonskem področju pa so bili najbolje obiskani zbori v Ivanjcih, Zbigovcih, Negovi itd. Občani iz Stogovec, Žepo-
vec in Vratje vasi so ponovno predlagali asfaltiranje ceste do Cmureka in opozorili na neurejene socialne razmere v nekaterih kmečkih hišah. Želijo, naj bi avtobusno podjetje pri urejanju voznega reda upoštevalo tudi Vratjo vas, od koder bi se lahko otroci in odrasli vozili v šolo v Stogovce, oziroma v Radgono. Spremembo voznega reda so predlagali tudi občani iz Sovjaka in sicer na progi Ptuj-Videm-Gornja Radgona. 
V Apačah so grajali investicijsko politiko, ki predvideva po eni strani moderne hleve, po drugi strani pa premalo upošteva slaba stanovanja kmetijskih delavcev. Volivci videmskega področja so na zborih volivcev zahtevali od občinske skupščine in stanovanjskega sklada, da se čimprej začne graditi stanovanjski blok za prosvetne delavce. Občinska skupščina je to zahtevo, kakor tudi željo za sofinanciranje izgradnje vodovoda pri sestavi proračuna upoštevala.	IKA
ŠE ENA SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA V SOBOTI
Trgovsko podjetje »Prekmurski magazin« adaptira trgovski lokal v ulici arh. Novaka. Lokal je bil že nekaj let v slabem stanju in potreben preureditve. Vzporedno s preureditvijo so v Prekmurskem magazinu sklenili spremeniti način prodaje — uvedli bodo sodobno nakupovanje, samopostrežbo. Nova samopostrežna trgovina bo odprta v začetku maja.
Isto podjetje adaptira tudi bivši lokal Kovine na Titovi cesti. Tega bodo povezali s sedanjo prodajalno in tako povečali prodajni prostor te prodajalne. Tako bodo v pridobljeni prostor prenesli prodajo perila, pletenin in konfekcije.
Kako delati v mladinskih aktivih
V	pisani in govorjeni besedi je bilo v zadnjih mesecih veliko povedanega o vlogi in mestu ZM v današnjih pogojih. Ugotovljeno je bilo, da mladinska organizacija z načinom dela nekaj let nazaj, ne zadovoljuje potreb in želj mladih. Stopnja ekonomskega in družbenega razvoja se odraža tudi pri mladih, katerim preživele oblike in koncepti dela ne zadoščajo.
S prenehanjem teritorialne politične skupnosti okraja, se bistveno spreminja vloga občinske organizacije ZM, ki v novih pogojih ne more biti inštančni organ v smislu pošiljanja direktiv in razdeljevanja nalog posameznim aktivom, kot to danes še mnoga vodstva aktivov mislijo in se sprašujejo, kaj delati? Taka vprašanja se porajajo samo tistim vodstvom, ki živijo odmaknjeno od članstva, premalo poznajo vlogo organizacije, še manj pa želje in potrebe članov v svojem aktivu.
Člani ZM, posebno pa vodstva aktivov se premalo zavedajo, da samoupravni sistem bistveno pogojuje obeležje, materialni in družbeni položaj mladih. Prav tu pa je izhodišče dela mladinske organizacije.
V	gospodarski organizaciji ni zaprek (načelnih!) za široko uveljavljanje mladih v delavski samoupravi, so pa problemi, ki angažiranost mladih zmanjšujejo. Med drugim je to različen nivo družbeno ekonomskega znanja mladih, ki tistim z nizkim nivojem apriori onemogoča, pa čeprav so izvoljeni v organ samoupravljanja, aktivno sodelovanje. Mladina je uvidela, da ne gre tu za neko naprej dano strukturo, niti ne za predstavnike, ampak, da so volitve in delo
v samoupravnih organih del nenehnega delovanja tudi mladih, ki ne more biti aktivno samo takrat, kadar mladi rabijo denar, kadar naletijo na probleme, ki jih sami ne morejo rešiti. Mladi člani samoupravnih organov so enako dolžni kontinuirano delati v samoupravi kot starejši. Da pa večkrat to niso sposobni, je pa tudi res. Večina aktivov se po volitvah umakne v »spanje pravičnega«, kot da bi z izvolitvijo samoupravna aktivnost prenehala, izvoljene mlade člane samoupravnih organov prepusti samemu sebi, v najboljšem primeru še nekaj dnevnemu seminarju za upravljalce. Koliko lahko na takem seminarju udeleženec pridobi, pa je drugo vprašanje. Ti seminarji vse premalo upoštevajo, da jih posečajo proizvajalci z nedokončano osemletko in končano visoko šolo. Predavanja, ki so enkratna, so prvim nerazumljiva in dolgočasna za druge, če se približavajo nivoju prvih.
Proizvodne in delovne konference so še vedno primerna oblika za vzgojo mladih proizvajalcev, obenem pa dober informator o stanju in problemih v gospodarski organizaciji. Le da jih je v aktivih vse manj in vse več jadikovanja o nezainteresiranosti. Pomemben informator so tudi sestanki z mladimi člani samoupravnih organov, ki so lahko tudi med odmorom in ne rabijo »visokih« organizacijskih priprav.
V aktivih šepa tudi idejna vzgoja, zaradi česar velikokrat pride do zavzemanja napačnih stališč, ki mlade korumpirajo pred starejšimi, ti pa potem dobijo vtis, da mladi niso sposobni opravljati odgovorne funkcije upravljalca.
Dejstvo, ki demoralizira mlade je nesistematično reševanje vprašanj, ki jih sproža mladina. Velikokrat so ta obravnavana kampanjsko in šele pod pritiskom dogodkov. Če imajo mladi »dovolj besede« v delavski samoupravi, do tega ne more priti.
To so le nekatera izhodišča za delo aktivov, povdarjena bolj za aktive v gospodarskih organizacijah, vendar samoupravni sistem ni samo v teh, bistvo je isto za šole, krajevne skupnosti in druge.
Jože Šabjan
Seminar za vodstva mladinskih aktivov
Občinski komite Zveze mladine v Ljutomeru je pred kratkim organiziral za vodstva mladinskih aktivov. Obravnavali so gospodarski razvoj komune ter delo mladinskih organizacij. Ugotavljali so, da imajo vaški aktivi še vedno veliko težavnejši položaj, kot aktivi v delovnih organizacijah. Zato so menili, da bi bilo mogoče stanje izboljšati predvsem z večjim vlaganjem v družbeni standard na področju kmetijstva. Za uspešno delo aktivov bo potrebno te združevati v okviru krajevnih skupnosti. Na seminarju so poudarili, da mladina v delovnih organizacijah mnogokrat ni dovolj seznanjena z delom samoupravnih organov, premalo pozna posamezne pravilnike itd. Zaradi tega, ker stanuje velik del zaposlene mladine in mladine, ki je v uku, izven Ljutomera, so se zavzemali za to, naj bi občinska skupščina proučila možnosti za uvedbo nekaterih lokalnih avtobusnih prog. Posamezniki morajo vsak dan s kolesom celo po 18 kilometrov daleč.
PRIPRAVE NA PROSLAVO PRVEGA MAJA
V Šalovcih se že pripravljajo na proslavo praznika dela. Proslava ki bo za celotni krajevni okoliš, bo v Šalovcih. Obširen program vsebuje kulturne točke, telovadni nastop in nogometni turnir
S SEJE OBČINSKEGA KOMITEJA ZMS
Priprave na razširjeni plenum
Na zadnji seji občinskega komiteja ZMS Lendava so razpravljali o pripravi plenuma, ki naj bi bil koncem aprila. Osrednja tema, o kateri bi na plenumu razpravljali, naj bi bilo delo mladih v organizacijah in društvih. V ta namen se pripravlja obširna analiza, ki naj bi dala osnovne podatke o tem, koliko mladih je vključeno v razna društva in organizacije, kako v njih delujejo in kje so vzroki, da se mladina v določena društva ne vključuje, člani občinskega komiteja so že obiskali večino društev in organizacij, kjer so ugotavljali, kako mladina v teh društvih deluje. A-
naliza bo prav gotovo pokazala zanimive podatke, ki lahko služijo kot napotilo komiteju kakor tudi društvom pri nadaljnjem delu.
Na seji komiteja je bilo med drugim ugotovljeno, da se mladina raje vključuje v športna društva, ker je v teh dejavnost pestrejša, manj pa se vključujejo v tista društva, ki delajo s starimi, tradicionalnimi metodami. Morda je prav v tem iskati vzrok za stagnacijo dejavnosti v nekaterih društvih.
Ob koncu so člani komiteja sklenili da bodo v mesecu aprilu organizirali javno tribuno o zaključkih V. kongresa ZKS.
POMURSKI VESTNIK, 15. aprila 1965
3
Barillet-Gredyjevo „PERO“
V ROKAH IGRALCEV MKUD »ALI KARDOŠ« NA SOBOŠKI GIMNAZIJI
Dramska skupina MKUD »Ali Kardoš« s soboške gimnazije nas je zadnje marčne dni prijetno razveseljevala z uprizarjanjem komedije francoskih dramatikov Barillet-Gre-dy »Pero«. Zgodba komedije je nevsakdanje pestra, sveža in modema. V blagi humoristični satiri, ki je polna privlačne razigranosti, mladostne srboritosti in vznesenosti, sta si dramatika krepko privoščila poplavo različnih čudežnih otrok v Franciji; predvsem nedoraslih pesnic in piscev. Delo je glede na resničnost teh modnih pojavov v Zahodni Evropi stvarna, vitalna komedija, ki skozi vedre, vesele, duhovite in pikre, skorajda že ironične, torej boleče odlomke zabava občinstvo in ga obenem trezni ter usmerja k pametnemu ocenjevanju in vrednotenju literarnih umetniških del. Ker v komediji v glavnem nastopajo mladi ljudje, je kot nalašč za mladino, posebno dijaško, ki v več prizorih lahko najde samega sebe, in začuti odraz svojega lastnega življenja.
Prav zato smo pričakovali, da bodo soboški dijaki v tej komediji dobro zaigrali. In tako je tudi bilo. Vsi igralci so bili v trdnih rokah režiserja prof. Vlada Sagadina, ki jih je čvrsto in odločno vodil, tako
da je vsak posameznik mobiliziral vse svoje izrazne sposobnosti. Škoda je le, da pri izbiri igralcev ni imel več možnosti in zato ni mogel poenotiti ali vsaj približati različnih igralskih zmožnosti posameznikov. Vendar je v celotni igralski ekipi napor bil precejšen in očiten, zato prevelike neenotnosti v igri ni bilo občutiti.
Pri igralcih sta prednjačila Novakova in Sraka. Vloga prve je izzvenela v prijetno naivno noto in njena neposrednost je celotni predstavi dajala največ mladostne vznesenosti in neke čisto dekliške trmoglavosti, prevejanosti, a hkrati prikupnosti. Od vseh je delovala dikcijsko najbolj čisto, vendar je v njeni igri bilo nekajkrat občutiti preveč poudarjeni reci talni element. Sraka je zaigral svojo vlogo možato, poslovno zadržano, z racionalno govorno frakturo, ki je pomagala, da je njegov tekst prihajal do gledalcev sigurno in prepričljivo. V njegovi igri je bilo največ domiselnega in uspešnega karikiranja. Fr. Pajtler je odigral tragikomično figuro očeta Lesireja, ki pa je bil premalo plastično karakteriziran lik in je predvsem njegov notranji značajsko-nazorski prelom, ki ga zahteva vloga, bil neprepričljiv. Stara mati Anice Hauzerjeve je samo na začetku s simpatičnim akcentom delovala kot konvencionalni spomenik malomeščanske konservativne kreposti, pozneje pa je prešla
v manirizem in ni izrabila glasovni in gestikulativni register tonov, ki jih ji je ponujala njena vloga. Boris Firm je imel hvaležno vlogo dijaka Balangoujarda, ki pa jo je odigral na trenutke preveč ležerno in z zaganjajočim ritmom v menjavanju dijaške študijske resnosti in modnega, frajerskega sprenevedanja. Draga Šalamun v vlogi služkinje bi lahko pokazala več živahnosti, lokavosti in preproste bistroumnosti, kakršna je služinčad v odnosu do bolj ali manj senilne in topoglave gospode skorajda v vseh odrskih delih, kljub temu, da ji tega ni ponujal skromni tekst. Starc, Gajšek in Öri so bili dokaj dobri spremljevalci tega pisanega gledališkega balončka, ki je lahkotno in prijetno splaval mimo oči zadovoljnih gledalcev.
Na splošno bi se igralski zbor moral nekoliko bolj razgibati, dejanje bi moralo steči živahneje, vsaj toliko, da bi uprizoritev pridobila nevsiljeni žuboreči tok tipično francoske konverzacije.
Efekt celotne predstave pa je kljub vsemu bil na višini solidne uprizoritve amaterskega gledališkega ansambla. Mladi igralci na gimnaziji si vsekakor zaslužijo, da bi s svojim »Peresom« na letošnji okrajni dramski reviji v Ljutomeru zastopali gledališka amaterska prizadevanja kulturno umetniških društev soboške občine.
Jože Ternar
Jože Zrim: Portret (olje, platno)
IZ LENDAVSKE OBČINE
Mladina in šole za življenje
V jesensko-zimski sezoni je delavska univerza organizirala šole za življenje, ki so bile namenjene predvsem mladini. Skoraj povsod, kjer so mladinci obiskovali te šole, je bilo opaziti izredno zanimanje za predavanja.
Pred nedavnim je bila končana taka šola tudi v G. Bistrici, kjer je po izjavah predavateljev najbolj uspela. Delavska univerza je pripravila okvirni program predavanj, mladinci pa so sami izbirali teme, ki bi jih najraje poslušali. 8 predavanj, kolikor so jih izbrali, je obiskovalo 328 mladincev in mladink, to je v povprečju 41 mladih na predavanju. Teme so bile predvsem zdravstvene, zakatere vlada pri mladih izredno zanimanje. Dr. Brezniku, ki že nekaj let predava mladim, so mladinci v Bistrici priredili presenečenje in mu ob koncu šole podarili šopek rož kot znak priznanja in v zahvalo za nesebičen trud pri zdravstvenem prosvetljevanju mladih.
Na željo mladih bo delavska univerza v prihodnji sezoni ponovno organizirala podobne šole, ki so med mladino postale izredno priljubljene.
Dramska revija v Ljutomeru se bo zakasnila
Občinski svet kulturnoprosvetnih organizacij v Ljutomeru organizira letos v počastitev 20-letnice osvoboditve občinsko in medobčinsko dramsko revijo. V okviru občinske dramske revije bodo po doslej znanih prijavah sodelovali igralci iz Vučje vasi z »Inšpektorjem na obisku«, igralci iz Križevec z igro »Pot do zločina«, v Veržeju pa pripravljajo »Krčmarico Mirandolino«. Na reviji nameravajo sodelovati tudi igralci iz Bučkovec.
V okviru medobčinske dramske revije bodo nastopale igralske skupine iz ormoške,
ptujske in ljutomerske občine. Ljutomerčani bodo 19. aprila gostovali v Gorišnici pri Ptuju s Kreftovimi »Celjskimi grofi«, 4. maja pridejo gostovat v Veržej igralci iz Tomaža z »Nenavadnim dogodkom«, igralci iz Ptuja pa bodo gostovali v Bučkovcih. Kljub temu, da je bila predvidena občinska dramska revija že v marcu, medobčinska pa v aprilu, so se priprave nekoliko zakasnile. V Ljutomeru sodijo, da bo sodelovalo na obeh dramskih revijah še več igralskih skupin.
Med prireditve ob 20-letnici osvoboditve sodita tudi fizkulturni zlet, ki ga pripravlja ljutomerski Partizan in pionirski pevski festival v dneh 23. maja in 1. junija, nadalje razstava »Streljanje talcev« v muzeju NOV, kegljaški in šahovski turnir sindikalnih podružnija klubski večer posvečen nic ljutomerske občine, 5. ju-70-letnici akademskega slikarja Anteja Trstenjaka z otvoritvijo razstave njegovih del. osrednja proslava 20-letnice pa bo 6. junija ob priliki 30-letnice ljutomerskih dogodkov.
Uspeh je odvisen od prizadevnosti
Te dni se je končala večerna politična šola lendavske občinske delavske univerze. Predavanja so trajala pet mesecev, nakar so obiskovalci predložili pismene naloge z različnih področij družbenoekonomskega življenja. 25 slušateljev je na zaključni konsultaciji pokazalo zadovoljivo
poznavanje materije, ki so jo obdelovali v šoli. Naloge, ki so jih slušatelji predložili, so pokazale, da so se slušatelji poglobili v področja, o katerih so pisali, bolj so seveda obdelana tista področja, ki se konkretno navezujejo na delovno mesto slušatelja.
Delo v šoli je potekalo v plenumu, kjer so obiskovalci poslušali predavanja, in v skupinah, kjer so v diskusijah, ki so jih sami vodili, razčiščevali nejasnosti. Letos je šola delala z nekoliko spremenjenim programom, ki je posebej poudarjal sedanje družbeno-ekonomske procese, za razliko od programov prejšnjih let, ki so vsebovali veliko historicizma. Taka orientacija je dosegla popoln uspeh sodeč po številnih razpravah slušateljev, ki so jim problemi današnjega razvoja bolj poznani.
V zadnjih letih je skozi večerno politično šolo šlo skoraj 50 % članov ZKJ v občini, po-
leg tega pa še lepo število nečlanov, predvsem članov sindikata in SZDL. Izkušnje so pokazale, da se je tovrstno izobraževanje obneslo, zaradi tega ga bo potrebno tudi v bodoče nadaljevati.
»SKUPNO STANOVANJE«
V ČRENŠOVCIH
Črenšovsko kulturno prosvetno društvo »Tone Plej« je v letošnji dramski sezoni naštudiralo edino odrsko delo, situacijsko komedijo Dragotina Dobričanina »Skupno stanovanje«.
Komedija temelji predvsem na komičnih situacijah hišnih stanovalcev, satirična ost pa je naperjena na težke stanovanjske razmere današnjega časa in kot taka krajevno nedeterminirana.
Po premieri, ki je v Dolnji Bistrici, bodo črenšovski igralci gostovali še v nekaterih krajih.
PO OBČNEM ZBORU POMURSKE TURISTIČNE ZVEZE:
Pomurje dobiva tudi turistično podobo
Danes združuje turistična zveza 16 turističnih društev po vsem Pomurju. Ker večina društev še ne obstoja dolgo, je bila ena glavnih nalog Pomurske turistične zveze, da jih organizacijsko okrepi. V preteklem obdobju so dosegla posamezna društva zadovoljive uspehe: V Beltincih se lahko ponašajo predvsem s folklorno skupino, v Črenšovcih so ob pomoči zadruge zgradili kolišče »Bobri«, v Dobrovniku so se izkazali pri urejanju Bukovniškega jezera, Radgončani so posvetili največ časa za urejanje campinga ob Negovskem jezeru, v Križevcih pri Ljutomeru so se predstavili predvsem s celovečernim programom prleških plesov, v Ljutomeru so uredili ribnike in si prizadevali pri olepševalnih akcijah v mestu, Radenci so zabeležili nekaj kakovostnih prireditev in. kot najmočnejše turistično društvo aktivno posegajo v razvoj turizma na svojem območju
Predvsem zaradi aktivnosti Turistične zveze in njenih društev se Pomurje sicer počasi, vendar vztrajno vključuje v to pomembno gospodarsko panogo. Uspehi se najbolj učitujejo v vedno večjem deviznem prilivu, ki je porastel v zadnjih dveh letih od 179 na 387 milijonov deviznih dinarjev.
Med najpomembnejše panoge turizma v Pomurju sodi zdraviliški turizem: Radenci so v lanskem letu prenehali s sezonskim obratovanjem in tako omogočili večjo izkoriščenost vseh svojih zdraviliških in hotelskih kapacitet. Lani so se močno razvili tudi Moravci, ki danes razpolagajo s 100 posteljami, 19 kopalnimi kadmi in odprtim kopališčem. Lani je bilo v tem kopališču 58 tisoč kopalcev.
Velik turistični pomen ima tudi maloobmejni promet in mednarodni promet na meji s sosednjo Avstrijo. Maloobmejni promet je od leta 1961 stalno naraščal, v lanskem letu pa se je občutno znižal. Nove turistične postojanke, predvsem pa stabilnejše cene lahko največ pripomorejo k ponovnemu vzponu maloobmejnega prometa, povečanje mednarodnega prometa pa je odvisno tudi od otvoritve novih mednarodnih prehodov.
V letu 1965 se je pričel uveljavljati v Pomurju tudi lovni turizem, ki vidno pliva na krepitev lovskih organizacij. Največ divjadi so dale inozemskim lovcem na razpolago lovske družine Ljutomer, Križevci pri Ljut., Cankova, Apače in Bučkovci. V lanskem letu so inozemski lovci odnesli iz Pomurja za 1648 kg srnjadi in veli! o število zajcev in fazanov. Za vstopnine v lovišča, takse za odstreljeno divjad pa so plačali lovskim družinam
skoraj 23 milijonov dinarjev.
V pogledu tovrstnih dohodkov so pomurske lovske organizacije med najboljšimi v Sloveniji.
Izletniški turizem so v preteklih letih ovirale predvsem slabe ceste. Z izgradnjo »severne magistrale« Črna—Lendava, dograditvijo ceste Ormož—Bratonci in s pospešeno ureditvijo ceste Lendava—Can-ureditvijo ceste Lendava—Čakovec kakor tudi Radenci— Križevci se odpirajo večje možnosti tudi izletniškemu turizmu. Letos prvič bo organizirala potovalna agencija Kompas izlet po Pomurju, podobno pa je slišati tudi za avstrijsko potovalno agencijo Steirerbus iz Gradca. Večji razmah izletniškega turizma pa bo zahteval turi urejanje campingov v Radencih, ob Videmskem jezeru, pri Ribnikih v Ljutomeru, ob Bukovniškem jezeru, ob kopališču »Bobri« in pri Gradu na Goričkem. Edini avtomobilski camping, ki vsaj delno ustreza mednarodnim normam je le pri Negovskem jezeru.
Ugotovitev, da je turizem pomembna gospodarska veja. narekuje v prihodnjih letih tudi nekatere nove investicije. V Radencih so mnenja, da bi bilo potrebno v prihodnjih letih zgraditi hotel z dietno restavracijo, termalno kopališče in skupno recepcijo. Na Muri naj bi postavili tudi mlin, ki bi ga preuredili v restavracijo. TVD Partizan namerava zgraditi tudi smučarsko vlečnico na Kapelo, zdravilišče pa novo gostišče vrh Kapele. V Murski Soboti je računati na povečanje hotelskih kapacitet v novem hotelu. Vse to pa povezujejo z ureditvijo primernejše avtobusne postaje, servisne delavnice za motoma vozila,
gradnjo olimpijskega bazena
in še nekaterih dragih objektov. Sezonski značaj moravskih toplic pa je mogoče odpraviti le z gradnjo hotela s pokritim bazenom. V Gornjih Petrovcih predvidevaja gradnjo bungalowov. ki bi do leta 1970 razpolagali s 70 ležišči, z uvedbo mednarodnega prehoda pri Kuzmi pa je povezana tudi adaptacija grajskega poslopja pri Gradu. V lendavski
občini imajo v načrtu adaptacijo vinske kleti pri Trojici in nadaljnje urejanje objektov ob Bukovniškem jezera. Najpomembnejša investicija v ljutomerski občini bo ureditev vinskega hrama na Jeruzalemu, hkrati pa predvidevajo tudi preureditev Železnih dveri v turistično postojanko in nadaljnjo urejanje okolja pri Ribnikih.
Reka teče, nič ne reče
Že dalj časa se na sestankih po vaseh, ki mejijo na Muro, postavlja vprašanje regulacije Mure. Reka odnaša zemljo, ker je v svojem spodnjem toku je več ali manj prepuščena sama sebi. Zanimalo me je kako stanje je v teh obmurskih vaseh, zategadelj sem se napotil. v Dolnjo Bistrico na obalo Mure.
Občani vasi, ki so v neposredni bližini Mure, se neprestano sprašujejo, kakšna bo njihova prihodnost. Morda se vprašanje, postavljeno tako, zdi nerazumljivo, pa vendar skušajmo jih razumeti, zakaj vaščani resnično dvomijo v to, da bi jih nekdo razumel. Govora bo o reki Muri, o mirni reki (tako si jo predstavljamo) pa vendar ali je mirna? Ne bi se hotel spuščati v zgodovino krotitve Mure, zakaj pred menoj ležijo zapisniki krajevne skupnosti Bistrice, zapisniki zborov volivcev, v meni so sveži spomini
na pripovedovanja občanov, ki sem jih nedavno obiskal. Nočem biti razsojevalec sporov in problemov, hotel bi le postaviti po vsem tem, kar sem videl in slišal, nekaj vprašanj nam vsem, posebno pa tistim, ki naj bi reševali take zadeve.
Tok reke Mure je dokaj miren vse do broda v G. Bistrici. Do tu so namreč opravljena regulacijska dela, so mi dejali vaščani, potem pa se začne šele pravi pekel, ki je iz dneva v dan vse večji. Imamo občutek, so mi pripovedovali, da se nihče ne briga za to, kako in kje bo tekla Mura. Čitam zapisnik, kjer piše, če se stvari ne bodo uredile, če se Mura ne ukroti, bo ponovno pritekla nazaj do vasi D. Bistrica. Ogledal sem si številne rokave, ki jih tu Mura napravi vsako leto in videl sem marsikaj, kar bi, se dalo urediti, pa se ni. Zakaj? Občani že vrsto let postavljajo vprašanja, odgovora pa ni od
nikoder. Nekoč smo na sestanku predlagali, naj se napravi pismena Noga na vodno skupnost v G. Radgoni, če nam na besede ne verjamejo, toda prišlo je samo do brezpomembnih razgovorov. Pred leti je sicer sekcija za regulacijo napravila del nasipa, da bi preprečila prodiranje vode v strugo proti D. Bistrici. Pravim, del nasipa, ker je menda zmanjkalo sredstev za ta objekt. Voda seveda še naprej prodira v strugo poplavljanja gozdne površine in odnaša zemljo. Denar je bil vržen v vodo, mi pravijo vaščani in ob pogledu na nedokončano delo se z njimi popolnoma strinjam.
Poplavno področje zajema 150 ha gozda in sega vse do nasipa, ki stoji kot poslednja prepreka pred naraslo Muro. V lanskem letu je bil tudi nasip na nekaterih mestih ogrožen. Zemljišče je kot nalašč ugodno za gojitev topole. Pred leti je gozdarski obrat KIK osnoval tod topolove plantažne nasade, ki jih je
danes že 22 ha, ljudje po eni strani hočejo iztrgati naravi zemljo, da bi jo oplemenitili, po drugi strani pa dopuščamo, da vse naše delo propade. Videl sem osamljena drevesa v vodi, rekli so mi, da so bila lani ob tem času še na kopnem.
Mura pač teče, odnaša zemljo in gozd, mi pa nemo opazujemo vse to. Ali smo mar nemočni pred tem problemom? Ali pa morda premalo dovzetni za probleme ljudi. Občani so voljni pomagati, toda ali je voljna tudi vodna skupnost? Vaščani pravijo, da ne, sicer bi dokončala začeti nasip, ne pa ga pustila v milost in nemilost vodi.
Skoraj 4000 prebivalcev na tem področju čaka na odgovor na že davno postavljeno vprašanje, kdaj bo rešeno vprašanje Mure? Vsi imamo občutek, so mi dejali ob slovesu. da se tisti, ki so. odgovorni za regulacijo, ne zmenijo za problem, kot se ne meni reka, ki teče in odnaša plodno zemljo.
Janez Dominko
Nasip, ki zaradi pomanjkanja sredstev ni bil dokončan, voda pa, ko naraste, dela še naprej škodo.
Sredi struge so drevesa, ki so bila še v lanskem letu na kopnem.
POMURSKI VESTNIK, 15. aprila 1965
4
IZ VIDMA OB ŠČAVNICI:
Pestra dejavnost Zavoda za proučevanje elektrike
Prav te dni se je pričel pri zavodu za proučevanje uporabe električne energije v kmetijstvu v Vidmu ob Ščavnici tečaj za kmetijske tehnike in vodje strojnih odsekov. Udeleženci tečaja bodo obravnavah osnove elektrotehnike, strojne molže, o uporabi elektromotorja v kmetijstvu, o namakanju kmetijskih površin z električnimi agregati, kar so prvič poskušali pri Vidmu že lani.
Zavod se je od leta 1954, ko je bila še v sklopu takratne kmetijske zadruge postavljena električna akumulacijska krušna peč in sadna sušilnica, do danes močno razvil. Velika praktična vrednost peči, ki zmore povprečno 240 kg kruha dnevno je v tem, da se greje izključno ponoči, toplotna energija pa je tako akomulirana na razpolago pri dnevni peki. Danes bi lahko bila peč vsaj štirikrat večja, da bi krila vse potrebe.
Velike praktične vrednosti je tudi pralnica s kopalnico. Pralnica ima dva 7-kilogramska pralna stroja in eno 8-kilogramsko centrifugo, dva bojlerja po 80 litrov. Pralnice se poslužuje okrog 70 gospodinjstev. Kopalnica ima 2 kadi 4 tuše in 8 skupnih tušev.
Med najbolj zanimive naprave zavoda pa sodi zmrzovalnica s hladilnico. Tudi to uporablja okrog 76 gospodinjstev. Zmrzovalnica ima 20 boksov po 200 litrov. V teh boksih hranijo Videmčani meso, sočivje, sadje itd. V letu 1959 so uredili tudi šolsko delavnico, katere se poslužuje tudi šola, dočim prireja zavod v teh prostorih vsako leto 3-mesečne prikrojevalne tečaje. Doslej je take tečaje obiskovalo čez 200 žena in deklet. Pri šolski delavnici je tudi gospodinjski kotiček, katerega namen je spoznavanje mladine s higieno na vasi. V po-
sebni stavbi, ki jo imenujejo dom tečajnikov prirejajo razne seminarje na katerih upoznavajo tečajnike predvsem z elektriko in njeno praktično ter ekonomično uporabo. Letos računajo, da bodo uredili tudi razstavne prostore v katerih bodo namestili domače električne aparate in naprave. Razstava bo stalnega značaja.
Že lani so pričeli pri zavodu z gradnjo vodovoda, ki pa bo dostopen tudi vsem gospodinjstvom v vasi, v kolikor bodo dala svoje deleže in pomagala pri izgradnji. Kapaciteta vodovoda bo nekaj čez 30 litrov na sekundo. Črpalnico in zajetje so že uredili, položili pa so tudi vodovodne cevi do vodohrana.
OB OSVOBODITVI SOBOTE
Razminirali most na Ledavi
Tretjega aprila pred dvajsetimi leti je bila osvobojena Sobota. Takrat so zapustili mesto še zadnji nemški vojaki, večje enote so se že prej umaknile.
Takratni mladiniski aktivisti so se pred tem združevali in kovali načrte, kako pregnati sovražnika. Med njimi sta bila tudi Stefan Čer in Janez Lazar, ki sta nekaj dni pred osvoboditvijo sodelovala pri akciji, ko so na Ledavi razminirali most. Čer je pripovedoval, da se tega dogodka iz vojnih dni najbolj spominja.
»Vroče je bilo, vam povem, čeravno sem se na minerstvo spoznal. toda kljub temu mi ni bilo prijetno ,ko sem odstranjeval žice, ki so bile povezane z avtomatom na sprožilec. Z roko sem tipal mine, čeravno sem se zavedal nevarnosti, saj bi mi lahko ta ali ona mina v naročju eksplodirala. Mraz me je spreletaval, pa ne zaradi tega, ker sem stal do pasu v vodi. temveč zato, ker sem bil nervozen, saj do takrat še nisem v svojem življenju gledal smrti tako blizu v oči. Za nameček pa sta v istem času čez most peljala dva nemška tanka, da sem se še bolj prestrašil.
Se danes me veseli, da sva uspela s tovarišem odstraniti veliko nevarnost, ki ni pretila samo mostu, temveč tudi prebivalcem bližnje okolice.«
Tudi Janez Lazar je povedal nekaj svojih vtisov o zadnjih dneh, preden je bila Sobota osvobojena.
»Dolgo je že od tega, vendar se človek spomiminja dni, ko smo se z življenjem igrali tako kot se igrajo otroci danes med seboj,« je pripomnil preden je nadaljeval. »Takrat, ko so mi zaprli mater, ko sem sodeloval pri akciji, ko smo razminirali most, so bili mračni dnevi. Seveda tudi radosti in veselja v teh dneh ni primanjkovalo. Srečanje z Rusi me je razveselilo, ker so bili naši zavezniki. Nič manj nisem bil vesel takrat, ko smo tretjega aprila iz zaporov osvobodili svojce in prijatelje.«
Štefan Cer
V SOBOŠKI OBČINI
Za setev je vse pripravljeno
Lansko leto je muhasto vreme v prenekaterih krajih oviralo jesensko setev. Ostale so neposejane površine, zemlja za spomladansko setev je ostala ponekod neobdelana, z zapoznelo setvijo in še z drugimi problemi so kmetijci zaključili jesenska dela na poljih.
Zima je ugodno vplivala na posevke in so dobro prezimili. Tudi spomladansko vreme je kmetijskim proizvajalcem nudilo vse pogoje, da so lahko v jeseni zamujeno delo sedaj opravili pravočasno. Strokov-
njaki menijo: v kolikor bo še naprej ostalo lepo vreme, bodo kakor na družbenih, tako tudi na zasebnih površinah pravočasno opravah setev.
Na kmetijskem obratu KIK Pomurka v Rakičanu imajo za setev vse pripravljeno: od semena, gnojil in mehanizacije, katero pa bodo v letošnjem letu še izpopolnili. Stopetinosemdeset milijonov imajo zagotovljenih za nabavo kmetijske opreme, od katere bodo nabavili nekaj traktorjev, v glavnem pa priključke za raznovrstna dela. da bo celotni postopek obdelave čim bolj mehaniziran.
Na okrog 1700 ha bodo posejali spomladanske poljščine in sicer: koruzo za zrnje na 425 ha, koruzo za silažo na 775 ha, oves na 87 ha, jari ječmen na 108 ha, krmne mešanice na 50 ha in detelje na 285 ha.
Edini problem, ki se postavlja v ospredje, je izkoriščenost strojnega parka, ker ima obrat zasejalne površine na 15 ekonomskih enotah, to se pravi, da je razdrobljenost velika, zato morajo imeti več mehanizacije, katera ni v toliki meri izkoriščena, kot na velikih kompleksnih površinah.
Jeseni obrat ni mogel vseh svojih površin preorati, ker je na eni strani oviralo jesensko delo na poljih slabo vreme, drugič pa so lani pridobili nad 1000 ha novih površin.
Tudi pri zasebnih kmetijskih proizvajalcih potekajo priprave in rano setev ugod-
no. Oves so kmetje že posejali, v teh dneh pa so delno že posadili krompir, medtem ko bodo koruzo sejali koncem aprila.
Pogodbeno sodelovanje kmetov z obratom za kooperacijo pri KIK Pomurka poteka ugodno, saj so plan že izpolnili. Največ pogodbenih sodelovanj ja za krmne rastline in travnike.
Ob ugotovitvah uspelega dela pri setvi pa kmetijci ugotavljajo, da se je letos zataknilo pri zaščitnih sredstvih, od katerih gesaprima ni na tržišču. Proizvajalci zaščitnih sredstev niso dobili pravočasno od jugobanke deviznih sredstev, da bi lahko nabavili surovine s pomočjo uvoza. Napovedujejo pa, da bodo prišla zaščitna sredstva na trg samo z nekaj zamude, kar pa ima lahko pri kmetijski proizvodnji in zaščiti vidne posledice.
čiščenji; drevja na soboških ulicah so se letos pridružili tudi srednješolci
Za kooperacijo gre
Z ustanovitvijo Kmetijsko industrijskega kombinata Pomurka so zadruge v ravninskem predelu soboške občine bile vključene v kombinatov obrat za kooperacijo; samostojne pa so ostale kmetijske zadruge na Goričkem. Med temi in kombinatom je prihajalo večkrat do različnih trenj in nasprotij. Namreč vprašanje, za kaj je kdo poklican, ni bilo rešeno, niti kakor koli pojasnjeno, vsaj tistim ne, ki delajo v neposredni proizvodnji. Da je to tako, govorijo dejstva.
Poslovne enote kombinata — posestva, pitališča so na področju zadrug odkupovale živino, tuda tako, ki je bila spitana v pogodbenem, kooperacijskem odnosu z zadrugo. Da je lahko odkupovala (pitališča), so nudila kmetom razne ugodnosti, kot odkup brez odbitka in drugo. Kljub opozorilom zadrug se je tovrsten odkup nadaljeval. Zakaj?
V kombinatu so izdali posebna navodila, po katerih 'njihova posest in pitališča naj ne bi več odkupovala. Iz razgovorov pa je razbrati, da so bili celo posamezniki (odkupovalci ali upravniki) stimulirani za vsako odkupljeno živinče.
Zadrugam se očita monopol, vendar se te sklicujejo le na svoje poslanstvo. Kot kmetijske gospodarske organizacije opravljajo poleg lastne proizvodnje in kooperacije, za katero menijo, da če že je, naj bo kompleksna, tudi družbeno politično delo. To pa zadruge stane in jim je v povračilo le tesno sodelovanje z individualnim kmetovalcem.
Mizarsko podjetje v Apačah ima mnogo dela. Problem so prostori, zato bodo gradili nove.
GORNJA RADGONA
Večja komunalna dela
Letošnji predlog družbenega plana predvideva večja komunalna dela v Radencih, Vidmu. Gornji Radgoni in še nekaterih večjih krajih. V Radencih
bodo izvedli regulacijo potoka in nadaljnjo kanalizacijo med šolo in Faričem. Regulacijo potoka sofinancira zdravilišče in vodna skupnost Mura-Drava. Zemeljska dela so že v glavnem gotova.
V	Vidmu ob Ščavnici predvidevajo dokončno ureditev kanalizacije v vaški potok v dolžini 350 metrov. Tam gradi zavod za proučevanje električne energije v kmetijstvu vodovod za svoje potrebe, na katerega pa bi se lahko priključili tamkajšnji bližnji občani.
V	Gornji Radgoni nameravajo letos premestiti javno tehtnico, urediti nekaj kanalizacij, nadaljevati komunalne ureditve posameznih zemljišč, ki so predvidena za gradnjo eno- ali večstanovanjskih hiš itd. Za predvidena dela bodo potrebovali približno 23 milijonov dinarjev. Po širšem programu komunalnega sklada, je predvidena letos tudi gradnja vodovoda, kar bo pa mogoče uresničiti le z odobritvijo posojila iz republiških sredstev.
V društvu največ mladih
Pred dnevi so se sestali soboški planinci ter na letnem občnem zboru prerešetali delo in probleme, s katerimi so se srečavali v minulem letu. Ko drugod ugotavljajo, da planinska društva »životarijo«, tega za soboško društvo ne bi smeli trditi, ker je ravno zadnje leto naredilo precejšen korak naprej pri svojem delu. Posebna zanimivost soboškega planinskega društva je ta, da so v njem delovni in aktivni Člani predvsem mladi. Mladinski odsek pri planinskem društvu je bil v lanskem letu najbolj aktiven, čeravno so oddelki na nekaterih srednjih šolah zanemarjali delo. Iz poročila je bilo razbrati, da bo osnovna skrb planinskega društva v Soboti tudi v prihodnje ta, da bo krepilo dejavnost pri mladih. Program dela za prihodnje obdobje vsebuje med drugim tudi točke, ki pravijo, da bo potrebno ustanoviti pionirski odsek in sekcijo planinskega društva v Beltincih.
HLEV ZA 200 GLAV ŽIVINE
Kmetijska zadruga Šalovci pripravlja izgradnjo hlevov za pitano živino. Tako bodo že letos dogradili hlev za 200 glav, katerega mislijo napolniti že jeseni.
KZ GRAD
Na zadnji seji delavskega sveta Kmetijske zadruge Grad je delavski svet pooblastil upravni odbor, da lahko sklepa o nakupu osnovnih sredstev do višine 2 milijona dinarjev. Istočasno so sklenili odprodati tri izrabljene traktorje.
ČEBELARJI V KRIŽEVCIH PRI LJUTOMERU
Čebelarstvu družbeno priznanje
V nedeljo popoldne so se v Križevcih zbrali na občnem zboru čebelarji tamkajšnjega društva ter se pogovorili o svojem delu. Ugotavljali so, da čebelarstvo še vedno ne uživa
takšnega priznanja in materialne podpore, kot si to zasluži. Društvo šteje danes 46 članov, ki imajo okrog 938 čebeljih družin. Na območju društva pa je še vedno nekaj »divjih« čebelarjev, ki niso člani društva. Za te so prisotni čebelarji menili, da bi jih bilo treba pritegniti v društvo. Križevski čebelarji se že dalj časa pripravljajo na gradnjo čebelarskega doma. Prvotni sklep, da bi gradili sami, so spremenili in tako se v Križevcih pripravljajo na skupno gradnjo čebelarji, gasilci in avto-moto društvo.
V okviru čebelarskega društva delujejo tudi pionirski čebelarski krožki pri šolah v Križevcih, Bučkovcih in Veržeju. V Križevcih si prizadevajo, di bi postavili tudi šolski čebelnjak in tako povečali zanimanje za čebelarstvo tudi med mladino.
Kot poseben problem čebelarjev v Veržeju so na občnem zboru obravnavali tudi razdeljevanje čebeljih pasišč. V lanskem letu je prišlo do nesporazumov med domačimi čebelarji in čebelarji, ki so pripeljali svoje čebele na ajdino pa-
šo. Zato so pripravili poseben pravilnik in ga dali v potrditev občinski skupščini.
Letošnji občni zbor križevskih čebelarjev je ponovno ugotavljal, da bi morali čebelarstvu posvečati večjo pozornost tudi v naših kmetijskih delovnih organizacijah in sicer tako, da bi nudili pomoč čebelarskim društvo in posameznim čebelarjem. To je potrebno toliko bolj, ker so ukinjeni vsi regresi za nabavo sladkorja in čebelarskih potrebščin.
Na občnem zboru so podelili priznanje dolgoletnemu predsedniku nadzornega odbora društva Franju Kozarju in prizadevnemu tajniku društva Ignacu Topolniku.
Razširiti prometno vzgojo
Komisija za varnost prometa pri občinski skupščini je izvedla v okviru zvezne akcije »Skrbimo za
varnost prometa v naseljih« nagradni natečaj med šolsko mladino. Učencem so zastavili pet vprašanj. Na natečaj se je od dvajsetih šol odzvalo le 5 in to z 119 učenci. Nagrajeni so bili le oni učenci, ki so odgovorili na vseh pet vprašanj. Nagrade je dobilo 30 učencev in sicer: 5 šahovskih garnitur, pet kompletov orodja za tehnični pouk, pet nalivnih peres, pet šestil in deset kompletov tempera barvic. Vsi udeleženci natečaja pa so prejeli knjižico »Prometna vzgoja v osnovni šoli«.
Komisija za varnost prometa pri občinski skupščini je letos uredila tudi posebno izložbo o prometnih nesrečah v naseljih ter skico o cestnem prometu. Pred nedavnim so začeli vrteti tudi filme o prometni vzgoji in to po vseh osnovnih šolah v občini ter v krajevnih centrih. Za letos je sprejela komisija naslednji okvirni program: pri AMD Ljutomer in Križevci ter pri združenju šoferjev predlagajo ustanovitev komisij za varnost prometa. Po šolah bodo organizirali predavanja o prometu in prometni vzgoji. Učenci naj bi pisali tudi spise o prometnih nesrečah, ter izdelovali skice, ki jih bodo nagrajevali. Dvakrat letno bodo organizirali kinopredstave o prometni vzgoji. Predvidena je tudi kontrola nad vsemi motornimi vozili. Dvakrat letno bodo pregledali tudi vse traktorje in prikolice kmetijskih delovnih organizacij.
Z OBČNEGA ZBORA RK V LENDAVI
Še mnogo je problemov
Občinska organizacija RK Lendava je v nedeljo imela občni zbor, ki se ga je udeležilo preko 60 članov.
Na področju občine Lendava je v organizaciji RK vključenih 6.829 občanov in to v 29 osnovnih organizacijah. Delo občinske organizacije RK se je odvijalo po komisijah, ki so v preteklem obdobju uspešno opravile pomembno delo. Zdravstveno vzgojna komisija je na primer organizirala številne tečaje na področju cele občine. Blizu 100 različnih predavanj je obiskalo preko 10.000 prebivalcev, kar je vsekakor izreden uspeh. Komisija za krvodajalstvo je uspešno
končala z delom, saj je v občini v letu 1964 bilo prijavljenih preko 600 krvodajalcev, teh pa bi bilo še več, če bi bile krvodajalske akcije ob pravem času. Komisija za male asanacije sicer ni napravila veliko, čeprav potrebe po malih asanacijah so. Problem je torej še vedno ostal odprt in ga bo potrebno v prihodnje rešiti. Na občnem zboru je bilo tudi ugotovljeno, da se je delo podmladkarjev RK, teh je v občini preko 4.000, v zadnjih letih zelo razgibalo. Potrebno bo še bolj sistematično delo z mladimi člani RK, pa uspehi prav gotovo ne bodo izostali.
Lepi obeti za novo sezono
V zdravilišču Radenska Slatina so se že prvi mesec »nove sezone« pokazali lepi uspehi in tudi obeti za prihodnje mesece so boljši, kakor lani. Tako so v marcu zabeležili že 320 gostov ter 4.390 nočnin, od teh celo 36 inozemcev z 212 nočninami, kar je še enkrat toliko kot lani. Tudi prva dva meseca, januar in februar, sta prikazala lepše rezultate od lanskih, saj so imeli letos v
januarju 3.964, lani v istem času pa komaj 112 nočnin, prav tako se je mudilo v februarju, ko je bilo zdravilišče zaradi čiščenja delno zaprto, več prehodnih gostov, kakor preteklo leto. Tudi za april so boljše prognoze, kot so računali. Povprečno bodo imeli nad 200 gostov, kar je za ta mesec kar veliko. Med gosti je sedaj največ starejših ljudi, ki laže prenesejo hladno vreme, kakor vročino.
Šolarji v Ženavljah med odmorom.
POMURSKI VESTNIK, 15. aprila 1965
5
R T V Ljubljana
NEDELJA, 18. aprila
8.00 Mladinska radijska igra, Ivan Kušan: Melita vidi modro sonce; 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I.; 10.00 Še pomnite, tovariši. . .; Ivan Uranič: Poslednji meteži ob Dravi; 10.30 Pesmi borbe in dela; 11.40 Nedeljska reportaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo II.;
13.30	Za našo vas; 13.50 Pred domačo hišo; 14.00 V svetu opernih melodij; 15.05—19.00 Nedeljsko športno popoldne; 20.00 Naš nedeljski sestanek; 21.30 Iz slovenske simfonične glasbe; 22.10 V plesnem ritmu.
PONEDELJEK, 19. aprila
8.055	Za mlade radovedneže, Nikolajev Mihajlov: Krst na Ekvatorju; 10.15 Pisan orkestralni intermezzo; 10.35 Naš podlistek, J. Švanjcer: Ključ; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Tone Mastnak: Skrbimo za pašnike; 14.05 Naši pevci v italijanskih operah; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
15.30	Zabavni zbori; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Glasbena križanka;
18.00	Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Zvočni razgledi;
18.45	Svet tehnike — Ing. Vlado Zupan: Sintetika v industriji;
20.00	Izbrali smo za vas; 22.10 S popevkami po svetu.
TOREK, 20. aprila
8.20 Od melodije do melodije; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo; 9.25 Peter Iljič Čajkovski; Finale 3. dejanja opere Pikova dama; 10.15 Glasbeni sejem;
11.00	Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Lado Simončič: Gojimo več orehov; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo. Velike poti Sovjetske zveze; 14.35 Pet minut za novo pesmico; 15.30 V torek nasvidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah poslušalcev; 18.00 Poročila — aktualnosti doma i v svetu; 18.15 Pol ure z ansamblom in vokalnimi solisti; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 20.20 Radijska igra, Jonathana Swift: Vsiga mogočno pero; 21.09 Serenadni večer.
SREDA, 21. aprila
8.55	Pisan cvet pravljiv in zgodb, Ribica je spregovorila; 9.25 Domače pesmi in napevi; 10.15 Melodije za razvedrilo; 10.45 Človek in zdravje; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti — mrežnih bran za prvo oskrbovanje Ing. Tatjana Stupica: Uporaba okopavin; 12.15 Na kmečki peči;
12.30	Slavni pevci v manj znanih operah Giuseppeja Verdija; 14.35 Kaj in kako pojo mladi pevci pri nas in po svetu; 15.30 Tako poje naša dežela; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 O življenju in delu Johannesa Brahmsa; 18.00 Poročila
—	aktualnosti doma in v svetu;
18.15	Iz fonoteke Radia Koper;
18.45	Naš razgovor; 20.00 Japonska zborovska glasba; 20.20 Tako pojo in igrajo v Pragi; 20.40 Giacomo Puccini; Dekle z zahoda, opera; 22.10 Nočni zvočni mozaik.
ČETRTEK, 22. aprila
10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti — Edi Senegačnik: Kako pripravljamo čebelje družine, da bodo močne za pašo; 12.15 Čez hrib in dol; 12.30 Kraljevi glasbeniki; 14.05 Slovenski pevci v operah Gaetana Donizettija; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Igra vam Kmečka godba 15.40 Literani sprehod; E. Hemigway: Razkrinkani; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Turistična oddaja;
18.00	Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.45 Jezikovni pogovari; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Lirika skozi čas; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.10 Od popevke do popevke.
PETEK, 23. aprila
8.35 Melodije za razvedrilo; 8.55 Pionirski tednik; 10.15 Slovenski oktet poje pesmi jugoslovanskih narodov; 10.35 Novo na knjižni polici; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Miran Marušič: Pridelovanje breskev na Koprskem; 12.15 Domače pesmi in napevi; 12.30 Iz oper slovenskih skladateljev; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo, Bil je še skoro otrok; 15.30 Avstrijske narodne pesmi; 15.45 Novo v znanosti; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Petkov simfonični koncert; 18.00 Poročila
—	aktualnosti doma in v svetu;
18.15	Revija naših pevcev zabavne glasbe; 18.45 Kulturna kronika;
20.00	Zvočni mozaik; 20.30 Tedenski zunanje politični pregled; 20.40 Svetovne operne hiše; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
SOBOTA, 24. aprila
8.25 Zabavne melodije; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti — Dr. Janez Brglez: Metljivost domačih živali; 12.15 Opoldanski domači pele mele; 12.30 Naši skladatelji s svojimi deli; 14.05 Iz baleta Ohridska legenda Stevana Hrističa; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 18.00 Poročila aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Odlomki iz Beethovnovega Fidelia;
18.45	S knjižnega trga; 20.00 V soboto zvečer; 21.00 Zaplešite z nami; 22.10 Oddaja za naše izseljence.
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Mura: Aluminij 1:1 (0:0)
V nadaljevanju prvenstva SNL so preteklo nedeljo gostovali v Murski Soboti nogometaši Aluminija iz Kidričevega ter igrali z domačo Muro neodločeno 1:1 (0:0). Na blatnem in težkem igrišču moštvi nista pokazali najlepše igre, čeprav je bila tekma živa in borbena. Najprej so se znašli fizično močnejši gostje ter že v prvih minutah silovito napadli, vendar njihovi napadi tokrat niso bili nevarni. Nato so prevzeli pobudo domačini in bili do konca prvega polčasa terensko nadmočni. V tem delu so imeri tudi nekaj priložnosti za gol, ki pa jih niso izkoristili. V drugem polčasu so ponovno prevzeli iniciativo gostje ter v 62. minuti prišli v vodstvo. Domača obramba je prepozno posredovala in Krnjič je brez ovire z glavo poslal žogo v mrežo in povedel Aluminij v vodstvo. Vratar Mure Vrdjuka, ki je tokrat branil v solidnem slogu, gola ni mogel obraniti. Po prejetem golu so se razigrali tudi domačini in v 65. minuti uspeli rezultat preko Maučeca izenačiti. Preostali del tekme je pripadel borbenim gostom, ki so imeli še dve lepi priložnosti za gol, kateri pa k sreči nista bili izkoriščeni. Tekmo je z napakami vodil Podlipnik iz Domžal. Pri-
hodnjo nedeljo gostujejo nogometaši Mure v Hrastniku, kjer se bodo pomerili z istoimenskim klubom.
SLOVENSKA MLADINSKA LIGA
MURA : ALUMINIJ 9:0 (6:0)
V	prvenstveni tekmi SML so mladinci Mure visoko premagali enajstorico Aluminija iz Kidričevega. Gostje niso bili dorasli tehnično boljšim domačinom in so zasluženo na zadnjem mestu tabele. Za Muro so dosegli gole: Kukanja 4, Martinuzi 3 ter Kerčmar 2. Sodil je Cak iz Murske Sobote.
POKALNI NOGOMET
V	nedeljo je bilo odigrano drugo kolo tekmovanja za jugoslovanski nogometni pokal, v okviru Nogometne podzveze Murska Sobota. Tokrat ni bilo doseženih presenetljivih rezultatov, vsa srečanja pa so se končala s tesnimi rezultati.
Rezultati:
Beltinci : Veržej 2:0 Pušča : Borejci 2:0 Brazda : Šalovci 3:2 Radgona : Tehnostroj 4:3
SLOVENSKA CONSKA LIGA — VZHOD
Nafta: Grafičar 3:2 (1:2)
V drugem kolu spomladanskega dela prvenstva SCL — vzhod sta se v Lendavi v pomurskem derbiju pomerili enajstorici Grafičarja iz Murske Sobote in domače Nafte. Tekma se je končala s tesno zmago domačinov, ki so se tako oddolžili za poraz v Rakičanu preteklo jesen. Prvih petnajst minut igre je pripadel domačinom, ki so tudi dosegli vodilni gol. Nato so se zbrali tudi gostje in v dobrih treh minutah dosegli dva gola ter vodstvo, ki so ga obdržali do konca prvega polčasa. V drugem polčasu se je moštvo Grafičarja zadovovoljno z rezultatom potegnilo v obrambo. Po napaki vratarja gostov Turnerja II, so domačini rezultat izenačili, štiri minute pred koncem pa
dosegli zmagoviti gol. Tekmo je zelo dobro vodil Švajger iz Maribora. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
Grafičar: Turner II, Opeč, Grgorič, Burger, Bagari, Ribič, Fijuk, Madžar Turner I, Novak, Bažika.
Nafta: Farkaš, Füršt Perša II Bači I, Bači II, Bači III, Balantič Matičič, Kerek, Bobec, Perša I.
Strelci golov: Perša, Matičič in Gobec za Nafto ter Bažika 2 za Grafi čarja.
MEDNARODNI NAMIZNOTENIŠKI DVOBOJ V RADENCIH
INDONEZIJA : POMURJE  5:0
V nedeljo je gostovala v Radencih namiznoteniška reprezentanca Indonezije in se kot reprezentanca Džakarte pomerila z reprezentanco Pomurja. Reprezentanco Pomurja so sestavljali mladi perspektivni igralci Šimonka in Šimonič iz Lendave ter Žižek iz Murske Sobote. Mladi igralci Pomurja, ki so igrali z veliko tremo, niso nudili večjega odpora zelo dobri ekipi Indonezije ter srečanje izgubili z rezultatom 5:0. Od pomurskih tekmovalcev je bil najboljši Žižek, kateremu je uspelo osvojiti en set, kar je vsekakor lep uspeh. V ženski konkurenci je pionirka Kološeva nastopila proti dvema igralkama Indonezije ter obe srečanji izgubila. To je bilo prvo mednarodno srečanje pomurskih tekmovalcev. Po končanem dvoboju so gostje imeli še eksebicijski nastop, ki je navdušil gledalce. Srečanje, ki ga je organiziral TVD Partizan Radenci je bilo odlično pripravljeno, za kar zasluži organizator vso pohvalo. Tekmovanje si je ogledalo veliko ljubiteljev namiznega tenisa iz Radenec in Murske Sobote.
VZHODNA OKRAJNA ROKOMETNA LIGA
ESŠ prevzela vodstvo
V desetem kolu vzhodne okrajne rokometne lige je najbolj presenetilo moštvo Radgone, ki je v občinskem derbiju visoko premagalo Radence ter se povzpelo na četrto mesto tabele. Vodeče ekipe se tudi tokrat niso pustile presenetiti in zabeležile gladke zmage. ESŠ je katastrofalno porazila
Ljutomer in zaradi boljše razlike v golih prevzela vodstvo na tablici. Zanesljivo sta zmagali tudi Lendava nad Mladincem in Velika Nedelja nad Krogom. Tekma iz devetega kola med Mladincem in Radenci, ki se je končala neodločeno je bila na pritožbo obeh ekip razveljavljena in bo odigrana ponovna tekma.
Rezultati 10. kola:
Radgona : Radenci 29:12 V. Nedelja : Krog 20:10 ESŠ : Ljutomer 55:12 Lendava : Mladinec 25:14 Tabela
ESŠ	10	8	1	1	281:162	17
V. Nedelja	10	8	1	1	184:116	17
Lendava	10	8	0	2	192:154	16
Radgona	10	4	0	6	205:179	8
Radenci	9	4	0	5	127:186	8
Mladinec	9	3	1	5	167:179	7
Krog	10	1	1	8	153:208	3
Ljutomer	10	1	0	9	148:273	2
OBČINSKA ROKOMETNA LIGA — ŽENSKE
ESŠ KREPKO V VODSTVU
Pričel se je spomladanski del prvenstva v občinski rokometni ligi za ženske. Doslej sta bili odigrani dve koli, ki pa nista prinesli posebnih presenečenj. Nekoliko preseneča le poraz Kroga od Enotnosti A, medtem ko so bili izidi ostalih srečanj več ali manj pričakovani. Vodeča ESŠ si je z dvema visokima zmagama še bolj utrdila položaj na tabeli in je najresnejši kandidat za prvo mesto, saj je še edino neporaženo moštvo. Za drugo mesto se bo vodila ostra borba med Krogom, SZD in Enotnostjo A, medtem ko se bosta za dolnji del tabele potegovali moštvi Rakičana in Mure.
Rezultati:
8.	kolo:
ESŠ : Rakičan 10:1 Krog : Enotnost A 4:5 Mura : Enotnost B 0:2
9.	kolo:
Mura : ESŠ 2:21 ŠZD : Enotnost B 11:0 Enotnost A : Beltinci 14:3 Krog : Rakičan 8:7 Tabela
ESŠ	9	9	0	0	132:29	18
Krog	9	7	0	2	81:34	14
ŠZD	9	5	1	3	53:36	11
Enotnost A	9	5	0	4	45:50	10
Beltinci	9	3	1	5	46:72	7
Enotnost B	9	3	0	6	34:54	6
Rakičan	9	2	0	7	42:82	4
Mura	9	1	0	8	13:89	2
Janez Kovač je s svojimi uspehi med pomurskimi atleti dosegel največ, saj je že večkrat oblekel dres državnega reprezentanta. Tudi na republiškem krosu v M. Soboti je zasedel odlično tretje mesto.
ŠD GOJENEC V PTUJU
V nedeljo so gostovali v Ptuju člani ŠD Gojenec iz Murske Sobote ter se v prijateljskem srečanju pomerili s športniki dijaškega doma Ptuj. Moški so se pomerili v namiznem tenisu, rokometu, košarki in šahu, ženske pa v odbojki, rokometu in šahu. Vsa srečanja so tekmovalci Gojenca odločili v svojo korist, razen tekmovanja v šahu za moške. V moški konkurenci so zmagali gostje v namiznem tenisu s 5:0, v rokometu z 20:15, košarki 52:37 in izgubili v šahu s 3:0. Med ženskami so zmagale tekmovalke Gojenca v odbojki z 2:0, v rokometu s 5:4 ter v šahu z 2:0. Povratno srečanje bo 16. maja v Murski Soboti.
Občinsko prvenstvo v šahu
Pretekli teden so se v Lendavi zbrali pionirji šahisti, da bi se pomerili za naslove ekipnih prvakov po starostnih skupinah. 64 pionirjev in pionirk se je pomerilo tudi za naslov prvakov med posamezniki. Občinsko prvenstvo v šahu za pionirje je organiziralo društvo prijateljev mladine, ki je ob koncu tekmovanja razdelilo med ekipne prvake lepe pokale.
V	skupini starejših pionirjev je tekmovalo 9 ekip, prvo mesto pa so zasedli pionirji iz Dobrovnika. V tej skupini je med posamezniki zmagal Kovač Jože iz Dobrovnika.
V	skupini starejših pionirk so prvo mesto zasedle pionirke I. osnovne šole iz Lendave.
Mlajši pionirji so tekmovali v štirih ekipah, prvo mesto pa so zasedli pionirji iz Turnišča pred Lendavo II in Kobiljem.
Pri mlajših pionirjih je ekipni prvak Lendava I, med posamezniki pa pionirka Felšo Edita (Lendava I).
Tekmovanje je pokazalo, da se je šahovska igra razvila na celotnem področju komune in da ima med mladimi veliko pristašev. Zelja mladih je, da bi prvenstvo naj postalo tradicionalno, prejeti pokali, ki so bili letos podeljeni pa so prehodni in se bodo mladi za njih borili vsako leto.
Mala kronika
DAROVALCI KRVI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI OD 29. 3. — 3. 4. 1965.
Ana Matjašec — osmič, iz Brezovice, Josip Feher — tretjič iz Doline. Apolonija Perkič — četrtič iz Bakovec, Kristina Kuzmič
—	drugič iz Beznovec, Ana Zver iz Fokovec. Karel Molnar — tretjič, Mirko Kodrič — tretjič, Jože Smodiš drugič, Alojz Pogačnik, Franc Bučar, vsi iz Cankove. Anton Benko, Anton Žilavec, Jožef Gomboc, vsi iz Korovec. Ludvik Mencinger, Anton Gomboc, Alojz Vogrinčič, Fridrik Vogrinčič, Franc Čerpnjak, Anton Flegar, Marija Barbarič, Marija Bohnec, Marija Stešl, Štefanija Pirik, Jožefa Mencinger, Terezija Berce, Ana Partl (Partl) iz Gerlinec. Marija Kuhar —drugič iz Murske Sobote. Ida Katona iz Gorice, Ernest Kočar
—	tretjič iz Skakovec.
DAROVALCI KRVI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI V Murski Soboti od 5. aprila do 10. aprila 1965.
Koloman Šoštarič — drugič, Franc Šebjanič, Alojzija Ficko, Marija Detelbah, Marija Kuhar. Koloman Kos, Marija Gomboc — drugič, Ljudmila Kos, Marija Bertalanič vsi iz Krajne.
Peter Sapač, Marija Čontala, Marija Vučina vsi iz Gederovec. Ema Hoheger iz Skakovec. Marjeta Džuban, Marija Ratnik, Alojz Kovač — drugič, Stefan Antalič vsi iz Sodišinec. Vera Poredoš —
štirinajstič iz Bodonec. Vinko Pečnik — drugič iz Murske Sobote. Helena Hujs — devetič, Alojzija Kuzma, šestič obe iz Tovarne perila »MURA« Murska Sobota. Koloman Gorčan — drugič, Jože Novak — tretjič oba iz Panonije M. Sobota. Jože Smodiš iz G. Krapja. Bela Belinger — dvajsetič, Erika Škerlak — drugič, Roza Novak — desetič, Marta Bagari — četrtič, Anton Režonja — devetnajstič vsi iz murskosoboške bolnišnice.
V imenu bolnikov se vsem darovalcem krvi najlepše zahvaljuje TRANSFUZIJSKA POSTAJA M. SOBOTA.
POROKE
Poročili so se: Bratec Stefan delavec iz Predanovec in Kološa Irma delavka iz Murske Sobote, Kumin Janez delavec iz Satahovec in Špilak Irena delavka iz Rakičana, Maitz Anton delavec iz Avstrije in Fodor Ana delavka iz Trdkove, Dorn Johan delavec iz Avstrije in Tkauč Olga poljedelka iz Sebeborec.
SMRTI
Umrli so: Buzeti Alojz, otrok star dva dni iz Bakovec, Lukač Marija iz Rakičana (Dom počitka) stara 62 let. Gjerek Mihael iz Rakičana star 79 let. Novak Marija kmetovalka iz Veščice stara 82 let, Banfi Franc kmet iz Veščice star 69 let.
Prisrčno slovo
Pred petintridesetimi leti se je zaposlila v takratni tovarni perila Cvetič 15-letna Marija Šarkanj, iz Kroga, ki se je pred dnevi poslovila od delovnega kolektiva obrata za perilo Mura. Trideset let je hodila peš na delo iz Kroga v zimskem in letnem času, čeravno je morala doma oskrbovati 6 otrok.
Ko smo jo vprašali, kateri dan ji je ostal najbolj v spominu, je skoraj brez premisleka odgovorila: »Seveda tisti, ko smo dobili prve likalne garniture, ker je ročno likanje naporno, kar sem občutila na svoji koži sama«.
»In še spomini na grenke dni vašega dela«!
»Včasih je bilo drugače, delali smo tudi 10 do 12 ur dnevno. Pričetek dela pa je določil lastnik tovarne.«
Kolektiv obrata perila v Muri se je svečano poslovil od dolgoletne prizadevne in vzorne preddelavke.
OBISK PRI DRUŠTVIH
TVD Partizan Križevci pri Ljutomeru
V Križevcih pri Ljutomeru obstoja TVD Partizan vsa leta po osvoboditvi. Društvo dela nima dvorane, kjer bi lahko imeli redno vadbo, treninge in pod zelo težkimi pogoji, saj tekmovanja. Kljub temu pa je društvo Partizan v Križevcih pri Ljutomeru aktivno, šteje 82 članov, ki se udejstvujejo v naslednjih športnih panogah: atletiki, rokometu, odbojki, orodni telovadbi in namiznem tenisu. Najdelavnejša sta atletska in rokometna sekcija, manj delavni pa odbojka in namizni tenis. V minulem letu so zabeležili največji uspeh v atletiki, ker so na občinskem tekmovanju ekipno zasedli prvo mesto, na okrajnem tekmovanju pa četrto, čeprav niso nastopili v popolni postavi.
Tudi rokomet je priljubljena športna panoga med mladino, vendar v lanskem letu niso sodelovali v prvenstvenem tekmovanju, ker tokrat ni bilo organiziranega občinskega tekmovanja. Organizirali so le prijateljska srečanja s sosednjimi društvi.
Z orodno telovadbo se ukvarjajo le v Logarovcih, kjer deluje sekcija društva Križevci. Sekcija je aktivna in se že sedaj pripravlja za nastop na proslavi 20. obletnice osvoboditve, pripravlja tudi samo-
stojno telovadno akademijo, s katero nameravajo v kratkem nastopiti. Vadbo imajo vso leto v telovadnici šole, matično društvo pa jim pri tem pomaga s kadri. V Križevcih je ta dejavnost zanemarjena, kar je tudi razumljivo, saj nimajo vadbenih prostorov in lahko koristijo le igrišče osnovne šole, zaradi česar se odvija športna dejavnost v glavnem v poletnih mesecih.
Pred leti je bila v Križevcih zelo razvita odbojka in so v tej panogi sodili med najboljše v občini. V zadnjem času pa je odbojka zamrla v glavnem zaradi tega, ker v bližini ni društev, ki bi gojile odbojko, da bi se lahko medsebojno pomerili. V kolikor pa bo začela delovati občinska odbojkarska liga, se bodo vključili v tekmovanje. Namizni tenis je novejša športna panoga v Križevcih, ki pa se še ni razvila. Vzrok za to je tudi pomanjkanje prostorov, saj imajo na rapolago le eno mizo. Zato se z namiznim tenisom v Križevcih pri Ljutomeru v glavnem ukvarjajo rekreacijsko nekateri člani.
Kot že rečeno, predstavlja naj večji problem pomanjkanje potrebnih prostorov in pomanjkanje kadrov, predvsem vodniki II. in I. razreda. Na
razpolago imajo le dva vodnika III. razreda in enega II. razreda, medtem ko vodnice za ženske vrste sploh nimajo. Predlansko leto je bila v Križevcih pri Ljutomeru zgrajena nova osnovna šola, vendar brez telovadnice. Predvidevajo sicer, da bi se telovadnica gradila prihodnje leto, s čimer bi seveda bil rešen problem šolske in društvene telesne vzgoje. Toda vprašanje je, če šola v Križevcih pri Ljutomeru še več let ne bo ostala brez telovadnice, kot že vrsta šol v Pomurju. Društvo Partizan si je zelo prizadevalo, da bi si v sodelovanju z ostalimi organizacijami in društvi zgradilo potrebno dvorano. Najprej so se dogovarjali z gasilskim društvom, nato pa s čebelarskim društvom, ki sta predvidevali graditi svoj dom, toda zaenkrat je ostalo le pri dogovorih.
Na zadnjem občnem zboru TVD Partizan Križevci pri Ljutomeru so mnogo razpravljali o bodočem delu ter sklenili, da bodo letos sodelovali na občinskem tekmovanju v partizanskem mnogoboju, na občinskem atletskem prvenstvu ter v občinski rokometni ligi, ki naj bi se zopet formirala. Poleg tega nameravajo ponovno poživeti odbojko, izvesti telovadno akademijo v Logarovcih, ki jo že pripravljajo, ter urediti igrišča. Za aktivnost društva Partizan Križevci pri Ljutomeru imata največ zaslug predsednik Slavinec in pa načelnik Štrakl.
NAS MALI INTERVJU
MILICA ZEMLJIČ
Državna rekorderka
Tokrat smo se pogovarjali s predsednico sveta za telesno kulturo skupščine občine Ljutomer tov. Milico Zemljič ter ji v zvezi z njenim športnim delovanjem in telesno-kulturnim življenjem v ljutomerski občini postavili nekaj vprašanj. Se prej pa vam jo predstavimo.
Milica Zemljič je bila rojena leta 1927 v Ljutomeru. V Zagrebu je končala višjo fizkulturno šolo, nato pa je bila zaposlena v mestnem fizkulturnem odboru in osnovni šoli v Zagrebu. Po prihodu v Ljutomer se je zaposlila kot strokovna učiteljica za telesno vzgojo na osnovni šoli Ivana Cankarja, kjer je še sedaj.
Morda nam nekaj poveste iz vaše bogate športne kariere?
Potem, ko so odkrili moj atletski talent na delovni akciji Šamac-Sarajevo, sem se resneje začela ukvarjati z atletiko. Od leta 1947 do 1952 sem bila članica državne atletske reprezentance, za katero sem nastopila osemkrat. Večkrat pa sem oblekla tudi dres
reprezentance Hrvatske in Zagreba. Najboljše rezultate sem zabeležila v troboju in peteroboju. V teh disciplinah sem bila državna rekorderka. Sicer pa so bili moji najboljši časi posameznih disciplin naslednji: 60	8,0, 100 m 12,7, viši-
na 150 cm, daljina 5,44 in 80 m ovire 12,3. Zenska ekipa Mladosti iz Zagreba, za katere barve sem ves čas tekmovala, pa je nosila tudi naslov državnega rekorda v štafeti 4 x 60 m ter 4 x 100 m. Razen tega sem tudi izenačila državni rekord v teku na 60 m s časom 8,0. Potem pa sem morala zaradi bolezni atletiko pustiti.
Katerega dogodka se najrajši spominjate?
Vsi dogodki, ki sem jih prebila kot tekmovalka, so bili lepi. Najrajši se spominjam dogodka, ko sem na državnem prvenstvu v Zagrebu zmagala v skoku v daljino in za en cm dosegla boljši rezultat od državne rekorderke v tej disciplini Spomenke Koledin (CZ Beograd), ki je tudi nastopila na prvenstvu.
Stanje telesne kulture v ljutomerski občini ni zadovoljivo, kaj menite o nadaljnjem razvoju?
Stanje telesne kulture v naši občini se zboljušje v zadnjem času saj kaže občinska skupščina in tudi nekatere delovne organizacije razumevanje. To so pokazale zlasti pri obnovitvi doma Partizan v Ljutomeru, računamo pa tudi, da bodo prispevale še določen delež za dokončno ureditev. Poleg tega je letos dotacija občinske skupščine večja in znaša dva miljona dinarjev od lanske en milijon dve sto tisoč. Stanje pa se bo prav gotovo zelo izboljšalo z zgraditvijo rekreacijskega centra v Ljutomeru, ki je v sedemletnem planu ter s prihodom dijakov, ki bodo končali srednjo šolo za telesno vzgojo v Murski Soboti, s tem bo vsaj delno rešen problem kadrov po osnovnih šolah, računamo pa tudi na njihovo pomoč društvom.
Vaše želje?
Za nadaljnji razvoj telesne kulture bi bilo zelo potrebno ustanoviti sklad za telesno kulturo, o katerem že dolgo razpravljamo. Želim si tudi, da bi v Ljutomeru čim prej zgradili rekreacijski center ter da ne bi gradili novih šol brez telovadnic.
Feri Maučec
Nasmejan kot nikoli me je oni dan potrkal znanec po rami: — Čuj, ti, ki v cajtnge pišeš. Skrij se tri klaftre globoko v zemljo in sram te naj bo kot stodinarski bankovec: deset let že pisariš, kako potrebno bi bilo zgraditi pri nas novo šolo, most čez potok, kupiti novo brizgalno, sezidati vaški dom, pa nič ni iz tega. Prihajali so z občine, poslušali so nas in zmajevali z glavo, češ, denarja ni. Oni dan pa, — potisnil je klobuk na zatenek, — je prišel k nam naš poslanski kandidat. Nič nismo sklicali sestanka. Kar tako je šel od soseda do soseda, pa smo se zmenili za most in za šolo in za brizgalno, pa še vprašal je, če kaj rabimo! Tristo gavg, škoda, da se prej nismo malo pomenili. Obljubil bi še kaj! Veš, ni napačen: od zadruge do občine in republike ter zveze je vse omlatil, da se je kadilo. Pa naše gospodarstvo z dinarjem vred. Ni da bi govoril in ponavljal. Vse so zapravili taki, ki nimajo dovolj izkušenj. Popraviti bo treba, marsikaj popraviti. Komaj čakam, da naredim tam zgoraj malo kravala, je dejal!__,
—	Če je tako, potem ste na konju in lahko ti samo čestitam, — sem pritrdil.
—	Ja, že, samo izvoljen še ni! —
—	Pa ga volite, kasneje pa držite za besedo, kot temu pravimo, — sem ga poskušal miriti.
Nato je moj sobesednik prasnil v smeh: — Pa sem te, kaj? Figa je reskar sem ti pravkar govoril. Kdo bi pa danes verjel takšnim obljubam in čenčam. Poznamo se. Če bi bilo res tako kot praviš, da ga naj držimo za jezik in besedo, le kdo bi še hodil danes okrog brez ščipalke za perilo na svojem jeziku!? Kdor veliko obljublja, malo naredi. —
—Torej ga ne boš volil? — sem se naredil prestrašenega, kajti ne bi mu rad še enkrat nasedel.
S kazalcem, ki ga je potisnil v konico nosa je razpolovil ustnice: — Pst! tega še oni drugi kandidat nič ne ve. Jutri bo prišel k nam v vas. Videli bomo, kako se bo obnašal. Morda pa bo tudi kaj obljubil, he! —
Tako bom verjetno o onem mostu, pa o brizgalni in o šoli še pisal? —
—	Kako pa si mislil? —
Verjamem, da bo tako!
Pero Škripač
POMURSKI VESTNIK, 15. aprila 1965
6
PRODAMO
Kmetijsko-industrijski kombinat »Pomurka« Murska Sobota — OBRAT TOVARNA MLEČNEGA PRAHU bo na javni dražbi razprodala naslednja odvisna osnovna sredstva:
1.	Sirni kotli, bakreni — 4 komade
2.	Tračnice, ozkotirne, rabljene — okrog 90 m
3.	Vagonček — cisterna, z vozičkom za raztovarjanje mazuta
4.	Bojlerji — ovlaževalci za sirne kleti, zmogljivost okrog 1.000 litrov — 2 komada
5.	Stroj za izdelavo soda vode
6.	Polnilni stroj za kokto
JAVNA DRAŽBA BO 19. APRILA 1965.
Ogled za prodajo namenjenih predmetov bo v Tovarni mlečnega prahu v Murski Soboti eno uro pred prodajo.
Prednost pri nakupu imajo gospodarske in družbene organizacije.
PROŠNJE IN PRITOŽBE OBČANOV
Zapleten in večleten spor
Ne bi se spuščal v to, kdo vse in kje se ljudje pritožujejo, zanima me predvsem, zakaj se pritožujejo, kakšni vzroki so za to. Prekmurci smo poznani kot ljudje, ki radi obiskujejo sodišča, pravdanje je skoraj v krvi našega človeka. Nočem govoriti o pravdah, ki jih rešujejo sodišča, govoril bi rad o pritožbah, ki jih občani pošiljajo kdo ve kam vse.
V zadnjih letih se je že zakoreninila navada, da se pritožujemo naravnost na kabinet predsednika republike, torej na najvišjo instanco, čestokrat pa obidemo vse druge forume, posebno pa občinsko komisijo za prošnje in pritožbe.
Če pogledamo vzroke pritožb, bomo kaj hitro ugotovili. so v ospredju problemi dodelitve stanovanj, zaposlitev, odpisi davščin, nepravilnosti pri nacionalizaciji zemljišč in podobno. V letu 1964 je komisija skupščine v Lendavi obravnavala blizu 40 prošenj in pritožb. Ta številka sicer ni velika, vendar pa iz leta v leto narašča in prav to je zaskrbljujoče. Z ugodnimi, predvsem pa pravičnimi odgovori si je komisija ustvarila ugoden od-
mev med občani, razen v nekaterih zadevah (nacionalizacija gradbenega zemljišča v Lendavi), kjer pa komisija ni mogla zaradi nepravilnih stališč prizadetih, ki so obenem tudi uslužbenci skupščine, zadevi priti do kraja. Spor se vleče že skoraj 2 leti in še do danes ni rešen. Zakaj? Zdi se mi, da bi pri reševanju takih zadev morali izključiti subjektivistična stališča te ali on prizadete stranke, posebno pa še, če se v konkretnem primeru gre za uslužbenca skupščine. Ne bi se spuščal v utemeljenost ali neutemeljenost motiva, ki ga v konkretnem primeru opažamo v pritožbi, poudaril pa bi. da kažejo na do-
ločeno stanje odnosov in nazorov, tem pa, se mi zdi, moramo posvetiti večjo pozornost.
Ocenjujoč dosedanje delo občinske komisije pa velja le ugotovitev, da bo le ta s pravičnimi ukrepi in delom upravičila svoj obstoj, pridobila še večje zaupanje občanov, s tem pa se bo marsikateri problem lahko rešil doma.
J.D.
»KLOPČIČ«
V PUCONCIH
Kulturno prosvetna sekcija v Puconcih beleži v letošnji sezoni dokajšnjo aktivnost. Nedavno so pripravili zabavno popoldne s triurnim kulturnim programom, trenutno pa pripravljajo mlajši člani komedijo »Klopčič«. Da so izbrali komedijo, opravičujejo s tem, ker je ta zvrst odrske umetnosti v Puconcih priljubljena.
Obvestilo
»Obveščamo prebivalstvo mesta Murska Sobota, da izvajamo obvezno fluorografiranje (slikanje pljuč) vsega prebivalstva nad 15 let starosti vsak dan od 8. do 12. in popoldne od 13. do 16. ure v Protituberkoloznem dispanzerju z ZD Murska Sobota vključno od 13. do 18. aprila 1965.
Posamezniki so že prejeli vabila, kjer je točno označen datum in ura fluorografiranja
Vse tiste osebe, ki pa vabil niso prejele, naj se fluorografiranja udeležijo v navedenih dneh brez vabil.
Izostanek je prekršek in bo izostala oseba kaznovana z denarno kaznijo do 10.000 din.«
Iz pisarne oddelka za družbene službe Skupščine občine Murska Sobota
Komisija za razpis mesta direktorja pri podjetju MLINOPEK MURSKA SOBOTA razpisuje delovno mesto
direktorja
V podjetju MLINOPEK MURSKA SOBOTA
Pogoji:
—	višja strokovna izobrazba z najmanj 34-letno prakso na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu;
— srednja strokovna izobrazba z najmanj 10-letno prakso na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu;
—	petnajstletna delovna doba v delovnih organizacijah mlinarsko-pekovske stroke; od tega najmanj 10 let na vodilnih delovnih mestih.
Prošnje z opisom dosedanje zaposlitve pošljite do 30. aprila 1965 razpisni komisij v podjetju.
Finančnega knjigovodjo sprejmemo
KMETIJSKA ZADRUGA »LEDAVSKI DOL« CANKOVA razpisuje prosto delovno mesto
— finančnega knjigovodje
Pogoj: ekonomska srednja šola s 3-letno prakso v knjigovodski službi.
Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Prošnje nasloviti Komisiji za sprejem in odpovedovanje delovnih razmerij pri Kmetijski zadrugi »Ledavski dol« Cankova.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
PRODAMO
Komisija za prodajo osnovnih sredstev Kmetijsko-industrijskega kombinata »Pomurka« — OBRATA ZA KMETIJSTVO RAKIČAN bo prodala na javni licitaciji
RABLJENO OPREMO ZA MEŠALNICO IN DRUGE KMETIJSKE STROJE
Javna licitacija bo v nedeljo, 25. aprila 1965 ob 9. uri na sedežih ekonomskih enot v Lendavi, Lemerju, Murski Soboti, Mačkovcih, Beltincih in v Mešalnici krmil v Murski Soboti (prodaja rabljene opreme za mešalnico).
Prednost pri nakupu ima družbeni sektor, po 10. uri pa bodo lahko kupili stroje tudi ostali interesenti.
OBRAT ZA KMETIJSTVO Rakičan
Prodam — Prodani — Prodani — Prodam — Prodam
OPEL-REKORD-54 generalno popravljen, ugodno prodam. Naslov v upravi lista.
M-263
KAD. 170-litrsko, peč s cevmi, posteljo z madraci, širina 1.40 m, kuhinjsko mizo s stoli, ugodno prodam. Edvard Škedelj, Kidričeva 28, Murska Sobota.
M-275
OTROŠKI VOZIČEK globok, kombiniran, z vložkom za športni voziček, ugodno prodam. Štefka Bratuš-Klemenc, Prežihova 8, Murska Sobota.
M-278
KRAVO, vozno, 4 leta staro, brejo 9 mesecev, in telico, 7 mesecev staro, ugodno prodam. Bakovci 97, p. Murska Sobota.
M-279
MOTORNO KOLO DKW-tip 55, 250 cmm, v dobrem stanju, ugodno prodam. Avgust Horvat,
Krog 3, p. Murska Sobota.
M-280
KOSILNICO, vprežno, ugodno prodam. Makovec, mesarija, Lukavci, p. Križevci pri Ljutomeru.	M-290
STAVBO, 21 x 8 m, za rušenje, in ostrešje iz hrastovine prodam zaradi razširitve ceste. M, Žitek, Prešernova 4, Ljutomer.
M-281
RADIOAPARAT, UKV novejši tip, ugodno prodam, Ftičar, mlin, Petanjci, p. Tišina.
M-288
AVTO »OLYMPIA«, letnik 1951, registriran in tehnično pregledan z dobrimi gumami, v voznem stanju, ugodno prodam. Jožefa Grofelnik, Krašči 17, p. Cankova.	M-283
ŽENSKO KOLO, moški balon, dvobarven in spomladansko dolgo suknjo zelo ugodno prodam. Zglasite se ob vsakem času v Prežihovi ulici št. 11, Murska Sobota.
M-285
OTROŠKI VOZIČEK, športni, ugodno prodam. Janko Podvratnik, Martjanci, nova hiša.
M-292
SENO prodam ali zamenjam za jabolčnik. Ivan Kozar, Veržej 9.	M-291
AVTO ZASTAVA 600 (43.000 km) z novimi gumami, v odličnem voznem stanju, prodam. Mladinska 1, Murska Sobota.
M-287
1.5 ha VINOGRADA s sadovnjakom, zidanico in prešo prodam v Presiki št. 105. Oglasite se pri Valentinu Kovačiču, Kolodvorska 24, Ljutomer.
M-293
OTROŠKI VOZIČEK, kombiniran, prodam. Marija Novak, Trg zmage 1 (nad Tehnoprometom), Murska Sobota.
M-294
Večjo količino prvovrstnega SENA in DETELJE prodam. Lendavska 50, Murska Sobota.
M-295
NEDELJSKA ODDAJA RADIA MURSKA SOBOTA »NA VALU 202« JE ZELO POSLUŠANA. — MED PRIJETNIMI ZVOKI IN POPEVKAMI REKLAME IN OBVESTILA.
TEDENSKI KOLEDAR
Petek, 16. aprila — Božislava Sobota, 17. aprila — Rudolf Nedelja, 18. aprila — Konrad Ponedeljek, 19. aprila — Ema Torek, 20 .aprila — Neža Sreda, 21. aprila — Simeon Četrtek, 22. aprila — Leonida
dežurna služba
ZDRAVSTVENEGA DOMA MUR. SOBOTA
16.	aprila — dr. Rousova
17.	aprila — dr. Županjevac
18.	aprila — dr. Županjevac
19.	aprila — dr. Lopert
20.	aprila — dr. Mejačeva
21.	aprila — dr. Gregorčeva
22.	aprila — dr. Županjevac
KINO
LJUTOMER —	17. in 18. aprila
barvni kinemaskopski film: »ZAKON PRERIJE«. 21. in 22. aprila španski film: »VIRIDI-JANA«.
ŠALOVCI — 17. in 18. aprila francoski vistavisionski film: »MAČKA IZTEGUJE KREMPLJE«.
APAČE — 17. in 18 .aprila ameriški barvni kinemaskopski film: »SALAMON in SABA«. 21. aprila francoski film: »ZAUPNIK TIHIH ŽENA«.
ČRENSOVCI — 17. in 18 aprila španski barvni film: »MATI, ČUJ MOJO PESEM«.
BUČKOVCI — 18. apnila film: NENADNO V PRETEKLEM LETU«.
GORNJA RADGONA — 17. in 18. aprila francoski barvni kinemaskopski film: »MORGANOVI GUSARI«. 21. in 22. aprila ameriški barvni wistavisionski film: »ZADNJI VLAK IZ GUN HIILA«.
BELTINCI — 17. in 18. aprila jugoslovanski bavrni kinemaskopski film: »OBRAČUN«.
VERŽEJ — 17. in 18. aprila film: »LJUBIM-LJUBIŠ«.
VELIKA POLANA — 17. in 18. aprila slovenski film: »MINUTA ZA UMOR«.
MURSKA SOBOTA — 16. in 18. aprila ameriški barvni kinemaskopski film: »LEV«. Samo 17. aprila jugoslovanska kino-
teka — francoski film: »ADEMAI, POČASNI LOPOV.« 19. in 20. aprila madžarski film: »LAŽNI DIPLOMAT«. 21. in 22. aprila jugoslovanski film: »DVE NOČI V ENEM DNEVU«.
zaposlitve
GOSTINSKO PODJETJE »TURIST« LESCE — BLED, razpisuje naslednja delovna mesta:
1.	KUHARICE za samostojno vodenje kuhinje
2.	NATAKARICE
M-284
MLAJŠE KVALIFICIRANE DIMNIKARJE — samske, sprejmemo v zaposlitev. Ponudbe O. K. P. »DIMNIK« Ljubljana, Černetova 17.
GOSPODINJSKO POMOČNICO iščem. Dr. Janez Mlinar, Novi svet 6, Škofja Loka.
M-282
preklici
Podpisana MARIJA KRIŽANIČ, posestnica iz Hrastja-Mote št. 4 preklicujem, kar sem žaljivega povedala o Alojziji Klemenčič iz Hrastja-Mote št. 46.
ZAHVALE
POŠTENA ODŠKODNINA ZAVAROVALNICE!
Javno se zahvaljujem Zavarovalnici v Murski Soboti za pošteno odmerjeno in hitro izplačano odškodnino zaradi škode pri vodovodni inštalaciji. Zavarovalnico toplo priporočam vsakomur!
Matija Banič, Murska Sobota.
M-286
agencija
ENOSTANOVANJSKO HIŠO, DOMALA NOVO, Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM IN VINOGRADOM S 3,5 HA ZEMLJE V OKOLICI LJUTOMERA.
Interesenti naj se oglasijo v pisarni Realitetne agencije, M. Sobota, Kocljeva ulica 16.
IMAMO NAD 50 KUPCEV
za nove avtomobile DKW F-ll, F-12, F-102, Volkswagen, Renault, Rekord, Ford Taunus in druge.
V PRODAJO PREVZAMEMO
tudi rabljene avtomobile in motorna kolesa vseh znamk.
Prodaja za nova vozila zagotovljena v petih dneh.
S hitrim in solidnim poslovanjem se priporoča
REALITETNA AGENCIJA
Murska Sobota, Kocljeva 16,
telefon: 21-139.
Prodamo
ZAVAROVALNICA V MURSKI SOBOTI razpisuje javno licitacijo za prodajo KARAMBOLIRANEGA OSEBNEGA AVTOMOBILA »ZASTAVA 750« voženega 19.000 km Licitacija bo v ponedeljek, 19. aprila 1965 ob 10. uri v podjetju »Agroservis« v Murski Soboti.
Izklicna cena 300.000 din.
TRAKTORJE
vseh vrst, v odličnem stanju, in ostale kmetijske stroje vseh vrst prodam po zelo znižanih cenah. Po dogovoru dostavljam blago na Carinarnico v G. Radgono.
Lagerhaus, Jennesdorf, Burgeland, Österreich.
PRODAMO
Delovna skupnost OSNOVNE SOLE ČRENŠOVCI bo prodala na javni licitaciji v ponedeljek, 19. aprila 1965 ob 13. uri
STARO POSLOPJE OSNOVNE ŠOLE IN ŠOLSKI INVENTAR
Cenik oglasov in reklam
POMURSKI VESTNIK
MALI OGLASI
Vsi mali oglasi do 10 besed 350 din, za vsako nadaljnjo besedo pa še:
—	Prodam, ugodne zaposlitve, javne dražbe, oddam sobo itd. beseda 35 din.
—	Veselice, srečolovi itd. beseda 40 din.
—	Ženitveni oglasi beseda 40 din.
—	Obvestila (občni zbori, sestanki, kulturne prireditve, javni nastopi itd.) beseda 25 din
—	Osmrtnice — zahvale cm2 122 din
—	Preklici objava 3.500 din
—	Čestitke — pozdravi objava 2.500 din.
Za šifre »Naslov v upravi lista« itd. — dodatek 150 din.
Denar nakazujte na naslov: Uprava Pomurskega vestnika Murska Sobota, Kidričeva 4, tekoči račun pri Narodni banki v Murski Soboti štev. 605-11-1-365
Tesarske usluge
Obveščam cenjeno prebivalstvo, da izvršujem TESARSKE USLUGE po konkurenčnih cenah.
Ivan Mertük, tesarstvo, Bratonci 140, p. Beltinci.
POMURSKI VESTNIK — List izdaja in tiska Časopisno založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kidričeva ul. 4, telefon 21-964 — Naročnina celotna 1.000 dinarjev, polletna 560 dinarjev, za inozemstvo letna 2.000 dinarjev — Tekoči račun pri NB v M. Soboti št. 605-11
1-365
POMURSKI VESTNIK, 15. aprila 1965
7
naša
nagradna
SLIKANICA
20
LET SVOBODE
IZ NOB: Navedite ime in priimek prekmurskega prvoborca NOB na sliki ter v kateri skupščini in zboru nas zastopa kot poslanec.
IZ REKLAMNEGA ALBUMA NAŠIH DELOVNIH ORGANIZACIJ: V naši foto-reportaži vam predstavljamo Podjetje za opravljanje komunalnih dejavnosti »KOMUNA« BELTINCI. Uganite: a.) koliko dejavnosti ima skupno to komunalno podjetje in — b.) katere dejavnosti so vam predstavljene na posameznih slikah (po vrstnem redu).
Izrežite oznako GPS-12 in jo pošljite skupno s pravilnimi odgovori na 3 zastavljena vprašanja v tej nagradni slikanici na naslov: Uredništvo Pomurskega vestnika Murska Sobota, Kidričeva 4.
Podjetje, katerega vam predstavljamo v tej nagradni slikanici, bo nagradilo 1 reševalca in ga povabilo na obisk v svoj kolektiv. Pomurski vestnik bo nagradil reševalce, ki bodo poslali pravilne odgovore na zastavljena vprašanja v celotni seriji naše nagradne slikanice »20 let svobode«.
Pomurski vestnik bo prispeval 13 nagrad v skupnem znesku 150.000.— din. Srečne reševalce pa bomo v prvem in drugem primeru določili z žrebanjem. Torej: Odgovoriti je potrebno kratko na tri zastavljena vprašanja v vsaki slikanici.
Razen tega bomo posebej nagradili reševalce, ki bodo poslali najboljši dopis o osebnosti ali dogodku iz NOB, katerega objavljamo v tej nagradni slikanici. Najboljši dopisi bodo tudi objavljeni v Pomurskem vestniku spodpisi avtorja.
Rok za dostavo rešitev in dopisov je 10 dni — t. j. do sobote pred tednom, ko bo izšla druga številka Pomurskega vestnika. Takrat bomo tudi objavili pravilno rešitev te nagradne slikanice.
Žrebanje bo opravljeno ob zaključku objavljanja celotne serije naših nagradnih slikanic.
trgovsko podjetje na veliko in malo MURSKA SOBOTA
OPREMOTEHNA
vam nudi
—	hladilnike vseh vrst
—	električne štedilnike in
—	dodatne peči
—	televizorje
—	radio aparate in
—	tranzistorje
Priporoča se — KOLEKTIV!
Križem kražem po Soboti
Pomlad tu, tako težko pričakovana, ki je s seboj prinesla toliko lepega in zdravega. Vsakodnevni sprehodi po ulicah in parku opozarjajo na spremembe. Mamice hite s svojimi malčki v opojnost toplih pomladnih dni na zelenice soboškega parka. Kakor se je prebudila pomlad, tako so se z njo vred prebudile tudi slabosti meščanov, ki sedaj veliko bolj bodejo v oči kot pred dnevi, ker je zima skrivala za kulisami vse to, kar je pomlad razgrnila pred nas.
Ljudje smo že po naravi takšni, da si želimo, da je paše okolje lepo urejeno in čisto, kar močno vpliva na zadovoljstvo in počutje slehernega občana. Največkrat pa se ob tem ljubem redu zdrznemo, če se samo malo sprehodimo po soboškem parku. Res je nekaj, da ni vse tako kot bi moralo biti, za kar so objektivni vzroki. Omenim naj samo dela s kanalizacijo, ki predstavljajo svojstven problem reda in čistoče samega mesta. Po celem mestu se pa kljub temu ne dela naenkrat kanalizacija in zato bi lahko tam. kjer je drugače okolica urejena, bil nered.
Ko smo se pred dnevi sprehodili po urejenem delu mesta, smo lahko v svoji akciji zaključili, da prebivalci Sobote in tudi tisti, ki v Soboto prihajajo z vasi, neradi odmetavajo papirčke in druge odpadke na tista mesta, kamor spadajo.
Prva naša razglednica je bila soboška avtobusna postaja, na kateri je bilo po tleh razmetano polno papirja, košare za smeti, ki visijo na steni, pa so bile prazne. Kaj naj to pomeni? So mar to delali otroci, ki bi jim še nekako oprostili? Nismo dolgo čakali. Ravno pred mano, ki sem stal dober lučaj od košare za smeti, je nekoliko starejša ženska, ki je po predvidevanjih čakala na avtobus, odvila velik omot, ter papir spustila skorajda ob košarici na tla. Mislil sem si, ta je pa dobra, torej taki »otroci« pomagajo delati ostalim otrokom nered v mestu.
Nismo se zadržali dalj časa kot četrt ure in zgodila sta se še dva podobna primera.
V SOBOŠKEM PARKU
Pot smo nadaljevali mimo spomenika proti gradu. Na tem delu je soboški park lepo urejen. Tudi košarice za smeti so nameščene na posebnih količkih, ki delno le služijo svojemu namenu. Povsem drugo podobo dobi park na severni strani, kjer smo našli po tleh razmetani papir, seveda košaric za smeti na tem delu parka ni bilo videti.
Srečali smo se s čuvajem, ki nam je na vprašanje »Kako je z redom in disciplino v parku?« odgovoril takole:
»S pobiranjem papirja in ostalih odpadkov imajo naši kar dosti dela, ker so ljudje,
ki se zatekajo v park, preveč nedisciplinirani. Mladi divjajo s kolesi po parku in še tu izpostavljajo ljudi nevarnosti«.
NA ULICAH V SOBOTI
Ko smo tako »vandrali« po Soboti, smo srečali nekoga, ki nam je v zvezi s čistočo nekaj povedal (na uho).
»Veste, če že govorimo o redu in čistoči, potem moram povedati to. da so prebivalci Štefana Kovača ulice, ki stanujejo v starih blokih, v zimskem času odlagali smeti kar v park«.
Zvedeli smo tudi (na uho povedano), da v nekaterih trgovinah in lokalih pometajo smeti kar na ulico, kar povzroča še večji nered na ulici in pločnikih.
Naša akcija je šla h kraju, toda kljub temu smo še zavili
okrog novih blokov, kjer smo opazili, da čistoča ni v naj lepšem redu, za kar so v prvi vrsti krivi hišni sveti, ker puščajo to delo ponekod v nemar.
Zanimalo nas je tudi. koliko daje občina za tovrstno vzdrževanje raznih komunalnih servisov. Na stanovanjskem skladu smo zvedeli, da je v letošnjem letu za urejanje mesta namenjeno okrog 60 milijonov dinarjev. Od teh je okrog 18 milijonov krajevnega samoprispevka, ki ga plačujejo občani.
Murska Sobota postaja iz dneva v dan večje in modernejše središče, česar bi se moral sleherni prebivalec tudi zavedati ter s svojim prizadevanjem doprinesti svoj delež za boljši izgled mesta.
J. Siherle
Ko se poslavlja zima, vsako leto očistijo soboški park. Toda...
Koze še vedno nevarno ogrožajo svet
Svetovni dan zdravja, 7. april je v letu 1965 posvečen problemu »Koze še vedno ogrožajo svet«.
Črne koze spadajo med najnevarnejše nalezljive bolezni. Ta bolezen je bila znana na Kitajskem in v Indiji že več tisoč let pred našim štetjem.
V Evropo so prišle koze v šestem stoletju iz Arabije. Najbolj množično so razsajale v osemnajstem stoletju, ko je v nekaterih evropskih državah umiralo več deset tisoč ljudi za črnimi kozami. Ljudem, ki so pa ozdraveli, so koze zapustile trajne posledice. Do smrti jim je ostal brazgotinast obraz, nekateri pa so postali invalidi zaradi trajne slepote.
Zakaj se je od 19. stoletja naprej število primerov te bolezni v evropskih državah naglo zmanjševalo?
Leta 1798 je angleški zdravnik Edvard Jenner iznašel cepivo proti črnim kozam. Prišel je na genialno zamisel, da
človeka lahko obvarujemo pred to strašno boleznijo, če mu v površinske zareze kože vcepimo klice kravjih koz. Izkušnje potrjujejo, da je cepljenje zoper koze zelo uspešno in človeka povsem zavaruje za določeno število let. Cepljenju se lahko zahvalimo, da je bila
ta strašna bolezen v Evropi zatrta.
Ali so koze danes še problem?
Ni naključje, da je Svetovna organizacija za zdravstvo posvetila letošnji svetovni dan zdravja problemu koz, saj ta strašna bolezen še vedno ogroža ves svet. Po statističnih podatkih Svetovne organizacije za zdravstvo še vedno v enem samem letu oboli za kozami več kot 100.000 ljudi in črne koze še vedno zahtevajo letno okrog 25.000 smrtnih slučajev. Še vedno obstojajo glavna področja koz kot so v Aziji, Indiji s Pakistanom, nekatere dežele centralne Afrike in cen-
tralne Amerike, kjer se zaradi zaostalosti ali sicer neurejenih razmer cepljenje proti kozam ne izvaja. Po številu primerov prednjači Indija. Širjenje iz teh zgodovinskih kotišč predstavlja še vedno mednarodni zdravstveni problem. Zadnjih pet let je bilo zanesenih v Evropo 50 primerov koz, ki so izzvali še nadaljnjih 250 obolenj.
Porast zračnega prometa, turizem, poslovna potovanja ali priseljevanje so med prvimi vzroki za to ponovno oživljanje bolezni. Dokler se je vršil glavni promet z deželami, v katerih se črne koze stalno pojavljajo, z ladjami, je bila nevarnost prenosa črnih koz mnogo manjša. Doba, ki preteče od okužitve do izbruha bolezni, je pri kozah 12—14 dni. Potovanje z ladjo je trajalo po več tednov. Z letalom pripotujemo iz Indije v 2 dneh iz Afrike v enem dnevu. Tako se dogaja vedno spet. da nekdo pripotuje iz oddaljenih dežel že okužen, toda brez znakov bolezni. Tak potnik po svoji vrnitvi iz tujine lahko okuži v svoji okolici več ljudi, preden se odkrije, da boleha na črnih kozah. Po mednarodnih predpisih bi moral imeti vsak, kdor potuje v deželo, kjer razsajajo koze, ali pa prihajajo iz take dežele, spričevalo o cepljenju. Žal pa mednarodni predpisi ne zahtevajo kontrole, če se je cepljenje tudi v resnici »prijelo«. Cepljenje v otroški dobi pa nas zaščiti pred kozami le za nekaj let.
Nevarnost črnih koz bo obstojalo za človeštvo, dokler bo še kje na svetu kak primer koz. Svetovna zdravstvena organizacija si je zastavila nalogo, da odpravi to strašno nadlogo na vsem svetu. Naša naloga je, da naredimo vse, da se koze pri nas ne bi mogle pojaviti ali celo širiti.
Gradnja kanalizacije v M. Soboti pušča za sabo težke sledove, ki jih ni lahko odpravljati.
MILAN FILIPČIČ:
REICHSTAG V PLAMENIH
»Vem, da mnoga od mojih vprašanj niso prijetna, toda tega nisem jaz kriv. Na zatožni klopi nisem prostovoljno. Meni nikakor ni prijetno, da sedim tukaj, da postavljam vprašanja in da dajem izjave. Želel bi biti na svobodi, da bi se boril za komunizem in da v svoji državi zanj delam. Toda ker so me postavili na zatožno klop, tedaj se jaz tukaj borim za svoje nazore. Mnoga vprašanja bodo neprijetna, toda jaz nisem kriv, če se je dokazalo, da je kaša, ki jo je zvarila obtožba, za jed neprijetna. In ko nedolžen sedim na obtožni klopi, tedaj se kot komunist branim z vso energijo.«
NACISTIČNO SODIŠČE SE UMIKA
Dimitrov odločno zahteva, da kot pričo pokličejo Ernesta Thalmanna, da bi pojasnil linijo kompartije Nemčije. (Thalmanna so nacisti zaprli že 3. marca 1933 — bil je generalni sekretar kompartije Nemčije.) Dimitrov dalje zahteva, da pokličejo za priče Kusinena, Cachina in Katajamo, da bi kot predstavniki Kominterne osvetlili linijo in direktive Izvršnega komiteja Kominterne. (Katajama je bil tedaj že mrtev, česar pa Dimitrov še ni vedel.) Dimitrov je prav tako zahteval, da sodišče pokliče nekdanjega ministrskega predsednika Nemčije Brüninga, voditelje stranke centra Disterbergerja, drugega predsednika »jeklenega šlema« generala Schleicherja, von Papena in voditelja nacionalistov Hugenberga. Dimitrov je istočasno postavil deset vprašanj, na katera naj bi te priče odgovorile. Pričakoval je lahko, da sodišče ne bo sprejelo tega njegovega predloga. Nič ne de. Postavil je vprašanja, ki jih je izrekel pred javnostjo in ki so že sama razkrinkala te znane politične osebnosti, ki so pomagale nacistom do oblasti.
Sodišče odbija zahteve Dimitrova, toda prisiljeno je poslušati njegova vprašanja in pa razlago, ki spremlja ta vprašanja. To so globoke politične analize.
Sodišče se umika na vseh linijah in zapušča svoje položaje. Kakor hitro se sodišče skuša zopet postaviti na noge, že mu Dimitrov zada nov udarec.
Državni tožilec predlaga, da prečitajo obsodbe iz raznih provokacijskih procesov proti kompartiji Nemčije v letih 1923 in 1924. Ta predlog sodišče sprejme.
Tedaj Dimitrov v odgovor na to predlaga, da se prečita obsodba proti kontrarevolucionarnemu uporu Hitlerja in njegove organizacije v Münchenu 1923. leta.
Sodišče je že na samem začetku procesa skušalo povezati ime Dimitrova z atentatom v cerkvi Sv. Kralja v Sofiji. Dimitrov na procesu izjavlja:
»Nemški tisk me je ves čas predhodne preiskave in na osnovi poročila preiskave klevetal kot glavnega organizatorja atentata v sofijski katedrali. To naj bi pripomoglo k ustvarjanju ustrezajočega razpoloženja. Hoteli so pripraviti javnost, da me predstavijo kot požigalca Reichstaga. Sedaj je to pojasnjeno. Upam, da bo, Völkischer Beobachter in ves nemški tisk objavil to dejstvo pred celotno nemško javnostjo.«
Državni tožilec hiti, da bi se opravičil in zmeden zagotavlja, da državno tožilstvo ni izjavilo, da je bil Dimitrov organizator atentata.
Proti koncu procesa Dimitrov izjavlja:
»Moj predlog, da pokličete Thälmanna, je bil odbit zaradi tega, ker je Thälmann v preiskavi, obtožen, da je poskušal zrušiti državno ureditev, toda še ni obsojen. Predlagam, da kot priče pokličete sekretarje partijskih organizacij tistih mest, kjer se je, kot to trdijo priče-policaji, kompartija v februarju pripravljala na oboroženo vstajo. Ta predlog ne more biti odbit z motivacijo, da so obtoženi za poskus rušenja obstoječega reda, ker je državno tožilstvo na današnje zasedanje sodišča poklicalo priče, ki so prav tako tega obtožene. Nihče ne more danes niti pomisliti, da so vse poklicane priče obtožene kaznivih (nepolitičnih) dejanj.«
Vrhovni tožilec (hitro odgovarja Dimitrovu, da državno tožilstvo »sploh ni trdilo, da bi povsod poskušali organizirati upor«.
Dimitrov prehaja v nov napad:
»Odobravam izjavo državnega tožilstva, da, kot je bilo ugotovljeno, ni bilo nikakršnih poskusov kompartije za oboroženo vstajo, toda vendar morajo biti zaslišani sekretarji partijskih organizacij kot priče o vprašanju: Ali so obstajali ustrezajoči načrti, katerih izvršitev so preprečile samo mere, ki jih je podvzel Hitler.
Tukaj so govorili, da bi bilo dovolj, da vodstvo partije samo potisne na gumb in da bi že planila vstaja. Zato je treba zaslišati sekretarje partijskih organizacij. Ne umikajte se, gospod državni tožilec!«
Dimitrovu, Popovu in Tanevu so določili skupnega državnega branilca. To je bil nacistični advokat dr. Teichert. Dimitrov je že v samem začetku odklonil njegovo obrambo. Sam je predlagal osem advokatov, za katere je prosil, naj jih sodišče sprejme kot njegove branilce. Sodišče je to njegovo prošnjo odbilo. Nekateri od teh advokatov so poskušali priti v Nemčijo, da bi vsaj spremljali potek procesa. Tisti, ki so prišli, so prišli zaman. Nacisti so jih z oboroženim spremstvom pospremili do meje in jih izgnali. To se je zgodilo bolgarskima advokatoma Dečevu in Grigorovu, Francozu Villardu in Američanu Gallagherju. Dimitrov je predlagal še francoskega sodnika Moro Giafferija, Thoreza, ameriškega advokata Haysa. Toda ti zadnji niso v Nemčijo niti prispeli.
POMURSKI VESTNIK, 15. aprila 1965
8