Kmecka hgovina Ketiš Mihael: Jesenska razmiiliania Jesenska doba je tisti čas, ko vsak gospodar, oziroma sadjar upira svoji oči proti sadovnjaku. Velikokrat stoji molče pred drevesom in se sprašuje, če mu drevo res nudi ono, kar pričakuje od njega. Pa tudi drevo sedaj lahko sadjarja spomni na pregovor, ki pravi: »Kakor se streže, tako se reže« (daje). Napačno je torej, če se pričakuje samo pridelek, ne damo pa drevesu za povračilo za sadje primernih snovi, ki jih drevo potrebuje za tvorbo plodu. Sadna letina je letos v Sloveniji srednje dobra. Posledica manjše rodovitnosti je pretekla zirna in manj ugodna spomlad. Izjeme so v okrajih Dravograd, Gornji grad, Kamnik, Slov. Konjice, Maribor levi in desni breg, Ptuj, gornjeradgonski in murskosoboški c-koliš. V teh okrajih je še preeej sidja kljub vsem vremenskim neprilikam. Sadja pa vseeno ni na izblro, posebno kar se tiče kakovosti. Temu je vzrok deževje, ko se je lahko širil škrlup (krastavost), pa tudi toča je na plodovih pustila sledove. Kljub manjšemu pridelku se moramo vprašati, kaj storiti v silni tekmi z drugimi državami, ki imajo letos povoljno sadno letino. Za tekmovanje na tujih sadnih tržiščih je edini predpogoj spoznanje in zahteve tega trga, kateremu se je treba prilagoditi. Sadje dobre kakovosti še vedno najde odjemalce tudi v deželah, ki se skušajo v tem oziru osamosvojiti. Vedno bomo z lahkoto prodali srednje debela in debela prižasto in rdeče barvana jabolka, dobrega okusa jesenskih in zimskih sort. Seveda težje je prodati manj barvano in zeleno sadje, kvečjemu sorte finega okusa in duha, kot koksova oranžna in ananasova reneta. Zunanji trg zahteva poleg tega še velike množine enotnega blaga, to je manj sort, enakomerne in dobre kakovosti. Temu pa ne odgovarjajo naši starejši sadonosniki, ki so napolnjeni z neštevilnimi sortami sadnega drevja, kar je velika ovira razmahu sadne trgovine. Pomoč je v zmanjšanju števila sort, kar se da doseči s precepljenjem. Da pridelamo dobro blago enotne kakovosti, ni dovolj. Treba je znati spraviti blago v denar po ceni, ki odgovarja pridelovalnim stroškom. Pri tem igra pravilno spravljanje odločujočo vlogo. Rano trganje sanja (ponekod tudi tresejo), se vedno maščuje, ker pridelek izgubi na vrednosti in se hitro pokvari. Nedozorel sad nima prave oblike, ne barve, ne okusa in je pri sortiranju ob priliki prevzema od trgovca odvržen. Dobro sortirano sadje doseže boljšo ceno nego mešano blago, zato je potrebno, da se sadjar tudi sortiranja nauči. Važno je tudi enotno in okusno pakovanje, saj napravi lepo pakovano in sortirano sadje udoben vtis na kupca, ki radi tega rad plača boljšo ceno. Dobra kakovost, enotno sortiranje in vzorno pakovanje je podlaga bodoče sadne proizvodnje in trgovine. Trgovina z žitom Odkar je vlada razveljavila dosedanje uredbe o najvišjih cenah pšenice in koruze, je trgovina z žitom ponovno oživela. Najbolj živo je seveda v Novem Sadu, kot meetu trgovine z žitom, pa tudi drugod po Vojvodini In Banatu se živahno kupčuje. Cena pšenici je glasom uredbe o prehrani, izdane v Zagrebu, določena na 300 din, vendar je po poročilih iz Vinkovcev in Novega Sada bila tam pšenica dražja in to zaradi tega, ker po 300 din pšenice ni bilo mogoče dobiti. Treba bo počakati, kakšen uspeh bo imela uredba o prisilni prodaji pšenice in kako se bo ta uredba sploh dala izpeljati. Če bo oblast dovolj odločna, se bo morda le dalo ceno pšenice obdržati na 300 din stot. No, saj bo tudi še po tej ceni moka dovolj draga, saj ao nekateri že izračunali, da bo stala črna krušna moka z vsemi prevoznimi stroški in zaslužkom trgovcev v nadrobni prodaji v Sloveniji 4.50—4.75 din kg, bela moka pa celo 8.50 din. Na trgu s koruzo se pozna ukinitev prisilnih ukrepov in je trgovina prosta. DoloCene cene od ravnateljstva za prehrauo in Gospodarske Sloge na 265 din stot so že prešle na 290 din stot. Glasom tržnega poročila iz Vršca v Vojvodini je tam koruza že po 345—350 din stot. Prvotne količine koruze, kl so se prodajale okrog 300 din stot, so bile namreč takoj razprodane in ravno zaradi pomanjkanja koruze je cena tako naglo poskočila. Morda bo cena nove koruze kaj bolj zmerna. Za ostalim žitom ni takega lova kot za pšenico in koruzo in zato so tudi cene bolj ustaljene, vendar sorazmerno dovolj visoke. V Novem Sadu je oves po 290—295 din, rž po 295—300 din, ječmen pa po 310—315 din stot. Moka Ogg je po 530—535 dia stot, ostale vrste moke pa na trži- šCu v Novem Sadu ni bilo. Beli fižol jc bil v Novem Sadu po 455—457 dln stot. V Sloveniji ni nikjer žitnih zalog in smo navezani na uvoz žita iz juga. že sedanje razmere so povzročile po mestih in industrijskih krajih skrbl glede prehrane. Ce se bodo razmere še poslabšale, bomo v Sloveniji (izvzemši veCje kmečka pokrajine) trpeli zelo občutno pomanjkanje, kar se prehrane tiCe. Krivdo za vse to noai ta nesrečna vojna in tlsti, ki so jo začeli. Najbolj hudo je pa to, da prav nič ne kaže, da bi se to stanje (vojna) v doglednem času nehalo. Tako so nam tudl vsi upi splavali po vodi... Službeno poročilo Ijubljanske blagovne borze Smreka, jelka, Hlodl I., II. monte 230—280 din, brzojavni drogovi 220—260 din, bordonali merkantilni 330—380, filerji 270—310, trami ostalih dimenzij 270—320, škorete, konične od 16 cm dalje 560—600, paralelne, od 16 cm dalje 650—720, podmerne, od 10—15 cm 600—650, deake-plohi, kon., od 16 cm dalje 500—550, par., od 16 cm dalje 520—610, les za celulozo (okroglice), belo očiščen 160—190 din kub. meter, kratice 100 kg 70—80 din. Bukev. Hlodi od 30 cm dalje I., II. 160—210, hlodi za furnir, čisti, od 40 cm dalje 260—310, deske-plohi, naravni, neobrobljeni, monte 310 do 360, naravni, ostuorobi, I., II. 520—600, parjeni, neobrobljeni, monte 430—490, parjeni, ostrorobi I., II. 600—710 din.kub. meter. Hrast. Hlodi I., II., premera od 30 cm dalje 240—390, bordonali 800—900, deske-plohi, boules 850—950, neobrobljeni I., H. 700—800, frizi 770 do 840 din kub. meter. Ostali les. Macesen 1100—1300, brest 700—800, javor 700—800, jesen 770—850, lipa 670—770 din kubični meter. Deželni pridelki. Fižol ribničan 525—575 din, prepeličar 575—625; krompir: rožnik pozni in rani, kresnik 100—105 din 100 kg; seno sladko 85—90 din, polsladko 75—80 din, kislo 65—70 din; slama 40—45 din 100 kg. Drobne gospodarske vesti Credba o nadzorstvu nad cenami. Ministrski svet je predpisal uredbo o kontroli cen na drobno, s katero je pooblastil urad za kontrolo cen, da lahko določi cene na drobno za tiste predmete, za katere je določena cena na debelo. Urad bo lahko za take predmete ali predpisal najvišje prodajne cene ali pa najvišji dobiček v odstotkih. Urad z<* kontrolo cen lahko pooblasti oblast druge stopnje, da na svojem področju maksimira cene. Trgovci na debelo niso dolžni, da proeijo za odobrenje prodajnih cen. Izvoz svinj ustavljen radi visokih cen. Ker se je koruza podražila, so se obenem podražile tudi pitane svinje v Vojvodini in Slavoniji in to na 11—13 din kg žive teže. V pogodbi z Nemčijo in Italijo so pa določene tako nizke cons za svinje, da se izvoz ne izplača. Izvozniki svinj so 70 % izvoznih dovoljenj, izdanih za september, vrnili in zahtevali, da ravnateljstvo za zunanjo trgovino izpoaluje od Nemfiije in Italije višje cene za naše svtnje. Nekateri so mnenja, da se Dodo morda te nevšečnosti odstranile tedaj, ko bo za. pltanje svinj na razpolago nova koruza, ki bo najbi-ž cenejša kot je pa sedaj. Zvišanje c€sn prašiCev za izvoz v Nemčijo. Z odlokom ministra trgovine in industrije z dne 24. avgusta je bila zvišana cena za prašiče, težke nad 160 kg (razred A), na 13 din, za prašiče, težke od 140—160 kg (razred B), na 13.70 din, vse za kg žive teže franko nemška meja. Leto« se bo dobro plačalo bučno seme. Da bi se dobilo čim več surovin za predelovanje v olje so bile letos določene cene za bučna semena na 4 din kg, kar bo gotovo povzročilo velik interea za prodajo tega semenja industriji. Ozimni lan. Da bi se pridobilo čimveč lana za proizvajanje raznih tehničnih olj. bodo dobili kmetje poceni, delno pa zastonj seme za setev ozimnega lanu. Poleg tega je za odkup Ianu do!očena odkupna cena, ki znaša 6—7 din za kg. Po tej ceni bo odkupila Priv. izvozna družba še ostanke lanskega pridelka, pa tudi pridelek nove letine spomladi. Oljnata repica, Da bi se povečana proizvodnja repičnega semena, bo Priv. izvozna družba fia'a kmetovalcem za sejanje ozirrme oljne repice .seme brezplačno. Setev je v začetku septembra. 7& kilogram repice se bo spomladi plačalo 5 din. Vsa pojasnila daje Priv. izvozma družba. Donos sladkorne pese in proizvodnja sladkorja. Letošnji pridelek »ladkome pese cenijo v naSI ctržavi okoli 95 do 100 tisoč vagonov. Predelava sladkorne pese v sladkor se bo začela šele okoli 20. septembra, dočim se je lani začela že v začetku septembra. Računajo, da bomo letos lahko producirali okoli 110 do 120 tisoč ton sladkorja, liar bo zadostovalo za domače potrebe. Zato je računati tudl, da ne bo motenj v preskrbi s sladkorjem, ker ima za september prodajna centrala za sladkor na razpolago še 600 vagonov sladkorja, kar odgovarja normalni porabi, ki znaša 800 vagonov mesečno. Cene goveje živine po sejmih Voli. Maribor debeli 7—8 din, poldebeli 5.50 do 6.80 din, plemenski 6.25—8 din; Slovenske Konjice I. 8 din, II. 7 din, III. 6 din; Slovenj Gradec I. 8 din, II. 7 din, III. 6 din; Kranj I. 9.50 dtn, H. 8.50 din, III. 7 din; Crnomelj I. 8.50 din, II. 7—7.50 din, III. 6—6.50 din; Zagreb II. 7 din, bosanski voli pa 6—7 din kg žive teže. Biki. Maribor 5.25—6.75 din; Zagreb 6—7 din kg žive teže. Krave. Maribor debele 6—7.50 din, plemenske 5.50—7 din, klobasarice 4—5 din, molzne 5.50 do 8 din, breje 5.25—7 din; Slov. Konjice I. 7 din, n. 6 din, III. 5 din; Slovenj Gradec I. 6 din, II. 5 din; Kranj I. 8.25 din, II. 7.50 din, III. 6 din; Zagreb krave v mesarske svrhe 6—7 din, klobasarice 4.25—5.30 din kg žive teže. Telice. Maribor 6.50—7.75 din; Slov.' Konjice I. 8 din, II. 7 din, III. 6 din; Slovenj Gradec I. 8 din, II. 7 din, Ht. 6 din; Kranj I. 9.50 din, II. 8.25 din, III. 7 din; črnomelj 6.50—7.50 din; Zagreb 7—8.25 dln kg žive teže. Teleta. Maribor 7—8.50 din; Slov. Konjice I. 9 din, II. 8 din; Slovenj Gradec I. 8 din, II. 7 din; Kranj I. 9 din, n. 8 din; črnomelj 7—8.50 din; Zagreb 10.50—11.50 din kg žive teže; kg mrtve teže pa 14 din. Svinje Plemenske. Maribor 5—6 tednov 90—120 din, 7—9 tednov 125—170 din, 3—4 mesece 170 do 320 din, 5—7 mesecev 320—440 din, 8—10 mesecev 450—600 din, 1 leto stare 700—1000 din komad; kg žive teže 8—10.50 din, kg mrtve teže pa 12—16 din. Na ptujskem sejmu so bili 6 do 12 tednov stari prasci po 120—210 din komad, V Kranju 7—8 tednov stari 210—310 din komad, v Zagrebu prasci do enega leta starosti po 10 do 12 din kg žive teže, prasci (odojčki) za klanje pa 13—15 din kg žive teže. Pršutarji (proleki). Ptuj 10 din, Slov. Konjice 11 din, Slovenj Gradec 10 din, Kranj 11 do 12.50 din, črnomelj 8—9.50 din, Zagreb 13.50 din kg- žive teže. Debele svinje (špeharji). Ptuj 11.50 din, Slov. Konjice 12—13 din, Kranj 12.50—13.50 din, črnomelj 10—11 din, Zagreb sremske 14—15 dln kg žive teže. Konji Zagreb lahki 6—10.000 din, srednje težki 10—14.000 din, težki 14—19.000 din par. Lahka žrebeta 1500—2000 din, težka žrebeta 2500 do 4500 din komad. Mesne cene Goveje meso. Maribor volovsko I. 14—16 din, II. 12—14 din, meso bikov, krav in telic 10 do 16 din; Ptuj 12—16 din; Slov. Konjice I. 16 din, II. 14 din; Slovenj Gradec I. 15 din, II. 14 din; Celje 12—16 din kg. Telečje meso. Maribor I. 12—16 din, II. 10 do 14 din; Ptuj 12—16 din; Celje 16—20 din; TrbovIje 16—22 din kg. Svinjsko meso. Maribor 16—18 dln; Ptuj 16 do 18 din; Slov. Konjice 16—18 din; Slovenj Gradec 18 din; Celje 16—18 din kg. Ovčje meso. Celje 14—16 din kg. Slanina. Ptuj 16—18 din; Slov. Konjice 18 do 20 din; Slovenj Gradec 20 din; Celje 19—20 din; Trbovlje 20—21 din kg. Svinjska mast (zabela). Ptuj 24 din; Slovenj Gradec 24 din; Celje 23—24 din; Kranj 24 din kg. Tržne cene Krompir. Ptuj 75—80 din, Slovenj Gradec 150 din, Kranj 150—175 dln, Crnomelj 100 do 125 din 100 kg. Fižol. Ptuj 5—6 din, Maribor 6 din, Slov. Konjice 7 din, Celje 6—8 din kg\ Seno. Maribor 70 din, Ptuj 75 din, Slov. Konjice 60 din, Celje 90 din, Slovenj Gradec 85 din stot. Siama. Maribor 40 din, Ptuj 35—45 din, Slov. Konjice 40 din, Slovenj Gradec 50 din stot. Drva. Maribor 125 din, Slovenj Gradec 110 din, Kranj 130—150 dln, Crnomeli 90 din kublčni meter. Vlno. Navadno mešano: Maribor 5.50 din, Slov. Konjice 5 din, Črnomelj 4.50 din liter pri vinogradniku. Boljše sortirano: Maribor 7 din, Slov. Konjice 6 din, Crnomelj 6 din liter pri vinogradnikih. Sejnii 9. septembra svinjski: Središče; živinski in kramarski: Turnišče, Apače. — 10. septembra tržni dan: Dolnja Lendava; svinjski: Ormož; živinski in kramarski: Puconci; živinski: Maribor. — 11. septembra svinjski: Celje, Ptuj, Trbovlje; živinski in kramarski: Dobje. — 12. septembra tržnl dan: Turnišče; živinski in kramarski: Loka pri Žusmu. — 13. septembra svinjski: Maribor; kramarski, goveji in konjski: Dobova. — 14. septembra svinjski: Brežice, Celje, Trbovlje; živinski in kramarski: Golobinjek, Petrovče, Vitanje; živinski: ščavnica.