SINDIKATI V AKCIJI
Uresničevanje demokratizacije
V zadnjem času mnogo govorimo o demokratizaciji v na^ <fružbi kot o enem osnovnih vzvodov nadalj-njega in hitrejšega razvoja celotne družbe. Na osnovi Titove pobude, ki jo je izrekel na kongresu jugoslo-vanskih sindikatov, smo v družbenopolitičnih organizacjjah že prešli na skrajšane mandate posameznih odgovornih delavcev. Podobno odločitev pripravljajo tudi pri skupščinskih organih, v terii duhu dopotnju-jemo tudi našo ustavo. Postopno naj bi upoštevali te kriterije in metode tudi pri izbiri vseh vrst individual-nih poslovodnih organov. In to je le eden od segmentov demokratizacge, ki se mora postopno razvijati na vseh ravneb in odnosih med delavci.
Sprejet je tudi družbeni dogo-vor o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike. V njem smo zapisali, da bi bili posamezni po-
slovodni organi po preteku man-data praviloma izvoljeni na isto delovno mesto le še enkrat, tj. največ za osem let. No, pravza-
prav to tudi ni tako malo.
Zakaj dajemo v zadnjem času vsemu temu tak poudarek? Pred nami so izjemno odgovorne na-loge glede izvajanja stabilizacije in prestrukturiranja gospodar-stva z uvajanjem novih odnosow in kvalitet. Vse to zahteva tudli spremenjen način dela in mišlje-nja, tudi nove ljudi. Najbrž mo-ramo pritrditi realnemu spozna-nju, da je vsak človek v svojih spodobnostih omejen in postaja z leti dela na istem delovnem mestu premalo učinkovit, ver-jetno predvsem zaradi neinven-tivnosti in stalnega ponavljanjai istih ali podobnih opravil in nači-nov dela. To so življenjske resni-ce, ki so v nas in okoli nas, pa naji si to priznamo ali ne.
Poleg tega je v naši družbi ve-liko število mlajših, strokovno, samoupravno in politično uspo-sobl jenih delavcev, ki so priprav-ljeni sprejemati odgovorna dela in naloge. Torej sta osrednja eiementa Titove pobude prepre-čitev dolgoletnega in postopnega odtujevnja v odločanju in hi-trejše vključevanje množice de-lavcev na odgovorne funkcije v politiki in v gospodarstvu.
Sedanji politični trenutek za-hteva od vseh nas, da metodc zamenjljivosti postopno uva-jamo v vsakodnevno prakso, v naše delo, postane pa naj sistem in ne le izjema. To je seveda ve-liko lažje reči kot storiti. Težje zato, ker smo v deklaracijah vsi za samoupravljanje, za načela demokratizacije, vsi smo za rea-lizacijo Titove pobude, vendar le toliko časa, dokler ni na vrsti po-sameznik. Danes imamo v naši občini veliko število zaslužnih poslovodnih delavcev, ki so že štiri, pet in več mandatov na istih odgovornih funkcijah in že zato mislijo, da bi tnorali biti izjeme. Odhod s funkcije pa ne pomeni degradacije in vsak posameznik. ki je še sposoben, je lahko uspe-šen tudi kje drugje. Seveda velja upoštevati izjeme, le-te ne mo-rejo biti v večini, kajti potem niso izjeme. Zahteva po odločnejšem uresničevanju Titove pobude torej ne pomeni tudi pristran-skega napada na vodilne poli-tične in gospodarske detevee, ki so v preteklem in sedanjem času dali izjemen in velik prispevek k razvoju posameznih kolektivov in vse družbe, saj so bili v danem
treirutku izbrani izmed najbolj-ših z vsemi strokovnimi in mo-ralnopolitičnimi kvalifikacijami. Sedanjo zahtevo po uveljavlja-nju načel zamenljivosti je treba razumeti kot normalen razvojni proces, s katerim bomo hitreje izbojevali tako samoupravne bitke kot ekonomsko stabilizaci-jo.
Nihče ni nezamenljiv. Kjer pa ni usposobljenih delavcev za na-domestitev pri opravljenju od-govornih funkcij, to pomeni slabo oceno za dosedanje delo tudi vodilnih delavcev, ki jitn mora biti kadrovska politika ena važnejših nalog.
Nadalievanje na 2. strani
(Nadaljevanje s 1. strani)
V organizacijah tudi ne sme biti vprašanje, kam z delavci na odgovornih funkcijah po poteku mandata.
Popolnoma normalno in mo-ralno ter z vsem spoštovan jem do preteklega dela jim je treba dati ustrezno delo, za katerega so usposobljeni, v svoji ali drugi or-ganizaciji. Pri tem jitn je treba dati vse človeško spoštovanje za opravljeno delo.
Vse to je družbena usmeritev in politika zveze komunistov in sindikatov, ki nam jo narekujeta ustava in naš razvoj. Biti pa mo-ramo v vseh primerih tehtni, od-govorni in poiskati najboljše re-šitve tako za posameznika kot za kolektiv. Kdor pa ne pristaja na te motode, mu je treba povedaii, da je proti politiki zveze komuni-stov, proti ustavi in zavira druž-beni razvoj, zavestno ali nevede.
Kljub vsem problemom, ki bi ob tem nastopili, bomo tudi te naloge v kadrovski politiki po-stopno in uspešno opravili. Uspeli pa bomo tudi zaradi po-moči in odgovornega dela poslo-vodnih delavcev ter tako zagoto-vili hitrejši družbeni razvoj in ohranili spoštovanje do dela sle-hernega posameznika.
ANDRIJA VLAHOVIĆ