Prijatelj v potrebi
,,Čujte, dobra moja matd," reče Lukec necega dne svojej materi iz šole prišedši, ,,siromak Stčpanek, ki nima očeta ne matere, hudo je zbolel in zel<5 slabo izgleda; a sosedovi nemilostivi in ubožni ljudjč, ki so ga po smrti nje-govih staršev k sebi v hiio vzeli, imajo ga samega v majhenej, zaduhlej sobi, katero mu so v stanovanje dali. Oadu leži ubogi Stčpanek, zapuščen od vseh, in to me, preljuba mati, zel6 bolf; žal mi je ubozega SWpanka. — Dobro znate, ljuba mati, kako rad sem imel Stepaaka zaradi njegovega lepega ob-našanja, in zdaj, vide$%» v pomanjkanji iu trpljenji, zdaj ga imam še maogo
V                  114                  *     J
rajle, ter se nždejam, da mi ne odbijete prošnje, ako vas prav lepo promm^B da sinem po večkrat k bolnšmu tova"riiu Stepanku."                                       V
i    ,,Rada privoIimV to,  ^nbo moje-dete," rečejo mati,  ,,ker to je lep<5 in   1 pfemenito od vsacega človeka,   ako prijatelj prijatelja obišCe v potrebi in mn pomaga, kolikor zna in niore. Ali vendav bodi toliko previden, ter se najprej    , prepričaj, je-li ni njegova bolezen nalezljiva,  da sainega sebe v nevaraost ue pripraviš in raene v veliko skrb za tvoje zdravje."                                              '
Lukec takčj otide k svojemu bolnetnu tovarišu, da poizve, kako je z J njegovo boleznijo; je li nevarna in nalezljiva. Ko vse nataneao poizvž, otide 1 zopet k materi, da jej pove, da bolezen ni taka, da bi se bilo bati kafce j nalezljivosti.                                                                                                         *
Od sih dob je Lukec vsacega dne redonia dohajal k bolaemu prijatelju Stepanku, a temu je to bolje dejalo, nego bi inu dal Bog zna kaj! Lukec je sedel pri njegovej postelji id mu pripovedoval, kaj so se v tem času v šoli učili, kaj je v šoli novega slišal i. t. d.
Ko je Stepauek toliko ozdravel, da je mogel čitati, prinesel mu je Lnkec lepih in poučnih knjig, ki jih je dobil iz Solske knjižnice, in Steganek je vse te knjige z največjim veseljem prebiral.                                   '      "f
Eazven tega nosil mu je Lukec tudi vsaki dan še drugih potrebnih stvari, ki jih je izprosil od matere za svojega bolnega tovdriša Stšpanka.
Necega dae reče Lukcu jeden njegovih součencev: ,,Ti si pač pravo budalo, da ae toliko zabavljas iu toliko časa zamudiš z bolnim tov&rišem Stepankom. Ti si vedno pri njem, še celd takrat, ko je najlepši eas za igro in zabdvo; njemu na ljubav zanemarjaš tako prijetno in veselo družbo, kakor smo mi.   Mar misliš, da ti bode Stepanek kedaj hvaležen za vso to ?"
,,Kako bi tebi bilo," odgovori Lukec, ,,ako bi bil ti na njegovem mestu ? Ako bi bil ti bolan in tako zapuščen od ljudf, kakor je Stepanek, in bi se našel dober prijatelj, kateri bi ti stregel in te po večkrat obiskal v tvojej bolezni ? Ali si užč pozabil besede našega gospoda učitelja, ki so nam rekli: ,,Dolžnost nam je poinagati prijatelju v potrebi." Pa tudi naš gospod in od-rešenik sam nam pravi: ,,Vse, karkoli bi radi, da vam drugi store, storite to tudi vi drugim."
Stepanek zopet ozdravi in se prisrčno zahvali svojemu dobremu pri-jatelju Lukcu za njegovo dobroto in bratovsko postrežbo.
,,Kako bi bil vesel, ljubi moj Lnkec," rekel mu je, ,,ako bi imel pri-ložnost, da bi tudi jaz tebi mogel storiti kako veselje y zahvalo tvoje velike ljubezni do mene! AH vsaj vidiš, da sem siromak, ter ne vem, na kak način bi ti inogel svojo hvaležnost izraziti. Ker tedaj ne premorem ničesar, s čimur bi se ti dostojno mogel zahvaliti, zatorej hočem Boga prositi za tvoje zdravje in za zdravje tvoje dobre matere, ker mi sta v mojej bolezni toliko dobrega storila.   Bog vama povrni stotero!"
Minulo je nekaj časa iu Lukec gre necega jutra v svoj vrtec, ki ga je imel poleg hiše. Mati mu so dali kos zemlje, katero si je Lukec v ličen trtec prir(5dil; kopal je in. yU ^se pripravil, saino cvetje mu je še manjkalo, da bi jih bil zasadil.
AH kako se je Lukec iznenadil in začudil, io je stopil v svoj vrtec in po vseh gredicab ngledal najlepše cvetice.   Bilo je vse tako lepo zasajeno,
115
kakor bi bil on sam vse to delal. To se zna, da ni mogel umeti, kako je vse to na njegov vrtec prišlo, in kdo je vse to zasadil. Ko je bil sinoči še na vrtcu, ni bilo še nič od tega.
Iz začetka si je mislil, da so to njegovi starši naredili, hoteč ga izne-naditi, ali tudi njegovi starši in nihče pri hiši ni znal o tem ničesar povedati.
Naposled pozvč Lukec od sosedovih, da mu je to veselje napravil njegov tovariš Stepanek, ki je zjutraj rano na njegovem vrtcu bil in so ga videli cvetice saditi.
Od sih dob sta se Lukec ia Stžpaaek še bolj Ijubila;  bila sta si pri-jatelja, kakoršnih je malo na svetu.  Obljubila sta si, da si hočeta drug dru-zemu pomagati v potrebi ter vedno imeti pred očmi besede dobrega učitelja, ki jima je večkrat dejal: 9(, bt«fY Potrebi se poznajo pravi prijatelji."                                Golub