Dopisi. Od sv. Uja v Slov. gor. (Svarilo.) Na tukajšaje župane doale ao pole od ,,deutaebea Natioaalvereiaa ia Krems" za pobiraaje podpisov v. aaraen, da bi se Schbaerer oproatil kazai. Cudom amo se čudili, kaj da je Schoaererjeve prijatelje zmotilo, da so se k aara Sloveacem zatekli, naj Di darovali svoja imeaa za oprostitev ajih poglavarja, saj je veadar bila tem popreje vsaka stvar ljubša, kakor pa iiloveaec.*) Pregovor pravi, da ,,hudi6 v aili muhe žre**, eaako so se tudi Schbaererjevi prijatelji ia tudi oa sam v sili, spomaili aa aas, ko popreje aiao boteli vedeti, da amo Sloveaci aa svetu. Kako aeki to mogoče? Kar čez aoč so izvedeli, da aeki tam v deveti deželi od Mure doli proti juga prebiva ljudstvo, ki se mu pravi ,,die Wiadiscbea", kojib imeaa bodo tudi gotovo imela to moč Schoaererja postaviti aa proste aoge. Sloveaci! kakojeneki to mogoče, da smo prišli naeakrat do take veljave v tem, ko *) Tudi r prošnji stoji: BMi nemški pdsestnikl". Ured. smo poprej zaatoaj poailjali peticijo ia polae pole aapiaaaih aašib imea, da bi si priborili eao ali drugo aašib pravic? Ali takrat ao bili Scboaerer ia ajegovi pristaši v državaem zboru glabi ia slepi aa aaše pritožbe ia prošaje; aiso si mogli domisliti, da bi zravea aemakega živel še kak drug aarod, ki bi imel veljavo zahtevati za-se pravic ia eaakopravaosti. Župaai sloveaaki! kadar bodo vam došle od vaših zaralcev te pole, storite svojo dolžaoat kot zavedai Sloveaci, ae dajte proatora tej aesaagi v svoji pisarai, temve6 pošljite jo le hitro ,,per šub" aazaj aa svoje meato. S tem bodemo pokazali, da aara ai mar za aje, ker tudi oai naa pozaati aočejo, aaj ae obraejo tje v Prusijo, katera jim je toliko aa arcu, saj je pre ajib vodja Schbaerer rekel o priliki amrti aemškega cesarja: ,,Naš" ceaar je amrl. Njegovim volilcem ia častilcem pa častitamo, da je ajih vodja ia poslanec v državaem zboru doapel do tako viaoke stopiaje casti. Z dežele. V aašej občiai — aa imeau iste ai ležece aič — službuje učitelj, ki ima svoje roditelje v Ljabljaai. Miaolo zimo, ko so otroci imeli počitaice, je učitelj obiakal avoje stariše. V imeaovaaem meatu so pa, kakor zaaao, skoz celo zimo razaajale osepaice. To je dalo povod, da je tukajšaji zdravaik očital aašemu krajaošolakemu aačelaika, rekši, da je ta zaaemaril svojo dolžaoat, ker učitelju ai prepovedal obiskati okužeaega mesta, iz katerega bi vraivši se učitelj bolezea lahko zatroail v tukajšaji občiai. To apoaašaaje je pač labko žalilo aačelaika, kateri svojo sicer 6astao, toda sitao službo vestao opravlja. Ia ker je očitaaje izhajalo od osebe, ki v zdravstveaih zadcvah mora biti merodajaa, moral je aačelaik zahtevati pojasailo od druge, tadi merodajae straai, t. j. vpraaal je okrajaošolaki sovet v Celji. da li je o6itaaje opravičeao, t. j. da li se je aačelaik res kaj pregrešil zoper postavo? Vprašaaa gospodska je odgovorila: Ne! Krajaošolski aa6elnik aamreč aima dolžaoati ae pravice, učiteljem prepovedovati odbod iz kraja, kjer imajo učeaci počitaice, kakoršae so po postavi dovoljeae. Bodi še doatavljeao, da je strab zdravaikov, bvala Bogu, ostal prazea. Iz Male nedelje. (Razširjenje šole.) Prva ia glavaa podlaga človeakega blagostaaja je gotovo dobra šola. V šoli ae vcepljuje aežai mladiai vai aauki ia vodila, kako se mu je v razaih okoliščiaah vaakdaajega življeaja ravaati, da je dober državljaa ia zvest katoličaa. Človek, kateri ai aikdar pohajal k aolakemu poduku, pozaa ae odmah y obče po svojem obfevaaji in ravaaaji. Pač smemo trditi, da kdor ae zaa v daaašajem čaau brati ia piaati, revež je obžalovaaja vredea, katerega lahko vsak ogoljufa in opehari. Ni pa ravao glavni smoter šole braaje m pisanje, marvež blažiti v vseh obzirih mlada otroaka arca, da poataae aaš mladi aaraščaj vredea ud človeške družbe. Ziato se pa z veseljem zidajo in razširjajo aove Sole, celo sam aaš presvitli vladar žrtvuje z blago svojo roko ogromae avote za šole. Tudi pri aas smo leta 1872 poatavili z velikimi žrtvami aovo ia prostraao šolsko poslopje, kiač aaše župaije. Obaega to poslopje dvoje velikih šolakih aob ia tretja učna soba se še po ukazu vis. c. kr. deželaega šolakega sveta sedaj pripravlja ia areduje, ker je število učne mladeži toliko aaraslo, da se je radi pomaajkaaja proatora moral poludaevai poduk pričeti. Od straai kraj. šol. sveta, storilo ae je torej, kar je bilo mogoče storiti, da bi ae že letoe ob veliki aoči odprl tretji razred. Pa glejte ai 6udo! Našli so se ljudje, kateri ao aa vae kriplje delali, bodi si zavratao, bodi očitao, ter vporabljevali vsake še tako ostudae laži ia sredstva proti kraj. šol. svetu in njega prvosedaiku, da bi dosegli svoj aamea Čudao, da Ijudje, katerim je le šola bila aa korist, da ao prišli do mastaejših služb ia boljšega kruha, so pri aas ajeai aajvečji aaaprotaiki. Pač zaajo dobro aaši reaegati, da ako bode kmet prebujea, ajim več ae bo botel po ajih muziki plesati ter ae ga pri svojih političnih dostikrat umazanih agitacijah ae bodo mogli posluževati. Veadar kljubu vsem opoviram ia prečkam, katere ao nam ti orijaši stavili, dogaaaa je reč veadar tako, da se gotovo v jeseni odpre tretji razred, ker učiteljsko mesto je uže razpisaao ia drugo vse potrebao oskrbljeno. Naši aasprotaiki ao pa prišli tako že veadar do spoznaaja, da Maloaedeljčaai aiamo aajzadnji na klinu lestve 61oveškega razuaia. ter so si stekli veliko ia tolato blamažo, katero jim privoščimo iz srca! ,,Juaior." Iz Hajdinja pri Ptuju. (Pogreb.) Dae 28. maja 1.1. spremljali smo truplo tukajaajega še komaj 23 let starega provizoričaega podučitelja g. Leopolda Feliciaa k zadajemu počitku. Raajki je bil rojen aa Kranjsketa. alužboval je eao leto pri sv. Tomažu blizo Velike aedelje kot supleat ia od 15. julija 1. 1. tukaj kot za časai podučitelj. Bolezea, s katero že je aa Hajdiaj prišel in še se mu je o laaakib počitaicah o ajegovem potovaaju shujšala ga je ob aovem letu položila v posteljo, s katere gajeločila prevideaega s av. zakrameati za umirajo6e grenka amrt. K zadajemu počitku. so ga spremljali trije čast. duhovni gospodje, obilo šolske mladiae ia okoli 30 učitoljev iz Ptujakega okraja, kateri so mu po dokoačaaih molitvah zapeli aagrobaico ,,Blagor mu". Krato je kraailo aestero krasaih vencev. Bodi mu zemljica lahka! ...k... Iz Šent-Roperta v slov. goricab. (Požar) Biakoštai ponedeljek popoludae okoli Vž^. ure je treščilo pri posestnika Aadreju Kitlu v spodaji Voličiai (v rojatao hišo preč. g. Zavreškega dekaaa). Da ao ogeaj zagledali tudi pri sv. Leaartn, spričuje to, ker ae je k ogaju zvoailo Kakor smo zaaesljivo zvedeli, bila je aicer sklicaaa tudi tamošaja požaraa atraža, aaj bi poaesrečeaerau v pomoč bitela, toda čujte, kaj jo je doma zadržalo. Poaearečcni seveda bil je primoraa še rešiti v aaglici, kar je bilo mogoče ae pa dirjati s koaji od gorečega doma v SeatLeaart po požarao atražo, ia to je terjala požaraa bramba v St. Leaarta. Ia ker ai bilo aikogar po ajo, se ji aesrečai poaestaik ai usmilil, ter je ostala doma. Glejte, koliko ljubezea do bližajega imajo ti požarai brambovci! Bolj arčai seveda so pa ,,korajžai" možiceljai pri ,,faseljau" piva, kadar aapadajo vrle aarodajake, kakor tudi druge pošteajake ter aklepajo zoper aje skrivae zarote. Tako ia eaako ravnaaje iu poatopaaje te ,,usmiljeae" zadruge ai bomo dobro zapoamili ia porabili v pravem čaau. K sreči bil je zadeti zavarovaa. Iz Slovenskih goric. (Pol. druatvo.) Čakal sem dolgo, pa aisem dočakal, da bi priaesel ,,Slov. Gospodar" poročilo, kako je zborovalo alov. gospodarsko političao društvo aa binkoštai ponedeljek pri sv. Lovreaci v alov.. gor. Dovolite, da Vam, goapod uredaik, podam daaes kratko poročilo! Zborovanje vršilo se je po večeraici v hramu goapoda Koaerja. Točao ob treh otvoril je predsednik, posestaik Petek zborovaaje. ker so bili proatori polai poalušalcev ia političiii komisar iz Ptuja tadi že pricujoč. Ker je bilo aa daevaem redu ediao le poročilo deželnega poslaaca dra. Fraaca Jurtele, pozdravil je predsedaik došle poalušalce in gospoda komisarja, potem pa je dobil besedo gospod poslaaec. Ta je v svojem govoru, ki je trajal dobro pol drugo uro, aajpred omeail povoda, zakaj amo morali leta !886 voliti spet deželaega ia državaega poslanca, povdarjal je zasluge pokojaib aašib poslancev Bož. Raiča ia Milia Hermana, spomiajaje aavzoče, da zaslug blagih pokojaikov, ki sta stala ves čas, odkar ae Sloveaci tudi brigamo za javao življenje ia amo se predramili iz dolgega spaaja, v prvi vrsti kot vrla. aeuatrašljiva delavca, za Sloveace sploh, aaj aikdar ae pozabijo. Ker se je poslaacu leta 1886 od aeke straai očitalo, da se je vailil za poalaaca, da se je potegoval za poslaaatvo iz častilakomaoati, ovrgel je to govorico kot lažajivo, kazaje aa zborovaaje pol. dništva ,,Pozor" v Ptuji leta 1886 pred volitvo, kjer je bil kaadidatom proglašea, da ae je braail zaradi pomaajkaaja skušaje, časa ia z ozirom aa mladost, prevzeti kaadidaturo ia poslaastvo, aaglašajoč, da izprazai rad prostor vaaki čas, ako ae aasledaik Sloveaec oglaai, ali vsaj aazaaai voljo, prevzeti poalaastvo. Potem je prešel govoraik aa sestavo deželaega zbora štajarakega, ajega delokrog. razložil je aačin, kako opravlja svoj poael. Zvedeli smo, da med dvaaajaterimi poalaaci velikega poaeatva, ki ao sami Nemci, ae aajdeš ae eaega, kateri bi bil Sloveacem prijazea in pravicea, da to velja tudi o petindvajsetih poslancib, kateri zastopajo v dež. zboru mesta, trge, tr goviaske ia obrtniške zboraice, da so štirje kraečki poalaaci z Zgoraje Štajarske aam Sloveacem tako liudi ia zagrizeni naaprotaiki, kakor najliberalneji poslaaoi aemakih mest. (Koaec prih.)